lil Fihdlgrdd
i^DAnnPMič;T\/n
GRADBENIŠTVO
041 277 580
ČESTITAMO
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
,, ,
medrteran
festival
(Mef) Arhimed je sicer pojasnil vzgonski pojav, ki pa smo ga poenostavljeno razumeli tudi tako-le: Dve telesi ne moreta biti istočasno na istem mestu. V Izoli ta zakon očitno ne velja, saj smo vedno znova presenečeni, koliko ljudi in stvari uspemo spraviti na isto mesto. Eurofest je tudi tokrat postregel z rekordnim obiskom a so se vendarle vsi nekako namestili po hotelih in zasebnih sobah. Rokomet je zasedel tudi naj večje parkirišče v mestu, pa so se avtomobilisti očitno nekako znašli in zatlačili svoje
avtomobile na neka neznana parkirna mesta. Tudi plaže so iste kot so bile, čeprav je kopalcev vedno več in celo gostinski lokali vzdržijo vse pritiske z istim številom zaposlenih in enakim številom miz in stolov. Improvizacija je bila doslej najboljše izolsko orožje pri premagovanju Arhimedovega in drugih zakonov, ki sicer veljajo drugod.
Zato bi ob letošnjem občinskem prazniku posebno nagrado morali podeliti vsem Izolanom: malo za iznajdljivost in malo tudi za potrpežljivost.
"K Banka Koper
tl H
7. julij 2005
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
Šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
VIŠJE, DLJE, HITREJE
Tako se bomo zdaj dogovorili: nekaj jih bomo prijeli, nekaj polomili.
V rokometu zmaga tisti, ki na koncu preživi, čeprav brez zob in zlomljenih kosti. Tonči, ti boš Vugija z volejem v nogo, Erik, ti pa Pušnika naravnost v glavo z Žogo. Če pa vseeno se bodo preborili skozi jih ti Andrej brez milosti povozi.
A če še to ne rata bo hudič, potem se bomo šli obrambo: Ena, nič.
SLIKA JE KONČNO DOMA
V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so junija končali restavriranje oltarne slike Marija z detetom na prestolu s sv. Jožefom in sv. Nikolajem, avtorja Girolama de Santacroce. Sliko je že leta 1700 hvalil koprski škof Paolo Naldini, v letih 1888 in 1911 je bila restavrirana, leta 1973 je bila plen naročene kraje, kasneje pa odkrita v Italiji in vrnjena lastniku leta 1981, vendar precej poškodovana. Januarja 2002 so začeli z restavriranjem, zdaj pa so jo že prepeljali na njeno izvorno mesto, v župnijsko cerkev sv. Mavra v Izoli.
AVTO CEN

Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTT s NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
NI VSE TAKO ČRNO
Že nekajkrat sem razmišljala, da bi se odzvala na katerega od člankov ali pisem bralcev objavljenih v Mandraču, pa sem vedno na koncu rekla, ah kaj mi je tega treba Ob prebiranju člankov in pisem bralcev (pri katerih se mi včasih zdi, da gre za kolumne stalnih piscev) imam namreč vedno pogosteje občutek, kot da gre v Izoli vse narobe, če pa je že kaj novega pa to zagotovo ni boljše kot to kar je bilo prej. Rada bi povedala, da v Izoli živi tudi nekdo, ki vseh sprememb, ki so se zgodile v zadnjih letih v Izoli ne ocenjuje tako črno.
Meni je Izola všeč, ker se vsako leto lahko pohvali z nečim novim. Krasne parkovne površne, kjer kot ljubiteljica cvetja ob vsakem sprehodu občudujem nasaditev in skrb za rastline. Lepi se mi zdijo tudi “kamniti” parki in obžalujem da je uredništvo Mandrača že tako grob naslov v članku pisma bralcev v zadnji številki podprlo še s staro fotografijo, ko so bile rastlinice še majhne, ne pa s sliko, ki izraža današnje stanje.
Izola je v zadnjih letih uredila igrišče Birba in igrišče na Svetilniku, ki poleg še nekaterih izolskih igrišč meni kot staršu in ^ mojim otrokom nudijo krasno možnost preživljanja prostega časa. Če kdaj kje potekajo ureditvena dela, ali če katero od igrišč ni tako lepo kot bi lahko bilo, skušam na to pogledati s strpnostjo, saj je bilo v zadnjih letih na tem področju narejenega veliko in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.
Mesto je polno prireditev, ki po mojem mnenju pozitivno poudarjajo značaj Izole (kopalna godba, kino Otok, Mediteran festival, praznik vina in oljk, ribiški praznik,...) Sama še nisem naletela na sogovornika, ki se ne bi pohvalno izrazil o lokalih za en tolar oziroma o potezi mesta, ki je to omogočilo.
Tudi novi bloki zgrajeni v zadnjih letih se mi ne zdijo tako brezupni kot bi lahko sklepali iz objavljenih člankov. Seveda z zanimanjem spremljam dogajanje okoli Argoline, še vedno upam, da bo “šotorsko sejmišče” enkrat urejeno drugače, da se bo pločevina iz dragocenih površin ob morju umaknila v primerno urejene parkirne hiše v notranjosti mesta in morda še kaj. Vendar vse zahteva svoj čas in za enkrat sem s spremembami v Izoli v glavnem zadovoljna, pa čeprav morda edina.
Ni bil mojem namen razpravljati s komerkoli, saj verjamem, da ljudje na iste stvari gledamo drugače in to tudi spoštujem, želim pa da se sliši tudi kaj pozitivnega, saj zadnje čase to v Mandraču močno pogrešam.
Nina Golob, Postojnska 7, Izola
"POLITIK 0 KATEREM SE NE PIŠE, ]E MRTEV POLITIK”
Zakaj potem takšno silno razburjanje če kdo napiše kaj nepovšečnega o nekomu, ki je politik pa še župan, pardon, županja! Morda ta isti misli, da je nezmotljiv in nedotakljiv? Kaj ste res tudi vi opazili, da v Mandraču strahovito smrdi in, da se iz njega kar cedita gnoj in gnojnica s katero nekateri polivajo brezmadežno izolsko županjo? Če izolska županja tako trdi, potem bo pa že držalo, kaj menite?
No, čisto vse pa le ni tako kot trdi županja. Morda pa ji bo moral kdaj kdo drug dopovedati v obraz, dale niso vsi takega mnenja kot pa je ona ! Morda prihodnje leto na jesen? Pa, da vidimo !
ŠE VPRAŠANJE O VIZIJI
Prejeli smo domov izvod VIZIJE. Se popravljam, luksusne VIZIJE. Zanima me koliko denarja je bilo pa porabljenega za ta luksusni izdelek in kdo je ta denar zagotovil?
Oprostite, po naravi sem nekoliko skeptičen do vizionarjev še posebno če mi prodajajo svoje vizije zavite v drag luksuzen papir in se zraven za tuj denar še lepo promovirajo.
Anonimnež (naslov v uredništvu)
IZOLO VSEM, SAMO OTROKOM NE - DRUGIČ!
Takoj po začetku počitnic si v Izoli privoščimo zapiranje edinega spodobnega igrišča za kar 12 dni, da bi na njem uredili namakalni sistem (beri: sistem za blatenje otrok). In to ni vse: Tudi ceno vrtca smo dvignili...
Pri vseh milijonih in projektih o katerih se Izola širokousti je res žalostno, da za »svoje« otroke ne zna poskrbeti.
Občutek imam, da tisti, ki o tem odločajo že dolgo, predolgo niso imeli otrok. Se motim? (Aleksander Krebelj)
ŠE ENA VIZIJA
Naj začnem s pojasnilom: to ni napad, upor ali grožnja. Z napisanim nimam namena soliti pamet že prepričanim in ne zahtevam spreobrnitve posameznikov. To ni kritika ljudi/imen (zaradi mene bi to lahko bil kdorkoli), kot sc marsikdaj (napačno) razume. Pač pa je to kritika načina doseganja ciljev določene populacije v Izoli, ki govori v imenu vseh, istočasno pa zavira možnost izražanja »manjšinskega dela«. Toda le malo je tistih, ki znajo na situacijo gledati kritično in v največji meri so to tisti, ki so sami bili potisnjeni v nemogoč položaj, od taiste večine, v katero so najprej verjeli. Toda gremo po vrsti.
Pred približno dvemi leti sem ugotovil, da je prerekanje s tistimi, ki držijo vajeti Izolskega Konja, kot boj z mlini na veter. Toda v meni, kljub vsemu, še vedno nekaj tli. Tisto malo, kar je ostalo na pogorišču mojih misli, je ponovno zaživelo, ko sem na domačem balkonu zagledal revijo VIZIJA.
Počasi sem prelistal revijo in ne morem se izogniti pohvali. Odlična kakovost fotografij (posterjev), vrhunski dizajn in nepojmljiva kakovost papirja in tiska. Skratka, vrhunski izdelek. Pa vendar ne morem mimo nekaterih detajlov.
Prvo kar bi rad izpostavil je to, da celotna revija deluje kot modna reklama, mešana, z v naprej določenimi ideološkimi mnenji. Ljudje iz istih vrst, si sami postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo. Vse lepo in prav, kar piše. Nič nimam proti, toda na žalost, je večina napisanega le instrument za dosego lastne reklame in seveda (verjetno) pridobivanja glasov na naslednjih volitvah. Nič novega boste rekli, toda jaz imam počasi tega dovolj!
Vem, da me zares razumejo le tisti, ki so se kdaj znašli na »drugi strani«, ali takoimenovana opozicija in, da se ostalim vsebina VIZIJE zdi nekaj popolnega in neizmerno lepega. Za mladino v Izoli počasi nastopajo boljši časi (pravijo), vsi so (bodo) zastopani v MSI-ju in KT1... to pa na žalost, ni res. Ravno včeraj sem se pogovarjal z enim od članov (vodilnih) MICa, ali raje MI-Kluba (tako poimenovanje dobi pridih domačnosti), ki mi je na hitro potožil o nemogočem položaju,	v katerem so se	znašli tisti, ki	bi radi	v
MICu in Izoli	nekaj	spremenili. Kako	je to mogoče,	da so	se
znašli v takem	položaju, če so člani MSI-ja (torej pri	koritu)	in
njihov predsednik je celo vodja KT1 in sekretar MSI-ja? Tu nekaj ne gre skupaj. Po mnenju predsednika MICa, MICu primanjkuje sredstev za organiziranje takšnih in drugačnih prireditev, ki bi razširile ponudbo Izole. Ali predsednik MICa (in vodja KT1) obrača besede v neznane namene? Marsikdo bo rekel, da je moja izjava laž. Toda, jaz verjamem tistim, ki so na dnu (torej »MICovcem«), že od nekdaj to počnem. Poleg vsega pa sem sam izkusil bridkost	rezila	naše občine, ko	sem pred leti	(skupaj	z
mnogimi kolegi) deloval v MI-Klubu in kasneje MICu.
Iz lastnih izkušenj vem, da je revija VIZIJA še ena blamaža, ki skuša umiriti neprijetne tokove, ki izpodrivajo namišljeno realnost KT1. Verjetno še pomnite »neprijetne« debate o proračunu in lastništvu KT1, ali pa ste z VIZIJO na to preprosto pozabili?
Še enkrat ponavljam, ne me napačno razumeti, nič nimam proti KT1, ali katerikoli drugi instituciji, določenim ljudem ali podobno. Moti me NAČIN.
Dovolite mi, da izpostavim še nekaj. Za kakovostno vsebino ni pogoj kakovostna forma, ki pa (na žalost) v takoimenovani vizualni kulturi, prednjači. Kakovosten izdelek nima nujno lepe in privlačne forme, marsikdaj je prej obratno. Pod krinko lepe forme je vsebina nemalokdaj vprašljiva. Torej: zakaj tiskati revijo v najdražji tiskarni, uporabljati najkakovostnejši papir in najbolj kakovostne obleke, makc-upc in fotografije (povrh vsega, plačanih z davkoplačevalskim denarjem), če pa naj bi bila prednost vsebina? Ne bi bilo vseeno, če bi napisali nekaj kakovostnega na sekret papir (kot je to storil Antonio Gramschi in revolucioniral pogled na družbo)?
Za zaključek naj povem še to, da je most med sedanjostjo in prihodnostjo, med domišlijo in resničnostjo bil že zgrajen. Vsak dan ga prečka tisti, ki bere VIZIJO. (Tomaž Gregorc)
Preostala pisma naših bralcev so objavljena na 10. in 13. strani
11.	julij
OBČINSKI PRAZNIK TOKRAT BREZ SARDEL?
Letošnji občinski praznik sicer pade na ponedeljek, proslavljali pa ga bomo konec tega tedna, ko se bo v Izoli zvrstilo kar nekaj prireditev. Osrednja bo seveda petkova na Manziolijevem trgu, kjer bodo, po vabilu sodeč, ocenili opravljeno delo v tem letu in podelili občinske nagrade in priznanja. Sledil bo koncert etno glasbe z Brino. Več pa nismo uspeli izvedeti.
Letošnje nagrajence predstavljamo na 4. in 5. strani.
LADJEDELNICA V PRISILNO PORAVNAVO?
Delničarji izolske Ladjedelnice so pred dnevi zaključili sejo skupščine, ki so jo prekinili 20. junija. Potrdili so revidirano poročilo o poslovanju družbe za minulo leto, ko je družba pridelala 720 milijonov tolarjev izgube, in podelili razrešnico upravi. Družba ima skupno 2,4 milijarde tolarjev dolgov. Pričakovanja predsednika uprave Tomaža Jeločnika, da bodo dobili ponudbe več kot enega upnika za dokapitalizacijo družbe, se niso izpolnila. Zato je ostala le ponudba družbe Galeb Group, ki naj bi spremenila 350 milijonov tolarjev terjatev do Ladjedelnice v lastniški delež. V ladjedelnici pričakujejo, da bodo upniki podprli predlog za prisilno poravnavo na sodišču. Ta predvideva poplačilo upnikov v višini od 20 pa do 100 odstotkov dolga.	Med temi je tudi šestnajst nekdanjih zaposlenih v
Ladjedelnici, ki so z upravo podjetja sklenili dogovor o poplačilu terjatev. Pogodba Ladjedelnico obvezuje, da jim izplačala dobrih 46 milijonov tolarjev.
DROGA KOLINSKA REDČI VRSTE
Združeno podjetje izolske Droge in ljubljanske Kolinske Droga Kolinska s sedežem v Ljubljani ima približno 1900 zaposlenih. Zaradi združevanja poslovnih funkcij (enotna prodaja, marketing, nabava itd.) so predvidene tudi dnevne migracije zaposlenih, za katere so postavljena pravila in dana navodila v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
"Vozačev" je trenutno 28. Iz Izole v Ljubljano se vozi iz prodajne podpore osem ljudi, iz marketinga pa sedem, iz Ljubljane v Izolo pa se vozi devet ljudi iz finančno računovodske službe in kontrolinga ter štirje iz nabave. Za delavce, ki se vozijo, so uvedli začasno prerazporeditev delovnega časa. Delavci so vsak petek dela prosti, razen v kolikor bi bilo delo nujno potrebno zagotoviti v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo. Uporaba potnega naloga zagotavlja delavcem zavarovanje v času potovanja, hkrati pa torej tudi vštetje časa na poti v redni delovni čas.
Kljub temu pa bo brez dela vseeno ostalo okoli 140 delavcev. Pri kriterijih za določitev presežnih delavcev se bodo držali branžne kolektivne pogodbe, pri čemer izobrazba ne bo eden izmed ključnih kriterijev in tudi ne edini. Prvi kriterij bo predčasna upokojitev tistih delavcev, ki bodo za to izpolnjevali pogoje, sledili bodo delavci, ki bodo sami želeli zapustiti družbo in bodo za to dobili odpravnino, šele nato pa bo na vrsti odpuščanje delavcev, kjer bo osnovni kriterij strokovna usposobljenost in delovne izkušnje in ne (le) izobrazba, je razložil predstavnik sindikata delavcev.
Spiska s seznamom presežnih delavcev sicer še ni, slišati pa je, da je odpoved dalo že veliko, tudi najboljših oziroma delavcev na pomebnih delovnih mestih, med njimi tudi direktor nove tovarne in še nekateri dolgoletni dobri delavci.
TUDI IZ VESOLJA SMO LEPI
Naš redni bralec, g. Oskar Jogan, nas je opozoril na to, kako nas redno opazujejo z enega od satelitov, ki krožijo nad nami. Če je treba lahko preštejejo parkirane avtomobile, da o črnih gradnjah niti ne govorimo. Satelitska slika je dostopna preko interneta na spletni strani http://maps.google.com Najprej vam bodo sicer skušali razkazovati ZDA a s pomočjo puščic se lahko pomaknete do Slovenije in evo nas.
Pa še vprašanje: Katera novogradnja je najbolj spremenila Izolo?
OBČINA I7.0L\ - COMUNE 1)11SOLA
Vsem občankam in občanom Občine Izola iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
In occasione dellafesta comunale a tutti i cittadini del Comune di Isola facciamo i piusinceri auguri.
Županja/Il Sindaco
Breda Pečan
V________________________________________________J
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
|l nepremičnine
080 18 33 immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MORE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Občinska priznanja in nagrada
ŠTIRI PRIZNANJA ENA NAGRADA IN AMBASADORKA
Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine prejmejo:
Jadralni klub BURJA ob so. letnici
uspešnega delovanja na področju vzgoje jadralcev.
Klub je bil ustanovljen in registriran leta 1954 na pobudo Zvonka Filipija, prvi mož kluba pa je bil Albert Zornada
V nadaljevanju pa so mu sledili še sledeči predsedniki kluba, ki so s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom zaslužni, da je klub lahko normalno deloval: Jože Zrimšek, Slavko Majerič, Jože Buh, Beno Saksida, Alceo Cobalti, Nerino Gobbo, Metod Janko, Rajmund Orel, Marjan Prelaz, Leopold Gorjup, Branko Mahne in Slavko Žbogar.
Prvi vidnejši rezultat ki je bil leta 1959 zabeležen v klubski kroniki, je bila zmaga na tekmovanju za prehodni pokal Tomosa, takrat neuradnem prvenstvu Slovenije, ki sta jo dosegla Sašo Majerič in Slavko Žbogar. Leta 1962 sta nato Sašo Majerič in Pavel Hrvatin v razredu »Sloka«, na mladinskem prvenstvu Evrope, dosegla 21. mesto. Omenimo še zmago posadke Slavko Žbogar -Vojko Grželj na Zlatem jadru severnega Jadrana leta 1974 v razredu Sloka in njuno 4. mesto na Sredozemskem prvenstvu v letu 1976 v Franciji.
Proti koncu sedemdesetih let se je Jadralna zveza odločila podpirati nove razrede in tako so začeli tekmovati tudi v razredu Optimist. Že od samega začetka so v razredu Optimist, jadralci Burje, krojili državni vrh, kjer so bili najboljši Bojan Škof, Evgen Komljanec in Robi Mulec, ki so bili v jugoslovanski reprezentanci tega razreda od leta 1977 pa vse do leta 1981. Od omenjenih je reprezentančno štafetno palico prevzel Zoran Barbarič, za njim pa še vrsta jadralcev, ki so se kot športniki kalili pod streho Jadralnega kluba Burja.
Po 34 letih delovanja so si zgradili sedanji klubski objekt v Arigoniju, novi klubski prostori so jim dopuščali, da so se lotili organizacije jadralnih regat in prvenstev. Še isto leto so organizirali Prvenstvo Jugoslavije v razredu Optimist, kmalu zatem pa še Prvenstvo Sredozemlja v razredu Evropa. Slednje je bilo tako uspešno, da so kandidirali tudi za Svetovno prvenstvo istega razreda v letu 1992. Kandidaturo	so	dobili in	v nemirnih	časih in z
odliko le-to tudi organizirali. Letno organizirajo in soorganizirajo od 12 do 15 regat. Letos so že osemnajstič organizirali tradicionalno regato Spring cup. Organizirali so tudi Prvenstvo Evrope v razredu Soling, in Masters EP v istem razredu.
*	V letu 1998 sta kot del slovenske reprezentance
na svetovnem	prvenstvu razreda Optimist na
Portugalskem Tina Čeligoj in Jure Žbogar, prispevala svoj delež	k	osvojitvi	4. mesta	v ekipnem
tekmovamu.;
*	Tina Čeligoj se je z omenjenega prvenstva vrnila z naslovom svetovne prvakinje med deklicami;
*	V istem letu sta Simon in Sandi Dekleva osvojila
bron na mladinskem SP razreda 470 v Pescari, zatem pa	še	dosegla	izvrstno 4.	mesto na
mladinskem SP v Tallinu;
*	V letu 2003 je Vasilij Žbogar na evropskem prvenstvu razreda Laser v Splitu osvojil prvo zlato odličje slovenskega jadranja;
*	V letu 2004 je Vasilij Žbogar osvojil prvo olimpijsko odličje, bronasto medaljo. Ob tej priliki je prejel najprestižnejše državno športno priznanje, Bloudkovo nagrado.
Goffredo - Bogomir BABIČ
za življenjsko delo	na	glasbenem in
umetniškem področju.
Goffredo - Bogomir Babič se je rodil 17. decembra 1932 v Vanganelu, mali vasici pri Kopru. Italijansko šolo je med vojno končal v Marezigah. Po vojni se je na očetovo željo udeležil prvega pevovodskega tečaja, ki ga je vodil prof. Srečko Kumar. Bogomirjev oče je v tistem času bil pevovodja domačega pevskega zbora. Na tem pevovodskem tečaju je Bogomir dobil prve lekcije iz glasbe. Kasneje, po opravljeni mali maturi, je Bogomir vodil pevske zbore v Vanganelu, Marezigah in Babičih. Tam je na novo vzgojil domači mladinski pihalni orkester ter ga vodil več let. Vseskozi pa je svoje glasbeno znanje izpopolnjeval na glasbeni šoli v Kopru pri prof. Vladimirju Lovcu ter prof. Vuki Kumar-Hitijevi.
V letu 1954 se je vpisal na teoretski oddelek srednje glasbene šole v Ljubljani. Po končani srednji šoli se je redno zaposlil na glasbeni šoli v Izoli. Na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo je diplomiral leta 1963 pri prof. Matiji Bravničarju Po končanem študiju je sprejel še mesto dirigenta mestnega pihalnega orkestra.
Na izolski glasbeni šoli je Bogomir Babič sprva poučeval nauk o glasbi, vse bolj pa - zaradi potreb šole in pihalnega orkestra - klarinet, trobila in kasneje tudi flavto.
Koliko potrpljenja in	energije je	bilo	treba,	da je
lahko, v razmeroma	majhni glasbeni	šoli,	vzgojil
toliko odličnih mladih glasbenikov in jih navdušil za igranje v domačem pihalnem orkestru. Zagotovo ga je pri tem vodila	neizmerna	želja	po	lepem
muziciranju in vera v mlade ljudi. Uspeh ni izostal. Izolski pihalni orkester je pod njegovim 25-letnim vodstvom dosegel zavidljivo raven, ki ga je popeljala na številna gostovanja po Jugoslaviji, Madžarski in Italiji. Leta 1977 je na republiškem tekmovanju v Kopru prejel, kot edini slovenski orkester, zlato plaketo v tretji težavnostni stopnji. Na njegovo pobudo se je orkester, v znak hvaležnosti prvemu učitelju, poimenoval	v pihalni	orkester	»Srečko
Kumar«. Za delo z njim je prejel najvišje občinsko priznanje - nagrado »11. julij« in zlato plaketo ZKO. Njegovi učenci klarineta in flavte, so izolski glasbeni šoli, prinesli prve nagrade iz republiških in zveznih tekmovanj. Skupno so prejeli dve prvi, šest drugih in dve tretji nagradi.
Sedem njegovih učencev je nadaljevalo glasbeno šolanje. Štiri leta je bil načelnik pihalno-trobilnega oddelka na centru, štiri leta je, kot pedagoški vodja, vodil izolski kolektiv. Predvsem pa je bil vsa leta priznan kot odličen glasbenik, dober kolega - morda nekoliko vase zaprt, saj mu življenje ni ravno prizanašalo s težavami - in delu predan pedagog.
Županja Občine Izola podeljuje naziv Ambasador Izole
Za Ambasadorko Izole se proglasi
Tatjana Rodica Dumas
ker je s svojo izjemno zavzetostjo in osebnim trudom ponesla ime Izole v Francijo.
Zlatko TOTA za dolgoletno mentorstvo
in delo z mladimi na področju glasbe
Zlatko Tota je eden izmed sedmih otrok, ki se je rodil družini Tota, 1. julija 1947, v Sv. Martinu na Muri. Že njegov oče je bil priznani glasbenik -profesor Ivan Tota, ki se je z družino veliko selil in v različnih krajih razvijal glasbeno kulturo.
Tako je Zlatko začel obiskovati osnovno šolo v Murskem Središču, nato v Motovunu, nadaljeval v Umagu in zaključil v Novi gradu. Srednjo glasbeno šolo je končal v Puli leta 1969 na oddelku za trobila	in sicer trobento.	Sledilo je obdobje
profesionalnega igranja v različnih ansamblih po slovenskih obalnih mestih. Med tem časom je tudi poučeval glasbeni pouk na osnovni šoli v Dekanih. Po poroki se	je zaposlil	na Centru za	glasbeno
vzgojo Koper	ter zasedel	mesto učitelja	trobil	na
izolski glasbeni šoli, kjer še danes poučuje.
Leta 1987 je ob delu dokončal višješolski študij ter diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku za pihala in trobila pri profesorju T. Grčarju Leta 1992 mu je Ministrstvo za šolstvo RS podelilo naziv	svetovalca	- za uspešno	delo	na
Glasbeni šoli Izola, in sicer na podlagi dela in doseženih uspehov, kot je razvidno iz naslednjih zbranih podatkov:
V šolskem letu 1994/1995 je ustanovil in vodil pihalni orkester učencev	Glasbene šole	Izola	-
Otroški pihalni orkester, ki je postopoma prerasel v Mladinski pihalni orkester in kasneje s pristopom starejših članov prešel v Pihalni orkester Izola kot ga poznamo danes. Istočasno pa je na Glasbeni šoli Izola še naprej vzgajal otroški pihalni orkester, od koder so se posamezni učenci postopoma vključevali v Pihalni orkester Izola. Zlatko Tota je devet let uspešno vodil izolski pihalni orkester. Z vzgojo trobilcev in tolkalcev je sistematično načrtoval rast orkestra glede na potrebe po posameznih instrumentih.
Leta 2000 se je orkester udeležil mednarodnega gostovanja v španski Calleli. Leta 2002 je orkester sodeloval na tekmovanju pihalnih orkestrov v Ilirski Bistrici, kjer je osvojil srebrno plaketo, kar je za tako mlad orkester pomenil velik uspeh.
Leta 2004 je Zlatko Tota do zadnjega pripravljal orkester za gostovanje po Grčiji, ki se je zelo uspešno izteklo, toda žal brez svojega dirigenta, saj je le-ta moral ostati v bolnici. Se istega leta je zaradi bolezni moral opustiti delo dirigenta Pihalnega orkestra Izola. Toda skrb, da bi orkester še nadalje uspešno deloval, ga je do zadnjega gnala, da je pred svojim odhodom skrbno izbral svojega naslednika in dirigenta ter mu zaupal vse skrivnosti orkestra in ga napotil v delo z njim.
Vsa leta si je na šoli, z okoli 170 učenci, prizadeval za poln oddelek trobil in med povprečnimi učenci v vsaki generaciji našel tudi učence, ki so izstopali. Požrtvovalno jih je pripravljal na revije in tekmovanja na katerih so dosegali od leta 1981 do leta 2005 najboljše rezultate in želi najboljše uvrstitve.
Priznanje Občine Izola,
plaketo s srebrnim grbom Občine Izola prejme
Miro Bornšek
za dolgoletno aktivno delo na področju izobraževanja in športa.
Namig za obisk
SPOMINKI SREDNJEŠOLCEV
Denarno nagrado Občine Izola v višini 500.000,00 SIT bruto z ustrezno listino prejme:
Strelski klub Izola
ob 50. letnici vztrajnega in uspešnega dela na področju športnega streljanja.
12. februarja 2005 je minilo natanko petdeset let, odkar je Tajništvo	za notranje	zadeve	tedanjega
Krajevnega ljudskega odbora Koper izdalo odločbo, s katero je odobrilo ustanovitev Strelske družine Darko	Marušič v	Izoli, oz. sedanjega	Strelskega
kluba Izola, sicer pa so se priprave za ustanovitev tega športnega kolektiva pričele že leto poprej.
Kmalu	zatem so	se pričeli	vrstiti	tudi prvi
odmevnejši športni uspehi, kar je bilo povezano tudi z naraščanjem članstva v vseh kategorijah. Večji interes	za strelski	šport pa je	razviden tudi iz
dejstva, da so se v tedanjih delovnih kolektivih Irisa, Arga, Stavbenika in pozneje tudi Mehanotchnike ustanavljale strelske sekcije. Tudi ustanavljanje teh sekcij je prispevalo k masovnosti članstva in omogočalo, da so se v društvu izoblikovali nekateri vrhunski strelci, ki so bili zavidljivo dolgo celo v samem vrhu slovenskega strelskega športa.
Leta 1957 je klub pristopil tudi k organizaciji prvega večjega strelskega tekmovanja. Prav tega leta je bilo namreč v Izoli organizirano republiško prvenstvo za Zlato puščico.
V	prostore stare železniške postaje, kjer Strelski klub Izola deluje še danes, so se izolski strelci preselili leta 1971. Številčnost članstva in z njo povezana prostorska stiska jih je primorala, da so v letih, kmalu po preselitvi, tj. leta 1974 pristopili k izgradnji zunanjega strelišča za zračno puško ter strelišča za malokalibrsko in vojaško orožje.
Ni potrebno posebej poudarjati, da gre izgradnjo teh strelišč pripisati predvsem prostovoljnemu delu članov, ki so s stotinami ur prostovoljnega dela, nemalokrat povezanega tudi z osebnim odrekanjem, pripomogli h temu, da sta bili obe strelišči ob dnevu republike leta 1977 tudi odprti. Strelski šport v občini Izola je v teh letih dosegel tudi največji razcvet, tako po številu članstva, kakor tudi po doseženih rezultatih, saj so v republiškem merilu posegali tudi po prvih mestih.
Kljub vsesplošnemu interesu in podpori Teritorialne obrambe, borcev, rezervnih vojaških starešin in civilne zaščite za delovanje in ohranjanje strelišča za malokalibrsko puško ob cesti za Korte, pa je društvo v začetku devetdesetih let boj za to strelišče dokončno izgubilo. Propad malokalibrskega strelišča pa je pomenil hkrati konec streljanja s športnim malokalibrskim in vojaškim orožjem v naši občini, tako, da danes strelci tekmujejo samo v kategorijah streljanja z zračnim orožjem in to na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Leta 1999 so se odločili za notranjo prenovo strelišča, ki so jo istega leta tudi dokončali in strelišče svečano odprli.
V	letu 2003 je bil društvu priznan status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.
Kljub težnjam po vsesplošni komercializaciji in tržni usmerjenosti športa, pa si člani društva tudi danes prizadevajo za nadaljnji razvoj strelskega športa v Izoli in popularizacijo strelskega športa v naši občini. Tudi v Strelskem klubu Izola si stalno prizadevajo za vključevanje čim večjega števila mladih strelcev.
V galeriji Rex, v Skladiščni ulici, bo to poletje na ogled tudi zanimiva razstava spominkov, ki so jih v sklopu šolskih obveznosti izdelali dijaki Piranske gimnazije. Temo Istrski turistični prospekt ali spominek, jim je dala profesorica Eva Slekovec, mladi pa so se odzvali zelo zavzeto in ustvarjalno.
SKLAD NE MORE BREZ IZOLE
Dogajanje na republiškem Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se še ni čisto poleglo. Že res, da je Sklad dobil nov Nadzorni odbor, toda nekdanji član Milan Kuster, kije »afero« SKZG tudi poslal v javnost je sklical še eno tiskovno konferenco na kateri je spet omenil tudi razmere v Izoli.
Gre za primer prodaje kmetijskih zemljišč v Izoli, ki jih je sklad pred tem dal v zakup. Pri omenjeni prodaji zbode to, da so bila ta zemljišča do leta 2003 stavbna, občina jih je morala spremeniti nazaj v kmetijska, najemnik jih v resnici sploh ni obdeloval, sklad pa jih kljub sporu na sodišču zdaj prodaja. Po naših informacijah gre za zemljišče med južno cesto in vinogradi v Livadah.
Zaradi te prodaje se je med oškodovanci znašel tudi podžupan Igor Franca, ki je v imenu občine opozoril na to nenavadno ravnanje Sklada.
Na	Kustrovem
seznamu oškodovancev pa je tudi Joško Saražin, ki mu ni uspelo zaokrožiti območja na Belvederju.
Na odgovor Sklada namreč čaka že štiri leta a ga ni dočakal.
Kot je povedala prof. Slekovčeva so mladi z veliko inovativnosti pristopili k izdelavi spominkov. Veliko se jih je odločilo za tematiko solinarstva, seveda pa so nekateri obdelali tudi Izolo in tako imamo predstavljen spominek za Simonov zaliv pa celo vrsto, univerzalnih spominkov, ki združujejo naše značilne proizvode: vino, oljčno olje, žganje. Nekateri so tehnično zelo zahtevni, kot naprimer ladijski leseni vinči in škripci pa pletene vrvi in naglavnih, kakršnega so nekoč uporabljale Šavrinke, ko so nosile tovor v mesto.
Na fotografiji je vlak, ki nosi ime Meerurlaub Izola Slovvenien. Dva takšna vlaka vozita dnevno (Graz - Gleisdorf - Weiz in Feldbach - Bad Gleichenberg), tako ima Izola 365 dni na dveh vlakih reklamo na pol Štajerske in po voznih redih kar še »malo« razširjeno!
Revitine novice
Zakaj se zobje obarvajo in dobijo madeže?
Naravna barva naše zobne sklenine je prosojno bela. Zobne obloge nastanejo, ker se delčki hrane pomešajo s slino in nalagajo na zobno sklenino. Z leti in z uživanjem hrane, pijače ali kajenjem se oblikuje tanka plast pigmentov, ki povzroča neprijeten videz.
Težavo rešujemo s čiščenjem in belilnimi preparati. Sedaj je dosegljiv prvi tak preparat, ki odstranjuje obarvanost zob, vendar brez škodljivih stranskih učinkov na sklenino.
Kako deluje? Gre za zobne paste in žvečilne gumije VOTUEL, ki delujejo na podlagi sproščanja kisika, hkrati pa vsebujejo namesto škodljivih abrazivov naravne encime in xylitol. To omogoča učinkovito beljenje zob in obnavljanje zobne sklenine.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje ,	Tel.: 64 - 040 - 64
Otok Izola
KAKOJE NASTAL IN IZGINIL IZOLSKI OTOK
Srečko Gombač je človek idej a je tudi vestni zbiratelj najrazličnejšega gradiva in podatkov o zelo različnih stvareh. Posebej ga zanima zgodovina, pomemben del njegovega življenja pa predstavlja tudi letalstvo, saj je pred leti sodeloval pri, žal propadlem, projektu izdelave domačega, izolskega ultralahkega letala, prav zdaj pa se pripravlja na prvi polet z motornim padalom, ki ga je izdelal sam. Tudi piše veliko in pred letom dni je v samozaložbi izdal knjigo o bratih Rusjan, pionirjih slovenskega letalstva. Seveda ni umanjkal niti pri postavitvi muzeja Parencana, njegovo najnovejše »delo« pa je gradivo o Halietumu oziroma brošura o Rimljanih v Izoli ter ostankih rimske naselbine v Simonovem zalivu. O tem obdobju izolske zgodovine tudi predava turistom, ki si želijo poznavanja kraja v katerem letujejo, nas pa je posebej zaintrigiral tisti del predavanja, ki govori o Izoli kot otoku, še posebej zdaj, ko smo zelo blizu tega, da bo »otok« Izola dobila prvi otok v slovenskem morju.
-	Od kdaj in zakaj takšno zanimanje za Izolo iz rimskih časov?
-	Izola me je kot njenega prebivalca z nad 50 letnim stažem vedno zanimala: od tega, kako je nastala kot kraj, kako se je oblikoval teritorij mesta, kdaj, kako in zakaj se je širila poselitev ipd. Začel sem to raziskovati in si ob tem počasi gradil sliko (ki je še vedno v nastajanju). V okviru tega sem o zgodnji poselitvi pripravil gradivo za monografijo o stari naselbini, ki so jo našli ob Simonovem zalivu in tudi predavanje o tem.
-	Zakaj so Rimljani izbrali prav Simonov zaliv?
-	Pri vzrokih za nastanek te zahodne naselbine so bili odločilnega pomena vsekakor priobalna lega, zaščitenost zaliva pred valovi z burjo, bližina vodnega izvira ter velika nahajališča za zidavo primernega kamenja (peščenec v pravilnih slojih). Ta so bila tako v hribu na južni strani Simonovega zaliva kot tudi v predelu Viližan (pri Rudi), na otoku pa jih ni bilo, ker je ta iz nepravilno lomljivega apnenca.
-	Torej bi lahko izbrali tudi območje sedanjega starega dela Izole.
-	Približno taki so bili razlogi tudi za nastanek naselja na otoku (zdaj polotoku), kjer stoji stari del Izole. Ta predel pa je imel poleg številnih izvirov pitne vode še to prednost, da je bil kot otok težje dostopen s kopnega in zato lažje hranljiv pred nezaželenimi obiskovalci. Tudi domače živali otočanom niso mogle zbežati daleč. Vzpetina, na kateri je danes cerkev Sv. Mavra, pa je omogočala nadzor nad dogajanjem v okolici tako na kopnem kot na morju.
Pomemben dejavnik za nastanek naselij je bila takrat lega, saj hiše v glavnem niso bile ogrevane. Naselje je moralo biti zaščiteno pred burjo, omogočati je moralo čim večjo osončenost stavbnih sten in dopuščati hiter dostop do privezanih ribiških čolnov in ribolovne opreme na obali. Zato je prvo naselbinsko jedro verjetno nastalo na jugozahodnem delu otoka ob takratni morski obali, ki je sledila krivulji današnje Alietove ulice. Kasneje se je naselje širilo še vzdolž in severovzhodno od današnjih Kumarjeve ulice in Manziolijevega trga. Hiše so vkopavali v pobočje in z izkopanim materialom zasipali morje ter tako ustvarjali nove obalne ravne površine, tudi za kasnejšo pozidavo.

iKOkr,
-	Takrat seveda še ni bilo Izole.
-	Kot najzgodnejše ime za
naselbino se navaja naziv Halietum. Ime naj bi po mnenju	nekaterih
strokovnjakov izhajalo iz traške grščine in naj bi pomenilo MORSKI OREL ali SOKOL RIBIČ, označuje pa v latinščini HALIEUS tudi človeka,
p ki lovi ribe, torej 'Mm RIBIČA.
Ime najdemo tudi pri rimskem kulinaričnem piscu Apiciju in tako Halietum najbrž ne pomeni nič drugega kot “RIBIŠKI KRAJ” po naselju ribičev, kije bilo tu verjetno že pred prihodom Rimljanov.
-	Ara predavanjih pokažeš obiskovalcem tudi rekonstruirano podobo Izole kot otoka. Kako si jo sploh izoblikoval?
-	Pri iskanju prvotne oblike otoka sem si pomagal tako z zapisi nekaterih strokovnjakov, s sedanjimi izohipsami, s pripovedmi domačinov ter lastnim spominom in intuicijo (kot otroci smo še lovili školjke, ribe in rake v morju, kjer je danes javno parkirišče na začetku Kosovelove ulice). In tako je nastala rekonstrukcija, ki zna biti zanimiva tudi za marsikaterega Izolana. (J.S)
SREČANJE STARE IN NOVE IZOLE
O izginjanju izolskega otoka pričata tudi ti dve fotografiji z razstave v izolski Algi, kjer je znani izolski fotograf Erminij Benčič pripravil zanimivo fotografsko primerjavo Izole nekoč in danes. Izbral je nekaj značilnih starih fotografij in razglednic ter iz istih pozicij kot takratni avtorji naredil fotografije sedanje Izole. Nekaj primerjav je prav presenetljivih, med njimi sta tudi fotografiji Viližanskega zaliva oziroma območja med bencinsko črpalko in ladjedelnico. Še po vojni je morje segalo vse do Cankarjevega drevoreda, danes pa je seveda drugače.
Na razstavi je tudi moč videti, kako je bila sedanja policijska postaja takorekoč "gola", danes pa je obraščena z zelenjem. Zanimiv je tudi pogled na nekdanje kopališče v Arrigoniju, kjer takrat ni bilo sledu ne o hišah, kaj šele o betonu, pa pogled na tržnico in prazen Veliki trg na katerem se danes tre pločevina.
Razstava je vsekakor vredna ogleda, velja pa pohiteti, saj bo ostala tam le teden dni, ker jo bodo zamenjala dela udeležencev ex-tempora.
Katalog poletnih prireditev
MANZIOLI BO IGRAL, PEL IN PLESAL SKORAj VSAK DAN
V uredništvo smo konec prejšnjega tedna prejeli katalog poletnih prireditev, ki je več kot dobrodošla popotnica obiskovalcem Izole a tudi samim Izolanom, ki se moramo odločati, kako in kje bomo preživeli kakšen večer.
Prireditev bo letos toliko kot že dolgo ne. Še posebej "obremenjeno" bo prizorišče na Manziolijevem trgu, kjer se bodo prireditve vrstile takorekoč vsak večer. Center za kulturo, šport in prireditve je pripravil raznovrsten program v katerem bodo nekaj zase našli vsi, od mladih, ki jih čakajo rock koncerti do tistih, ki prisegajo na etno glasbo, vmes pa bo še precej plesa in tudi gledaliških predstav.
Od jutri naprej se tako najavlja koncert Brine, koncert kvarteta 7 plus, Mdnarodni slikarski ex-tempore, nastop Ljubljanskih korenin, skupine Klarinetissimo, Damijane Golavšek, 3 Big Band Orkestra, Olivije, potem pride Fens festival, Simfonični pihalni orkester iz
Štajerske, predstava plesnega kampusa, Renato Chicco, Klarisa Jovanovič in Lado Jakša, Etno klarinetno, Perunoo listje, Areia in še kaj. Potem pride avgust.
Izvedeli smo tudi, da bo ribiški praznik tokrat razmeroma zgodaj, že 19. in 20. avgusta, avgust pa se bo zaklučil s koncertom Borisa Cavazze.
Avtorji kataloga so vključili tudi prireditve v Simonovem zalivu v sklopu koncertov Noč na plaži, druge organizatorje pa so preskočili, vendar je to že druga zgodba. Skratka, poletje v Izoli, vsaj ob večerih, zagotovo ne bo dolgočasno.
Katalog je založila Občina Izola, izšel je v nakladi 10.000 izvodov, dobite pa ga lahko v TIC-u, recepcijah hotelov in še kje.
Združenje borcev in udeležencev NOB IZOLA	Občina Izola
Associazione dei combattenti e partecipanti alla LPL - ISOLA	Comune di Isola
V počastitev
občinskega praznika "ll.julij"
Vas vabimo
na slovesno kulturno in družabno srečanje,
ki bo v hotelu Riviera v Izoli, lO.julija ob 18. uri.
In occasione della
festa comunale "11 Luglio"
siete gentilmente invitati
airincontro culturale e sociale
che si terra' presso 1’albergo Riviera di Isola il giorno 10 luglio 2005 con inizio alle 18.
Lucio Gobbo	Breda Pečan
Predsednik ZB Izola	Županja
Presidente della AC di Isola	II Sindaco
PONOVNO O HITRI CESTI JAGODJE - LUCIJA
Na pobudo Krajevne skupnosti JAgodje Dobrava in zahtevo Občine Izola je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, ponovno pripravil predstavitev in javno obravnavo predloga državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku JAgodje - Lucija s priključno cesto za Portorož in Piran.
Kot je že znano je bila zaradi slabe obveščenosti prva predstavitev zelo slabo obiskana, čeprav njena vsebina zanima veliko število prebivalcev Jagodja in drugih. Obravnava je bila namreč objavljena le v Uradnem listu RS. Nova predstavitev in javna obravnava bo
DANES, v četrtek 7. julija ob 18. uri v prostorih doma KS Jagodje Dobrava.
Krajevna skupnost je o predstavitvi pismeno obvestila vsa gospodinjstva, tako da pričakujejo številčnejšo udeležbo in kvalitetno
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
Ob 11. juliju, prazniku Občine Izola,
vas vabim na prireditev, ki bo
v petek, 8. julija 2005 ob 19. uri na Manziolijevem trgu v Izoli.
Ob tejpriložnosti bomo ocenili naše delo v preteklem obdobju in podelili občinske nagrade in priznanja.
' Veselim se srečanja z vami!
In occasione delili luglio, festa del Comune di Isola,
laS.V.e invitata alla celebmzione ufficiale
venerdi 8 luglio 2005 alle ore 19.00 in Piazza Manzioli a Isola.
Dopo l’esame e la valutazione del lavoro svolto nell’annopassato, avrd luogo 1’assegnazione dei premi e riconoscimenti comundli.
Sari) lieta della Srn presenza.
Županja -11 Sindaco Breda Pečan
v____________________________IZ______________________________J
VARSTVO V ČASU POLETNIH POČITNIC
Društvo prijateljev mladine Izola, Otroška delavnica "Zvezdice" tudi letos organizira varstvo šoloobveznih otrok v času poletnih počitnic. Hodili bomo na kopanje, na izlete, ustvarjali, se igrali,kuhali, skratka, popestrili poletne počitnice. Varstvo bo organizirano od 11.7. do 31.8.2005 od 7.-15. ure, v primeru dovolj zainteresiranih pa bi lahko bilo varstvo vsaj v jutranjem času tudi od 27.6. do 8.7.
Za vse informacije in prijave pokličite na tel. 031 460 901 ali se zglasite v naših prostorih na Gorkijevi 8 v Izoli (bivši Košaki).
^ II
POLETJE V IZOLI 2005 Koledar prireditev
L'ESTATE A ISOLA 2005
Programma delte manifestazioni
EUROFEST SE DANES POSLAVUA
13. Eurofest, evropski rokometni festival, ki je v tem tednu Izolo in tudi celo slovensko obalo spremenil v živahno športno in družabno središče, je tudi tokrat organiziralo izolsko Športno Društvo Maestral, letos pa se ga udeležuje rekordno število mladih: blizu tri tisoč jih je in prihajajo iz dvajsetih držav iz treh celin. Eurofest se bo končal v četrtek, 7. julija s finalnimi tekmami in podelitvijo pokalov in medalj najboljšim med ekipami v posameznih kategorijah.
Poleg športnih se na Eurofestu odvija tudi mnogo spremljevalnih prireditev družabnega pomena, da bi se mladi rokometaši dobro spoznali med sabo in z obiskovalci festivala in se tako naučili nove stvari o drugih kulturah.
Včeraj so na 13. Eurofestu v Izoli še potekale kvalifikacijske tekme, ki bodo odločale o tekmovalcih v finalu tekmovanj. Med tujimi ekipami so zelo dobri Tajvanci. Med najmlajšimi izstopa ruska ekipa Locomotiva, zanimive pa so tudi tekme Špancev,
Fincev, seveda pa tudi ostale. Dobro kaže tudi domačim ekipam z Obale, treba je izpostaviti ekipe CIMOS KOPRA v različnih kategorijah. Tukaj pa so še ekipe Izole, SD Maestrala,
Pirana, Burje in Obale..
Kvalifikacijske tekme so včeraj potekale vse do devetih zvečer, sledil pa je še izbor Miss in Mistra 13.
Eurofesta, nato pa smo si ogledali tudi sveže fotografije, ki so prispele na
fotonatečaj.	----------
Danes je zadnji dan 13. Eurofesta, finalne tekme pa bodo trajale vse do 21.00 ure, tako v Izoli, Kopru in Škofijah. Zvečer bo sledila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in medalj najboljšim v Izoli na Rivieri.
“S potekom tekmovanj do sedaj sem zelo zadovoljen, čeprav sem sam bolj osredotočen na organizacijsko plat festivala. Kljub temeljitim enomesečnim pripravam smo zaradi rekordnega števila ekip in udeležencev prvi dan bili presenečeni in smo morali veliko stvari urejati še takrat. Na sami otvoritvi smo videli, da je to največje možno število udeležencev, saj je bilo 1 centralno igrišče f”? povsem zapolnjeno. V | prihodnjih letih bo potrebno pridobiti tudi nove ljudi v | organizaciji, da bomo I lahko zares dobro ugodili	vsem
udeležencem. Zdaj nas čaka še najtežje: organizacija finalnih tekem,” je izjavilTONE BARIČ direktor Eurofesta
KAPUČINO
dvorani
HIP H0PER1I IN BREJKERJI SLAVIJO
V mesecu junija sta se za člane plesnega kluba Titty dance zgodila dva večja plesna dogodka. In sicer, najprej so hip hoparji in breakerji slavili z dobrimi rezultati na evrop. in svet. prvenstvu v Grazu. KATARINA HRVATIN se je kot slovenska reprezentantka v konkurenci 87 tekmovalk povzpela najvišje na 18. mesto, ENn Lovrečič pa kot letošnja "novinka" na tekmovanjih na 41. mesto. Naš najbolje uvrščeni tekmovalni nar sta MAJDA KARAJKOVIC in MARLENA MOGOROVlD (hip hop pari mladinci), ki sta za las zgrešili finale in si priplesali v močni konkurenci 83 parov odlično 8. mesto, članski hip hop par Dejan Gfeol In Mitja Ramšak, pa sta pristala na 53. mestu/91. Breakerji so si kot mala skupina Squad'n'effect delili 5. mesto/9, solisdZtOk BllkOŠeK pa 9.mesto/19.
Zaključna prireditev ali kot jo nekateri poznamo kot letno produkcijo plesnega kluba, letos pod naslovom "Ej kolega, si za ples", nam z številnim obiskom potrjuje, da ples vedno bolj postaja pomembna rekreativna vadba in da z raznimi projekti uresničujemo cilje kot so povečati zanimanje za ples in privabiti čimveč ljudi na posebne plesne prireditve, namenjene rekreativnemu udejstvovanju posameznikov in njihovemu druženju. V skoraj polni izolski športni
Nogomet
TRENER SE PREDSTAVI
Moštvo Izole Argete ima na pragu sezone v tretji nogometni ligi novega trenerja. To je Albin RadOVOC , čeprav je bil od občnega zbora kluba 10. junija 2005 kandidat za to mesto nekdanji igralec in trener Kopra iROt Benedejčič Izolski tabor je tako za novega trenerja izbral Albina Radovca, ki je nazadnje treniral dečke Kopra do 14 let v prvi ligi zahod, pred leti pa tudi kadete v Izoli.
Kako je prišlo do odločitve za izolsko trenersko klopP
»Izolo kot nogometni center poznam in tudi zato sem se tudi odločil za vodenje članske ekipe.
Nekaj izkušenj imam in skušal bom delati strokovno ter prizadevno, da bi čim hitreje prišli do vrnitve v drugo ligo. Sicer pa sedanje tretje lige ne gre podcenjevati in upam, da nam bo športna sreča stala ob strani.«
V ponedeljek začnete s pripravami. Koliko Igralcev imate na razpolago?
»Točnega števila še ne morem povedati. Veliko igralcev je prostih, vendar je tudi precej interesentov zanje. Računam, da bomo imeli na pripravah okoli 30 fantov, končno število pa bo dobrih dvajset nogometašev«.
Bo9o na vašem spisku tudi domača imena?
»Računam tudi nanje. Zlasti bi rad privabil izolske igralce, ki so ali še nastopajo v drugih klubih, v poštev pa piideju tudi fantje iz zadnje sestave. V ponedeljek startamo s pripravami in potem bomo videli kako in kaj«
Sicer pa je znana tudi sestava novih tretjeligašev v zahodni skupini. Ta bo tudi tokrat štela štirinajst ekip. Izolani bomo imeli kar dva predstavnika, saj so v njej že dolgo tudi Kortežani. Kdo bo bolje opravil! svojo nalogo v prvenstvu, pa bo | pokazal čas. (B. VUGA)
so se poleg članov
Tvvlrlln
kluba
plesnega
predstavila še dekleta Tvvlrling kluba Iz Pirana in
plesni par Karmen Markič In Kristjan Nadvešnlk
akrobatskega rock'n'rolla - iz plesnega kluba Briljantina iz Ljubljane.
Ponovno Vas vabimo k vpisu od 22. avgusta dalje na tel. št. 031 579 214! (FOTO: M. Cmič)
m
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Rokomet in mladost sta preplavila Izolo. Veliko barv in dodaten utrip mestu, ki je že skoraj premajhno. Novi obrazi, nova poznanstva, nekaj pa je že pravih »Izolanov«. Masa pa prinese tudi še kaj drugega in tisto še najbolj
občutimo. Rokometa je tako za vse okuse, od mojstrov (ekipa zvezd) do tistih, ki šele dobro začenjajo. Tekmovalni duh je prisoten in ob vsem je najtežje izgubiti, toda na koncu tekme je stisk rok vedno prisoten. Ker brez sodnikov ne gre, bilo je tudi nekaj kratkih stikov, nam tem za debate ne primanjkuje. Tudi vreme veliko prispeva k vsemu, malo dežja je kar premešalo in nekateri so se kar lovili kam in kako. Klubski rokomet je tako potisnjen v ozadje, v Izoli pa še posebno. Morda je med vsem tem težko, rokometni trg je res zaprt, toda toliko vsega je prisotno, da bi lahko vse probleme rešili. Vse več je ugibanj o stroki. Izmenjava v debatah pa vsaj zaenkrat še ni ponudila odgovora. Tudi prisotni trenerji se žal ne dajo izprovocirati in zopet lahko samo ugibamo. O vseh planih se trenutno govori bolj
malo, nobena skrivnost pa ni, da bo tudi letos vse odvisno od razpoložljivih sredstev. Oboji naj bi stvar dvignili, Časa za pripravo je še nekaj. Odmevi na našo udeležbo (rokomet) na Mediteranskih igrah so zelo različni. Osebno menim, da so slabi. Verjamem, da vedno pač ne moremo biti glavni, po drugi strani se mora vsem dati priložnost. Morda je res,da je lažje preiskušati na nižjem nivoju, novi izzivi so veliko bolj pomembni. Žreb nam tokrat ponuja zopet veliko, moške postavlja med favorite, ženskam bo veliko težje. Daleč niti ne, priprave so stekle in tudi mi smo zopet prisotni. Tempo življenja je že tak, da se ne bomo dobro obrnili in zopet bom pisal o Eurofestu.
POKROVITELJ
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
I20LANI USPEŠNI V MMERIJI
OKS-ZŠZ in glavni pokrovitelj slovenske olimpijske reprezentance SKB banka sta v prostorih SKB banke pripravila sprejem za dobitnike medalj na nedavnih XV. Sredozemskih igrah v Almerii.
Slovenska delegacija s 161 športniki je bila najuspešnejša doslej, saj je bero medalj s sredozemskih iger povečala za 35, od tega kar deset zlatih. Prejemnikom najžlahtnejših odličij je OKS-ZŠZ namenil 500 evrov, ki jih bodo športniki prejeli v kratkem. Slovenija je prav vsak dan sredozemskih iger osvojila kakšno medaljo, največ v torek, 28. junija, skupno število 35 pa bo prav gotovo težko preseči. Z 12 medaljami je bila v Almerii najuspešnejša plavalna reprezentanca, med jadralci pa je do zlata prijadral nosilec slovenske zastave ob otvoritvi tokratnih iger Vasilij Žbogar v razredu laser. Od Izolanov je bil z jadralci (tokrat s posadko Čopi Glavina) tudi trener Jurij Dorošenko. V igri za kolajni pa sta bili še dve posadki v razredu 470. Obe uspešni, do brona so prijadrali Tomaž Čopi in Davor Glavina ter sestri Teja in Alja Čeme.
Bronasti z olimpijskih iger v Atenah Vasilij ZbOgar je v razredu laser zasenčil vse tekmece. Vodil je od prvega plova naprej, z razliko, ki si jo je privozil, pa je najbližjega Francoza Thomasa Le Bretona ves čas držal na razdalji. Čeprav je bila njegova prednost pred zadnjim izplutjem nedosegljiva in mu zlata ni mogel nihče speljati, se je Žbogar vseeno pojavil v marini in opravil svojo zadnjo nalogo. Z oceno odlično, saj je bil spet najboljši. »Izjemno sem zadovoljen, počutim pa se zelo podobno kot lani v Atenah. Tekmeci niso bili od muh in v takšni konkurenci sem se potrdil z razmeroma zanesljivim jadranjem. Resda je bilo nekaj napetih in negotovih regat, a je odločila moja stalnost, ki mi je prinesla dragoceno odličje,« je bil po zmagi nasmejan Žbogar.
V	razredu 470 je bila zadnja regata za Slovence veliko bolj napeta. Čopi in Glavina sta jo začela z drugega mesta v skupnem seštevku in si želela, da bi ga zadržala. Vendar jima jadra niso vihrala po željah, zato sta morala srebrno kolajno odstopiti Italijanoma, kot bronasti sta se jima pridružili še sestri Čeme. Slovenski in izolski veslači so bili na koncu kar malo razočarani, saj so za nekaj desetink zgrešili medalje. Pišlar, Jermanova in Božič so bili takorekoč na zmagovalnem odru a so na koncu ostali pod njim, slovenski veslači so namreč v finalnih regatah zasedli kar štiri četrta mesta. Tudi rokometašice niso blestele a se privajajo na sodelovanje v reprezentanci in tudi to veliko Šteje.
Avtomobilizem Prihaja Rallu Maribor
Državno prvenstvo Slovenije v reliju se bo s preizkušnjo v Maribom prevesilo v drugo polovico. Reli Maribor bo potekal že tretjič, a bo _posadka Dunlop OMV Racinga tam nastopala prvič. Andrej Jereb in Miran Kacin branita vodstvo v skupnem seštevku, kjer imata po treh relijih optimalnen izkupiček 180 točk. To je seveda obveza za dober nastop v Maribom, hkrati pa tudi za sproščeno vožnjo. Reli bo zagotovo zopet zelo zahteven in predvsem selektiven, saj del trase poteka tudi po makadamskem cestišču, zopet pa nas čaka tudi nekaj popeskanega asfalta. Vseh hitrostnih preizkušenj je sicer 11, od tega bodo štiri potekale že prvi dan relija. Sama dirka je skoncentrirana v okolici Pohorja.
Andrej Jereb in Miran Kacin (Dunlop OMV Racing) bosta na reliju v Maribom nastopila prvič.
Tudi pred posadko Tom Nemamik - Miloš Počkaj je pot na Štajersko. Dirka, ki pomeni vstop v dmgo polovico letošnjega državnega prvenstva Slovenije, je tudi letos doživela nekaj sprememb. Zato izkušnje, ki sta jih Tom in Miloš pridobila lani, kljub prehitremu odstopu, ne koristijo prav veliko. Enaka, kot lani, je le HP Pohorje, vse ostalo je spremenjeno.
Odbojka - STARI MAČKI PONOVNO PRVI
V	soboto 18.6.2005 je v Izoli v večnamenski telovadnici Livade potekal že deveti tradicionalni turnir v odbojki, ki ga organizirajo Stari Mački. Udeležilo se ga je 9 moških in 8 ženski ekip z mednarodno udeležbo. Nastopale so kvalitetne ekipe, zato so bile tekme borbene, napeto je bilo do konca tekmovanja. Tekme sta sodila _/ mednarodna sodnika Kolenc Emil in Demšar Ivan.
Vrstni red:
Ženske: l.Circolo, 2. Piran, 3. Umag, 4. g ŠD Soča, 5. Šoštanj, 6. Mozirje, 7. HIT j;
Gorica, 8. Koper
Moški: 1. Stari Mački, 2. Mozirje, 3.1 Šoštanj, 4. HIT Gorica, 5. Doktorji, 6.
Bovec, 7. Trnovo, 8. Circolo, 9. Quercus Turnir je bil odlično pripravljen, zakar gre zahvala bratoma Kapel Klavdiu in Kapel Neviu. Ob tej priložnosti bi se zahvalili za pomoč AMTC Izola -Tehnični pregledi, Občini Izola, Gostišču Jasna ter vsem ostalim, ki so pripomogli k izvedbi turnirja. (Gordana Brodar)
Ob predstavitvi starih radijskih sprejemnikov
V Palači Manzioli v Izoli je zbranih mnogo zanimivih starih radijskih sprejemnike v,ki so v lasti Janeza Primožiča.Sprejemniki so zelo zanimivi tako za poznavalce radijske tehnike,kot tudi za ostale uporabnike radijskih sprejemnikov, saj preko teh spoznamo zgodovino teh naprav.
Škoda,da je obveščenost občanov in turistov o tej razstavi zelo slaba,temu primemo je število obiskovalcev (tako se meni zdi),celo v hotelu Delfin,kjer je mnogo starejših upokojencev,ki bi se z nostalgijo spominjali teh naprav, ni nobenega obvestila o razstavi.
Zaželjena bi bila krajša obrazložitev ob posameznih značilnih napravah,na primer:
-sprejemnik s kristalom,kjer je uporabnik dalj časa tipal s posebno iglo po kristalu,da je našel mesto kjer je v slušalki zaslišal oddajo bližnje radijske postaje ,če je bilo vreme jasno in polna luna je lahko slišal tudi več postaj istočasno.
-sprejemnik z elektronko (za pogon-gretje le te je potreboval svinčen akumulator-malo manjšega od avtomobilskega in Še nekaj deset baterij za žepne svetilke)-vse to če ni bilo elektrike (takih krajev je bilo kmalu po drugi svetovni vojni veliko).Postajo se je iskalo z vrtenjem gumba kondenzatorja,ko se je slišal visok piskje bil znak za postajo,z natančno naravnavo se je slišal navadno popačen zvok postaje.Za oba navedena sprejemnika je bilo potrebno imeti nekaj deset metrov dolgo anteno nad streho stavbe in dobro ozemljitev.
Nekaj sličnih opisov bi razstavo še bolj popestrilo,vsekakor pa gre zahvala in priznanje lastniku eksponatov za javen prikaz teh. (Horvat Anton)
SREČANJE UPOKOJENCEV NA MAUNU
Vse upokojence, ki se želijo udeležiti tradicionalnega srečanja upokojencev na Mašunu vabimo, da se nam pridružijo. Srečanje bo v petek 22. julija 2005. Odločil smo se, da se na Mašun odpravimo preko Brkinov. Malico vzemite s seboj, kosilo (golaž) pa bo kot vedno na prireditvenem prostoru. Prijave sprejemamo v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3, v ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure in sredo od 15.00 do 17.00 ure.
VABILO K SODELOVANJU
Društvo upokojencev Izola vabi mlajše upokojence, ki želijo sodelovati pri anketiranju starejših občanov za projekt »Starejši za boljšo kakovost življenja doma«, da se oglasijo na sedežu društva v Izoli, Plenčičeva 3. ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in sredah od 15.00 do 17.00 ure.
Ankete so nam potrebne za ustanovitev stalne baze podatkov o potrebah starejših občanov, ki živijo doma.
TABORJENJE 'PRI MILINU pri BOVCU
Taborniška sezona je že za nami, na vrata nam že trka vsakoletno, letos že 48. taborjenje. Taborjenje predstavlja v vsakem rodu višek sezone in dela v rodu. Taborjenje je namenjeno prav vsem članom rodu ter vsem tistim šolskim otrokom, ki si želijo preživeti letos deset dni v zdravem in varnem naravnem okolju, v prijetni družbi, s pestrim, nevsakdanjim in zabavnim življenjem, z novimi izzivi, doživetji in odkritji!!!
Zakaj ne bi tudi vi spoznali čare in lepote letošnjega tabora v čudovitem zelenem okolju Bovca?!
In kaj se bo dogajalo na samem Taborjenju ? OOOGROMNO! Taborovodja je pripravil zanimiv PROGRAM, ki ne bo dal miru niti ponoči. Čez dan pa bomo v gozdni šoli obnovili znanja postavljanja šotora, lokostrelstva, se odpravili na nenavaden orientacijski pohod, se pomerili v raznih športno-zabavnih igrah, s e kopali v sveži Koritnici...Na bivakiranju si bomo v naravi postavili bivak in ognjišče ter si skuhali topel obrok. Povzpeli sebomo na kakšen manjši hrib, spoznali običaje, narečje in znamenitosti. Adrenalinski naboj bomo doživeli na progi preživetja ali nočni igri Lov na lisico. Za en dan se bomo preoblekli v Indijance, Vikinge ali morda Gusarje in ga preživeli po njihovih načelih življenja, izdelali razne pionirske objekte, učili taborniških veščin, samostojnosti in dela v skupinah. Zvečer se bomo vsi skupaj družili ob ognju in peli ali se igrali razne igrice in še in še, Če nam bo čas to dopuščal!!!
Taborjenje niti slučajno ni bav-bav, ampak je najboljša stvar, ki se lahko zgodi kakšnemu taborniku. Če pa nam še vedno ne verjameš, je najbolje, da se prepričaš kr sam ! :)
ŠPORTNA ZVEZA IZOLA UNI0NE SP0RT1VAIS0LA 1000 KORAKOV PO IZOLI
SJWOTA«19?1W.IJ
PRIJAVA: OD 16. DO f LRE V PARKU »PIETRO COPPO«
PRIJAVNINA 500 SIT PO UDELEŽENCU (2 EURA)
PRIČETEK OD 17. DO 17.15 URE
PROGA PARK »PIETRO COPPO« - OSNOVNA ŠOLA LIVADE-PARENCANA -TUNEL - KRIŽIŠČE ZLOKALNO CESTO BELVEDER STRUNJAN-PODHOD POD OBALNO CESTO IZOLA -PORTOROŽ, PO SLEMENSK1 CESTI DO OUKE ŽUPANOV (OBRAT) NAZAJDO HOTELOV BELVEDER-SPUST DO PODBELVEDERJA - PO PEŠPOTI MIMO SIMONOVEGA ZALIVA - SKOZI MARINO V IZOLI - V PARK »PIETRO COPPO«
Prvi teden Mediteran festivala je svoj vrhunec doživel z nastopom beograjske etno atrakcije Teodulija, kije bila okreplena še s kultno jazz pevko Madam Piano. Drugi teden se je začel z dežjem a tudi z izvrstnim nastopom francoskih Trio Gadje. Gremo naprej.
Shoto klub - Podbelvedere 07. julij (četrtek)
u/. julij tcemek)
THE NEW YORK CONNECTION
The New York Connection Band je slovensko- ameriška različica jazz quinteta ki v glavnem preigrava originalne kompozicije in aranžmaje v stilu modernejšega Hard Bopa, ki v New Yorku še kako živi. Slovenski del te zanimive ekipe tvorijo Peter Mihelič (klavir), Nikola Matošič (kontrabas) in Gašper Bertoncelj (bobni), ki jih slovenskim ljubiteljem jazza pač ni treba predstavljati. / Vstopnina: 1.000 Sit
12.	julij (torek)
ARBE CARBEotai.ja)
Stari znanci ljubiteljev poskočnega etno ska punk-a prihajajo iz Furlanije a so po malem tudi naši, saj znajo zaigrati tudi kakšno rezijsko in celo tradicionalno slovensko. Seveda to na njihov veseljaško žuraški a vendar glasbeno brezhiben način. / Vstopnina: 1.000 Sit
13.	julij (sreda) -
THE NATIONAL ,
The National so potomci country rocka in britanskega popa, ki so mu dodali sodobne indie barve in atmosfero kakšnega Nick Cave-a ali Wi!lard Grant Conspiracy. Skratka, veliko počasnih ritmov, globokega baritona in melodij, ki sodijo pod topole letošnjega prizorišča Mediteran festivala. Prihajajo iz Ohia, delujejo v New Yorku in so eno najpomembnejših imen kultne založniške hiše Beggars Banquet.
Lepšega konca si ne bi mogli želeti.
RENATO BOR6HETTI $EXTET»
Zvezde brazilskega etno jazza. Vrhunski glasbeniki, pravi virtuozi, ki osvajajo največje evropske festivale svetovne glasbe. Njihova glasba je celo za Brazilijo neobičajna, čeprav temelji na glasbi najbolj južnega dela Brazilije, tam kjer živijo gaučosi in kjer je harmonika manj popularna kot na severu. A Borghetti igra na tisto, ki je na Rio Grande zakon -»knofarco« z imenom Gaia Ponto. / Vstopnina: 1.500 Sit
Prejeli smo
HOTELI ALI NE - SHOTO KLUB OBSTAJA
Po skoraj treh letih delovanja smo aktivisti Shoto kluba odločili predstaviti širši javnosti naše delo in tako nekako priplavati na površje tega izolskega ne samo kulturnega dogajanja. Smo skupina mladih navdušenih glasbenih delavcev, ki je pod Belvederjem našla svoj mirni kotiček, primeren za dejavnost, ki smo si jo zastavili.
Kot smo že povedali, delujemo kakšne dve leti in pol (začeli smo marca 2003) in v tem času smo oboroženi le z zvrhano mero volje in dobrimi nameni organizirali brez kakršnihkoli občinskih in z le 150.000 sit državnih finančnih sredstev natanko 100 koncertov na katerih smo gostili več kot 200 glasbenih skupin iz celega sveta, organizirali smo več literarnih srečanj, nekaj glasbenih in čajnih delavnic, projekcijo neodvisnega filma, glasbeno-izobraževalne ali pa samo plesne večere z dj-ji, 5 večjih glasbenih festivalov in trenutno je pri nas že drugo leto našel zatočišče Mediteran festival Naše delo in naši programi so zabeleženi in redno vzdrževani na naši spletni strani:www.shotoklub.org
Vsak od aktivistov Shoto kluba (vsakodnevno nas je kakšnih 20) pomaga pri ustvarjanju in delovanju klubskega programa po svojih močeh in časovnih zmogljivostih popolnoma prostovoljno, saj smo prepričani, da mladinsko/študentsko delovanje ne temelji na finančnih sredstvih ampak predvsem na zagnanosti, delu in seveda druženju. Čisto po naključju smo prišli prišli do takrat že skoraj razpadajočega lokala pod Belvederjem in seveda takoj izkoristili možnosti, ki nam jih je prostor in njegov lastnik ponudil. Ker pa je lokal zaradi že dobro znanih lastniških sporov med lastnikom in izolsko občino postavljen na črni seznam občinskih objektov, smo se dobro zavedali, da ne bomo deležni pretiranih pohval s strani oblasti in zato smo na začetku želeli ostati čimbolj v senci ostalega dogajanja, upajoč, da nas bodo na ta način občinske oblasti vsaj pustile delati v miru, čeprav je takšna dejavnost v drugih slovenskih občinah (in tudi v Izoli) deležna proračunskega denarja. Zal mi na občinski ravni nismo uspeli dobiti takšnega statusa, pojasnila pa so bila bolj ali manj v stilu: »vi sploh ne obstajate«.
Toda to, kar zadnje čase slišimo in prebiramo v raznih časnikih (predvsem lokalnemu Mandraču) pa nas je posebno prizadelo, še bolj kot razjezilo. Nas obtožujete za klavrno stanje okolice lokala pod Belvederjem, ki smo ga (po našem mnenju in mnenju obiskovalcev) z lastnim delom in denarjem dokaj prenovili, hkrati pa hvalite delo izolskih komunalcev, redarjev in inšpektorjev, ki da so zdaj končno naredili red. Seveda je to le deloma res. Parkirišče je deležno večje pozornosti občine le v poletnih mesecih, ko tam zaračunavate parkirnino, drugače pa je vse ostale mesece prepuščeno nam Mi in vi pa vemo, da občinsko parkirišče nekajkrat na mesec dobesedno zasvinjajo obiskovalci Gaviolija in udeleženci različnih hauba partijev. Vsakič znova sprašujemo policijo in tudi občinsko inšpekcijo, kako rešiti problem after partijev, pa ni prav nobene pomoči od nikoder. In da ne bi mimoidoči sprehajalci za takšen nered krivili nas se lotimo čiščenja kar sami, predvsem pa gospodSalih, ki to počne že leta bolj ali manj samoiniciativno.
Zakaj je naša aktivnost, ki jo spremlja vse več mladih iz Izole, sosednjih občin in tudi iz sosednjega Trsta in Istre, naši občini tako v napoto pa si ne moremo nikakor zamisliti. Smo v bistvu čisto sami poskrbeli za alternativno koncertno dogajanje v našem mestu (in širši okolici). V zadnjih nekaj letih, smo dali možnost marsikateremu mlajšemu in tudi starejšemu občanu, da se je imel „kam dati“ tako ob vikendih kot med tednom. Smo nekaj naredili tudi za promocijo našega mesta v tujini, saj je izolski Shoto klub in z njim seveda tudi Izola sama že zelo lepo označen na zemljevidu evropskega alternativnega glasbenega dogajanja. Vse to ob dejstvu, da imamo v Izoli že eno skupino mladih, kije uradno priznana tudi za tovrstno delovanje.
Za primerjavo povemo lahko le dejstvo, da smo v teh dveh letih in pol bili deležni 150.000 sit državne podpore, naša lokalna »profesionalna« mladina pa samo v zadnjih treh letih in samo iz občinskih sredstev okroglih sto milijonov tolarjev. Kaj je kdo naredil za kakšen denar bo morda pokazal in odgovoril čas, morda pa tudi ne. Seveda nas, poleg finančne plati, loči tudi tista bolj preznojena. Nekateri imajo vizijo, drugi pa »samo« program.
Ob razkošni predstavitvi njihovega dela in izjavah županje v zvezi z našim delom pa smo se počutili tako prizadete, da smo se odločili, da ne bomo več nemo spremljali dogodkov okoli nas in v zvezi z nami. Zato povemo: Vse kar smo pričakovali od naše občine je to, da nam pusti nemoteno vztrajati v tej naši zelo neprofitni dejavnosti. Da bi nam pomagala pri programih pa ne računamo več, saj so nam doslej vse predloge gladko zavrnili. Niti v najave občinskih prireditev ne smemo, čeprav bi gotovo bili zanimivi za mlade obiskovalce Izole. Slišali smo pojasnila v stilu »si ne upamo« oziroma, »za občino Izola ne obstajate«.
Rek: Živi in pusti živeti v naši občini očitno ne velja. Počutimo se kot Pepelka, sami pa lahko ugotovite, kdo je naša mačeha in kdo sestri. Na princa še čakamo.
Podpisali smo trenutno prisotni: Aljoša Mislej, Siniša Krt, Tjaša Dečman, Petra Božič, Primož Mislej, Željko Jugovič, Tadej Gorup, Elvis Pugliese, Boštjan Mejak, Igor Ostroušb, Nina Ražem, Nuša Pribac, Eva Rokvič, Biljana Pavlovič, Tea Bajda, Matej Pegan, Dim Krička, VtdJeranb in Marko Gavrilosk
POLETJE V IZOLI
Za četrtek, 7. julija napovedana predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane "KEKEC", odpade, zaradi poškodbe glavnega igralca. Otrokom se opravičujemo!
Petek 08.07.2005 - Manziolijev trg
Brina Orcbestra
stara ljudska besedila v svežih godalnih aranžmajih Sobota 09.07.2005 - Manziolijev trg
Koncert kvarteta 7+
Jazz, gospel, ljudske pesmi Sobota 9.7. 2005 - Simonov zaliv
Noč na plaži 3
KINGSTON
Nedelja 10.7.2005 - Staro mestno jedro
MEDNARODNI SLIKARSKI EK TEMPORE
Nedelja 10.7.2005 - Manziolijev trg
LJUBLJANSKE KORENINE
jazz, dixie, soul
Sreda 13.7.2005 - Manziolijev trg
KLAtUNETISSIMO
Kvartet klarinetov - od klasike do jazza
IDEJA ZA
TURISTIČNI SPOMINEK
RAZSTAVA ROČNIH DEL DIJAKOV GIMNAZIJE PIRAN
IZOLA. GALERIJA REK
Julij 2005, vsak dan od 18. do 20. ure
Poletne godbe 2005
Gostujoči pihalni orkester:
KD Pihalni orkester Sloveni Gradec
Nedelja, 10. julij - Park Pietro Coppo ob 10.30 Sončno nabrežje ob 20.00
ITALIJANSKA SAMOUPRAVNA NARODNA SKUPNOST IZOLA
JAZZ DELAVNICA
v izvedbi pianista RENATA CHICCA in saksofonista NATHANAELA SUA
(Izola, 19,- 21. julij 2005)
Italijanska samoupravna narodna skupnost letos prvič prireja glasbeno jazz delavnico, ki jo bosta vodila ugleden izolski pianist Renato Chicco in švicarski saksofonist Nathanael Su. Delavnica bo potekala v dvorani Manziolijeve palače od torka, 19. julija, do četrtka, 21. julija. Na njej bo lahko sodelovalo največ 25 udeležencev.
Vabimo vas na ogled razstave fotografij
Erminija Benčiča "Izola nekoč in danes"
Galcrijaje odprta od 10.00 do 12.00 ter od 18.00 do 20.00, v soboto od 10.00 do 12.00.
galerijalNSCLA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
Zvest Apollonio
(ob umetnikovi 70-letnici)
j Stari radijski
/ enrpipinnil!
S?
•ep«* ki
k Ofr f y * Razstava je odprta od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00
:	Palača Manzioli
sprejemniki
iz zasebne zbirke Janeza Janežiča

Prrjetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
ČOLN
NOVA KNJIGA IZOLANA
Vanje Pegana
KNJIGA
ČOLN =2.950 SIT
NOV URNIK:
dopoldan od 9.00 do 12.00
popoldan od 17.00 do 20.00
Izola / Manziolijev trg 6, Izola (05) 64 00 135
KINO ODEON-Artkino
ll-08.01ilM9.00 In 09.011121.00 ter 10.-12.011119.00 TALEC lerijaJMSirl 01-00.011121.00 in 09.011119.00 ZBOGOM DRAG0N INležiiainstenarii:1sniNin!-lian! 10.-I2.0lil2l.00inl3.0lib10.30 BRATA V VOJNI ležila in scenarij: le-iiii kam (3. -14.01ib21.00 TERORISTKA leriiainseenankSantislSiian
14.01. il 19.0oB 0 DI K U L ležija: fCani Graj
Informacije in vpis na delavnico: CAN Izola, Manziolijev trg 5, 6310 Izola / Kontakti: tel. (05) 616-21 -31,041 -778-234 (Agncse Babič)
E-mail: angnese.babic@siol.net
Zadnji rok za prijavo na delavnico: 15. julij 2005.
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Restavrirana umetnina
OLTARNA SLIKA SE JE VRNILA V IZOLO
V Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so junija končali restavriranje oltarne slike Marija z detetom na prestolu s sv. Jožefom in sv. Nikolajem, avtorja Girolama de Santacroce. Slika tega znanega avtorja ima bogato zgodovino, ki jo opisujemo v tem prispevku, zdaj pa so jo že prepeljali na njeno izvorno mesto, v župnijsko cerkev sv. Mavra v Izoli.
KDO STA BILA OČE IN SIN SANTACROCE
Na območju Istre se v literaturi od konca 19. stoletja pojavlja več del, pripisanih Girolamu da Santacroce in njegovemu sinu Francescu. Do sedaj je le Kruno Prijatelj že daljnega leta 1983 predstavil in opredelil opus Girolama da Santacroce in njegovega sina Francesca, ki se nanaša na območje vzhodnojadranskega prostora. Tako so ohranjene oltarne slike v Dalmaciji, Kvarnerju in v Istri, ki govore, da pri tej slikarski delavnici za navedena območja ni šlo le za epizodni primer.
Opravka imamo s slikarjem oz. delavnico, delujočo v Benetkah, ki še čaka na celostno analizo, ki bo med drugim morala razmejiti tudi dela med očetom in sinom. Girolamo izhaja iz kraja Santacroce na Bergamskem, kjer se je rodil okrog leta 1480. Iz tega kraja pa je izšlo kar nekaj slikarjev, ki so poimenovani po kraju svojega izvora. Danes poznamo dve veji in obe sta delovali v Benetkah. Prva se je oblikovala okrog Francesca di Simone, umrlega že leta 1508 in njegovega nasledstva. Druga, ki nas tu bolj zanima pa se je oblikovala z Girolamom, ki je bil aktiven v Benetkah od leta 1503 do svoje smrti leta 1556. Delavnico je nasledil sin Francesco, za njim pa nečak Pietro Paolo katerega življenje seje izteklo šele leta 1620.
PREJ TRADICIJA KOT MODERNIZEM
Girolamo da Santacroce se je najbrž formiral v slikarski delavnici Bellinijev. Opazni pa so tudi vplivi Cime da Conegliana in Marca Basaitia. Čeprav je bil Girolamo v samem žarišču kreativnosti beneške likovne kulture in kljub solidnem tehničnem in obrtnim znanjem, je njegovo slikarstvo okamenela govorica belinijanskega slikarstva. Slikar Girolamo, če se izrazimo slikovito, ni komuniciral s sodobniki ampak s prejšnjo generacijo.
Sodbo o slikah pripisanih slikarju samemu ali njegovi delavnici je še težko zaokrožiti, kajti večina njegovega opusa je že menjala prvotno lokacijo in nekaj slik iz Istre je odnesla tudi druga svetovna vojna. Zato je bilo najbrž naključje tisto, da izolska slika ni bila žrtev medvojne odtujitve.
BURNA ZGODOVINA SLIKE
Oltarno sliko Marija z detetom na prestolu med sv. Jožefom in Nikolajem (180 x 138 cm), na stranskem oltarju župnijske cerkve v Izoli je že leta 1700 hvalil koprski škof Paolo Naldini v svoji Corografia ecclesiastica di Capodistria. Od leta 1889 pa je ni obšla nobena literatura, ki se je posvečala istrski slikarski dediščini. V letih 1888 in 1911 je bila restavrirana oz. preslikana.
Slika je ena redkih, ki jih je mojster podpisal in datiral, a danes lahko le iz starejše literature povzamemo citiran podpis in datacijo: HIERONVMO DA S. CROCE P. MDXXXVI1, ki se sedaj na očiščeni sliki komaj zazna na srednji stopnici, medtem ko sočasni, danes neberljiv zapis v isti pisavi na prvi stopnici, ki je bržčas govoril o donatorju pa ni bil nikjer citiran.
Leta 1973 je bila slika plen naročene kraje, podobno kot tri leta kasneje tri Girolamove slike v Pazinu. Vse so bile odkrite v Italiji in izolska je bila vrnjena lastniku leta 1981, a precej poškodovana, saj je bila grobo izrezana iz podokvirja in zaradi neprimernega transporta je tudi barvna plast utrpela številne poškodbe. Januarja 2002 je bila sprejeta v Restavratorski center Slovenije, kjer seje njeno stanje stabiliziralo.
ZAHTEVNO RESTAVRATORSKO DELO
Preiskave so bile opravljene v naravoslovnem oddelku Restavratorskega centra (rentgenska radiografija). Določene rezultate pa so dale tudi preiskave z multispektralno analizo v Narodni galeriji. Infrardeča reflektografija ni zaznala sledi podrisbe, kar kaže na to, da je avtor po vsej verjetnosti kompozicijo brez pripravljalne risbe oziroma skic, direktno formiral na površini slike. Zal pa analize z različnimi spektri svetlobe kot tudi rentgenska radiografija na področju signature in datacije ter sočasnega napisa na prvi stopnici, ni bila kos dešifriranju poškodovanega besedila saj se je razbralo le nekaj črk in letnica. Zato vsebine napisa ne bo mogoče rekonstruirati.
Glede na jasno zahtevo lastnika slike, da se le ta vme nazaj na prvotno mesto, je bilo tehnologijo konservatorsko/restavratorskega postopka temu potrebno prilagoditi. Mikroklimatske razmere v cerkvi so izjemno spremenljive in kot take razmeroma močno vplivajo na umetnino. Pri tem je potrebno upoštevati tudi stanje in strukturo originala.
Slika je bila podlepljena na novo platno z uporabo ustrezne lepilne mase. Celoti je bil dodan tudi rob originalnega platna, ki je ob kraji ostal na podokvirju in s tem se je sliki povrnil prvotni format (180 x 138 cm). Šele ko so bile odstranjene preslikave dveh omenjenih restavratorskih posegov, se je izkazalo, da je slika precej okrnjena, kajti od prvotne podobe je ostalo le okrog 50-60% originala. Poškodbe barvne plasti so bile zakitane in retuširane v več fazah.
Člani strokovne komisije, ki je spremljala potek del na obravnavani sliki, so bili restavratorji, konzervatorji in umetnostni zgodovinarji.
Celotni konservatorsko/restavratorski poseg je opravil mag. Miha Pirnat st.
MARICA JE SLIKALA TUDI ZA DRUGE
V uredništvo je prišla Marica Omerzelj in povedala, da je v nekaj dneh zaključila svojo dobrodelno akcijo, prodaje slik za nakup mamografa. Najprej nismo vedeli za kaj gre a nam je hitro razložila. Takorekoč iz nič je začela slikati, ljudem so bile njene slike všeč, da pa ji ne bi ležale doma ali pa bi vse kar razdelila je sklenila, da jih bo prodala za dobrodelne namene. Tako-le je opisala to svojo akcijo s katero je bolnišnici "prislužila" novih 100 tisočakov za nakup mamografa.
"Društvo invalidov iz Izole mi je omogočilo obisk štiridnevne delavnice risanja na steklo v Radencih. Šla sem kot popoln nevednež a z veliko veselja. Nakupila sem vse potrebno, od stekla, barv do čopičev in se lotila dela. Slike so nastajale jaz pa sem razmišljala, kako koristno uporabiti znanje, ki sem ga pridobila. Seveda, slike lahko prodam, denar pa namenim v dobrodelne namene. Lotila sem se dela in naslikala 50 različnih slik. Vsako sem ocenila na 2000 tolarjev, kar bi skupaj naneslo sto tisoč tolarjev. Odločila sem se, da bom celoten znensek nakazala bolnišnici Izola za aparat, ki ženskam rešuje življenje: Mamograf.
Med prodajanjem slik v bolnišnici in Hotelu Delfin, sem spoznala veliko dobrih ljudi, pa tudi take, ki so me grobo zavrnili, češ, jaz pa teh aparatur ne potrebujem. Morda res ne danes, morda, če imajo srečo, tudi nikoli, a kje je človeška solidarnost in razumevenje do nesreče drugih? Vendar pa je bila velika večina takšnih, ki so znali ceniti moje delo in mojo akcijo pomoči, zato ni nič čudnega, da so vse slike dobile kupca, bolnica Izola pa denar.
Pomagajmo si vendar eden drugemu, dokler je še čas. (Marica Omerzelj)
V slovo
Silvo Krampf
Tvoj globok žametni glas je naenkrat utihnil in odšel tisti dan. Tako iznenada in nepičakovano. Tišina sc je zarezala v nas, ki smo ti bili blizu, nemo smo obstali z žalostjo v očeh. Za trenutek je tišina preplavila Val morja in Marinaio je prenehal igrati. Z nami si prepeval in igral osem let. Odšel si z valovi, a šumenje ostane, tvoj smeh ostane, tvoje šale ostanejo in tvoje najljubše pesmi ostanejo...kot... Sen jo vido gore dole, sen jo pozno po postole...
Pogrešali te bomo, Silvo, a želimo, da najdeš svoj mir in spokoj. Ej,Juca, Juca, radi te imamo, veš in ostal boš v naših srcih
Tvoji prijatelji iz Doma upokojencev Izola
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. __
IMATE TUDI BOBNIČ IN NE SAMO VIZIJO
Aleksej Skok, predsednik MSI-ja, v »modni« reviji Vizija: »Nadaljevati moramo po tej poti in držati tempo vlaganja v človeški kapital Izole, ki bo čez nekaj let stopil v ospredje in prevzel vodenje Izole v naslednjih deset letjih. Prepričan pa sem, da se bo vložek vrnil. A to nikakor ni samo projekt mladih. To je izolski projekt.«
Prevod izjave: »Mi bomo v desetih letih zasedli vsa potencialna delovna mesta, ki se bodo zgodila v Izoli, na mladinskem področju seveda in upam, da mislite, da boste med zaposlenimi tudi vi.«
In še: »Za dvomljivce naj povem, da so vse funkcije v Mladinskem svetu Izola popolnoma prostovoljne in častne in se nikomur ne plačuje nikakršne nagrade ali sejnine na ne mesečni ravni ne na letni ravni. Kot predsednik nimam plačanega niti telefona. Vse je preverljivo in izkazano z letnimi finančnimi poročili Mladinskega sveta Izola. Prav zaradi tega dejstva in takšnega načina dela se je iz naše sredine poslovilo že veliko mladih, ki so iskali samo plačane funkcionarske položaje, na katerih se veliko »meša« in nič koristnega ne naredi.«
Prevod izjave: »Delam prostovoljno in vi me napadate. Ne dobivam ne sejnin, ne nagrad, ampak mi plačajo vse preko študentske napotnice. Tisti, ki so pa želeli nagrade in sejnine, so pa sami odšli iz MSI-ja. Jaz si tega ne bi nikoli dovolil.«
Aleksej, vaša sredina je ista že 4 leta, če ne še več in iz vaše sredine se ni poslovil prav nihče, zato ne »farbaj« Izolanov in raje odgovori na javno zastavljena vprašanja predstavnika društva Jona v MSI (v Mandraču 10.03.2005 in 17.03.2005).
Je pa res, da so se nekateri poslovili od KT1, pa ne zato, ker niso dobili sejnin in nagrad ampak zato, ker je bilo vzdušje nevzdržno (verjetno nalašč povzročeno) in so preveč videli in vedeli. Upam in hkrati dvomim, da se bo kdo od njih tudi oglasil in kaj zapisal. Vi, ki ste na položajih v MSI-ju in KT1, niste sposobni delati prostovoljno, če ne bi že počistili Arrigoni in ne bi kazali fotografij »razpadajočega Arrigonija, na katerega Izolani ne moremo biti ponosni.«.
Rešitev: Gremo, primite kramp in motiko v roke in na čiščenje Arrigonija, da bomo Izolani ponosni na vas, saj ste mladi, polni energije, znanja in idej, uspešni, pozitivni, kreativni, resni pa še prostovoljci ste, po vrhu vsega.
Aleksej, preveč vem, da bi me lahko obračal, druge pa kar daj.
Mojca Ferle (Neodvisna lista za Izolo-Mojca)
ARGOLINA JE (NI) SAMA KRIVA
V zvezi z člankom Civilna iniciativa zavaja, Argolina je sama kriva, se je potrebno ponovno oglasiti. V članku v Delu je izolska županja izjavila, da mora Argolina zaprositi občinske urbaniste, naj čimprej izdelajo spremembo lokacijskega načrta, po spremembi tega načrta pa zidava apartmajskih hotelov na območju Arga ne bi bila več sporna. Izjava je sporna vsaj iz dveh gledišč:
Občinski svet je sprejel prepoved gradnje apartmajev ravno zaradi možnih zlorab, da bi se apartmaji prodajali kot stanovanja in to je bilo prisotno v načrtu Argoline, saj je vsak apartma imel lasten vodomerni in električni števec, kar potencialno pomeni najenostavnejšo spremembo v stanovanja. Tak primer se je v Izoli že zgodil z zazidavo apartmajev Gradisa ob križišču v Jagodje, zato takih napak ne smemo več ponoviti.
Županja prejudicira odločitev in lahkotno izjavi: Argolina bi morala samo
zaprositi... in gradnja ne bi bila sporna. Teoretično bi bilo to možno,
vendar ne z »befelom« to mi naredite, temveč z vsemi postopki razgrnitve, ob udeležbi zainteresirane javnosti in končnega sprejetja občinskih svetnikov, ki pa nikoli ne bodo spremenili to kar so že sprejeli za zaščito svojega mesta v izogib zlorab.
Dokler pa bo veljal odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Izola, pa gradnja počitniških stanovanj (apartmajev) za trg in novih stanovanj na območju Arga, ni samo sporna, temveč prepovedana.In to je bistvo sporočila mojega objavljenega članka.
Za Civilno iniciativo Gibanje za Izolo, Mladen Baša, univ.dipl.inž.arh.
OBČINA IZOLA
Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli:
PREDMET RAZPISA STA PRAZNA POSLOVNA PROSTORA Z UPORABNIM DOVOLJENJEM
-	KOPRSKA 14 - velikosti 27,19 mJ
Izklicna cena mesečne najemnine je 37.693,00 SIT Namen : vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje)
-	GREGORČIČEVA 38 - velikosti 27,45 m2
Izklicna cena mesečne najemnine je 38.616,00 SIT Namen: vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje)
L RAZPISNI POGOJI
1.	Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.)
2.	Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe.
3.	Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini
treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100	0034770033 s pripisom »vplačilo
varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša.
4.	Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se
bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek.
V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja.
5.	Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave.
6.	Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu.
7.	Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo.
8.	Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani program dejavnosti (namen) in višjo najemnino.
II.	DOKAZILA
Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti:
-	potrdilo o vplačani varščini
-	izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo
-	fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu
-	potrdilo Občine Izola (izda ga Sekretariat finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine
-	potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti),
Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane!
III.	DOSTAVA PONUDBE
Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti
kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15.maja
16, Koper z oznako
»javni razpis - ne odpiraj«
Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 640-39-53 pri ga. Slavici
Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate.
O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Predsednik komisije MIRO Bomšek l.r.
KRIMINALNE
NA SVOJEM JE DOVOLJENO
V jutranjih urah so občani sporočili, da v bližini morja nekdo skač po avtomobilu. Ob prihodu na kraj ni bilo nikogar na kraju, so pa policisti ugotovili, da naj bi po avtomobilu skakal lastnik. Čez eno uro se je vrnil in ponovil vajo. Razloga za takšno početje policistom ni zaupal, ti pa tudi niso ukrepali, saj je uničeval svojo lastnino.
TOČNO OPOLDNE
Na plaži je neznani storilec obiskovalki plaže točno opoldne odtujil in si protipravno prilastil slamnato torbo v kateri je imela manjši znesek gotovine.
POMOČ PRI ROKI
Pri bolnišnici Izola se je pripetila prometna nesreča z materialno škodo, ker je voznik, ki je prihajal iz smeri bolnišnice izsilil prednost vozniku na prednostni cesti.
PRIJEL JE OBA
Na policijsko postajo je poklical obiskovalec izolske plaže in povedal, da je prijel dve osebi ki sta mu pred tem ukradli torbo, ki jo je med kopanjem odložil na kolo. Storilca tatvine so policisti prevzeli v nadaljnji postopek in ju ovadili državnemu tožilstvu zaradi tatvine.
IZGINILO KOLO
Izolanka je pri pokopališču zaman iskala svoje kolo belo modre barve s črno košarico na zadnjem delu. V kolikor boste kje po Izoli opazili zapuščeno kolo takšnih lastnosti lahko pokličete kar policijsko postajo.
LJUBITELJ AVTOMOBILOV
Voznica je obvestila policiste, da so ji na parkirišču vlomili v njen osebni avtomobil. Iz vozila je odtujil in si protipravno prilastil avtoradio, prometno dovoljenje in vozniško dovoljenje lastnice.
Isti dan na istem parkirišču je neznani storilec vlomil tudi v osebni avtomobil drugega oškodovanca in iz njega odtujil avtoradio, zgoščenke in iz prtljažnika tudi motoristično čelado.
SKALA PA JE ZBEŽALA
Sredina večerna nevihta je bila kriva za tri dogodke o katerih je bila obveščena izolska policijska postaja. Med Koprom in Izolo je na vozilo med vožnjo padla večja skala. K sreči ob tem dogodku nihče ni bil poškodovan. Skale na kraju policisti niso več našli, poškodbe na vozilu pa so si ogledali in jih fotografirali.
DREVESA IN SPOMENIKI PADAJO
Nekoliko kasneje so si policisti ogledali tudi kraj, kjer je drevo padlo na parkiran avtomobil. Nastala je sicer materialna škoda, vendar nihče ni bil poškodovan.
Drevo seje zaradi nevihte podrlo tudi na pokopališču, kjer so bili poškodovani trije spomeniki.
LAHKO BI BILO VELIKO HUJE
V uredništvo je poklicala mati otroka, ki je pred dnevi na plaži v Simonovem zalivu padel skupaj z rokometnim golom in se poškodoval. Povedala je, da je jezna in razočarana zaradi takšnega poročila, saj je otrok dobil hude poškodbe glave in so ga morali delavci prehospitalne enote odpeljati v izolsko bolnišnico, od tam pa še naprej. K sreči se je menda vse izšlo brez hudih posledic. Lahko pa bi bilo tudi drugače. Ob tem je še opozorila na dejstvo, da so goli na travniku postavljeni a ne pritrjeni in da reševalci prehospitalne enote niso mogli z avtomobilom na kraj nesreče, ker so bila vrata plaže pač že zaklenjena. Zanimalo jo je tudi, od kod policistom informacije, saj z njimi, torej s starši, ni govoril nihče.
ZGODNJI VSE VIDIJO
V	zgodnjih jutranjih urah je voznik kolesa z motorjem na parkiranem avtomobilu odtrgal brisalec. Kljub zgodnji uri ga je pri tem opazila stanovalka, ki je policistom dala tako natančen opis, da je za policiste neznani storilec postal znani in utemeljeno osumljen tega kaznivega dejanja.
BOLJŠE KOT BOMBA
Na dan, ko naj bi na eni od izolskih šol morali opravljati popravne izpite je neznani storilec poškodoval cilindrično ključavnico vrat tako, da vstop v šolo ni bil mogoč. Policisti so si kraj kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ogledali, hišnik pa je pohitel, da popravni izpiti ne bi »odpadli«. Hišniku je uspelo, policisti pa bodo podali ovadbo na državno tožilstvo.
Na prehodu za pešce je voznik zbil peško. Peška je ob tem, k sreči, utrpela le lažje telesne poškodbe.
BRZINA JE VRLINA
V	trgovini v Izoli je italijanska državljanka pozabila denarnico z osebninai dokumenti in gotovino. Policisti so jo s pomočjo računalnika oziroma prijavnic gostov, ki jih stanodajalci prijavljajo na policiji poiskali še preden je ugotovila, da denarnice nima. Bila je presenečena nad hitrostjo trgovcev in policistov.
NEZNANO JE ZNANO
Na parkirišču izolske plaže je neznani voznik med vožnjo poškodoval parkirano vozilo. Neznani voznik pa je že čez uro postal znan, saj so si očividci zapisali registrsko številko, poleg tega pa je to vozilo in voznika opazil tudi policist na plaži, ki sicer opreza za tatovi na plaži. Policisti niso šli do lastnika pobeglega vozila ampak kar do voznika, ki ga je policist videl med vožnjo. Zanj so spisali obdolžilni predlog, ker je povzročil prometno nesrečo, dobil pa je še za 40 tisoč kazni, ker ni pustil ali posredoval svojih podatkov.
TERENSKA INFUZIJA
Policisti so med patruljiranjem izsledili osebo v bolnišnični pižami in s cevkami za infuzijo. Sum, da je bolnik odšel iz boinišnice brez vednosti osebja seje potrdil. Vrnili so ga v bolnišnico.
PEŠPOT JE TUDI NEVARNA
V	zadnjih dneh so policisti na pešpoti med Izolo in Koprom obravnavali dve prometni nesreči. V prvi sta trčila kolesar in peška na rolerjih. Kolesar je utrpel lahke telesne poškodbe. V drugi prometni nesreči dva dni kasneje je za sedaj še neznani voznik kolesa z motorjem trčil v peški, ki sta se telesno poškodovali. Policisti prosijo vse morebitne očividce prometne nesreče v kateri je mopedist podrl peški, da to sporočijo policiji. Poudariti velja, da so bili na tej površini zakonito le pešci.
POKROVITELJ
AMT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
^ -At. JLv J—L JL.	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
KRIMINALNE
NAVIJANJE ALI ODVIJANJE
Eurofest je terjal prvo kršitev javnega reda in miru. Navijač domačiih se je razgrel do te mere, da je bil, po mnenju varnostnikov, z vsebino in svojim načinom navijanja moteč za športno prireditev oziroma njeno otvoritev. Reditelj je zaradi tega odšel ponj na tribune, vendar je navijač na drugi strani skočil s tribune, kjer ga je prijel neznani občan. Zaradi strahu pred rediteljem, ki je že pritekel do navijača, je le ta skočil v morje in odplaval proti sredini mandrača. Tako občani kot policisti so se zbali za njegovo zdravje in življenje, saj ga ni bilo videti nikjer. K sreči pa je neopazno prišel iz morja, se doma preoblekel in nato prišel na policijsko postajo. Policisti bodo zoper vse vpletene napisali obdolžilni predlog zaradi kršitve javnega reda in miru.
ZNANEC A NE PRIJATELJ
Veliko kasneje, ko sta se koncert in prvi večer Eurofesta zaključila brez večjih težav, so problemi vzniknili popolnoma drugje. Znanci so se po pikniku na lastni barki družili v lastni režiji na pomolu. Pridružil se jim je znanec, ki očitno ni bil prijatelj. Med slednjim in enim od prijateljev se je vnel prepir in pretep, ki se je končal tudi z udarcem »pivovske« steklenice. Policisti motive
in okoliščine raziskujejo z nadaljnjim zbiranjem obvestil od vpletenih. Sledila bo kazenska ovadba za storitev kaznivega dejanja povzročitve lahkih telesnih poškodb in obdolžilni predlog zaradi pretepanja na javnem kraju.
ZAMUJAL JE NA TOUR
Obiskovalec iz kontinentalnega dela države je v Izoli očitno ostal brez prevoza. Pomagal si je tako, da je dopoldne ukradel kolo. Oškodovanec ga je dobro videl, a ga ni ni uspel dohiteti. Ga je pa tako dobro opisal, da so policisti v Piranu čez nekaj ur vedeli, da imajo v rokah pravo osebo. Kolesar je namreč v naglici v Portorožu padel in se poškodoval. Policisti so mu utegnili kolo zaseči nakar ga je reševalno vozilo, zaradi poškodb, odpeljalo v izolsko bolnišnico. V bolnišnici so ga povili in odpustili.
V popoldanskih urah pa je v Izoli ponovno izginilo kolo. Tudi lastnica tega kolesa je tatu dobro videla in med ostalim povedala, da je imel povito desno roko. Dohitela pa ga ni niti ona. So ga pa tekom noči ponovno dohiteli policisti v Piranu, Tokrat žal brez kolesa. Je pa bil opis tako podroben in tudi nesporno je, da je tega dne potreboval prevoz iz Izole do Portoroža, da bo storilec kazensko odgovarjal.
IZOLA JE VELIKA
Turistka, ki je iz Francije prišla v Izolo se je istega dne izgubila. Kljub dveurnemu iskanju ji ni uspelo najti hiše v kateri je pustila kovčke. Policisti so morali klicati na pariški mobitel organizatorja potovanja, ki je bil sicer v Izoli, da so ugotovili, kam mora iti gospodična prespat. Bila je vidno hvaležna in s sveže napisanom naslovom na listku je odšla k nočnemu počitku.
ALKOHOL JE DRAG
Tokrat smo zabeležili dva odklona preizkusa alkoholiziranosti in strokovnega pregleda za kar je po zakonu zagrožena najvišja kazen-najmanj 120.000,00 SIT in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
TV MANIJAK
Neznani storilec je ponoči vlomil v enega izmed lokalov v Izoli. Iz prostorov je ukradel plazma televizor.
Neznani storilec je v noči na četrtek z razbijanjem stekla na vhodnih vratih vstopil v eno izmed trgovin in servisno delavnico na Cankarjevem drevoredu. V notranjosti je ukradel TV sprejemnik znamke Matrix 42MX in kraj dejanja zapustil po isti poti. Pred razbito steklo je nepridiprav po nečednem dejanju postavil zabojnik za smeti tako,da se s ceste ni videlo posledic vloma. Podjetje je skupno oškodovano za 390.000,00 sit.
DOLGČAS
Razposajeni mladci so ponoči prevrnili eno izmed betonskih korit pred enim izmed izolskih gostinskih lokalov. Glede na težo korit jim je moralo biti res dolgčas.
IZOLANI NA TUJEM
Na parkirišču v Portorožu jo je ponoči skupila Ljubljančanka. Dvajset letnica se je spotaknila na kosu lesa in opotekla do osebnega avtomobila Izolana. Na osebni avtomobil se je naslonila, kar pa ga je tako ujezilo, da jo je pretepel in celo vrgel po tleh ter se s kraja odpeljal. Naključni mimoidoči so ga prepoznali in nam v razgovoru nidili njegove podatke. Svetujemo mu, da se v čim krajšem času, kar
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	Poslovni prostor (hala) 225 m2 + 90 m2 parkinga, vse v pritličju v Industrijski coni v Izoli ■
ODDAM V NAJEM. Cena: 1.800 Eur mesečno + DDV. Tel: 05 6414 190.
-	Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108
-	Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 804
-	V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče lahko tudi odkup veliko do 1000 m2 tel: 05 641 3691 po 19.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Pokličite na tel.št.051 339019 ali 031 575372.
Motorna vozila
-	Novo, nerabljeno GORSKO KOLO - prodam. Tel: 041 908 046
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
-	Prodam Passat TD, bele barve, cena po dogovoru gsm 041 958 425
-	Prodam Clio,letnik 97, bele barve, 5 vrat, 1.lastnik tel 05 642 00 80
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovora. Info 031 285 278
Delo
Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu inf. tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje...). Tel: 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
Razno
-	Potrebujemo hladilnik in plinski štedilnik Te,.: 041 95 00 68
-	Prodam Regal za dnevno sobo, sestavljen iz 4. omar, skupne dolžine 3,6m (hrast, polni les) zelo ugodno, tel. 05 6418 -276 zvečer
-	Prodam rabljeno(dobro) električno peč za etažno centralno kurjavo Panterm 6kw (20.000) in espanzijsko posodo - novo (5.000)
-	Prodam cca 3001 belega vina. cena po dogovora, tel. 040 206 970
-	Kompletno spalnicoin ugodno prodam, tel. 641 44 53
-	Otroško sobo (skupne izmere 3,20m), belo z ležiščem, jogijem (200x90), mizo in omaro z mostom -PODARIMO. Dcmontažo in prevoz preskrbite sami. Tel: 640 40 26
-poceni prodamo dobro ohranjeno dvojno garderobno omaro z mostom tel. 031 505237
-	Prodamo PASARO z jamborom in kompletom 5 jader, izvenskrmni motor 4.8, stojalo in prikolica.
4,8 m dolga barka ima vgrajeno kuhinjo in stranišče je udoben morski dom za 3 osebe. Tel: 040 317 182
-	PRODAM PROSTOSTOJECI POMIVALNI STROJ BOSCH AVTOMAT1C,
LETNIK 2002, MALO RABLJEN, ZA 70.000 SIT. Gsm: 031 685-277
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05'640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100-0029046354/Tisk: BIROGRAFIKABORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._

- ... • • •
Poslovalnica Izola ~ v
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
	
O liu
bljanska banka
Novm ljubljanska banka d.d., Ljubljana
■ ' .


DEMOKRATI
SOCIALNI DEMOKRATI 00 IZOLA
Drage občanke in dragi občani,
čestitamo Vam ob občinskem prazniku in Vas, od D. do 16. julija, vabimo na dneve odprtih vrat Socialnih demokratov 00 Izola.
Pričakujemo Vas v prenovljenih prostorih, na Plenčičevi 3, med 18. in 20. uro.
M0T0H0V KO
Z DVIGNJENIM NOSOM
Tokrat pa ste se res potrudili in v uredništvo smo dobili kar precej odgovorov. Celo fotografije so nam poslali nekateri, zato smo se odločili, da bomo razdelili kar 3 nagrade. Prvo, tisto najlepšo, dobi Peter Volk iz Kažipotne 3, ki je povedal, da sta se z mamo odpravila po mestu in takoj ugotovila, kje se nahaja ta gradbena posebnost. Tako je zapisal: v Prečni ulici za dvoriščem številke 9, iz Aljetove ulice zraven hiše št .8 soji zapuščena hiša, ki ima na zadnji strani tal dimnikj??). Do te hiše se pride tudi iz Trinkove ulice. Posebno nagrado pa je žreb namenil še: Matjažu Mamiloviču, Nazorjeva 2 in Ernestu Reberniku, Drevored l.maja L Vsem čestitamo.
Ker pa nas je ob tolikoh odgovorih prijelo, da bi z akcijo nadaljevali Vam zastavljamo novo vprašanje. Kje smo naredili to fotografijo? Odgovore pošljite na znane naslove do torka.
dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333	rezervacija miz 041/ 675953