Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 28. junija 1937 Štev. 144. leto I?. 'XV!’!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 (zbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček rač. št. 11.409 JUTRA Kosava Kosovo, ti sveti kos naše zemlje, okrvavljen in namočen z najjačjimi krvnimi sokovi največjih junakov! Zemlja prepojena z najplemenitejšim čustvom V z Iju-bavjo do grude in njene krvi! V tvojih prsih je seme smrti in življenja, suženjstva in svobode, tuge in hrepenenja. Kje v zgodovini je še 28. junij kot priča smelosti in odpovedi, ljubezni in mržnje?! Iz globoke in neme ljubezni do grude in njene borbe za jezik, šege in svobodo je znikla iz tvojih prs roža božur. V tem simbolu je zapisana oporoka Jugovičev, ki jo večno šepeče -detetu, materi m starcu; v njem je vera v vstajenje, ki jo je šepetal ponižani raji skozi stoletja. Na Kosovo so zrle oči in romale misli krvavečega naroda, telesno in duševno osiromašene srbske raje, ki so ji nudile le delno in skromno zavetje nedostopne balkanske gore; raje, ki je rodila Uskoke in hajduke, Jurjev dan in krvave osvete, ki je bila jez zapadni Evropi, katera ni mogla doumeti črne usode svobode željnega in vrednega naroda pod turškim handžarom. In vendar je polagoma vzvalovila nema in tiha globoka in verna pesem guslara—ona pesem, ki znikne samo iz užaljenega dostojanstva, iz zemlje junakov in večno kipečega hrepenenja. Guslar slepec je romal od koče do koče, od sela do sela in njegove komaj vidno premikajoče se uvele ustnice so Kov^rilc molitev in kletev, srd in maščevanje, pele so oporoko Kosova od roda do roda, bodrile in naznanjale osveto in svobodo. K;e je še narod z guslari, kje pesmi s toliko vero in krvi s toliko strpnostjo, vztrajnostjo in prepričanjem v zmago? Samo toliko trpljenje je čaralo v pokole-njih zavest in ponos. Iz te posode so pili Karadjordjeviči in Petroviči in dolga vrsta znanih in neznanih srbskih junakov, iz te posode se je razlila osveta na Ku-manovu. A narod je moral preskusiti še eno Golgoto kot da bi ga bila usoda hotela preskusiti do kraja. Čez Albanijo se je 1. 1915. moral umikati z rodne zemlje. - Kaj naj še terjamo od izkrvavelega naroda? O, Kosovo! Tvoja mogočna in veličastna oporoka je terjala tolike in take žrtve, ki jih zmore le največja smelost! — Dogradili so junaki krov, a mi si nismo še uredili življenja te velike narod- i;iKralj Peter II.« opremljenega spominskega traka na društveni prapor. Trak je v navzočnosti praporove kuniice dr. Rosinov e, ki je kumovala razvitju društvenega prapora na Vidov dan leta 1914 v našem »malem Iicogradu« v Rušah. pripel kraljev zastopnik. Ob tem slovesnem, simboličnem činu se je razvilo iz sokolskih src nepozabno navdušenj, stvo Pohorskega, Ptujskega, Sloveiijcgo-riškega. Murskega, Prekmur., Mariborskega in Koroškega okrožja. Povorka jc krenila z letnega telovadišča Sokolskega društva Maribor Matica po Gosposvetski, Strossmajerjevi ulici, Koroški cesti, preko Glavnega trga, po Gosposki. Slovenski, Aleksandrovi, Prešernovi in Maistrovi ulici ter Zrinjskega trga na glavni kolodvor, kjer je povorka pričakala 150 zagrebških Sokolov z godbo, nakar se je impozantna povorka razvila po Aleksandrovi cesti pred Narodni dom. V povorki so sosedovale vojaška godba, godba »Drave« ter varaždinska, zagrebška in središka sokolska godba. aku na prapor matič-društva ki je našlo svojega izraza v več minut trajajočem neprekinjenem vzklikanju kralju Petru II. Zahvala staroste matičnega društva Po tem odlikovanju matičnega Sokolskega društva, ki ni samo odlikovanje društva po prvem Sokolu, ampak tudi počastitev in odlikovanje vsega jugoslo-venskega Maribora, je spregovoril tople zahvalne besede društveni starosta br. dr. Fornazarič, ki je izvajal sledeče misli: »V imenu Sokolskega društva Maribor matica sprejemam trak, ki ga je daroval naš priljubljeni sokolski starešina Nj. Veličanstvo, naš vzvišeni kralj Peter II. Sprejemam ga kot odlikovanje 301el-nega dela in borbe društva in celega obmejnega Sokolstva, obenem pa tudi kot odlikovanje obmejnega mariborskega mesta za njegovo zvestobo in ljubezen zedinjeni Jugoslaviji in njenemu vzvišenemu vladarju, za njegovo pripadnost sokolskim legijam, ki zvesto čuvajo ta del domovine proti vsem sovražnikom. Mariborskemu Sokolstvu bo ta trak v spodbudo za nadaljnje delo v smislu svetlih sokolskih idealov, vidni in trajni znak povezanosti in ljubezni, ki spaja Sokolstvo 7. vzvišenim starešinom in irajviš-jan voditeljem. Odlikovani prapor jc prvič zavihral nad sokolskimi vrstami na usodni Vidov dan 1914 v ponosnih Rušah. Od tedaj je bil priča in simbol ljubezni in volje Sokolstva do svobode in do združitve Jugoslovanov v svobodni edinstveni Jugoslaviji. Neomadeževan, s solzami in krvjo opran je v drugič zaplapolal na čelu vriskajočih sokolskih trum. ko je Maribor iz tega ponosnega Narodnega doma, trdnjave nacionalne in sokolske misli, pozdravil svoje veliko osvoboje-nje. Spremljal in vodil je sokolske legije na njihovi poti k svobodi, resnici in lepoti vedno pripravljene nastopiti, kadarkoli jih pozoveta Kralj in domovina. Kot pooblaščenca, ki je izvršil počastitev prapora s kraljevskim trakom Vas, g. polkovnik naprošam, da sporočite na najvišjem mestu globoko zahvalo odlikovanca Sokolskega društva Maribor matica iti obmejnega sokolskega Maribora za visoko odlikovanje, obenem pa tudi vso ljubezen do ljubljenega' starešine Nj. Veličanstva kralja Petra II., združeno z obljubo in prisego, da bo Sokol Maribor matica čuval svoj prapor in kraljevski trak neomadeževan v vedni in nesebični službi svobodi in sreči nedeljive in edinstvene Jugoslavije in svojega sokolskega starešine in Kralja. Naj živi naš prvi So- kol Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.« Sledili so pozdravi posameznih sokolskih predstavnikov. V imenu SKJ je spregovoril savezni podstarosta br. dr. Gavrančič, ki je v svojih izvajanjih analiziral vzvišeni pomen jugoslovenske ideje, ki je neločljivo spojena s sokolsko ideologijo. Sledili so pozdravni govori predstavnikov žup, in sicer so pozdravili mogočni sokolski zbor: br. K a jz el j v imenu ljubljanskega Sokolstva, br. dr. B e 1 č i č v imenu varaždinske župe, br. Riši a vi v imenu zagrebške župe, br. dr. Obe r sne J v imenu kranjske župe in br. C a p 1 i č v imenu karlovške župe. Navzoč je bil tudi zastopnik novomeške župe. Ob zaključku je še župni tajnik br. D o j č i n o v i 6 pre-čital brzojavne pozdrave in čestitke praškega Sokola, br. Gangla s poti na Poljsko, nadalje pozdrave splitskega Sokola in s pokrajinskega sokolskega zleta v Skoplju. Ob zaključku je dal nekaj tehničnih navodil župni načelnik br. Komac, nakar se jc pričela množica razhajati, da se popoldne zbere na letnem telovadišču Sokolskega društva Maribor matica. Sokolska in slovanska himna »Hej Slovani« je smiselno zaključila pomembno svečanost. Himno je odkritih glav pela vsa ogromna množica. Na dr. Plvkovem grobu Po končani slovesnosti pripetja kraljevega spominskega traku na prapor sokolskega društva Maribor matica se jc podala sokolska delegacija žup Maribor, Ljubljana. Celje, Karlovac, Novo mesto, Kranj in Zagreb na grob blagopokojncga nepozabnega dr. P i v k a in prvega staroste sok. društva Maribor matica dr. Rosine. Tu so Sokoli ob Pivkovem grobu položili spominska venca in je ob tej priliki imel prisrčen spominski govor podstarosta sokolskega društva Maribor I. br. J. M o h or k o, ki je v toplooboirtenih besedah proslavljal dr. Pivkove zasluge za razmah sokolske ideje v našem obmejnem Mariboru. Zatem je še spregovoril zastopnik zagrebške sokolske župe br. dr. G a v r a n č i č. Veličasten nastop v Ljudskem vrtu Kakor jo bilo dopoldne neprekinjeno navdušenje, s katerim je Maribor obsipal ponosno sokolsko vojsko, tako se je to navdušenje nadaljevalo ob popoldanskem krasno uspelem nastopu na letnem telovadišču matičnega Sokolskega društva v Ljudskem vrtu. Vsa prireditev je bila močan izraz življenjske sile, elana in zanosa. Preko 6000 ljudi je prihitelo, da vidi strumne vrste nastopajočega Sokolstva. Med odličniki so bili zbrani med drugim predsednik okrožnega sodišča dr. Ž i h e r, prvi drž. tožilec dr. Zor jan, šef mestne policije dr. Trstenjak, magistralni direktor Rodošek, šef obmejne policijo K r a j n o vi č, šef tukajšnje glavne carinarnice M i h a j I o v i c, narodni poslanci Lukačič, dr. Jančič in Janžcko-v i č, potem zastopnik ljubljanskega francoskega konzula Anfossy, ki jc prispel v spremstvu mariborskega francoskega konzularnega agenta dr. Rapot-ca, nadalje bivši župan dr. Lipo Id, in prvi slovenski župan jugoslovenskega Maribora Viktor Grčar. Opaziti pa je biilo tudi zastopnike vseli številnih nacionalnih, gospodarskih in kulturnih organizacij našega mesta. Navdušeno pozdravljen je prispel na telovadišče v spremstvu svojega pribočnika kraljev zastopnik pol- fio&Mi fkatiia Tako se je Ida vedno bolj odtujevala materi. Marija jc z bolestjo to opazovala, toda pomagati ni mogla. Otrok je ni ljubil več. Radi tega pa se je Še z večjo strastjo udala svojim samotam in včasih je ure in ure premišljevala, s čim je zaslužila to svoje zlo. Včasih si jo že mislila sama sebi zadati smrt, a vedno je odstopila od tega namena, ko se je spomnila: Kaj pa Ida?« In če ravno je vedela, da ni več njena, je vedno v svoji največji bolesti in obupu pomislila na - Ido. 'Ib ji je bilo v tolažilo. Ko je Ida prestopila v sedmo leto, je obolela. % V zgodnji spomladi sta šla s papanom na sprehod. Ko sta prišla domov, jc Ido davilo v grlu in jc morala v postelj. Papa ni vedel zdravniku nič natančnega povedati. Tri dni je ležala Ida. Tretji dan se je bolezen poslabšala. Marija se vse tri dni ni ganila od Idine posteljice. Toda Ida jc le vedno klicala očeta, za Marijo ni marala. Tretji večer Idine bolezni je šel njen papa ob šesti uri v gostilno. Marija je ostala sama doma. Okoli sedme ure se je Ida prebudila iz omotice in jela klicati s slabim glasom: »Papa! Cuješ moj sladki papaček! Pridi, prosim te! Tvoja Idica te kliče. Ona Brda žena sedi pri moji postelji! Pridi, moj zlati, dobri, nad vse dobri papa in jo spodi stran!« Marija bi najraje vpila od bolesti. Skušala je otroka pomiriti, toda Ida jc prosila z vedno milejšim glasom, tako, da so se Mariji orosilo oči. Ko jc bolnica videla, da očeta ni, je zbrala vse svoje moči, pokleknila na postelji, dvignila suhi ročici proti vratom in pričela plakati: »Ah, moj očka! Tako bolna je tvoja Ida, tako zelo bolna. Prkli, odpodi to grdo žono stran in reši me smrti. Slišiš, jaz ne maram umreti. Papaček, usmili se me! Pridi. Idica te kliče!« Otrok je onemogel. Počasi jc nagnil glavico na stran, povesil ročice in omahnil na blazine. Nekoliko časa je nepremično ležal, potem pa jc še enkrat odprl oči, prav milo pogledal in dihnil komaj slišno: »Papa. zakaj ne prideš?« Nato je Ida umrla. kovnik Marko Božov i č, nakar se jc pričela izvedba slikovitega in skrbno ter vzorno sestavljenega telovadnega sporeda, ki je dal več tisočglavi množici povoda za nove, neprekinjene manifestacije za naš*- Sokolstvo. Vse točke nastopa, pri katerem je sodelovalo 1572 sokolskih pripadnikov, jc večtisočglava množica sprejela z gromkim, burnim ploskanjem, odobravanjem in vzklikanjem. Navdušenje se jc stopnjevalo v višek ob vajah gojencev tukajšnje inženjerske podčastniške šole ter njihovem defileju mirno tribune, Naše obmejno Sokolstvo pa je s strumno, smiselno in precizno podanimi vajami od prostih vaj moškega in ženskega naraščaja, krasnega nastopa varaždinskih naraščajnikov, prostih vaj moške in ženske dece in prostih vaj članov in članic pa do učinkovitih vaj na visokih gredeli po članicah, izbranih vaj na drogu in bradlji ter krogih, pri čemer so se zlasti -odlikovali naši olimpijci, in pa jahanja preko prepon po sokolski konjenici. izkazalo železno disciplino in odlično zbranost. Ob tem brezhibnem poteku, nagli sleditvi točk, se je razodela vsa vzorna skrb sokolskih tehničnih delavcev z župnim načelnikom br. Komacem in župno načelnico s. Mak u č e v o na čelu. Pri izmenskem teku 800 X 400 X 200X10(» si je priborila prvo mesto vrsta matičnega Sokolskega društva Maribor. Včerajšnji popoldanski nastop je bil združen s prisrčno uvodno slovesnostjo, ko je župni starosta br. dr. Gorišek s primernim nagovorom izročil naraščai-ski častni prapor ptujskemu naraščaju, zmagovalcu pri naraščajskih tekmah, ženskemu naraščaju matičnega društva Maribor pa srebrn lovorjev vcncc. Pravo vrednost včerajšnjega Sokolske ga nastopa in triumfa pa kaže izjava konzulovega namestnika Anfossya ki se je izrazil, da tako strumnega in 'zornega pohoda, kakor je bil včerajšnji pohod sokolskih rdečih srajc skozi Maribor še ni videl in da bi tako vzorna urejenost ne bila zlepa mogoča niti pri Francozih. Glede popoldauskega nastopa v Ljudskem vrtu pa je izrekel svoje divlje-nie nad vzorno disciplino nastopajočega Sokolstva. Velika narodna veselica. Po telovadnem nastopu je bila na prostorih letnega telovadišča Sokolskega društva Maribor matica velika narodna veselica, ki je potekla v prijetnem razpoloženju svečanega sokolskega praznika in zmagoslavja v našem obmejnem Mariboru. »Usoda naroda je bila vedno odločena žc pred končano bitko, kajti določale so jo predvsem nravnostne vrednote, s katerimi je šel kak narod v boj. Treba se je pripravljati na boj. Zdravje završujc nravstveno popolnost človeško in njen fizični predpogoj. Samo v zdravem telesu biva zdrav duh, samo v higijersko visoko stoječem narodu obstojijo nrav-nostue vrednote človeške, s katerimi se zmaguje: vztrajnost, žilavost, volja vzdržati enak korak z ostalimi narodi, da — še več, namreč prekositi jih.« (Dr. Miroslav Tyrš). ZOPET 10.000 Marokancev, GIBRALTAR. 28. junija. Po vesteh iz Scurc jo prispelo semkaj 10.000 Marokancev, ki so jih takoj napotili v Malago in Cadiz. Dolgo je Marija topo strmela "-a mrtvo Ido, nato so ji solze zalile oči iu v divji bolesti je celo noč krčevito plakala. Kmalu po Idmom pogrebu se jo Marija ločila od svojega moža, ker ni mogla vztrajati pri človeku, ki ji je vzel najdražje. Ker Ide ni več imela, je s tem večjo ljubeznijo ljubila njen grob. Marija je zavila na pokopališče. Tudi tu so žc cvetele cvetlice na grobovih i« tudi sem so padali cvetovi, ki jih jc tro-sila pomlad. Vse je bilo praznično, tj*®0 in mirno, samo ciprese so šuštele ii» ve' lestele v prijetnem šepetanju. , Cvetovi so padali In kakor bi i,a . v Marijino dušo, tako je vzcvctcla v 11J 1 cvetka pomladnega miru in pok«)*1 • • • 1 (sKonec.) 1/kiuAAiMiltP. ffc /dj/lPlkLfi MBUite, Danes je bila razglašena sodba v procesu radi afere bele kovine Danes dopoldne ob 11. uri je bila v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča razglasitev sodbe v procesu, ki se je vršil v petek 25. t. m. pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča radi znane afere bele kovine v tukajšnjih delavnicah državnih železnic, proti 22 obtožencem. Dvorana je bila tudi danes nabito polna poslušalcev. Točno ob napovedanem času je stopil v dvorano kazenski senat s predsednikom s. o. s. dr. Tombakom na čelu, ki je razglasil sodbo, v smislu katere se obsodijo: Janez Galijot na 6 mesecev strog, zapora, na dvoletno izgubo častnih drž. pravic, pog. za 4 leta, ter na izgubo državne slube; Franc Žinkovič na 6 mesecev strog, zapora, izgubo častnih drž. pravic za dobo 2 let, pog. na 4 leta, ter na izgubo državne službe; Josip Zorko na 3 mesece strog, zapora, pogojno na 2 leti: Ivan Čeh na 5 mesecev strog, zapora, na izgubo častnih drž. pravic za 2 leti, po«, na 4 leta, ter na izgubo državne službe; Josip Lešnik na 5 mesecev strog, zapora, na izgubo čast. drž. pravic za dobo 2 let, pogojno na 3 leta, ter na izgubo drž. službe; Andrej Žirovnik na 3 mesece strogega zapora, pog. na 2 leti; Franc Kacjan na 3 mesece strog, zapo- ra, pogojno na 3 leta; Franc Grossman na 3 mesece strog, zapora, pog. na 2 leti; Franc Štancer na 6 mesecev strog, zapora, 300 dinarjev denarne kazni ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, razen tega mora še odslužiti pogojno kazen 3 mesecev; Štefan Obreht na 5 mesecev strog, zapora, 600 dinarjev globe, na izgubo častnih drž. pravic za dobo 2 let, pog. na 4 leta; Josip Korošec na 3 mesece strog, zapora, 300 dinarjev denarne kazni, pog. na 2 leti; Alojz Wud-ler star. na 6 mesecev strog, zapora, 600 dinarjev denarne kazni, in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Ludvik Wudler na 5 mesecev strog, zapora, 300 dinarjev kaznj ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Alojz Wudler ml. na 3 mesece strog, zapora, 100 dinarjev kazni ter na odslužitev pog. kazni 6 mesecev stro«. zapora; Radovan Velebir r.a 2400 d:nar-jev denarne kazni, pog. na 2 leti, ter na 1000 dinarjev povprečnine, Franc Klobasa na 2 meseca strog, zapora, 100 dinarjev kazni; Franc Golob na 3 mesece stro«. zapora, 100 dinarjev kazni, pog. na 2 leti. Matija Gradišnik, Adolf Wudler in Dragotin Schreiber so bili oproščeni vsake krivde in kazni. Prihodnja številka »Večemika« izide radi jutrišnjega praznika, v sredo 30. t. m. «b običajni uri. Himen! V stolnici sta se v soboto poročila znani mariborski športnik in gradbeni tehnik Evald Koren z gdč. Ireno Zdoučevo. Priči sta bila za nevesto restavrator in hotelir g. Kimensvcnger, za ženina pa poslovodja in kontrolor Bafe d. d. v Osijeku g. Franc Koren. Novopo-ročencenia obilo sireče! Smrtna kosa. V 82. letu starosti je 'preminila v Slovenski ul. 40 zasebnica Ana Jurkova. V Fochovi 23 je umrl v 73. letu svoje dobe hišni posestnik Matija Švajger. Žalujočim naše toplo sočutje! iz policijske službe. Za policijskega agenta pripravnika jo imenovan pri tukajšnji mestni policiji Milan Merhar. Kulturni teden v Mariboru priredi tukajšnji Umetniški klub. Ob tej priliki sc bodo razdelile nagrade za tri najboljša dela iz književnosti, vpodabljajoče umetnosti, glasbe ter za najboljšo odrsko stvaritev. Prva nagrada bo v znesku 1500, druga nagrada v znesku 1000, tretja nagrada v znesku 500 dinarjev. Književna dela, po možnosti v treli izvodih, bodo morali prizadeti predložiti najpozneje do 15. septembra t. 1., dola vpodabljajoče umetnosti pa sc bodo njorala poslati na razstavo do 17. oktobra t. 1. Igralci, ki želijo tekmovati, se bodo morali prijaviti klubu do 1. oktobra 1937. Razen tega pa bodo podelile štiri potovalne nagrade po 4000,Din onemu književniku, likovnemu umetniku, glasbeniku in igralcu, ki ga bo žirija spoznala za vrednega študija na tujem. Reflektanti se morajo prijaviti klubu do 15. septembra t. 1. Za nagrade lahko tekmujejo samo oni, ki delujejo v Mariboru in njega kulturnem območju. Društvo p. t. t. zvaničnlkov in služ., pododbor Maribor je imelo v nedeljo dne 27. t. m. izredni občni zbor, katerega je vodil banovinski predsednik Penko Josip. Občni zbor je potekel v najlepšem redu. Izvoljena jc sledeča nova uprava: Turk A., predsodnik, Kastelec J., tajnik, Golob Fr. blag. Odborniki Pintcr J., Zala J., Weber, Peklora. Pregledniki računov Kotnik in Arzenšek. Iz društva »Nanos«. V sredo, dne 30. ’• ni. bo ob 20. uri članski sestanek. Sestanek je važen radi bližnjega izrednega občnega zbora, člani in članice nujno vabljeni. Podružnica udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev In brodarjev v Mariboru se je preselila z današnjim dnem iz dosedanjih društvenih lokalov v mariborskem gradu, Grajska ul. 2, v nove lokale Mariborski uvor, dr. Verstovško-1 4, pritličje. Jutri 29. junija v mestnem parku promenadni koncert od 11.--12. ure. Igra K°dba železniških delavcev in uslužbencev »od vodstvom kapelnika g. Schon-iierrja. ELI DA MILA Eti-OA Mi tO K Ž*e deset let ljubljenec vsake lepe že«e Zopet obleki nad evropskim obzorjem - Kaj hočeta Nemčija ter Italija - Ozadje torpediranja valencijskih &adij Vidovdanski praznik je tudi Maribor obhajal v znaku tradicionalnih šolskih prireditev iti cerkvenih opravil v stolnici in drugih cerkvah, ki so se jih udeležili predstavniki javnega življenja. Med 10. in 11. uro so bile trgovine zaprte. Na šolah je bil slovesen zaključek letošnjega šolskega leta. Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru, se vrši od 29. junija do vključno nedelje 4. julija od 10. do 12. ure v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski programi brezplačno. Od 5. do 20. julija ni vpisovanja, temveč šele po 20. juliju. Učni uspehi na mariborskih srednjih šolah. Na tukajšnji klasični gimnaziji je izdelalo 455 dijakov in 111 dijakinj, to je 74.7% in sicer 87 dijakov ‘in 24 dijakinj z odličnim uspehom, 214 dijakov in 57 dijakinj s prav dobrim uspehom, 154 dijakov in 30 dijakinj z dobrim uspehom. Ponavljalni izpit ima 115 dijakov in 19 dijakinj. 22 dijakov in 10 dijakinj ni izdelalo. Na državni realni gimnaziji je izdelalo skupno 472 dijakov dn 364 dijakinj, skupino 65.3% §n sicer iz odličnim uspehom 43 dijakov in 56 dijakinj, s prav dobrim 165 dijakov in 172 dijakinj, z dobrim uspehom 264 dijakov in 137 dijakinj. Ponavljalni izpit ima 155 dijakov in 115 dijakinj. 97 dijakov in 43 dijakinj ni izdelalo. Na državni učiteljski šoli je izdelalo 38 dijakov in 30 dijaknj, to jc 74.7%, in sicer z odličnim uspehom en dijak ter dve dijakinji, s prav dobrim uspehom 17 dijakov in 24 dijakinj, z dobrim uspehom 20 dijakov in 4 dijakinje. Izdelalo ni 5 dijakov. 25 češkoslovaških počitniških štipendij. Izvršilni odbor Jugoslovensko-češkoslo-vaških lig dravske banovine opozarja na razpis teh štipendij, namenjenih petim profesorjem srednjih šol iz Jugoslavije, de setim vseučiliškim študentom vseh visokih šol in desetim srednješolcem za enomesečno počitniško bivanje na češkoslovaškem, kjer naj se štipendisti izpopolnijo v češčini in se seznanijo s češkoslovaško kulturo. Pogoji so: prošnja s fotografijo in kratkim življenjepisom ter navedbo dosedanjih študij in del. Priloži naj se tudi po možnosti spričevalo o tem, da jc prosiiec obiskoval učni tečaj češčine. Prednost bodo imeli kandidati, ki so ak tivnq, sodelovali za kulturno zbližanje med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom, štipendije znašajo: za profesorje srednjih šol 4000 Din, za študente 3000 Din in za srednješolce 2500 Din. Prošnje naslovljene na prosvetno ministr stvo, vlagajo profesorji in srednješolci preko šolskega ravnateljstva, visokošol-ci preko dekanata in sicer najpozneje do 5. julija 1937. Obenem opozarja Izv. odbor Jč lig dravske banovine prosilce, da naj pošljejo, nekolekovan prepis prošnje ‘na njegov naslov: Ljubljana, Knafljeva 1 ul. 10, in sicer do 3. julija. PARIZ, 28. junija. Vsi francoski jutranji listi prinašajo ponatis članka, ki ga je objavil v »II Regime Fascista« Mussolinijev zaupnik Farinacci, svoječasnj glavni tajnik fašistične stranke. Ta članek se med drugim glasi: »Na prve provokacije španskih boljševikov bosta Italija in Nemčija odgovorili z vso odločnostjo in s takšnimi represalijami, da ne bo to samo kazen za sedanja boljševiška zločinstva, ampak tudi javna vojna napoved Parizu in Londonu. Pred to odločnostjo Ualije in Nemčije bodo morale klon*tj vse lažne institucije gospoda Edena in Bluma. Če sta nepripravljena Anglija in že na pol boljševiška Francija v stanju na to reagirati, potem je še vedno bolje, da trčimo že sedaj skupaj in da ne čakamo, dokler bo to našim nasprotnikom všeč.« Ta ton je precej uničil optimizem zadnjih dni ter se pričakujejo nove komplikacije v mednarodnem položaju. PARIZ. 28. junija. »Oeuvre« objavila informacije, ki se pečajo z najnovejšimi namerami Italije ter Nemčije. V smislu teh informacij sta nemška ter italijanska mornarica odločeni, da uničita valencH-sko brodovje in je le na ta način mogoče tolmačiti potopitev nekaterih valenci$kih parnikov v zadnjem času po neznanih podmornicah. Nemčija in Italija hočeta, da zmaga Franco nad valencijsko vtad« najkasneje v teku dveh mesecev. 72 človeških žrtev vročinskega vate v Ameriki NEWYORK, 28. junija. V državah Dakota, Yowa, Nebraska ter Missouri je nastopil strahovit vročinski val, ki je zahteval doslej 72 človeških življenj, med temi ie 31 žrtev sončarice. V držav? Kansas znaša v senci temperatura 44 stotini. Del žetve je »popolnoma uničen. Spominu dr. Žerjava Ljubljana je včeraj na obletnico smrti nepozabnega voditelja naprednih Slovencev dr. Gregorja Žerjava počastila spomin velikega pokojnika. Na njegovem grobu so se zbrali svojci, pokojnikovi »prijatelji ter številni somišljeniki jn se poklonili spominu velikega pokojnika. Položili so na grobnico velik venec z napisom »Jugoslovenski nacionalisti«. Velikemu političnemu voditelju se je na njegovem grobu poklonilo tudi posebno odposlanstvo banovinskega odbora JNS. Včeraj popoldan jo bil položen k večnemu počitku na domačem pokopališču mlad gasilec in Sokol Letnik Konrad, ki je doživel komaj 26 pomladi. V dolgem pogrebnem sprevodu so bili številni gasilci, Sokoli in njegovi prijatelji ter znanci. Pevci »Enakosti« so se poslovili z ža-lostinkama pred hišo žalosti in na pokopališču. Ob groba sta se v ganljivih besedah poslovila g. župan Kaloli za gasil- stvo in starosta C. Hočevar za Sokolstvo. Blag mu spomin! Otroka so našli na travniku v bližini Senekovičevih. Otrok je star okoli dva meseca. Brezsrčno mater sedaj iščejo. hMSum Atevkt VažnO opozorilo Putnika. Putnik Maribor opozarja vse prijavijence za izlet s posebnim vlakom v Trst, Gorico in Benetke, da morajo na potovanje brezpogojno vzeti s seboj kako osebno legitimacijo, opremljeno z lastnikovo sliko. Ne odlašajte s prijavo za krasne »Put-niikove« izlete z luksuznimi avtokari': 4. do 10. julija: Dolomiti in Grosšglockner, 7 dni popolen aranžman in vizum le Din 1800. --- 7. julija: Graz, mednarodna akvaristična razstava Din 100. 10. do 12. julija: Postojna, Trst, Gorica, popolen aranžman in vizum Din 580, z izletom na otoke Brioni z luksuzno motorno ladjo M/N Neptunia Din 690. — 14. do 15. julija: Mariazell, vožnja vključno vizum le Din 200. — Prospekti, informacije in prijave: »Putnik« Maribor-Celje. Uspeh konjskih dirk na Teznem Kasaško dnmštvo v Mariboru je priredilo včeraj popoldne na Teznem pri Mariboru konjske dirke, ki so bile prav dobro obiskane. Na startu so bili najboljši ‘konji iz področja bivše mariborske oblasti. Rezultati v posameznih dirkah so bili naslednji: I. Dirka Karla Paehnerja: Heat vožnja za 4 do 121etne konje iz vseh krajev. Proga 1600 m. Nagrade 750, 350 in 150 din. 1. Peter Pilot (Ludvik Slavič) 1:36 (2.38); 2. Pelikan (Jožef Slavič) 1:38.2 (2.39); 3. Danilo (Kobilarna Turnišče) 1:40; 4. Oculi (Henrik Potrč) 1:41.3; 5. Jasna (Julij Novak) 1:4i2.3. II. Dirka mesta Maribor: Za 3 do Izletne jugoslov. konje, ki še niso dobili' 3000 Din. Proga 2100 m. Nagrade; 600, 300, 200 in 100 din. 1. Oh-Ha (Karol Wcitzl) 1:44 (3.3S); 2. Perun (Jožef Slavič) 1:46 (3.40); 3. Janko (Gvido Hogenvarth) 1:44 (3.41); 4. Oriksa (Vekoslav Razlag) 1:44.5 (3.42); 6. Toska (Franc Filipič) 1:51. III. Galopska dirka: Proga 1600 m. I. Nema-para (poročnik Ilič) 1:57; 2. Zora (podpor. Gojič); 3. Luiger (por. Jovanovič). IV. Dirka Karla Paehnerja, druga vožnja; 1. Pelikan 1:30.7 (2.28); 2. Peter Pi- lot 1:30 (229); 3. Danilo 1:33.8; 4. Tilde K (Janko Kocuan) 1:34.5; 5. Oculi 1:40. V. Derby poskusna vožnja: Za 41 etn e jugoslovanske konje. Proga 2300 m. Nagrade: 700, 350, 250 in 100 din. 1. Dul-činea (Julij Žilavec) 1:38.5 (3.45); 2. Oriksa (.Vekoslav Razlag) 1:42.5 (3.59); 3. Krka (Julij Novak) 1:43 (4); 4. Soci (Karol Weitzl) 1:46 (4.01); 5. Lošin (Franc Panič) 1:49. VI. Dirka Karla Paehnerja, tretja vožnja: 1. Peter Pilot 1:28.7; 2. Pelikan 1:31.5; 3. Danilo 1:37; 4. Dizma (Franc Kodela) 1:40.5; 5. Tilde K 1:37.8. Končni placement: 1. Peter Pilot, 2. Pelika”, 3. Danilo, 4. Tilde K. VI. Spominska dirka dr. Alfreda Ros;# manita: Dvovprežna amaterska vožnja za 31etne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Nagrade: 1000, 500, 300 in 200 din. 1. Soci-Oh-Ha (Karol Weitzl) 1:47 (4:53); 2. Toska-llona (Franc Filipič) 1:47.5 (4.54); 3. Dalila-Janko (Kobilarna Turnišče) 1:48; 4. Nadar-Nurmi (Ivam Poljanec); 5. Jasna-Knka (Julij Novak). Dirke se bodo nadaljevale jutri v tv-rek popoldne s spremenjenim programom. Stran 4. Mariborski »VeSerolK« Jetra V M a f i 6 O t n, dne 28. VI. $937. Ja juvtjatja in- sveto „Tu imate kamen; iz niega mora zrasti lepa, visoka palma" Vsakdo izmed nas ve, koliko občudovanje zbujajo indijski fakirji-čudodelni-ki povsod, kjer se i'e pojavijo. Okrog fakirja je zbrana vsakokrat kopica radovednežev, ki z občudovanjem sledijo njegovim čarovniškim poizkusom. Fakir ustvarja pred vašimi očmi čudeže, on spre minja kamenje v rastoča drevesa in ptice. »Tu imate kamen«, pravi fakir, »iz tega kamna mora zrasti sedaj lepa in visoka palma in to kar sredi ceste«. Fakir spusti kamen na tla in ne pusti nikogar, da bi se kamnu približal. In glej čudo! Iz kamenja zraste palma, vedno večja in večja. Coprnija ali kaj? Ko raste palma pred očmi gledalcev, hodi fakir v krogu okrog palme in neprestano razlaga ter pojasnjuje strmečim gle dalcem ter jih prepričuje, da je iz tal zrasla res prava palma, res pravo drevo, katerega vsi lahko celo otipljejo. »Kar potipajte in se prepričajte, da to ni nikakšna prikazen, temveč pravo drevo.« Vsi, ki stoje okrog fakirja, so trdno prepričani, da je zraslo iz kamna drevo. Iz obraza jim beremo neko svojevrstno zaprcpašče-nost, ko strme v ta »čudež«, ki se dogaja pred njihovimi očmi in ko si ne vedo razlage, kako in odkod. Kljub vsemu razmiš ljanju ne vedo razvozljati te zagonetke. Drevo izgine — na cesti leži zopet prejšnji kamen, iz katerega je bila zrastla palma, ki je zopet izginila. To je sugestija mase, ki jo začara fakir v svet, ki ga ni. Ko je v Delhih proizvajal neki indijski fakir pred množico ljudi slično »coprnijo«, si je dovolil neki mimoidoči Anglež posrečeno šalo. S svojim foio-aparatom je posnel to gručo Tjudi s fakirjem, ki čara rastočo palmo iz kame-nitih tal. Fakirju moramo priznati, da je bil mojster vseh mojstrov, toda slika je bila več kakor prepričevalna. Na sliki ni bilo palme, nego samo fakir, obdan z mno žico ljudi, ki so vsi zrli v — prazna tla. Pogostokrat ne najdemo razlage. V mnogih slučajih je to navadna hipnoza in to v tolikem obsegu, da je Evropejec navadno ne more razumeti. Primer malodane neverjetne sugestije v bdečem stanju je takozvani »Čadež z vrvjo«, kjer vrže čudodelnik vozen’ iz motvoza v zrak, kjer vozel tudi obvisi. Tudi v to skrivnost je segla fotografska kamera. Ugotovilo se je, ,da ostane fakir smehljajočega se obraza na mestii, ter da je vse, kar se krog njega »dogaja«, samo sugestija gledalcev. Zanimalo Vas bo, kako je s tisto grobno skrivnostjo, ko zakopljejo fakirja v zemljo in ga pustijo kar po več dni pod zemljo. Vprašamo se, kako je to mogoče, da ostane »živi mrtvec« > sploh še živ. V Kandi, na otoku Ceylonu, je šola fakirjev. To ni šola v pravem pomenu besede, temveč neko združenje ena-komislečih, ki živijo po določenih predpisih. Neki Italijan, ki se mu je posrečilo, da je imef priliko, razgovarjati se o teh fakirskih čudežih, nam pripoveduje za nimive stvari. Delhijski fakirji se ne prištevajo v vrsto onih, ki jih srečujemo pred indijskimi templji s pohabljenimi udi. Del- Oni smatrajo za greh, če bi se zoperstavljali »božjemu razodetju«, ki jih je privedlo v to stanje. Ne izpostavljajo se mučenju in trpinčenju, kljub temu, da se ga ne bojijo. Vzgojeni so v potencirani potrpežljivosti. Njihovo telo prenese vse. Do gajajo se slučaji, da si fakir prebode obe roki z bodali, medtem ko mu v telo zabijejo nešteto žebljev in šivank. Nekateri se priuče celo jesti steklene črepinje. Trpinčenje telesa služi slavi njihovih božanstev, boglobitev v molitvi jim omili vsako, še tako veliko trpljenje. Kakšna je tedaj pravzaprav grobna skrivnost? Fakir pravi: To je vse samo vprašanje dobre in jeklene volje in poglobitve človeka v samega sebe. Fakir se pripravlja na svoj »pogreb« mesece in mesece z vsakdanjim postom, dokler popolnoma ne preneha z zavživanjem hrane. Ko gledamo temu fakirju v obraz, se nam zdi, da imamo pred seboj mrliča. Ko je fakir gotov z vsemi svojimi predpripravami na »smrt«, ko je izstradan tako, da ni na njem ničesar več, kakor same kosti, tedaj si zamaže truplo z voskom tako, da zrak do trupla nima do- hoda. Temu maziljenju prisostvuje duhovnik, oblasti in velika množica vernikov. Samo usta ostanejo prosta. Goltanec zaprejo na ta način, da mu obrnejo jezik. Fakir pride nato v posebno vrečo, v kateri ga polože v zazidani grob, ki se nato pokrije s kamenito ploščo. Nad grob nasujejo še plast zemlje. Zgodi se tudi, da vsejejo v to zemljo celo žito. Medtem ko žito dozori, živi fakir svojevrstno življenje v grobu. Kcf odprejo po tolikih in tolikih tednih ali mesecih grob, se zdi, da je v fakirju že usahnilo vsako življenje. Srce mu več ne bije, ne diha, truplo je ledeno mrzlo. Njegovi učenci mu nato potegnejo jezik iz grla na normalno mesto, pričnejo z masažo in to toliko časa, dokler fakir ne odpre svojih oči. na doba še razglablja, mnogo jih je, ki so ostali do danes še nepojasnjeni. Proti proizvajanju čarovnij se zlasti bore angleške oblasti, ki hočejo prej ali slej odpraviti indijsko praznoverje, da pridejo čudežem indijskih fakirjev čimpreje do dna. izraza povezanost med posameznimi deli moštva. Napad je sprejel lepe predlož-ke, predvajali je naravnost vzorno kombinacijsko igro, toda kot strelci se niso izkazali. Res je sicer, da so trčili v domačo obrambo na ovrio, ki se ni dala kair talko premagati, toda čestokrat so gostje imeli priliko za realizacijo. Če so jih pa izpustili, ali niso znali izrabiti, je to za nje zelo slabo spričevalo. Trčili sr na nasprotnika, o katerem so biii morda prepričani, da ga bodo eliminirali iz nadaljnjega kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v nacionalno ligo. Zgodilo pa se je nasprotno: prvak zagrebškega pod-saveza JNS je moral kapitulirati, in to pred moštvom, ki ga doslej športna javnost v ostalih delih naše države ni up<%-števala. Včerajšnja zmaga SK Železničarja je lepa afirmacija za slovenski, zlasti za mariborski šport, in to tembolj, ker je bila dosežena proti nasprotniku, ki je i v eliti hrvatskega nogometa. Rezultat je v glavnem stvarna slika odločnosti in duhaprisotnosti* s katero se je včeraj odlikovalo domače moštvo, do- Mnogo je »čudežev«, o katerih moder-, -čim po poteku igre rezultat ne odgovar- SK Železničar ostane v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v nacionalno ligo Včeraj _ so Železničarji slavili efektno zmago nad moštvom varaždinske Slavije — Prvak zagrebškega nogometnega pod-saveza poražen s 5:1 (1:1) Športni Maribor že dolgo ni tako težko čakal nedelje kakor včerajšnjo, saj je bila včerajšnja druga kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo med SK Železničarjem in varaždinsko Slavijo poleg prestižnega pomena tudi važna radi tega, ker tekmuje zmagovalec naprej, dočim poraženo moštvo izpade iz kvalifikacijskega tekmovanja. Na stadionu ob Tržaški cesti se je zbralo okoli 1500 gledalcev, med njimi tudi več sito gledalcev iz Varaždina. Točno ob 17.30 sta se pojavili moštvi na terenu v naslednjih postavah: - Slav i j a : Grims, Gurt, Madjarič, Cimermanoič, Sterej, Cerjan, Lolerti, Bradoška, Koprivnjak, Horvat, Kovačič. Železničar: Švajghofer, Ronjak, Antoličič, Golinar, Eferl, škof, Turk, Lešnik, Pavlin, Haibit. Bitka je bila ostra, toda vedno v dovoljenih mejah; bila je napeta, da, zelo napeta, toda vseskozi lepa; bila je tudi izredno temperamentna, vendar brez sledu robatosli. Bila je v pravem pomenu 'besede prvenstvena bitka, viteška, fantovska, za šport naravnost propagandna. To bi bila nekako splošna ocena včerajšnjo tekme. Železničar je. imel v obrambi najboljši del moštva in samo v tem je obenem prekašal svojega protivnika. Švajghofer je bil naravnost fenomenalen. Branilca ostra, zlasti Antoličič, zelo dober, v pla-hijski fakirji so zdravi, močni in lepo raz-j cementu pa je bil Ronjak. Srednja vrsta viti ljudje, kakršne je ustvarila narava, kot celota ni dosegla nasprotnikove, pač pa je 'bil dober Golinar, poleg njega zadovoljiv Škof, dočim Eferl ni bil v formi. V napadu sta predvsem ugajala Pavlin in Lešnik, ki sta opravila tudi mnogo defenzivnega dela. Varaždinska Slavija nam je bila mil gost. Lepo je igrala. Umirala je v lepoti... V igri so bili na polju močnejši nasprotnik ter so skozi dve tretjini itgre na terenu prevladovali. Lepo je prihajala do ja. Sodil je prav dobro in objektivno g. Kap iz^ Sarajeva. SK Železničar je danes ponoči odpotoval v Indjijo, kjer tekmuje proti tamkajšnjemu SK Železničarju za pokal prometnega ministra, prihodnjo nedeljo pa bodo morali naši Železničarji nastopiti proti Sašku v Sarajevu. Ostale nogometne tekme. Murska Sobota: SK MiuiratSK Radeče 7:0 (3:0). Zagreb: Hašk:SK Ljubljana 4:3 (1:1). Beograd: Gradjanski (Zagreb):Juven-tus (Turin) 1:0 (0:0). Split: Hajduk:FC Roma 2:1 (1:0). Ljubljana: Sparta (Zagreb):Grafika 6:^ (3:0). Tekme za srednjeevropski pokal. Dunaj: Austria:Bologna 5:1 (2:0). Rim: Lazio:Hungaria 3:2 (2:0). Budimpešta: Ferenczvaros : Slavija (Praga) 3:1. Bologna, Hungaria in Slavija izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja. Curih: Young Fellos:Viemna 1:0 (1:0). Psevdonim.* Jaz pišem vedno le pod psevdonimom. Kaj, tako obzirni ste naprain svoji rodbini. To je res lepo! • Razno AVTOMOBILISTI! Din 7.— za kg plačam za avto plašče osebnih avtomobilov, za plašče tovornih avtomobilov pa po dogovoru. Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 2934____________________ ROBAUSOV SUHOR brez konkurence do kakovosti in okusu. 3489 OTVORITEV GOSTILNE PRI ..LIZIKI« Koroška c. 39, prej »Dalmatinska klet«, v soboto 3. julija. Začetek z ocvrtimi piš-kami. Zalivalo se bo s prvovrstnim burgundcem, rizlingom in mozlerjem. dalmatinskim opolo in črnino ter pivom, vsak čas mrzla in topla jedila, ob petkih morske ribe. Jamčim za prijazno in ceneno postrežbo ter se priporočam Lizika Repnik, gostilničarka. 3561 PREDELAVANJE ODEJ in vsakovrstnega tapetništvi tudi izven hiše. Slovenska ul. 24, Kočijaš, tapetnik. 3553 Prodam »SINGER« moški šivalni stroj ugodno naprodaj. Kelc, Krojač, Rotov ški trg 7. 3556 VELIK HLADILNIK naprodaj. Ptujska c. 44, Tezno. 3566 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO svetlo, mirno, oddam. Uporaba kopalnice- Naslov v upravi. 3420 SOBO s štedilnikom oddam. Streliška ul. 1. 3562 Stanovanje Na stanovanje sprejmem GOSPODIČNO Naslov v upravi. 3563 LEPO STANOVANJE oddam takoj. Studenci, Cirii-Metodova 17, nasproti pošte. _____________3557 Sprejmem na stanovanjc iti hrano GOSPODIČNO. Stritarjeva 37. 3500 SOBO IN KUHINJO oddani. Ptujska c. 44, Tezno. .3504 Sobo iiie TRIJE GOSPODJE iščejo sobo v Melju ali sredini mesta- Ponudbe pod »Cista« na upravo lista. 3354! Službo dobi SOBOSL1KARJE IN PLESKARJE sprejme takoj Martin Safran, Gregorčičeva 23. 3558 Širite „Večernik“ IIIIIIIIIIIIIIM Sodoma in Gomora Ne sodite, da ne -boste sojetii, je zapisano v svetili bukvah, saj bi se dalo marsikaj povedati, kajti tudi m?so je slabo, a 'Kaj ‘bi vlačil take stvari na dan. In na zadnje bi moral še pričati pred sodnijo, in to bi mi bilo strašno hudo in me je tudi wam, take reči pripovedovati. Policijski uradnik je vrgel čez očala oster pogled na Angelika, a ta je znal svojo vlogo tako izvrstno igrati, da je celo premotil starega in izkušenega moža pravice. »Siliti vas pač ne morem, da bi mi povedali, kar vesie, a če bi gosposka sama kaj izvedela, se pričevanju ne boste mo- 30 gli umakniti,« je previdno rekel policijski uradnik. »To pa morate že povedati, iz kakih vzrokov ste pobegnili iz samostana,, kajti policija ima dolžnost, da todo-žene. To zahteva postava.« »A če pa postava tako govori, potem seveda ne smem molčati,« »e je oglasil Angelik. »Postava jo postava, naj bo cesarska ali posvetna.« »Kako ste torej prišli v samostan in kaj vas je pripravilo, da ste pobegnili?« je vprašal policijski uradnik, in kakor bi se igral, vzel pero v roke in primaknil k sebi papir. »Sva že skupaj,« se je sam pri sebi smehljal Angelik. »Fant, pazi, kad boš govoril; birič si bo vse zapisal, glej, da te ne bo mogel za jezik prijeti.« In potem je pobožno vzdihujoč začel Angelik lagati. Lagal je tako, da je sam sebe občudoval, in kadar je kako prav krepko povedal, mu je stopila pred oči podoba patra Špinače in zadovoljen si je rekel: »Zdaj vam jih pa jaz naštevam, da boste imeli dovolj.« V4H. Svoboden mož! Šele v trenutku, ko je Angelik zapustil policijski urad, je popolnoma pojmil in razumsl, kaj se to pravi, biti svoboden mož. Zavest, da niti njega, niti Adelgunde ne more nihče spraviti nazaj v samostan, je bila tako vesela in osrečujoča, da bi bil Angelik najraje klobuk v zrak meTal in pri belem dnevu vriskal po ljubljanskih ulicah. Ko je od policije korakal proti svojemu skromnemu stanovanju, ni nič slutil, kaj se je bilo med tem zgodilo z njegovimi nočnimi znanci. Na policiji je samo vprašal, če so tudi Adelgundo izpustifi, in ko so mu to potrdili, je bil brez skrbi, kajti mislil je, da je na njegovem stanovanju. Tam pa je ni bilo. Tam rau niso samo z žaljivimi besedam; in trdimi očitki povedali, da ga gospodinja nifc več ne jitara pod streho, tam mu niso samo ukazali, naj svoje stvari takoj pobere in z njimi vred izgine, nego povedali so mu tudi, da se Adelgunda od minule noči sploh ni več prikazala v hiši. To je pregnalo iz Angelikovega srca vse veselje. Kaj mu je bilo za zmerjanje i" za stanovanje! (dalje.), Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA'. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-