^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
m. ima.
g lian* t
a upinun mi
JI. leto.
„Slovenski Ntroct" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v uprsvništvu prejeman:
r?lo leio.......K 24-—   i   celo leto.......K 22'—
sol !eia........ 12—      pol leta........11*—
rt leta........ 6 —  ;   četrt leta.......,    S 50
mesec........2—      na mesec......... 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaftove ulice St 5, (I. nadstropje levo), telefon s t. 34.
Izhaja vsak dan zvečer tzvzemši nedetje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vTsta za eikrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravfi&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
————-—    Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon St. 85.
„Slovenski Narod*4 velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25'— .    cei0 ieto.......K 28 —
pol leta....."... 13*— , x ,
četrt leta........650 za Ameriko in vse^druge dežele:
na mesec........ 230 ;    celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Slove n c i I    Klerikalci In 20. september.
Iz hladnih grobov in lomnih ječ •im doni opomin na one prežalostne dni,   ko je pred   letom močila ulice ljubljanskega mesta slovenska kri.
V par dneh obhajamo obletnico tistih dogodkov, ki so Lumlru in Adamiču ugrabili mlado življenje, premnogim drugim pa vzeli zdravje ali /Jato prostost. Naš narodni ponos n;im veleva, da obhajam« ta dan v* tihi žalosti — 20. september bodi slovenskemu narodu splošni žalni dan. Vsa Slovenija naj obleče v teh dneh žalno obUko, raz sleherne slovenske hišo naj plapola črna zastava.
Adamič in Lunder sia padla v boju, ki ga bije ne-le slovenski narod, marveč vesoljno avstrijsko Slovan-stvo že stoletja za svoj obstoj in napredek. Čutimo, i n dogodki zadnjega rasa dokazujejo, da se je ravno sedaj ta boj do skrajnosti poostril. — Slovenstvo bije odločilno bit ko. gre za biti ali ne-biti našega naroda.
11 rat je! Ob obletnici pohiti sleherni zavedni Slovence na pokopališče, da obišče žrtvi, ki sta padli 20. septembra 190is v bojo za našo stvar in da si nabere ob njunem grobu novega navdušenja.
Slovenci! Prihodnjo nedeljo ob-n«»v imo na grobu nepozabnih sep-temberskih žrtev prisego, da hočemo \>t rajati v boju za našo staro pravdo iUt končne zmage!
V znamenju te obljube, plapolaj tudi naša bela Ljubljana v črnih zastavah.
Podpisani odbor poživlja torej vse Slovence in Slovenke, da se ude-I«ž<' prihodnjo nedeljo, dne 1!>. t. ni. priredeh narodnega žalovanja. Naj bo to mirna in dostojna manifestacija naših čustev: piakamo na grobovih mrtvih, navduši«jemo se, vesel i-m-i in "orimu za one, ki hočejo, da narod Slovencev živi polno narodno ži v ljenje.
V Ljubljani. 14. septembra 19lr9. Za odbor:
Dr. Iva n T a v čar, deželni poslanec.
Bliža se obletnica zgodovinskega dneva, onega dneva, ko so po ulicah pokale vojaške puške, ko je tekla, nedolžna slovenska kri in ko sta mrtva obležala, ubita od vojaških krogeij, dva nadebudna slovenska mladeniča: onega dne, čigar posledica je, da trpi v temnih ječah cela vrsta rodoljubnih mladih mož . . . Bliža se obletnica tragičnega zgodovinskega dneva. Vsi pošteni slovenski rodoljubni ljudje bodo ta dan obhajali z mirno in dostojno slovesnostjo. V znak žalovanja, v dokaz, da so neizbrisno zapisana v vsa slovenska srca imena narodnih iiiiičenikov, ki so dali življenje in prelivali kri ali trpe po ječah, bodo ta dan razobesili slovenski rodoljubi na svojih hišah črne zastave in v nedeljo, dne 19. t. m. romali ven na pokopališče, kjer počivata v večnem spanju Lunder in Adamič. Z miiiio in dostojno slovesnostjo bodo rodoljubni Slovenci praznovali ta dan. kajti vsakdo se zaveda, da se le z mirno in dostojno manifestacijo more proslaviti ta »lan in spomin narodnih mučenikov.
V tem so edini vsi ljudje dobre volje, samo tista družna, ki jo mora obliti rmlečica sramu, kadar se spominja !20. septembra, tista družba, ki se zbira pri Slovencu«, sika. kakor gad. Vsak spomin na 20. september je klerikalcem. kakor udarec po (dnazu. Saj je nad vse sramotna uloga, ki so jo igrali klerikalci ves čas od 20. septembra. Tisti ljudje, ki so se predrzni 1 i udeležiti se pogreba Ltiudra in Adamiča in hodili s hinavskimi obrazi v eni vrsti z žalujočimi rodoljubi, so denuncirali svoje brate na vse mogoče načine in klicali nanje vse rablje in hudiče. Vse nemštvo se je dvignilo zoper Slovence, vse oblasti so začele strahovito vojno, klerikalci pa so vriskali: le po njih! Vlačili so naše ljudi v ječe in jim prisojali strahovite kazni. Za dejanja, za katere prisojajo sedaj Nemcem zaradi protieeškifa demonstracij na Dunaju, po dva ali tri dni zapora, so dobili slovenski demon-strantje v Ljubljani jm> tri. pet in še več mesecev teške ječe.
Nikdar in nikoli bi ne bila državna oblast s tako strahovito in hrez-primerno krutostjo nastopila zoper So vence, da ni imela mora lične za-slombe pri klerikalcih. Neprestano so klerikaci kričali, da smo veleizda-jalci in revolucijonarci. Denuncirali so v listih, denuncirali v državnem
zboru, denuncirali ustno pri vladi in pri ministrih. In zakaj vse to! Ker so mislili, da ubijejo vladna preganjanja na rod.-na p red no misel in narodno - napredno stranko ter se sami prikupijo vladi in nemškutarjem tako, da jim bodo pomagali zavladati celi deželi.
Z rafiniram* brezobzirnostjo so delali klerikalci za ta svoj cilj. Vedel i so natančno, da je bilo dogovorjeno, ne zahtevati, naj se pešpolk št. 27 premesti iz Ljubljane, ker je skušnja v Gradcu pokazala, da se taka zahteva ne uresniči. Klerikalci pa so najeli dr. Korošca, da je zahteval v delegaciji premestitev tega polka. Seveda je ]>olk ostal, kakor so klerikalci hoteli.
Klerikalci so šli v boj za Sehwar-za in ga rešili, da ni bil poslan v pokoj. Nastopili so kot pravi Schwar-zovi lakaji, samo, ker je Schvvarz njih pod]»ornik in zaščitnik.
In klerikalna zveza z ncnišku-tarji, sklenjena pri državnozborskih volitvah, je vsled narodnega izdajstvu klerikalcev lahkotno preživela tudi 20. september. Na odprtem grobu Lumlru in Adamiča so klerikalci prisegali zvestobo slovenskemu narodu in boj sovražnikom, komaj sta bili krsti zasuti pa so se šli objemat z nemškutarjem in so prisegali zvestobo nemškutarjem. Na grobu Lun-dra in Adamiča storjene prisege klerikalci seveda niso izpolnili, pač pa se še danes z navdušenjem drže prisege, da se bodo zvesto oklepali klerikalno - nemškutarske zveze. Nič čuda, saj jih nemškutarska šparkasa bogato plačuje, denar pa jim diši, za denar proda  klerikalec vse.
Leto dni je tega, kar je tekla slovenska kri. Klerikalci so vse utajili, vse prelomili, vse izdali, kar so takrat slovesno obljubili. Podkupljenemu »Kranjske hranilnice« in lakajem barona Schvvarza seveda ni po volji, da 20. september ni pozabljen in jezi jih, da bodo pošteni Slovenci na grobe h narodnih žrtev obnavljali storjene in zvesto izpolnjene prisege, pri čemer se bo vsak spominjal, kako so se klerikalci tekom enega leta izkazali kot izdajalci.
Kopersko učiteljišče
Gorica, 14. septembra. Cuje se, da je vsled intervencije poslanca dr. Maranija naučno ministrstvo preklicalo naredno, da se slovenski oddelek koprskega učiteljišča premesti
v Gorico.
Notranja politika
Novi finančni načrt.
Dunaj, 14. septembra. Ministrski svet se bo v prihodnjih svojih sejah tudi pečal z novim finančnim načrtom. Ta načrt temelji na stališču, da pri saniranju deželnih financ za enkrat ne sodeluje vlada neposredno. Dežel«1 bodo še nadalje pobirale deželno doklado na pivo. Država išče zase novih virov. Vpeljavo monopola vžigalic je vlada odložila na poznejšo dobo; zvišanje osebne dohodarine od G na 8 odstotkov v najvišjih kategorijah pa hoče izvesti že sedaj. Namerava tudi predlagati davek na mineralne vode ter zvišati cene tobaka, za kar pa ni treba pritrdil ve parlamenta.
Skupili ministrski svet.
Dunaj, 14. septembra. Današnja skupna ministrska seja se je predvsem pečala s proračunom za 1. 1910. Vlada bo zahtevala, da ji parlament votira izredne izdatke, ki so sledeči: L odškodnina Turčiji v znesku 54 milijonov; 2. stroški mobilizacij«' po zimi; 3. stroški za niondure, voj. kuhinje itd. povodom mobilizacije: zadnji dve postavki znašata 160 milijonov kron. Vlada bo torej potrebovala naknadm* pritrditve za iz-<latke v višini 21t> milijonov kron. Popoldne se je pečal ministrski svet z Vprašan jena boseuske ustave. Pokazali so se sicer nekateri pomisleki, osobito državnopravni, vendar niso tako veliki, da bi se moralo dvomiti nad skorajšnjo rešitvijo te zadeve. Deželni zbori.
Dunaj. 14. septembra. Ob-enem s kranjskim dež. zborom, ki bo sklican na 2o. septembra bota na 21. septembra sklicana tudi češki in moravski deželni zbor. Češkemu deželnemu zboru bo vlada predložila med drugim novelo glede sistem i ziranja dveh novih deželnoodborniških mest. C Vški radikalci izjavljajo, da toliko ča.sa ne morejo dopustiti pomnožitve deželnih odbornikov, dokler se ne izvrši reforma volilne pravice v deželni zbor v demokratičnem smislu.
Ogrska kriza.
Cesar proti delitvi banke.
D u n a j , 14. septembra. »Neue Freie Presse« poroča o cesarjevem izreku glede delitve banke. Cesar je feayja dejal letos poleti ogrskim politikom: »Saj sem že vsakemu posameznemu od gospodov povedal, da nikdar ne bom privolil v delitev skupne banke. Izjavil s«'in to odločno t ml i trgovskemu ministru Franu Ko-
šutu, da še več, naročil sem mu, naj to naznani svoji stranki.«
"VVekcrlovi predlogi. Budi m pošta , 14. septembra. Wekerle bo cesarju predloži] sledeče: Podaljšanje bančnega privilegija do 1. 1917; vojaške koncesije v davno že nameravanem obsegu; reformo volilne pravice brez trikratnega plural i-tetnega volilnega sistema in posebnih volilnih pravic, oni analfabeti, ki imajo že doslej volilno pravico, jo obdrže do smrti. Andrassv se s temi predlogi baje strinja.
\VekerIe in Košut. I) u n a j , 14. septembra. Avstrijsko in ogrsko časopisje presoja delovanje jako pesimistično. Vse kaže na to, da se bo dosedanja vla«la razšla in bota na eni strani šla svoja pota Wekerle in Andrassv, na drugi strani Košut.
Maroko.
T anger, 14. septembra. Konzuli so 11. t. tli. slavnostno oddali sultanu Mulej Hafidn spomenico svojih držav, v kateri protestirajo proti ravnanju z ujetniki. Sultan je izjavil, da nima namena še nadalje postopati proti ujetnikom tako kakor d oslt1 j.
„Ueleljđnlnl&r proces o Zagrebu.
»Na vešala ž njim!«
Pri včerajšnji razpravi je državni pravtlnik Accurti med splošno napetostjo končal svoj govor in sicer približno tako-le:
Zvestoba hrvatskega naroda svojemu vladarju je takorekoč že prešla v pregovor. Z nakanami, ki so jih pa zagrešili obtoženci, pa je padla senca na to tradicijonalno hrvatsko u dan ost.
Oblatena je največja svetinja, a to je vernost napram zakonitemu vladarju. Ta vernost in zvestoba je sveta dedščina, ki jo imamo od svojih pradedov in za katero so oni prelivali kri. Ce je s to velikosrbsko akcijo padla senca na zvestobo hrvatskega naroda, bo izginila, zakaj hrvatski narod bo dokazal, da je zvest svojemu zakonitemu vladarju in da se ne da zapeljati agentom tuje države.
Predlagam, da se obtoženci naj-strožje kaznujejo, k«'r s«> prodali svojo domovino tuji državi in se pregrešili proti svojim enokrvnim bratom, katerim s«> pot!    pretvezo sloge
LISTEK.
Vrnitev.
(V
Jele n c.) (Dalje.) II.
Pozno v predpoldne s«' j«' prebu-«»ni dan Franc v sobi nekega svo-i prijatelja, ki se je sešel ž njim odhodu od Mici zvečer v kavarni. L' r; i r i * - je bil jako slabe volj«'. hodil n«*kaj časa po mestu, po najteni-.^ili ulicah, ker se j«' bal, «la ne bi '»'♦'•"•al Mici, ak«) bi ga šla iskat.
'An svoj zadnji tlenar je šel v bliž-ijo g-ostilno, pil je mnogo, uničiti je tlotel v sebi vse spomine, ki so tako '"'lunino privreli na «lan. Žal mu je nlo, da j*' šel k nji, a   takrat   je v ■ - - > \« m 11 egoizmu tako nenadno do--'"'»•I sklep, da ni imel časa niti pre-sU»'\ati. Franc je bil   človek, ki ,;,n danes naj lož je živi na svetu, ujeta ni brigal nikdo, vse mu  je bilo ''i<Vvo in prazno, idealov ni poznal, ■^no v mladosti so se mu vsi razbli-. in njegov korak je šel naprej po ho jeni poti. kier hodi toliko lju-i- Ki se brigal niti za sel>e, pred sa-0 je videl svojo uničeno bodočnost *n ciljev, zakaj torej delo in muke! (oseci to, kar je nekdaj hotel, danes zanj več mogoče; čutil je v sebi neizprosne smrti, ki se bliža poča-
az
kal
si. a z gotovim korakom . . . Tako trdno je veroval, da s<> bliža vsemu konec, da j«' sklenil čakati smrti tako v brezdelju . . . toliko si bo že prislužil, da se bo mogel preživeti . . . da bo mogel uživati to kar še more...
Napolpijan j«' prišel v kavarno, kjer j«' našel družbo svojih bivših tovarišev in prijateljev, ki so bili že vsi po službah. Začudili so se mu vsi. ko je stopil med nje tako propal in izgubljen, on se je pa smejal in se norčeval iz i'i list rov. Povedal jim j«* zgodbo svojega življenja^ ki jo je pr<*-pletel z raznimi pikantnimi dogo«lki, da j«' spravil vso družbo v najboljšo voljo. Tmli en sam je frozahil vse . . . poprej mu je še v«*asi kakor hipni utrinek šinila v glavo misel na Mici. zaskrbelo ga je nenadno, kaj da se zgodi z njo ... a sedaj je popolnoma pozabil nanjo. Videlo se mu je, kakor da se mu vrača ona moč in sila, ki ga je vodila in polnila nekdaj, ko je stopil v življenje, postal je duhovit, a vso svojo duhovitost je oklepal v formo sarkazma in ironije . . . nobena stvar mu ni bila sveta, oziral se ni niti na levo niti na desno, dal je duška svoji strti duši ... V tem se je opil popolnoma, omagal je ... dva prijatelja sta ga pod1 roko odpeljala na stanovanje, kjer sta ga položila na zofo ...
Pozno v predpoldne se je prebudil, pogledal je okoli sebe in se spomnil na vse! Zasmejal se je vsemu te-
mu in si mislil: Kil sem pač pijan!
Toda v svoji duši je čutil nekaj težkega, cesar ni razumel, ali je bil t«> strah, ali kesanje, tega ni vedel! Bilo mu je kakor onemu, ki pričakuje nekaj usodnega, nekaj groznega! I u kaj naj se zgodi njemu! Spoznal, da je varal samega sebe, da je lagal samemu sebi, ko si je mislil, da ne more nanj delovali nobena stvar... Trenotno se je zganilo nekaj v njegovi duši, in ta nekaj, ki ga je hotel šiloma zatreti v sebi, ga je zopet popolnoma predramil! (*1akal in čakat je, kakor v nekaki omotici in priča-koval, d» se uresniči to, kar se je rodilo v razgretih možganih! Hotel se je i*>tolažiti in prašal je ironično samega sebe: Norec*, zakaj in kaj sploh misliš! Kaj naj se zgodi! Toliko je že prestal, da se in u je zdelo, da nanj ne more delovati nikak dogodek več .. . a sedaj se naenkrat boji nečesa, česar ne pozna,česar si niti predstavljati ne more! Naenkrat je vstala pred njegovimi očmi Mici! In prašal se je: Kdo je to Mici! Mici t Ali je to vest, moja slaba vest, ali je to usoda, maščevanje usode I Ne, nje ne pozna več ... on ne pozna nikogar več... Razmisliti se je hotel, vzel je raz mizo knjigo in hotel brati... nervozno je pre listo val stran za stranjo, a brati ni mogel... zdelo se mu je, da vidi na vsaki strani njeno sliko, da se zgrinjajo črke in tvorijo kratko besedo: Mici!
Zlovoljno je vrgel knjigo v stran, ogrnil si pelerin«), nadel si klobuk in odšel na ulico . . . Zopet je blodil po mestnih ulicah, ogledoval izložbe . . . oziral se v dame in motril vsako z drznim |x>gledom . . . Naenkrat se mu je zaz«lel«), tla vidi Mici. prvi hip se je vstrašil, zopet je vstala v njegovi tlu-ši ona grozna misel . . . Ne, nji se ne sine ničesar dogmi it i, posj>ešil je svoj korak, da bi jo dohitel . . . približal se ji je ... a sedaj je videl, tla se je motil, ugledal je neznan, tuj obraz . . . Šel je naprej . .. spomnil se je nase, da mora dobiti kako službo, ako hoče še sploh živeti. Kupil si je mestni časopis in pregledoval inserate! Hm, to bi bilo nekaj za njega, neki plesni učitelj i«če igralca na klavirju za večerne ure, plača je bila dobra, dalo bi se nekaj časa shajati! Sel je takoj k učitelju, ki ga je dolgo časa poskušal in naposled angažiral. Oddahnil si je, ko mu je izplačal novi šef nekaj predujma! Poiskal si je v predmestju v nekem podstrešju dolgočasen kabinet. Čutil se je zadovoljnega, ko je z dvema korakoma premeril svoj novi dom! Toda vse je bilo le trenotno, porodil se je njemu oni stari »jaz« nezadovoljen, sprt s seboj in vsem svetom! Hipne misli o pametnem rednem življenju so izginile ... zahotelo še mu je zopet užitka, strasti.
Vrgel se jo oblečen na posteljo in zaspal... Ko se je prebudil se je
že mračilo, občutil je lakoto in odšel v prvo gostilno, kjer si je naročil večerjo; iz dolgega časa je vzel v roko večerni list in ga mehanično prelistaval, naenkrat se mu strese roka, v upala lica mu šine kri, oči se mu izbreknejo in s tresočimi ustnami na-polglasno bere:
Samomor«. Danes navsezgodaj v jutro so opazili kmetje, ki so šli v mesto na glavni cesti neko damo, ki je zavila na travnike in skočila v globoki tolmun pod vrbami! Skočili so zanjo in po dolgem iskanju se jim je posrečilo, da so našli mrtvo truplo; mestna policija je dala prepeljati truplo v mrtvašnico, kjer so ga agnoscirali. Samomorilka je dvajsetletna mestna učiteljica Mici G. Vzrok samomora je dosedaj še neznan.« Dvakrat je prebral Franc to notico . .. pretresla ga je groza, plačal je hitro in zbežal na ulico . . . Šel je naravnost proti pokopališču.
Torej njegova izgubljena bodočnost je zahtevala svojo žrtev, svojo krvavo žrtev... uničil je življenje, mlado lepo življenje, ki se je pred njim prostirala cvetoča pot! On pa je poteptal to cvetje in posul trnje... in krvavi sledovi vodijo do konca! In zavedel se je, da se uničeno življenje maščuje, da se kaznuje s smrtjo, zavedel se je svojega zločina, ki bi ga mogel preprečiti, a on se je lahkomiselno igral s čuvstvi njene mlade neizkušene duše.
in sporazuma hoteli odvzeti vladarja, domovino, jezik in ime, kar je največje izdajstvo. — (Otoženci in zagovorniki ironično odobravajo te besede.) — Kako težko je to hudodelstvo, najbolj dokazujejo besede I>esnika, ki pravi:
»Prošteno je svima, svima, Samo ni je izdajici!« (Zagovorniki burno odobravajo in kličejo: »Tako je!«) Predsednik zvoni.
Gospodje sodniki! Uvažujte vse to in sodite po zakonu, a ne delite milosti, ker milost jim more dati samo tisti, proti kateremu so se tako teško pregrešili, njegovo veličanstvo naš vladar Pran Josip I.
Zaradi tega predlagam, da se proglase za krive:
Adam in Valeriari. Pribičevič. Pero Bekić, d ovan Oreščanin in Simo pl. Živković mL. da so bili v direktni zvezi z revolucijonarno organizacijo v Belgradu, ki je imela namen, da iztrga kraljevino Hrvatsko in Slavonijo iz okvirja te monarhije, da so se sestajali in posvetovali, kako bi narod zapeljali in ga pripravili v goraj navedeno svrbo.
Vzpričo tega so se Adam in Va-lerian Pribičević, Pero Bekić, »Točo Oreščanin in Simo pl. Živković kot kolovodje, a vsi ostali kot sokrivci lotili delovanja, ki meri na odtrgan je Hrvatske, Slavonije, Bosne, Dalmacije in drugih dežela od avstro ogr-ske monarhije, nadalje so povečevali nevarnost za slučaj vojne in izzivali državljansko vojno, s čemur so zakrivili zločin veleizdaje po § 58. lit. c.
Z ozirom na to predlagam, sodišče naj obsodi: Adama Pribičeviča, Valerijam Pribičeviča, J. Oreščani-na, Pera Kekiča in S. Živkovića po ^ r>!). lit. h k. z. na smrt na vešalih, vse ostale obtožence po točki o. istega paragrafa na teško ječo od 10 do 20 let. (V obtožnici je drž. pravdnik za vse obtožence predlagal smrtno kazen.)
Predsednik je nato odredil kratek odmor.
Po odmoru je podelil besedo prvemu zagovorniku dr. Hinkoviču, ki je jel govoriti med splošno napetostjo. V svojem retorsko dovršenem govoru je rekel med drugim:
Kazenska določba o veleizdaji se redkokedaj vporablja. Zgodovina je žigosala v vseh časih samo dva izdajalca Judeža in Kt'ialta. To je najstrašnejši zločin.
Toda dogajajo se tudi veleizdaje proti državam, vendar pa teh javnost ne žigosa, marveč jih često slavi kot heroizem. Ce se zatirani narodi dvignejo proti svojim tlačiteljenu ni s tem storjeno nobeno hudodelstvo, marveč rodoljubno delo. To dokazuje zgodovina. Kdo more proglasiti za izdajalce one italijanske rodoljube, ki so gnili v ječah radi upora proti avstrijskemu gospodstvu v Lombardiji In glejte, nedavno tega se je slavila na Ogrskem detionizacija tistega kralja . . .
P r e d s e d n i k : Opominjani va>. da se ne poslužujete takih prispodob in da se ne mešate v politiko.
Dr. H i n k o v i e : Saj je smel tudi drž. pravdnik vpletati v svoj govor politiko.
Na Ogrskem postavljajo spomenike Lajošu Kossuthu, pod čegar senco se danes hladi kraljevi minister njegov sin . . .
P r e d s e d n i k : (spominjam vas. da niste v saboru.
Dr. H i n k o v i e : V srbskem narodu žigosajo Vuka Brankoviča kol izdajalca svojega naroda. Kara-g.!';'"gje je bil državni izdajalec, a slave ga kot junaka, heroja. Krist je bil tudi obtožen kot izdajalec. Nad križem so mu pritrdili zasmehovalni politični    naslov   »kralj nazarenski«.
Predsednik: No. velika razlik«! je med Jezusom in našimi obtoženci.
D r. H i n k o v i ć : Drž. pravdnik je hotel v svojo obtožbo vplesti egoističen motiv, da so obtoženci »prodali« svojo domovino.
Vi jih lahko smatrate za veleizdajnike, vi jih lahko obsodite, ne smete pa jim očitati materialnih sebičnih motivov! Nihče jim ne sme vzkratiti svojega spoštovanja, nihče jim ne sme odvzeti človeškega dostojanstva in naj se bo glasila obsodba tako ali drugače.
Obtoženi so. da so se hoteli upreti proti avstro - ogrski monarhiji in se od nje odcepiti. Nikjer v zgodovini nisem našel slučaja, da bi se kak narod uprl brez globljega razloga nezadovoljstva.
V vseh vstajah vidimo, da odločuje vprašanje kruha, gospodarsko vprašanje. Na Korziki, kjer stanujejo Italijani, ni iredente. Prebivalci so raje pod Francijo, kakor da bi pripadali pod Italijo, Vstaja v Lombardiji je tudi imela gospodarsko podlago. Slabe usluge delajo domovini tisti, ki zatrjujejo, da pri nas mnogi narodi teže izven mej naše domovine. Ali je to resnica? Ali so Srbi res uporniki? Uporniki ne morejo biti, ker bi to bil narodni samomor. Ali se naj upre par krčmarjev in brivcev iz Gline proti silni monarhiji? Vidite tu naše obtožence. Vsak jim mora priznati vsaj to, da ljubi-
jo iz vsega srca svoj srbski narod. In ti bi naj vodili narod v klavnico t
Tožite jih, da so hoteli odcepiti posamne pokrajine od edinstvene državne zveze. A evo, tu na Hrvatskem zasledujete »veleizdajnike«, v Bosni, Dalmaciji in v Istri pa jih ne zasledujejo. Kako to I
Drž. pravdnik: Na to vam predsednik ne more odgovoriti.
Pr e d s e d n i k: Jaz bi mu odgovoril, ako bi vedel!
Dr. Hi n kovic je na to hotel govoriti, o reški resoluciji in o sporazumu Hrvatov in Srbov.
Predsednik: O tem lahko govorite v saboru.
Dr. H i n k o v i č:  Nisem |H>sla-
nec.
Predsednik: Pa boste pri prihodnjih volitvah. (Zagovorniki pritrjujejo in kličejo: tako je!)
Dr. H i n k o v i č: Torej vi mi ne dovolite o tem govoriti? Ne smem torej govoriti niti o dr. Wekerleju niti o njegovem eksponentu I
Drž. p r a v d n i k: Prosim o tem zaključek sodišča, ker se ne sme dovoliti žalitev njegove prevzvišenosti g. bana.
Senat se je umaknil na kratko posvetovanje. Na to je predsednik proglasil, da se podeljuje dr. Hinkoviču strog ukor, in da mu bo odvzel besedo, ako bo še nadalje vpletal v svoj govor politične momente.
Dr.    H i n k o v i ć    bo govoril par dni.
„Slovencu" v odgovor.
( Marica Gregoričev a.)
Ko sem v ponedeljkovem »Slovencu« prečitala stavek, s katerim se nekdo zadiru v mojo »visoko starost-, sem porogljivo zmajala z glavo, češ. kaj so dekleta na Kranjskem v mojih letih že tako zastarela? V Trstu prištevajo žensko, ki prekorači trideseto leto celo k interesantnim. Tudi glede slabih pesmi« sem se za-ničljivo namrgodila. Že dokaj let je, odkar ne pesnim. In ako je katero pesem ponatisnila »Edinost« (prigotl-nice) »Slovenka«, »Zvon« ali »Dom in Svet«, je to izliv mojih najmlajših let.
Moja prva misel, ko sem izstopila iz izobraževališča se je glasila: Kako koristiti narodni Kako delovati za materinščino, kako in po kakem načinu vežbati se v rodoljubju, v narodnostnem navdušenju itd. itd. *
In tako je prišlo, da sem z vso vnemo in z vsem veseljem stala včasih na šolskem katedru pred uknželj-no otročadjo. Veš svoj ostali prosti čas pa sem posvečevala narodni vz-podbuji in vsestranskemu delovanju, ki bi v narodnem o/iru pospeševalo občo korist — in knjigam in peresu. Nisem pisala nikoli iz častihlepja niti ne zato. da bi moje ime slovelo na polju slovenske književnosti, marveč le kadarkoli se mi je videlo potrebno, da tudi jaz katero izustim. ^Morda bi bila danes ena izmed najboljših pisateljic, ako pomislim na svojo trdno voljo, toda zaupala se nisem nikoli nikomur in živela vselej sama zase ter tedaj proučevala naše kjiževnike sama brez kake zaslombe. brez vsakega nadzorstva in pravil.
Četrtkov »Slovenec« pa je inta-men. Mislil je pač, da sem jaz iz one vrste žensk, ki takoj s t repe taje ter se mahoma odmaknejo že k«> zaslutijo prvi napad. O. ne. ne! Xe padam jaz V nezavest, ne v duševno ne v fizično, zlasti ne takrat, kadar izziva slično glasilo kakršno je    Slovenec .
Kanili so pač klerikalci nežno-čutečega Gregorčiča in ukloniti poskušajo celo našega modrijana Aškerca, ali jaz. ki nimam žal i bog ž njima nič literarne sorodnega, potisnem klerikalcem preje samokres pod nos predno podlog nora . ..
Degenerirane! provzroče često-krat na lastno škodo kako nepremišljenost. Tako se vrši sedaj s »Slovencem«, rpal je, da bodem prenašala hladnokrvno tudi taka natolcevanja, ki vabljajo na zatožno klop.'? Da, upal je. ali se korenito varal!! — O, ti revček! kar sam mi je potisnil v dlan orožje napram samemu sebi, napram sotrudnici J. Kleinenčičevi in napram »Kdiimti«.
Jaz lahko vzkliknem z veleumnim Si Ivi jem Pelliconi: Tnsomma, io molto serivo: ina raro avviene che termini alcuno de) miei lavori; e serivo piuttosto per soddisfare a me stesso, che eolla fiducia di poter pro-durre nn libro di pregio. Tal vol ta prendo la jienna, e serivo la mia po-vera vita . . .
Da, skoro podobno je z menoj! — Pišem mnogo, pišem raznovrstno ali le redkoma nadlegujem posamezna uredništva. Kadarkoli pa sem odposlala kak spis, se mi je zgodilo, kakor se dogaja tisočim pisateljem: Kar je dobrega, je ponatisnjeno, kar je pomanjkljivega, zavrženo.
Kdove koliko je danes profesorjev književnosti in izvežbanih kritikov, kateri se posmihajo lastnim mladeniškim pesniškim proizvodom.
Enako se posmiham jaz naivnosti tega ali onega spisa is prešlih let. Da je bil Kubelikov slav ospe v pred 10 leti rezultat momentalnoga zanosa nisem občutila stoprv po »SI o vence -vem« namiganju, marveč že mesec po odhodu češkega virtuoza. Resnica je pač, da je gori omenjeni vijolinist razvnel v Trstu večji del ženstva. Neke so ga obsipale z dijamanti, druge s poljubi, no, in jaz, ki draguljev nimam in ki poljubu jem samo enega moža, sem v svojem čustvovanju spisala ducat heksametrov. Da že sama nisem smatrala tistega verza za umotvor, marveč le za prigodnico, dokazuje že dejstvo, tla sem ga poslala dnevniku »Edinosti«, ki je drugi dan lahko že strgan in nikakor ne v kak veko večen mesečnik.
Ko sem se začudila prenagljeni impertinenci »Slovenca«, ki ni pomislil kakšne popslediee zamore povzročiti s svojim činom, sein začela premišljati kdo li more vendar biti skriti sovražnik, ki me smeši pred javnostjo na toli podel način. Mislila sem pač, da je to oni doktor, oziroma klerikalni deputat, kateri se baje sedaj maščuje, ker sem ga pred leti pred poštenimi liberalci osramotila zaradi njegovih nizkotnih želja . . . Menila sem tudi, da je neki duhoven, ki je nekoč pozabil v mojem obližju na svoje posvećenje . . .
No, pa ni bil ne en ne drug. Marveč tista Ivanka Klemenčičeva, kateri nisem nikoli učinila nič zalega. Le ta je torej po svobodomiselnem shodu mene zasmehovala v druščini gos i m »tla Trseglava t Poslednji trdi, da me osebno pozna! Toda veste kako in koliko* Njegovi roditelji so nekoč prebivali v moji hiši in kot tak mi je bil predstavljen, z menoj pa ni občeval niti četrt ure. Ampak to bodi povedano le mimogrede. Prestopiti moram zopet k Ivanki Kleinenčičevi, ki se lahko parkrat pobrska po tilniku, da ni ubogala svojega pametnega soproga, kakor rasi idim iz njenega pisma v »Kdinosti«. Sem pač mislila, tla je ona prva in brez-dvomno najbolj vneta zastopnica Svobodne Misli, dasi se ni udeležila zadnjega kongresa. Nekoč namreč, ko nisem še poznala stremljenja in pomena Svobodne Misli, mi je ona razkrila vso svojo svobodomiselno dušo.    Evo njenega lastnega pisma:
Trst, 9. XI. 01. Velecenjena  gospiea Marica!
Vaš spis: »Naj misli . . .« me je globoko ganil. Prepričal me je. da se Vam je zgodila velikanska vnebo-.vpijoča krivica ... Tu kako boli krivica onega, ki se je tako globoko zaveda in tako živo čuti. kakor Vi — vem. Popolnoma urnem Vaše razpoloženje, v katerem ste napisali omenjeni spis in vem. da je napisan s srčno krvjo . . . Povedali ste v njem mnogo perečih resnic, katere jaz že dolgo poznam in ste me v njih le potrdili . . . Morda Vam bode v tolažbo, ako Vam povem, da sem tudi jaz že okusila vso zlobo lažnjivega obrekovanja, ki je v vražjem veselju triiim-1'iralo nad mano. In to ne samo enkrat, marveč deseterokrat. Zato je tako vplivala name sorodnost čustev v Vašem spisu. Pri meni so igrali hinavski zlobni duhovniki veliko ulogo in često sem bila blizu, da zlomim palico nad vero — — — — —
inenčič sama. Gospodu Cotiču, ured-] niku »Edinosti«, ne omenjam za danes ne besede. »Slovencu« pa velim: Le povej še kaj, jaz si vse zabeležim, kajti s svojim postopanjem mi le opravičuješ priliko »storiti« nekaj, za kar se bodo »Slovenčevi« sotrud-niki in podaniki še praskali za ušesi.
in (»osa muili obleki   — —
n i z k o t n eže v    v črni
Iskren p<»zdrav udana Ivanka Klemenčič.
Xo. vidiš »Slovenec« kakšne ljudi gojiš v svojem taboru? Taki ki so zdajci prijateljsko udani, zdaj hinavski in ki menjavajo svoje prepričanje, kakor Francoz klobuk.
Ali da Ivanka Klemenčič ni bila svobodomiselna stoprv po poroki, nego tudi že prej, to se jej upam dokazati, kadar hoče. Bodi jej danes povedano le to, da se nisem malo začudila njeni pretiravam emancipaciji o i »ril i ki svojega prvega obiska v njenem stanovanju.
&la sem in potrkala na vrata. Ali odstopila sem nagloma. ko sem na polglasni »naprej«, zapazila ob oknu — ne gospice Anžičeve — marveč gospoda Klemenčiča. ki je sna-žil žensko krilo. Meneč, da sem zgrešila številko, sem opravičevaje odhajala.
»Ne, ne, ostanite! Niste pogrešili. Ivanka je odšla za hip iz sobe in se takoj vrne!«
Sedla sem torej nemalo presenečena zbog tiste vzprejemnice, kjer ni le razmetana postelj, marveč i marsikaj drugega razodevalo več kot preveč . . .
In tista svobodomiselna gospa Ivanka si upa danes nabijati po moji vesti, ker sem po naključju bila voljena v odbor Svobodne Misli? —
Zal mi je, da sem morala izdati slične tajnosti, kajti jaz nerada opravljam, ali opravičuje me zavest, da sem razodela to v lastno obrambo napram Klemenčičini brezobzirnosti in pa da je — sebi v kvar — moje pero  pomočila v črnilu  gospa Kle-
Dopisi.
S Primorskega. (Da bi se med Slovenci eden našel.) V sredo 8. septembra je imela župa hrvatskega Sokola, Zrinjski-Prankopanska, svojo javno telovadbo v prijaznem obmorskem mestu Bakru. Udeležilo se je zleta veliko število hrvatskih sokolskih društev, kakor tudi slovensko iz II. Bistrice po lepi deputaciji v spremstvu več rodoljubnih dani iz istega kraja. Po sprejemu, sprevodu in javni telovadbi vseh društev, smo zopet korakali skozi mesto na grajski vrt, kjer se je vršila ljudska veselica. Na tej so Slovenci iz II. Bistrice in mi med Hrvati živeči Slovenci videli in čuli tt», o čemer hočem pravzaprav poročati. Prebivalci otoka Cresa, ki so prišli prvikrat skupno pozdravit svoje bakarske brate, zapeli so nekaj lepih narodnih pesmi. Navdušeno so bili pozdravljeni od vseh navzočih, še posebno pa od drugega govornika; prvi je posvetil svojo pozornost Slovencem. Creski župnik, ki je prišel na čelu svojim faranom pozdravit sokolsko idejo, se je za prisrčen sprejem zahvalil v govoru, katerega naj bi si slovenski duhovni v mašne bukvice zapisali, da bi ga lahko vedno čitali in se po njem ravnali. Z žalostjo se je govornik spomnil dogodka v prošlem letu, ko so bili hrvatski izletniki z bajoneti iz č reške luke pognani in se je tako zabranilo Hrvatom stopiti na hrvatska tla. Konstatira] je fakt, da prihaja iz sredine Hrvatske, iz Zagreba mrzel veter, mesto toplih solnčnih Žarkov, da pa vklnh temu hrvatski narod ne sme popustiti v boju za svoj«1 pravo. Tako je povedal še nekaj žalostnih resnic, nato pa poživljal vse brate Sokole in ljudstvo k neumornemu delu za blagor in srečo naroda. Ko je ta svečenik končal svoj govor, dvignili so ga bratje Sokoli na svoje rame ter mu navdušeno nazdravljali. Nam Slovencem pa se je krčilo srce in (»ko nam je zarosilo, ko smo se spopminjali naših domačih razmer. Bilo je dve uri pozneje, ko smo zapustili na posebnem parobrodu prekrasni, nam v čast s tisoč in t i- oč lučmi razsvetljeni Bakar, kjer smo videli za narodni blagor skupno nastopati prostega mornarja in visokega gospoda, duhovnika in Sokola. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da je v srcih nas vsili vskipela vroča želja, da bi bila živa vsaj že mati tistega duhovna Slovenca, ki se ne bode sramoval, bolje rečeno, ki ne hode imel strahu pod sokolskim praporom javno nastopiti za blagor slovenskega naroda, ki bode vreden, da ga -bodo nosili na ramah Sokoli. Sedanji naši duhovni imajo sicer vedno dosti besedi za narod, (kadar jim nese) dejstev pa nikdar. Naj se gredo k svojemu kolegu v Cres učit, kako se služi bogu in narodu. Slovenski izletniki iz Bakra jim pa žele pri temu poučnemu potovanju obilo uspeha. Na zdar!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 septembra
— Pozdrav slovenskemu narod.-radikalnemu in slovanskemu naprednemu dijaštvu! Jutri se zbero v Ljubljani zastopniki narodno-radi-kalnih dijaških organizacij in številne vrste naprednega slovanskega di-jaštva. Po tržaškem in celjskem shodu prihaja narodno-radikalno dija-štvo zborovat v Ljubljano. Deljena so bila nekaj časa mnenja napred-njakov o narodnih ratlikalcih, ko so si ustanovili svoja društva in glasilo. Javnost si ni bila takoj na jasnem o idealnih smotrih te struje. Trdili so mnogi, da njen iiacijonalizem in svobodomiselnost nista solidna, geslo o pozitivnem delu je izzvalo marsikatero trpko besedo. A ne dolgo. Dejanja so pokazala, da temu ni tako. — Mi potrebujemo radikalen naraščaj, ki ni popustljiv, nedosleden,, površen, ampak odločen in brezobziren ter hoče zatreti frazarstvo. — Narodni čut je naraven in elementaren, v organizaciji človeštva ima največjo moč. Zato so mu radikalci dali prvo mesto ter nastopili odločen boj proti breznarodnosti, pa tudi proti nihilizmu, ki se norčuje iz vsega narodnega dela. Povdarili in širili so radikalci svoje svobodomiselno stališče. Njihovi neumorni agitaciji se je zahvaliti, da ni prišlo po vseh srednjih šolah do popolne prevlade klerikalizma. Pa tudi pozitivno delo radikalcev se je v resnici pokazalo, na polju ljudske izobrazbe in obrambnega dela predvsem. Komaj je napredna naša javnost zapazila, da narodno-radikalno gibanje ni kaj trenotnega, temveč meean tok,
resen in vstrajen pojav, so se n;j gnila srca vseh naprednjakov na njj hovo stran. Vzveselili smo se mj. dine, ki misli samostojno in (]ei krepko naprej, bodočnost je Vaša! -Danes sprejema napredna slovenj. Ljubljana radikalno dijaštvo z prtimi rokami. Z odprtimi rokami j, z ljubeznijo pa sprejema tudi 2 stopnike naprednega dijaštva brt skih slovanskih narodov. Pozdravu napredne brate Hrvate in Srbe k„, one, »katerih glava se vkloniti neee< katerih roke niso voljne nositi su ženjskih okov; pozdravlja brate (v he kot sinove naroda, ki se je prvi \ Evropi vzdignil proti rimski tiranij in začel uspešen boj za svobodo vesti in prepričanja, kot ono neustrašen četo, ki tudi danes še deluje v in .B cijah slavnega rektorja češke nnivei ze pred petsto leti, Jana Husa. Dni;' nam došli vsi, pogumno napr strelci!
-j- V proslavo 20. septembra
»Slovenec« priobčil    inserat prej denta »Kranjske hranilnice«. Nara no je, da glasilo one stranke, ki je Kranjske    hranilnice podknpljei in za katero je poslala celo škofa boj, seveda ne morejo odklanjati i seratov prezidenta »Kranjske hrani niče«. Nazadnje bi ta še ustavil izplj čevanje podkupnine!
-+- Zopet prepoved. Akademien društvo »Prosveta« je izdalo letak, katerem priporoča slovenskim >t. šem in slovenskim dijakom, kje ; kupujejo knjige in šolske potreb; ne. Vlada je razdejanje tega letak prepovedala.
-j- Dr.   Gregorčič   v škripu" Razkol v klerikalni stranki na Goj škem je dozorel    tako,   da ne m izpostavit i skupnih kandidatov. Stan strujarji hočejo   imeti svoje, novo strujarji pa tudi svoje. Slednji bi :• di postavili svoje kandidate: dr. 1> celj.   dr. Knavz   in dr. Dermasti; splošni kuriji. Gregorčič pa se upin temu in rezultat je ta,   tla so pustil novostrujarji   vse skupaj v miru p naj dela Gregorčič na svojo roko, ki hoče. Klerikalna stranka ob volitva tako rada prireja shode: letos pa ka miruje, ker nočejo novostrujarji riti niti koraka   več   za Gregoreic Gregorčič se sedaj peha sam in ti skrit za firmo   »Vodstvo S. L. S. ::, Goriškem«. Izdal je okrožnico, v ka teri vabi   na   boj »proti na pred uja štvu«.   Omenja pa tudi, katere nioi bi rad imel za kandidate. Za spi.»m kurijo  predlaga  te-le:  Antona M;: freda. župana v Idrskem   pri Koli ridu; Josipa tona, drž. poslanca pa  starega J. Pabijanija na Krasu.v nega kandidata: ta mož   že   ni v Slovenec,   pa ira hoče imeti Grege čič za slovenskega poslanca. V kinei kili občinah na Tolminskem bo kai didiral dr. Gregorčič in morda eriv: Ijanski župan A. Kosmač,   ki j.' lani izvoljen: če ne ta pa Iv. Torka Podbrdom. Za goriško okolico je d ločil Gregorčič te-le kandidate: nr I. Berbu č, veleposestnik Zega v Ka nalu in A. Klančič; ker se pa Klr: čič nekaj premišljuje, ima v rezervi veleposestnika A. Gotica v Cerovei Na zmago v splošni   kuriji   ne nps Gregorčič,   zato pa je postavil Fabi anija tudi v kmečko volilno skupi« na Krasu:   če   pa   Fabiani,   pa A Ahrain    iz Tupelč,   katerega ima z hrbtom Fabianijevim tudi v splošii kuriji. — Gregorčič lovi zadnje bil ke,    katere naj bi ga rešile. Večin? imen kandidatov kaže, da je mož i cisto pri tleh. Saj je pritegnil v svoj listo še tomajskega župana Vrana, katerem je široko znano, da je »agr*! rec«. — Gregorčič misli,   da (»pravi vse pismenim potom. Shoda v Gori co pa si ne upa sklicati,   ker se hoj novostrujarjev. Da bi pa ti nastopil proti   njemu   javno tako,   kakor h radi, tega pa še ne morejo. V goriši klerikalni stranki vlada velika desol ganizacija.   Zato   pa   naj gredo ni predni življi toliko pogumneje v boi
+ Laška gonja proti premestit vi slovenskega učiteljišča iz Kop v Gorico se nadaljnje. V petek h shod v »Gimnastiki«, kjer bodo m Stopili razni govorniki: eden za 1 beralce, drugi za lnozziniance, tretj za klerikalce, četrti za laške visoke, šolce. Državni poslanec tir. MaranC nadaljuje svoje pohode pri ministrih, ker hoče prav izsiliti preklic inim; strske odredbe, tla se ima premestiti slovensko učiteljišče iz Kopra v ti' rico. Protestirala sta tudi oba fnrj lanska klerikalna državna poslal** Faidutti in Bugatto. — Vse proti-11 ra. Protestiral je tudi mestni zastoj v Kopru proti temu, da se hoče ]>i'e mestiti slovensko učiteljišče na la^ zemljo. Pa so zmešani ti občinski očetje v Kopru. Tedaj je bilo slovel* sko učiteljišče na laški zemlji, saj J vendar Koper laško gnezdo; sedf pa se ne premesti učiteljišče na 1 ško zemljo, ampak na slovensko. Niti enega stvarnega razloga ne moj rejo navesti Lahi za svojo zahtev gonjo jim narekuje edinole narod»'( sovraštvo. Kaj pa se imajo bati tuj teljiških dijakov v Gorici. Kaki 150 jih bo. In zaradi tega tak krik i vik. Poslovenili niso Kopra, man' je ostal tak, kakoršen je bil pop^j
(Dalj* ▼ prOsct).
na
da
*u
sk
od ii
za at U kot
e« sn
i m
'st 'lit en er
1»
i
til
Ia
Prtiti*
■mer1 n
L
15
b
n
pare-
I v
ira
Lili na :a ah .ar U
di na
;a-ia->že
ii'
111-
>a-
in »m-
Ii r t -i*
in-i
rk bi ar lo-
[ \
l!!
rvi
pa
bi n< A za
Ini
;i na ž< ij<
L (
rie ivi ri-r>.ll »ili bi ski
»P
ia-it
»ra
bo ia litji
vO-L11 i
ill.
ni-iti rO
urica ti
Ml
|V
k<> .ki
j* la.i la-
10-
ro
ri 0l
ii C<
ej;
tudi goriških Lahov ne pretvorijo v Slovence, tega se ni 'treba bati slovitemu goriškemu   županu Bombigu!
Ce se gleda gonjo od te ali one strani, vedno se vidi le narodno sovraštvo izvestne irredentovske klike v Gorici in nič drugega. Pred to menja vendar ne bo kapitulirala avstrijska vlada!
-f- Občinske   volitve   v   Škof ji jjoki so že razpisane.   Vršile se bodo 23., 24. in 25. t. m.   Klerikalci so se za te volitve že zdavnaj pripravljali in napeli bodo vse svoje sile, da dobe v svoje roke mestno zastopstvo. Mnogo jim je na tem ležeče tudi to, ker bi radi meščanom naložili večja bremena.  Dosedanja 50% občinska do-klada jim je seveda premajhna. Zato nameravajo prezidati   in prenoviti mestno župno cerkev, s čemur* bi posrečili meščanom nepotrebne stroge. Z malimi stroški bi se dalo pač cediti   cerkev,   ki je pod sedanjim erkvenim oskrbništvom uprav škan-lalozno zanemarjena.   To pa jim ni o vol j.   Ako bi se jim res posrečilo ulaj dobiti premoč v občinskem za-opu,   potem naj si mestni davko-lačevalci sami sebi pripišejo, ko bo-o dolgo vrsto let ječali pod klerikalnim mestnim gospodarstvom,   ki bi ga totalno zafurali. Saj je njim ravno ia tem največ,   da   vse meščanstvo ia Kranjskem pritisnejo na tla in da ra kolikor le mogoče oškodujejo, ako a že ne morejo povsem uničiti. Se-aj se bo bil   boj   za   mesto Škot jo oko!   V dosedanjem občinskem odoru sta   bile   sicer   zastopani obe -t ranki    s   približno   enako močjo, endar je odbor bil sestavljen pove-•oiii iz takih miroljubnih mož, ki so krbeli več za pametno   mestno go-odarstvo,   kakor   pa   za politiko. Klerikalcem pa to ni bilo všeč. Zato .MČejo po vsej sili, da pridejo v odbor njihovi   kričači,   ki nimajo niti lajmanjšega pojma v občinskih za-levah.   Provzročiti hGČejo, da bi se dslej   na   rotovžu   gospodarilo po .lerikalneni kopitu. Naša stranka se
i »o udeležila volitve v prvem in drugem razredu in bo tudi kandidirala može, ki imajo zdrav razum in so izkušeni ter uživajo največji ugled in
lajboljši glas doma in drugod. Go-imo opravičeno upanje,   da bodo v eh razredih tudi naši napredni kan-idati prodrli. Volitve v tretjem raz-redu   se najbrž to pot še ne udeležijo.   V tem razredu imajo klerikalci • liko svojih backov, ki sicer plačujejo najmanj davka, vendar bočejo z ivo pomočjo zavladati  v mestu, ijeloški mestni volilci! Prihodnji t« (]; n vas kliče dolžnost, da na volišču   dokažete,   koliko   ljubite svoje nesto.   Cas je torej,   da   se te svoje lolžnosti v polni meri zavedate in da -tresete s sebe klerikalno moro!
+ Imenovanje. Inženir »Kranj-ke industrijske družbe« Jurij Kren na Jesenicah je imenovan za obrt-fiega   inšpekcijskega   komisarja v Bregencu.
+ Iz šolske službe. Premeščena prov. učiteljica Valentina V i d i e iz Sv. Križa v Hinje; učiteljski kan-<iat Viktor Sotenšek pride kot prov. učitelj v Mirno. Dosedanja su-ntinja Ana E r z i n v Semiču je enovana za provizorič. učiteljico.
Jutrišnji sprejem slovanskega ištva, ki se pripelje na III. narod.-kalni shod ni oficijelen, in zato tudi nismo naznanili vladi, ki bi u   itak prepovedala. Vrši se pa ne-i ijelen sprejem, ki seveda ne bo manj prisrčen.    Ljubljansko na-t'dno občinstvo, osobito naše dija-» Ih> gotovo spontano prišLo jutri čer ob 3/47 na kolodvor, da sicer oficijelno,   vendar prisrčno — popravi naše mile goste. Te pravice si gotovo ne bo pustilo vzeti niti od barona Schwarza.
— Češkemu dijaštvu se pripravljajo na številnih gorenjskib posta-jah prisrčni sprejemi. Deputacija
venskega dijaštva se jim pelje do Jesenic naproti, tam bodo mile gosi e pozdravile jeseniške Slovenke v narodnih nošah in jeseniški narodnjaki s »Sokolom« na čelu. V Kranju
češko dijaštvo pričakoval »Sokol«
ii >/Narodna čitalnica« in na Viž-»i'čirjih jih bodo pozdravili ondotni Slovenci. Posebno prisrčen sprejem pa se pripravlja milim češkim in hrvaškim ter srbskim gostom, ki se skoro istočasno pripeljejo od Zidanega mostu, v naši beli Ljubljani.
— Ljubljanske dijake, ki se nameravajo udeležiti III. narodno-radi-kalnega shoda, nujno poživljamo, da
ustmeno ali pismeno priglase pripravljalnemu odboru«, ker ni izključeno, da bomo morali zborovati Po § 2 in bi se morala udeležnikom Pravočasno dostaviti vabila.
— Telovadba šoloobiskajočih rj(rok v sokolski telovadnici v »Na-r*>dnem domn« se prične zopet dne 20. t. m. in bo redno vsak pondeljek in četrtek od 6. do 7. ure zvečer. — Otroci članov ljubljanskega Sokola Plačajo po 50 vin., ostali po 1 K na toesec; oni revnih staršev so pa popolnoma oproščeni plačnine. Prigla-M sprejema v četrtek, dne 16. t. m. 0(1 b*. do 7. ure zvečer vaditelj K o -Btenapfel. Med letom se nobe-&ega ne sprejme.
* *TJ*^Kie vlteraJ *»• zrinili Za#**.lL*&- **** 8V°ie »t*resti. i»o-
— Nemško gledališče v Ljubljani bodo jeli graditi He letos. Načrte za gledališče   je   napravil dunajski
arhitekt Gross. Kakor smo že poročali, bo gledališče stalo na vogalu Gradišča in Erjavčeve ceste, na zemljišču,   ki je last nemSke »Kranjske
hranilnice«. »Theaterverein« je že vložil prošnjo za stavbeno dovoljenje in se ima komisionalni   ogled Vršiti
že te dni.
Iz Spodnje Slake se nam piše: »Rdeči Prapor« z dne 11. t. m. čutil je potrebo, stresti se nad šišenskimi liberalci »zizibambuli«, kakor jih imenuje. Neki rdeče pobarvani sodrug nagromadil je v dolgoveznem dopisu vse polno laži, zavijanj in neresnic. Pa saj to je rdečih so-drugov orožje. Dostojno se ti ljudje v Šiški ne znajo več obnašati, od kar so gospodarji občine. Najbrže pa že nadevajo in so prišli do spoznanja, da bodo v občinskem svetu s svojim delavstvu koristnim delovanjem vstali pri pričetku, to je, da bode vse njih delo to, da so prodajalcem živil od-kazali poseben prostor, kjer smejo sedaj prodajati. To se je zgodilo najbrže zato, da so lažje postavili nadzornikom od železniške uprave vsled bolezni za delo nezmožnega peuzijo-D i ranega invalida sodruga Ojstra. Nadalje, da so uvedli pri občinskih sejah razvrstitev sedežev! To je do danes njih delovanje. Zahotelo se jim je in podali so v »Rdečem Praporu« svojim somišljenikom bilanco. Ker pil nimajo pokazati drugega uspeha nego zgoraj navedene, zabelili so svoje poročilo z lažmi, da so poročili) temeljiteje podprli. Naši rdeč-karji ne ljubijo resnice, te hčerke božje, tako jo tudi dopisnik ne spoštuje. Da pa rdečemu dopisniku nekoliko osvežimo spomin, — kateri ga mora že zapuščati —- dopolnjujemo poročilo »Rdečega Praporja« z dne 11. t. m. še nastopno: Pri seji dne 17. avgusta je bil prvi g. c. kr. pristav državnih železnic rezervni častnik in občinski svetovalec Borštuar, kateri je nahrulil g. virilista Snoja, ki je nekaj ugovarjal vsemogočnemu g. Ojstru, z izbranimi besedami: »Tako se obnašajo barabe!« Da je na te, omikanega človeka nevredne besede odvrnil g. Snoj, ko je g. Borštnar nato govoril: »ven s tisto barabo, ki sedaj govori«, je bilo le vračilo za one žalitve katere je g. Borštnar zabrusil g. Snoju. S tem pa, da je g. Boštnar žalil g. Snoja, še ni bil zadovoljen. Generalni štab sodrugov sklenil je, da se mora g. Snoj tožiti. In res, g. Borštnar je vložil tožbo proti g. Snoju radi žaljenja časti. G. Snoj je bil obsojen na 20 K globe. Ker imajo pa tudi naprednjaki pravico, braniti svojo čast, je na to g. Snoj tožil g. Borštnarja. Dne 10. septembra imela bi se vršiti razprava o tej tožbi. G. Borštnar je imel pač pogum žaliti starega moža, ni pa imel poguma nositi posledic in nasledkov za to. Poslal je po kostanj v ogenj sodruga Ojstra in Klemenči-ča, katera sta g. Snoja toliko časa nadlegovala, da je končno žalitve g. Borštnarju odpustil, proti temu, da plača vsak svoje stroške. S tem se je ogiiil g. Borštnar obsodbi. Zahvalo za to, prejel je g. Snoj dne 11. septembra v »Rdečem Praporu«, kjer •e ga na nečuven način napada. H koncu pa še nekaj: Res je, da je marsikdo debel postal od železničarjev, res je pa tudi, da je že marsikdo zmrznil od dobrot katere*je prejemal od njih. Toliko za danes. Sodrugi bodite pametnejši, in ne praskajte tam, kjer vas ne srbi.
Iz Litije se poroča, da se Nanje za Litijo in Šmartno prepotrebno telovadno društvo »Sokol«. Shod za osnovanje tega društva bo v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne pri Oblaku v Litiji. Zanimanje za to društvo je vsestransko in je pričakovati, da bo udeležba velikanska. P pat i je, da se bo že davno izražena želja v polni meri izpolnila.
Nesreča. V Kamniku je v ponedeljek 13. t. m. na oglu nasproti delavnice g. Weibla z opeko naložen voz pritisnil 181etno služkinjo g. Po-tokarja iz Radomlja tako nesrečno ob zid, da je zadobila teške notranje poškodbe, ter ji je strta dlan na roki. Ponesrečenko so prenesli v bližnjo hišo, kjer je zadobila prvo zdravniško pomoč, v torek pa so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Kdo je kriv te nesreče, bo dognala sodnijska preiskava.
Odlikovanje na razstavi. Posestnik krojaškega salona v Kranju, g. Konrad Pučnik je dobil na mednarodni razstavi v Londonu (International Exhibition. Spbrt - Industrv-Commerce.) dve odlikovanji in sicer križec in zlato kolajno (Honour Cross Insignia and Gold Medal).
Čuk — ubijalec? Iz Železnikov smo prejeli včeraj že prepozno za snočno številko našega lista sledečo brzojavko: V ponedeljek je tn pobil načelnikov Orlov Matija Kavčič Janeza Srni da brez povoda. Vzgo-
jevalni sistem župnika Marčiča. Podrobnosti slede.
Občinske volitve v Studencih pri Mariboru. Ime 13. t. m. bi se morale vršiti v Studencih občinske volitve v vseh treh razredih. Ker so pa volive v tretjem razredu izpolnile cel dan, so Se volitve za prvi in drugi razred preložile na prihodnje dni. Volitev je bila zelo burna. Nemški nacijonalisti so dobili 112 do 136, socialni demokrati pa 142 do 170 glasov. Slovenci so glasovali s socialnimi demokrati.
Za ravnatelja na slovenski kmetijski soli v Št. Jurju ob Južni železnici je imenovan dosedanji kletarski nadzornik g. Ivan B e 11 e , za učitelja istotam pa g. J. Z i d a n š e k. S tem imenovanjem je prišlo vodstvo omenjene šole v zanesljive strokov -njaške roke.
Nemško cvetje. Pred mariborskim porotnim sodiščem se vrši 22. t. m. obravnava proti Francu Gonza in Heribertu Kasperju radi napada na ravnatelja ptujske hranilnice, Kasparja v Ptuju, Heribert je 11 letni sin ravnateljev in je tožen, tla je hotel umoriti lastnega očeta.
Nemška zijala. Prejšnji teden sta se pojavili v graškem mestu dve dami z neobičajno velikimi klobuki. Klobuka sta vzbujala toliko pozornost v »velikomestnem« Gradcu, da se je kmalu nabrala cela procesija radovednežev za prestrašenima ženskama. Da se ogneti graškim zijalom, sta se dami umaknili v neko trgovino. Množica je pa pred trgovino kmalu tako narasla, da je bil ustavljen ves promet. Končno sta morali dami le zapustiti trgovino, in takrat se je ogromna procesija zopet udrla za njima. Torej dame, ki imate velike klobuke, ne v Gradec!
Kdo je namazal nemške napise na postaji .Matulje - Opatija? S tem čudnim vprašanjem si sedaj belijo glave gotovi faktorji. Sv. Duh ? Ne, on jih ni namazal in tudi tisti, ki jih je namazal jih ni šel mazat sebi v zabavo, ker imel je le precej opravila preden je zbrisal z zidov na čisto hrvaških tleh to nemško izzivanje. Ce se vzame v pošte v, da se prosi že toliko let ravnateljstvo južne železnice, naj odstrani s postaje Matulje - Opatija samonemške napise in jih nadomesti z napisi, kateri bi kraju odgovarjali in če se vzame v pošte v, da se je ravno v zadnjem Času o spaki Matuglie - Abbazia in samonemškim napisiin v vseh pisarniških prostorih na ti postaji toliko pisalo in rotilo ravnateljstvo, je pač nepotrebno, da si gospodje s to malenkostjo sedaj belijo glave. Na vprašanje kdo je namazal v tujem jeziku pisane napise, lahko mirne duše odgovorimo, da tista nevidna sila, ki nas vedno v enakopravni Avstriji pritiska ob zid in pa nemška brezobzirnost. Da je pa tako daleč prišlo pri nas v naši ljubi Avstriji, da si mora naš narod pomagati na tak način sam, pa zopet nismo krivi mi, ampak tista naša brezmejna potrpežljivost, vsled katere prenašamo, da nas ljudje, ki pridejo v naše kraje med nas, lačni, bosi in raztrgani z burjo v žepu, izzivajo na tako grd način, kakor delajo ravno te privandrane nemške srake. Poglejmo Kočevje, kaj se vse tam dogaja. Tam ni Slovenec, Kranjec, torej domačin varen svojega življenja in imetka na svojih tleli, v svoji domovini pred tistim kulturnim (!?) narodom, ki je pred stoletji ravno tako silil med nas, kakor sili še dandanes. Takemu slučaju kakor je ravno Kočevje znali se bodemo pa za bodoče ubraniti po geslu: »Klin z klinom«. Najmanje bodemo pa pustili, da nas bodejo ljudje, ki pridejo živet med nas, zato da jih hranimo še žalili in izzivali. Nikoli tega ne smemo dopustiti. Ravnajmo se samo po nemškem receptu in imeli bodemo v svoji hiši mir. Da je pa ravnateljstvo južne železnice čisto navadna nemškonacijonalna zagrizena družba dokazujejo dosti slučaji, kateri se pri ti železnici dogajajo. Poglejmo vozove te železnice. Je kdo kedaj videl v teh vozovih slovenski napisi In tako je tudi z napisi po postajali. Slovenščina bi bila gotovo na prvem mestu na ti železnici, katera služi ogromne vsote od Slovencev, če bi bilo celo podjetje v rokah zuluka-frov. Kar se pa tiče zamazanih napisov v Matu!jih, bi pa priporočali gospodi ponovno, da pozovejo ravnateljstvo južne železnice, naj odstrani s postaje Matulji - Opatija spako Mattuglie - Abbazia in naj napiše na postajo kakor se v resnici zove, namreč Matulji - Opatija, potem da odstrani vse samonemške napise na vseh prostorih v postajniškem poslopju, in jih nadomesti s hrvaškimi, kateri edini spadajo tja. Torej na delo, da prihranite trud zopet nepoklicanim osebam, katere bi hotele to delo namesto vas opraviti. Dajte nam kar je našega, mi vara pa mirne duše puščamo kar je vašega.
Pretep med češkimi in angleškimi ml delavci v Tržiča na Goriškem. — En Ceh mrtev. V Tržiču (Monfal-cone) na Primorskem je v raznih tovarnah, posebno v novi ladjedelnici, zaposlenih  mnogo  delavcev rasnih
j narodnosti, mej temi tudi preko 3000 Angležev. V nedeljo okoli 10. zve-j čer je prišlo med petimi češkimi delavci in celo kompanijo Angležev, pomešanih z Nemci, do krvavega pretepa. Čehi so menda skozi okna svojih delavskih stanovanj nekoliko dražili Angleže, na kar so le-ti vdrli v stanovanja, polomili tam vse pohištvo in tokli po Čehih z vsem, kar jim je pod roke prišlo. Rabili so tudi nože in steklenice. V pretepu niso bili ranjeni le Čehi, temveč tu^i Angleži, ker so v grozni rabijatnosti drug drugega nabijali. Prihitevša policija je imela mnogo posla, predno je razgnala ljute napadalce. Čehi so vsi več ali manj ranjeni, a eden — J osip Knez po imenu — je bil z nožen tako hudo zaboden, da je nekaj ur pozneje, prenesen v bolnišnico, umrl. Policija je aretirala še tisto noč 10 Angležev in štiri Nemce, katere je oddala v zapore okrajnega sodišča in proti katerim se vrši kazenska preiskava.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 29. avgusta do 4. septembra t. 1. Porodov je bilo 14, umrlo je 20 oseb in sicer eden za vratico, pet za jetiko, med njimi trije tujci in 14 za različnimi drugimi boleznimi.
Tisti, ki si je v soboto prerezal žile, ni bil Fran Štaut, zavarovalni potnik, nego Anton Štaut, privatni uradnik.
Zlata broža je bila izgubljena na potu z Dunajske ceste po Šelenburg-ovi ulici, Gradišču, Rimski cesti v Gosposko ulico. Najditelj jo naj odda na magistratu.
* Sodbe na Dunaju. Dne 13. t. m.
so bili na Dunaju sojeni tisti Nemci, ki so napadli Čehe in razbijali njihovo imetje in table. Najhujši razgrajač je bil obsojen ni 14 dni, 21 obtožencev pa na 3 do 10 dni. In pri nasl
* Vpisovanje čeških otrok v Ko-menskega šolo na Dunaju se je vršilo dne 13. t. m. Sprejetih je bilo 850 otrok, radi pomanjkanja prostora so jih morali več ko 200 zavrniti. Starši so jokali, ker bodo morali dati otroke v nemške šole. Neki mož je zaklicali »Dvakrat že je bil moj otrok zavrnjen; hodil je eno leto v nemško šolo, pa niti svojega imena ne zna zapisati«. Šolske razmere v Avstriji so res pravi škandal dvajsetega stoletja.
* Ekskurzija na južni tečaj. Sedaj, ko je odkrit severni tečaj, ne sme za njim seveda zaostati njegov južni drug. Kapitan Scott, ki je že ieta 1900 popeljal k južnemu tečaju ekspedicijo, se poda tja zopet drugo leto. Glavni namen ekspedicije bo odkriti južni tečaj. Potovanje bo veljalo okoli 40.000 funtov šterlingov. Angleški listi toplo pozdravljajo ta plan.
v Samomor. Na starnberškem jezeru blizu Monakovega se je ustrelil znani slikar in sotrudnik pri »Flie-gende Bliitter«, Henry Albrecht.
* Obešeni so bili dne 13. t. m. v Carigradu trije vojaki, ki so bili 13. aprila t. 1. umorili štiri častnike.
* Upor v ječi. V Černigovu sta dva jetnika zadavila paznika ter mu odvzela ključe, nakar sta zažgala postelje. Ko sta odpirala celice drugim jetnikom, je pritekla vojaška straža, ki je dva jetnika usmrtila, dva teško, osem pa lahko ranila.
* Pravda za poldrugi milijon. Med solastniki tvrdke Reininghaus je nastala vojska radi 1,500,000 K. Kot tožnik nastopa Fric Reininghaus, kot toženci pa Viktor Mautner, vitez Markhof in tovariši. Prva obravnava se je vršila včeraj pred deželnim sodiščem na Dunaju.
* Slovaške žrtve — pomiloščene. Znano je še, da so se bili Slovaki v Černovi uprli pomadžarjenju svoje cerkvene občine. Takrat so madžarski žandarji več Slovakov, žen in otrok postrelili. Pozneje je bilo 44 Slovakov obsojenih na večletno ječo. V nedeljo so bili vsled cesarjevega pomiloščenja izpuščeni na svobodo.
* Veliko poneverjenje na nea-poljski pošti. Na neapolski pošti so zasledili veliko ponarejenih poštnih nakaznic. Zaprli so sekcijskega šefa v poštenem ministrstvu, ki je po svojem umirovljenju dobil na pošti službo pisarniškega pomočnika. Ker so mu bili dohodki še vedno premajhni, je ponarejal menice.
* Žrtev požara. Ko je v neki hiši v Londonu začelo goreti, sta dve dekleti v starosti od 18 oziroma 22 let skočili z okna na cesto. Bili sta takoj mrtvi. Neko drugo dekle je skočilo v ogenj, kjer je popolnoma zgorelo.
Telefonska h brzojavna
potema.
Skupni ministrske svet. Dunaj, 15. septembra.   V skupnem ministrskem svetu je bila raz-
prava o skupnem proračunu. Ministrski svet je odobril izdatke: 55 milijonov za odškodnino Turčiji za Bosno in 160 milijonov za stroške mobilizacije, odklonil pa zvišanje bosanskega proračuna za 67 milijonov.
Volitve v okrajni zastop celjski. Dunaj, 15. septembra. Upravno sodišče je danes razpravljalo o pritožbi proti veljavnosti volitev v okrajni zastop celjski. Sodišče je pritožbo zavrnilo kot deloma nevte-meljeno, deloma kot nedopustno.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
Dunaj, 15. septembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci Ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerleja. Avdijenca je trajala dve uri. Wekerle je poročal vladarju o političnem položaju na Ogrskem in o nesoglasju med posamnimi člani kabineta.
Nov finančni zakon. Dunaj, 15. septembra. Finančni minister vitez Bilinski sestavlja nov finančni zakon. S tem zakonom se ima zvišati davek na petrolej ter na novo uvesti: monopol vžigalic, davek na električno in plinovo luč in davek na mineralne vode.
Grof Apponyi poklican  k vladarju.
Dunaj, 15. septembra. Vladar je dal k sebi poklicati ogrskega nauč-nega ministra grofa Apponvija. Cesar ga sprejme v avdijenci prihodnjo nedeljo. Grof Apponvi zanika, da bi bila ta avdijenca v zvezi s političnimi vprašanji.
Trgovinski minister - častni dimnikar.
Dunaj, 15. septebra. Zveza avstrijskih dimnikarjev je imenovala trgovinskega ministra dr. \Veiss-kirehnerja za častnega dimnikarja.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 15. septembra. Politični položaj je silno kritičen. Trgovinski minister Kossuth se je napram poslancu Barabasu izrazil, da je situacija naravnost obupna. V slič-nein smislu se je izrazil, kakor poročajo z Dunaja, tudi sam vladar.
Madžari hočejo izrabiti položaj.
Budimpešta, 15. septembra. Madžarski listi pišejo: Država letos zahteva 500 milijonov več kredita kakor lani. Madžari tega ogromnega kredita ne morejo vladi dovoliti, razen ako je vlada pripravljena dati dalekosežne koncesije v vojaških vprašanjih.
Demisija ogrskega kabineta? Budimpešta, 15. septembra. Splošno sodijo, da bo dr. Wekerle takoj po svojem povratku z Dunaja sklical ministrski svet, ki bo takoj sklenil demisijo celokupnega ministrstva.
Zahvala.
V dolžnost si štejem, da povodom neopravičene premestitve iz Št. Lovrenca v Banjoloko izrekam za vse izkazane mi simpatije najiskrenejo zahvalo.
Osobito se mi je spominjati pre-blngorodnega gospoda deželnega poslanca in deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja, ki je storil vse, da prepreči vnebovpijočo krivico, ter uredništvoma »Slov. Naroda« in »Učiteljskega Tovariša« kot neustrašenim zagovornikom v boju za pravice našega toli zatiranega stanu. Zahvaliti se mi je nadalje učiteljstvu novomeškega okraja za odhodnico, prirejeno mi na Veliki Loki, za gin-Ijive nagovore predragih mi nikdar pozabljenih tovarišev, hvala lepa tudi uradništvu in sploh zavednemu občinstvu trebanjskemu, ki se je udeležil sestanka v tako ogromnem številu, velerodnemu gospodu dr. Iv. Kuharju, c. kr. notarju za velikodušni dar »Učiteljskemu konviktu« v znesku 20 K, srčna hvala vrlemu veliko-loškemu tamburaškemu zboru pod vodstvom gospoda Alojzija Bukovca, ki je pri dveh odhodnicah sviral neumorno pozno v noč, velecenjeni rodbini Šlajpahovi za izborno postrežbo in za krasno ozaljšanje prostorov. Hvala vsem ljubim faranom šent-lovrenske župnije, prišedšim na moj zadnji sestanek dne 29. avgusta. Med zavednim, šoli naklonjenim ljudstvom, je učitelju prijetno bivati, zato sem bil tudi jaz tako rad med vami. Nikdar ne pozabim tudi tega, kar mi je bilo najdražje, svojih nekdanjih učencev in učenk, saj so tudi ti čutili z menoj, kar so pokazali zlasti zadnji dan šole, sluteč v svojih mladih srcih, da so bili njihovi starši zapeljani, da so podpisali pritožbo proti meni. Hvala slednjič vsem, ki so me tolažili v teh bridkih dneh in na katerikoli način pokazali sočuv-stvo do mene.
Preko daljnih kočevskih hribov kličem vsemf
Z bogom! Zdravi!
Banja loka pri Kočevju/ dne 12. septembra 1909.
Fran Potok*r9 nadu&telj.
mm
Narodovo adravSo. Taco se vat bobiBti uteenjoos, mitioe m trto* krep-Cojooe, kot maaiio dobro znano ^MoIIotv firaaeoeko sgsaje in sol", katero se aplotac in napetoo porablja pri trganja po udih m pri dragih nasledkih pralna jenja. Gena ste usnici K 1a80. Po postnem povzetji razpošilja to mamilo vsak dan lekarnar A. MOLU c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tach-laaben 9. V zalogah po doseli je izrecno sa-htevati MOLL-ov preparat, saanamovao i varstveno znamko in podpnom.     2 8—13
Priporočamo našim rodbinam |g
kolinsko cikorija, s
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču ZirmSto Brightovim  vnetjem obisti trlMrtcsM kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi sečne kisline izvrstni sladkorni griži
zdravilni najt zaprtju bolečinam na jetrih.
3247-3
0 sreči lahko govorite,
—tk   ljuba gospodična, da sem imel vče-^5m"k raj v žtpu sodenske pastilje pri-I stne Faveve    - io da sem jih pora-I bil proti Vašemu hudemu prehlajenju. 69 Tak kašelj se me še ni 1< til   Ii se-daj? Nič več vsega tega in zahvaliti se imamo za to samo Fav^vim pristnim sodenicam. Ne dajte, da Vam v bodoče pastilje še kdaj poidejo. Škat-ljice po K 125 se dobivajo po vseh lekarmcah, drcgerijah ali trgovinah z rudninskimi vodami. Pcnartdbe pa odloč io zavračajte. Generalno  zasU pstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj lv i, Grosse Neu-gasse 17.
R
ončegno
7:v^-»w^.-v-- Sna*7
1386—7
Prirodna i rzcu" ■ i.i mala
toUd. M • zri, nikoTO. Vii eSnc pomaga pri kri nlh, klinih, Krnskih bf lt>it«*ti. uialnrUl jn mrzlici Zdravn. pr;poroteno. Za domače pitno zdravljenje se dobiva povsod K palnj iu tračno let«. ^ išče Konce k- o (Juž Tirolsko) 535 m, zdraviliški dom. 4.ritii«i hotel I v.ste, park 150.000 <jm, pcdpliamako podnebje. Panorama na dolomite. Maj —oktober. Prospeiti gratis.
Kemik dr. Ing. Hlrsch, Olomuc. Kemično- tehn čnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna tis na voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 4
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše prlznmia
Tu-cli nio tinta
Jtatera   okreočuje   lasiSče, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. 1 n CHkiilrH /. ncliini I krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  pre zkušemh zdravil, medic, ml, medici tat vin, epec-iaii tet, najfinejših parfumov, ki?u gtških obvez, svežih mn eralnih vod itd.
Dež, letoma Milana Uusteka
» Liubljani R^l,eva testa šl I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubil. mostu 19 38
Darila.
Upravniš vu našega lista so poslali: Za   družbo  sv. Cirila In Metoda:
G. F. Samsa v Ilirski B strici v gostilni pri Zefi nabrano vsoto 8 K. — O. Fran Mejak,
gostilničar v Planini iz nabiralnika 0 K. — rof. Makso Sever nabril v Trojanah K 815. — Vesela družba v gostilni pri Kavčiču nabrala 5 K — G. Mirka Debelak, naduč -teljeva hčerka v Smartnem pri Litji 10 Kv nabranih na odhodnici g. učitelja A Lajo-vica — G Kovač v Zat čini K 4 60, katere so darovali razni rodoljubi. — Skupaj K 4575. — Živeli!
tltne oene v Budimpešti
Da« 15. septembra« 1009
T**H*fttt
Plenica za oktober 19o9 sa 60 kg K 13*68
_      „ april 1910 Ki       ia okt 1909 Koruza za maj , Qves za oktober 19C9
50 kg K 13 8 za 50 kg K 96' za 50 kg K  7 07 za 50 kg K 7 30
10 vin. višje.
V *um
d
i
Caa vaaja
fltaaje
■etra v
is
Vetrovi
14. 9. av.
15 7. a> • Xpop.
'a. 0
736*3 14*3
7364 10*8 7*60 18o:
ti. jvzhod
al. vzJvzbJ megla al. Jug I oblačno
Srednja -150
temperatura 150, v 34 arah 00
Za vse Izkazano sočutje povodom bolezni in smrti nase srčno ljubljene, nepozabne, soproge, sestre tete, gospe
frančiikc Tekme
roj. Okorn
kakor tudi ia Časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem pit- m v svojem in v imenu svojih sorod likov, vsem prijateljem, znancem in dugim udeležnikom svojo prisrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo cenj. osobju južne železnice, kakor tudi osobju tvrdke „Samassa" in nadalje delavkam c kr. tobačve tovarne za pcklonitev prekrasnih vencev in spremstvo k zadnjemu počitku. 3458
V Ljubljana 15. septembra 1909
talujoci ostali.
ftanovanle
z eno sobo, kuhinjo in drvarnioo, se odda zs mesec november. 8404—4
Kje, pove nprav. „Slov. Naroda**.
Mizarstvo
nn vodao Silo se zaradi smrti po-3035     sestnika takoj proda 19 Podrobnosti: A. Mnner, Bled.
Mesečna soba
s hrano ali bres nje BO tmfcof Odda.
Kje, pove upravniitvo „Sloven-skega Naroda44. 3*30-5
Mmoiselle Andree Prevot
(Paiieienne)
Institotrice brevetće
reprend les lecone de Irsncais le
1 Ootobre  Ponr tons les renseigne-ments, s' adresser chez Madame Lil pop, Stari trg 5t. 1, II nadstropje, desno. 3148 l
Stenografinja
vešča pisanja na 9trojn, z večletno pisarniško {.rak&o, tiče slnibe.
Naslov pod „L H.", Kozje na Žtsjerskem_3153 i
Dobro Ido*«
v sredi mesta, se zaradi preselitve
tako| proda.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda44. 34 6 2
Brivnica
brez vsake ktnkurer.ee, v večjem industrijskem kraju na Kranjskem, a stalnimi   dohodki,  se  proda valed rodbinskih razmer.    3451 — 1
Ponudbe pod „graca" poitao lclooc, jlavaa poeta LJobajnaa.
Isvešbano
prodajalko
za konfekcijsko in drugo blago se lite sa LJablJaae, proti plači in proviziji. Zahteva se primerna var
ščina.
Kj<% pove upravniitvo „Slovenskoga Naroda4*. 3457—1
smreke in jelke, event majhni gozdovi, 80 topilo. Samo ns aUaJOT* sksm, aad Celjana. Dopisi pod „Va* IO assakleap' ns tnonono ekspedi-
orjo Josip azsaborpor, Irodoot Bor*
L 3454-1
Izurjen mlekar
lUe tlo 1. oktobra djUbo
ns deželo sli v mesto.
Ponudbe ns upravništvo „ Slovenskega Naroda". 8375 2
Koncipijenta
3356 3
dr. R. Pipaš, odvetnik
Hotel Tivoli
3419 3
2 —4 krone na dan stalnega zaslužka.
za prevzetje pletenega blaga ki bi na našem stroju delale doma sa nase podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova ektl-stenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor nas prospekt. 65o 42 Domača Industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98 13. Naša zastopnica v LJnMJanl je gospaIvsaks Mnrssaver, Sv. Petra nasip si. 67.
Ceno
perje
zajsaačeao novo In brez praha« kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4* , kilo boljšega belega perja puljenega K 6" -, prima belega perja, kakor puh K 8—, kilo veleprima napol puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 ^, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12-—.
»Narejene postelje«
Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16-—, napol maha K 2o —, maha K 24'—, pern ca sama K 9•—, 12 —, 14*—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4— razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 -22 olednak 111.
Sukno
In modno 32 9 8 blaso za obleke
Karel Kocian
tvornici u sukno
v Humpolcu
Zaloga koles
feck, (Strria), getu, Icfort ta Inalk ^cctataft mak ter Hsaacztak tatar.
•^aaaaiw arvv^naiwBavfai   wwv •
3zaosojmijc koks
arajtal koles 21 falajIhraOJf,
aaaaaaaaaaaaa   asa   aaaaasa       _ _
Xard Ciatraik
osa S. t,
Dve deklici
is dobro rodbine se vzameta ns hrano in lepo stanovanje. Vrt in klavir na raspolago. 5397-2 ▼praiaafa io iS/t VL K. Bled,
proti m sečni gotovi plači 100 K poleg dobre provizije velika avstrijska banka aa prodajanje oblastveno dovoljenih srečk sa mesečne obroke.
Ponudbe pod „žlvljenskt sreča" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.    3369 2
Kaplan v Llabljaal alt v Kamniku
hlM * velikim DISO vrtom
sli v ta namen pripravnim prostorom.
Natančna obvestila in pogoje pod naslovom nP. B.11 ¥ Visajl gorL
3387—2
Dto elegantno opremljeni
so
i
s električno razsvetljavo in kopalnici,
sa enega ali iva gospodsj ao tako! odda. Več na Elizabeta! cesti ste v 6, I. nadstropje, deano 3455-i
Signorlna Italiaaa dl Firence (To-SCSna) con bella pronnnzia da
lezlonl dl cinuersazlone e grommotlco
a persone grandi ed ai fanoiulli. Per oombinare prega venire oiascui giorno dalle 9-10 Dalmatinove ulice i, 7, L piano. 4349 -i
Sprolmofo ao takof
3 prodajalci
(natakarfi) v kantini domobransko volasnice v Ljubljani Sprejmejo se le pošteni in zanesljivi, tudi začetniki. Plača po dogovoru.
Več ravnotam. 3446—2
Dva dijaka
iz boljše rodbine 80 sprejmeta
na hrano in stanovanje.
Na raspolago |o klavir.      3160 6
Josipina Lavrenčič,
Marija Terezije cesta 11« I nadstr.
Potniki in agenti
na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in v Ddlmasiji aa sprejmejo v vseh večjih krajih na deželi za prodajo novega, jako c enega predmeta, s katerim se da zaslužiti do 500 K na meseo. Vzorec tahta do 15 dekagramov, torej za vsakega Človeka pripravno zastopstvo. 3243 6
Ponndbe pod 9) p O stranski sa* alaiak" na nprav. „Slov. Naroda".
Jfasnanils.
3421 2
hiša
Proda 00 radi odhoda v Ameriko iz prosto roke leta 1908 novo zidana
s 1 kletima na tra
verze obokanima, 3
aobaanl la kuhinjo ter majhno gaillao akrambo, 2 pod-troAal prostrani aobl, oa hlev, kola rnJea, lop vrt; sraven pa ie precej aflvo. V Broilaab aa kotodvora
je to najlepii prostor sa ^sako obrt. Hita spada pod flt Lsaaaart ft 54 ari areilssa. Cena se izve pri lastnici, kdor želi kopiti, naj se oglasi osebno istotam
en
—*
en
Lezioni italiane.
Conversacione, grtmmatioa, litteratara. S'annunoia dal 1| 41 fMsto mete
Dalmatinova ilica 5 al piaiterreno.
Jitodni salon Ozmcc S Vicic
sprejme takoj ^2
Železninar
prva moč, z daljšo prakso v Ljubljani, aa aprajaao s boljšo plačo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Stalnost",       3383 3
jHi niči
to sprejme s 17. septembrom aii
takoj- Plača po dogovoru.
Ponudbe sprejema Rudolf An«
dernraldj briveo v Celin. 3411
Marija Seve
nUttlllca kladrja 33?s i
na Jurčičevem trgu 3,
Je od 10. de 11. ure dobiti doni, Sprejme se spreten
manufakturist
prva moči za večjo trgovino s mešanim blagom na Spod. Štajerskem
Naslov pove upravništvo „S1oy
Naroda".
3410-ž
Volonterka
in
prodajalka
so s prejme ti takoj v trgovin i mešanim blagom.
Ponudbe pod „volonterka" n&
upravništvo nSlov. Narode." 3*27-2!
Radi preselitve se da v najem takoj ali posnele
kavarna
oziroma vsa hlša9 v kateri se nahajajo 3 stanovanja, kavarna, kleti, velik zelenjadni   vrt  in   druge pritikline.
Več se izve na Olincah 206 pri lastnici kavarne. 3 95-s
2718-12
vlnskesod
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih od 2C0 —400, 700, 1200, 3000, "00C Ltrov proda po nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šelenburgova ulica še. 6.
2emtna ponudba
25 let star trgovec, u prija^nen kraju na debeli, s 50 tisoč Jf prt moyenja, se Seli v svrho Senitvs S* 3naniti j gosoico, staro od t5 do 25 let, ki /■ nekoliko ijobrajena, im* veselje do gospodinjstva in ima wi nel^aj premoženja.
Le resne ponudbe s sHk° in P0^' nim imenom naj je blagovolijo P* Mati do 20. t. m. t909 pod Sift* »Trgovec 20" poste restante Jfadeit pri Zidanem mostu.
Stik* '3* takoj vrne. stroga & nost zajamčena. 3372—3
Razprodaja
v konknrano maso Ivaaa SMskla 8padajočih premičnin as vrši pa Jat**
asinl draibl
i Starem trt« pri Loža v ponedeljek, dne 20. septemlira t L
in sledeče dni iopoltao Od 8. io 1«. in popoliaO Od S dO • ^
lataktarao blago, telesni**
Proda se rasno ipseerl|sko ia man
S srajoe, noga^
kovi, kava, oikorija, milo, žganje, konjak, nanje, čevlji, steklo, papir, pohilt'0' Proda
ta galaaisrHa (oblačilno blago, klobuki, rute, srajoe, nogavioe, čipke, tr» kovi, kava, oikorija, m"    -     •   »    • • alsmoreanioe) in drugo.
ss pa tudi vse na 7000 in 12.000 K eenjeno blago aH g parttjak Is proste roko
Ponudbe a 10% varščino aprejems it H. L B. dop. upravitelj ko»
■   * Cefer.
55
99
SVA
Razpis.
Cssarioe Elizabete bolnioa v Novem mestu
3360 a
išče pomožnega zdravnika
s letno plaSo 1800 K s prosto hrano in stanovanjem v bolaioi.
Toaadevne protnje naj se 8im prej vloie pri vodstvu bolnioe v Novem mestu, katero tudi daje na vpraianje natanSnejla pojasnila. ▼ M«vras ■•*tn, dne 6. septembra 1909.
Vodstvo cesarice Elizabete bolnice.
Ho Resllevl cesti št, iz v L]uN]oni (noti uiltelUKem)
od 20« septembra skozi 8 dai
karlovovarika, porcelanasta, steklena, pločevinasta la lita posoda,
zalogo vaz ia nagli dni h predmetov.
3450-1
1 Misliiarsta is uleHa tnta t Spcletič & Remžsnr
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu ea vse v to stroko spadajoča deJa v Ljubljani kakor na deželi.
Delo sof:<lno! 129625         Cene prlmorne!
Št. 7069 V. u.
3433 -2
V smislu določil § 133:5 vojnih predpsov 1. del se razglaša, da po letošnjem kontingentnem obračunu tvori žreb na 8t> 116 I končno veljavno zakjuČno številko rekrutnega kontingenta za vojsko, Žrebna it 52 II končno veljavno zaključno številko rekrutnega kontingenta za domobranstvo in Irebna št. 6 III, končno veJjavno zaključno številko nadomestne rezerve za vojsko.
estni magistrat ljubljanski
dne 3 septembra 1909
Za župana: SeŠek 1. r.
Slovenska tvrdka čevljev
p
S «
a
v.
347-37
domačega ia tvorniškega izdelka
TEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijublani
se slavnemu občinstvu pnporoča.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
v lastni delavnici.   .\   /. •
Od Z2 do vštetega ZS. septembra t. L bode v pritličju ,,/Varodnega doma" v Ljubljani
^7
grafična razstava
Razstavljene bodo umetne reprodukcije slik, umetna tiskarsko dela in akcidence domačih in tujih tvrdk* vse izvedeno po najnovejših načinih.
Odprto od 9. dopoldne do 6 zvečer brej presledka.
Vstopnina 40 vin. ja osebo.
3352-3 t^ciZ5tauni cd5el(
Društva tiskarjev na Jfranjskem.
pisana
aprejme 3217—3
notar DETIČEK v Celja,
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 458-21
L SEBEHIKO V SpmL Sliki.
Josip Ahčin
krojaška obrt,
VesoM ulico it 12 v LlDbljonl
se priporoča za       »423 3
izdelovanje oNek.
Najfinejše delo.       Hajnlžje cene.
368 Ć8
parketska dela
prevzema ter tudi daje materijal
Josip Puh
jjradaške ulice šl H Cjubljana.
Ceno I Solidni
Oklic
Na Koroški Bell se razpisuje s
tem mesto
občinskega tajnika
de konca septembra 34 2 2
Prosilec, ki naj bo bolj v starosti, skušen moš, Če mogoče oženjen, se mora osebno predstaviti županstvu. 8 plačo je združeno prosto stanovanje. O plači in dolžnosti tajnika bo odbor sklepal pozneje.
Občinski odbor no Korolkl Bell
dne 5. septembra 1909.
Kdor
KdoriS
le Man na
in aagibljc k bujianju, na] rabi ze več let preizkušeno s**z*le*>eaie&aa lekarnarja Osnaamannn v
in
rabi Schaumannove
neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem Spočutenju. 126—15
odstrani takoj preobllo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K150.
Želodčna sol Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150 — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ^———— po povzetju ———————-—
C. kr. avstrijske  &  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Drva.
Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivalo drva
lepa. saha, bukova za kurjavo po 22 do 24 palcev dolga od pol sežnja naprej v vsaki množini.
Priporoča se vljudno za cenjena naročila
Karel Meglic
Ljubljano, Emeaska cesta štev. 2
v Jakopičevi niši. 3223-6
Vc3lfaawe»*m ene*
Odhod Is L|aallaas Uni. isL)
7*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, ju2. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7-2 S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
S*2S dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroiico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■32 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
S"42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel, Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod Iz Ljubljane (državne železnice):
7*2S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2-00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
O. maaavfea 1909.
lO'SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod v Ljubljano (južne železnice
7"I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8a52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-23  dopoldne:   Osebni  vlak iz Berlina«
Draždan, Pragi-, Celovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel,, Jesenic, Tržiča
2*98 popotdne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
sfBIS popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel,  Trsta c. kr. dri\ žel., Jesenic, Tržiča.
6*40) zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer:  Osebni  vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž žel., Jesenic, Tržiča
9-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel , Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v Ljubljano (državne železnice)
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
lO'SO dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika.
SMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika
0*3B zvečer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in pramikihi.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
3     R f* A T O V f C I
1     V" :>
JCajvečja izbira Je samo v
Sngkjl^cn) jl^ladijca obleI(
94152        Ljubljana, Mestni trg štev. 5
čež 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od 10 K višje, čes 1000 kom. površnikov in raglanov od 12 K višje, čez 3000 pelerin od S K vidje, čez 15.000 kom. najnovejše korf-koije za dame in deklice, kakor jopice, paietoti, man tU)je, pelerine, kostumi, krila in bluze, čez 2000 kom. oblek za otroke od 4 K višje.
Odloaaalcl na debelo dobijo znaten popazi Ia sloar:
Jesenske in zimske jopioe od K 4. — Plišaste jopice od K 10. — Double pelerine sli lodnasta od K 6 40. — Klobuki za dečke, črni ali lodnaati tuoat K 18. — Isti za gos jode tuoat K 24. — Plišasti
klobuki vseh barv 1 tuoat K 60.
O« Bernatovlč.
Ribolov
je kupil M. Černe, hotel „Petran", Bied, na Idrijci od kranjske meje do Sv. Lucije.
7zda{a ribja karta
in
prodaja postrvi
do 5 kg težo.        3417 iT
I &jaklfasska krseitaa kaska v Ljabljaai
Podružnica v Spljetu.
Podružnica v Oelovcu.
Podružnica v Trstu.
14—108
Sprejeta vlofe ia kajake k u tcktS raba ter ja
aZ a>BA m|am. zzaask •as lilija ff sm TlifC pl um as
41a°|o
lCafiJc it |nroiiJi srefte bi tretaostat pafirje vsek vrti
Pl IMVIUI faaTZL
Q4
*»o*teoal
Latoanja aada aiaaa je
vsako drugo opeko
Kohlerjeva cementna strešna opeka z zarezo
▼ ooMkl sata* |»
3van Jelačin na Gliacah pri tjubljani.
Varstvena znamka."
Ltmallaai
Ravnotam se dobi tudi navadna
y najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jolaoln v
1653—48
Za že neksj časa uvedeno tvornioo živil so lica sa skorajšnji nastop
mlaUi slovenski in italijanski korejpoMent
Če mogoče z znacjaem nemščine in madžarščine, pripraven tudi aa potovanje. Ponudbe z navedbo plače, popisom dosedanjega poslovanja pod MVeHraneasaardii 3169" na naslov Haaaanatala * Vaglar (Janini & Co) v Badiaapaati. 3447 2
Atelije »Uiktor
fotosnlKd nmetil »ri
Jeethovenovc ulice štev. 7.
-v^ «m» »afe
*7v* ^v* *7v*
J£
•7V*  -7¥- «W
3414 3
Priporočam svoje sedaj izdelano
perilo, platno in bombaževino
za rjuhe in drugo perilo.
Krasni vzorci pravih švicarskih vezil in namiznih oprav tudi za kavo in čaj, žepnih rut in brisalk, nogavice in otročje pletenine.
Opreme za neveste.
Lastna šivalnica, pralnica in likalnica
vse na električnem obratu, blago Sam
£jubljana Anton ŠarC Sv.Petra c.8.
Šolske
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah
ter 3349—5
ose šolske potrebščine v najboljši kakovosti
priporoča po zmernih ctnah
Schwentner
v tjubijani
Prešernovo ulico it 3 (poslopje »Mestne Hranilnice").
šolske potrebščine
vseh vrst
s« dob« po najnižjih conah
T
Učenko
aprafana narodna konfekcija aa dame
in dekiioe M, Erlataflč* Intar na Staram traja H. 18.
Prednost imajo one, ki znajo nekoliko Šivati. 3456—1
J. Zamljen
I eavttaraU auf ater
i i UaHOnl. Kongresni trg itn. 13
\ se priporoča za vsa v svojo stroko J 349      spadajoča dela.       38 j
* Szddaje prave gorske in i 1     telovadske ovije. J
m»«
P. JUST-MASCHKE
M^famBalJaaaaam^  Židovske  amMScso  atew. S«
prinoroča po najnižji ceni
pozor! Pozor Na|ceae|e aa nakupijo vaa
šolske
: potrebščine :
pisarniški in ovijalni papir, zvezki, svinčniki, radirke, risalno orodje, črnila, mape itd.
šolske knjige
pri
3413—3
Ivanu Bonacu
v ielennurgovl and
nasproti c. kr. glavne poste
I!        pristat kranjski lanenooljnati firnež i Oljnate barve
▼ poaodlcah po ViJk| kakor tnali v va6|lk pnaoOak.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorec
taki
pristai angleški za vozove,
Prešernovih
Steklarski
aaflMUM.
jKarbolinej
vrste
podobarje
stavke
219—71
izdelka za Zalark a vsako etri
priporoča
v IJio^javL
IsiajntoU Ia oOcorornl araaaft Baaia Pnstoslsmiofc.
aakor tudi najfinejše
za dami o in oty4>|#C5
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo,
Zunanja naročila točno in vestno.
326i 10
Povodom začetka šole
priporoča
modna trgovina P. Magdić
tjnbljana, nasproti glavne pošte
za dijake in dijakinje
Serilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, ežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, .\ .\ gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. .*. /.
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodni konfekciji
H. Krištof ič - Bučar
tjnbljana.    Stari trg št. 28.
Posebno krasne
fjubljana.
I
3927—48
a
domaće halle, krila predpasnike, otročje oblekce in krstne oprave. HajboUie perilo In vse modne predmete za gospode In gospe.
Po pošti natanko po naročilu.      Cene radi majhne režije najnižje.
mm
i
Šolske
za ljudske in srednje šole, učiteljišče in licej, za obrtne in stro-:-: x x kovne šole :-: x x
ima
v najnovejših izdajah
v za
„Narodna knjigarna
• o Ljubljani
v tteftnovlh ulicah
H
amavamiai