Štev. 82.
T LlnMJanl, t sredo, dne 13. aprila 1910.
Leto XXXVIII.
s= Velja po pošti: a
Sa oelo lat* naprej . I 26-— la Ml leta » . » 13'— sa četrt » » . » 6-50 sa en nese« » . » 2'20 za Nemčijo oeloletno » 29'— sa ostalo Inozemstvo > 35'—
ss V upravnlštvn: ss
Sa oela lato upre] . K 22-40 sa pol teta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 Za poilljaaje n« dom 20 na mesec. — Posamezne »ter. 10 w.
i Inseratt:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa aakrat......pa 15 v
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren poput.
vsak dan, lzviemii nedelja ta praznike, ob 5. nrl popoldne.
mr Uredništvo Ja T Kopitarjevih nlioah itav. 6/111. Bokopisl se na vračajo; nelranklrana pisma sa ie = sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
OpravniStvo Je t Kopitarjevih nlioah štev. B. i = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ===== Uoravniškeoa telefona štev. 188. ==
3*- Današnja številka obsega 6 strani.
Šolsko vprašanje ¥ Filin.
Pulj, 12. aprila 1910.
Kakor na severu požira Nemec slovansko deco, da jo tako odtuji svojemu narodu, ravno tako se godi na. jugu. Samo s tem n ^.ločkom, da sta tu kar dva mladinožrca: Lah in Nemec. Tu prideta dve slovanski narodnosti v po-Stev, namreč slovenska in hrvaška; na tem mestu gre seveda v prvi vrsti za slovensko deco, akoravno se ne godi tukajšnjim bratom Hrvatom dosti boljše, zato naj veljajo te vrste slovenski stvari.
Tu živi veliko število Slovoncev, katere je zanesla sem usoda za kruhom. Največ jih je zaposlenih v tukajšnjem vojnem arzenalu c. in kr. vojne mornarice. Nahajajo se pa tukaj že tudi precej dobro situirani trgovci in obrtniki Slovenci. Le žalibog, da se pri teh ne najde tiste slovenske zavednosti, kakor bi bilo želeti. Vsi ti Slovenci pa nimajo niti ene slovenske šole; le ena hrvaška je, katero vzdržuje z veliko težavo družba sv. Cirila in Metoda za Istro. Ta pa je tako prenapolnjena, da je vodstvo primorano vsako leto več kot polovico otrok radi pomanjkanja prostora odsloviti. Tako so slovenski tariši prisiljeni hočeš nočeš pošiljati voje ljubljence v laške, oziroma nemške šole. Ko pa prestopi slovenski otrok — in teh je tu na stotine — prag laške šole, je za slovenski narod že zgubljen. Ni čudo, ker je vedno med laškimi otroci, ker je pouk izključno le v laškem jeziku in, kar je glavno, vsa vzgoja v strogo laškem duhu. Tako se v mlada slovenska srca vcepi že v naj-nežnejsi mladosti mržnja, sovraštvo in srd do vsega, kar je slovenskega ali sploh slovanskega. Koliko je tu slovenskih družin, katerih otroci ne znajo niti besedice slovensko! Neovrgljivo dejstvo je, da so temu mnogo krivi tudi stariši, a glavni vzrok polahovanja so pa laški učitelji in laške šole. Da učitelj, pod čegar iredentistiškim vodstvom mladina prepeva iredentarsko himno, kakor se je že tu zgodilo, vzgaja samo iredento, ki je potem našemu narodu kakor tudi državi skrajno nevarna, ni potrebno naglašati. Ravno iz drugih narodnosti vzgojeni Lahoni in Nemci ali takozvani renegatje so potem najhujši iredentisti in največji sovražniki našega naroda.
LISTEK.
Romantika.
Spesnil dr. Ivan Pregelj. Gorica, »Narodna tiskarna«, 1910. Cena 1 K 50 vin.
Reči moram, da skoro vsako novo lirično zbirko vzamem z neko skepso v roko, kajti poetov je ž« toliko, da se je treba krepko braniti proti njih liričnim napadom na nas navadne Zemljane. Med listi je »Slovan« v tem oziru dosegel rekord. »Zvon« jo briše počasi za njim in — pada. Svoj čas so si upali pisati v »Zvon« le odlični pesniki in pisatelji, dandanes sc tu zbira cela vrsta solznih »pesnikov«, katerih proizvodi bi spadali bolj v »Interessantes Blatt« ali »Wiener Mode«. Tako je tedaj razumljivo, da si človek tako-le novo lirično zbirko pesnika, ki prvič stopa v celoti pred občinstvo, ogleda parkrat od vseh strani, predno je odpre.
No, pri Preglju sem se hvala Bogu, vendar motil. Nočem reči, da je vse zrelo, vse dovršeno, česar tudi od mladega človeka še ni pričakovati, a vsaj hvalevredna skrbnost in hrepenenje po viš-jem sta mu lastna. Pregelj je še mlad, srce mu je dovzetno za vse in ni čuda,
Ker pa tako iredentovsko vzgojena mladina, kakor že rečeno, ni nevarna samo našemu narodu, ampak še morda mnogo nevarnejša državi, bi si človek pač mislil, da država, ako že ne ščiti svojih najudanejših slovanskih narodov, kakor bi bila njena najsvetejša dolžnost, ščiti vsaj samo sebe in si posredno ne vzgaja sama največjih notranjih sovražnikov. Temu pa ni tako. Čez vse modra država tega ne uvidi in je menda mnenja, da je že vso dolžnost storila s tem, da svojim zvestim narodnostim ne da niti najpotrebnejših šol, ampak pri šolskem vprašanju proteži-ra vedno in vedno le one narodnosti, ki niso slovanske. Drugače bi bilo pač nemogoče, da imajo Lahi in Nemci v Pulju vse potrebne šole, a slovanska večina pa niti ene enorazrednice. Pri tem bodi omenjeno, da uživajo tukajšnji Nemci, kar se tiče šolskega vprašanja, kakor povsod še večjo vladno protek-cijo, kakor Lahi, ker par sto Nemcev — od tisoča se tu ne more govoriti — ima popolno gimnazijo in popolno realko in gotovo bi jim nad vse pravična vlada še celo vseučilišče postavila v Pulj, ako bi Nemci isto lepega dne zahtevali. To pa vse zato, ker se v svojih šolah ponašajo s slovansko mladino. V Avstriji je pač vse mogoče, samo to ne, da bi si slovanske narodnosti priborile šol. S tem, da bi dala država tukajšnji slovanski večini potrebnih šol, bi si na tej važni strategični točki ustvarila trden in zanesljiv narod, ki bi bil potom sam v stanu zatreti nevarno iredentis-tov.sko gibanje in ustvariti državi tla, kakršna gredo tako važnemu mestu, kakor je najvažnejša avstrijska trdnjava in edina vojna luka Pulj. S tem pa, da država podpira Lahe in zalaga peščico Nemcev z vsakovrstnimi šolami, med tem, ko zatira Slovane, ki bi ji morali biti na tej važni točki druga trdnjava, in jim ne da niti najpotrebnejših šol, škodi sama sebi in če bo šlo še nekaj časa tako naprej, tudi posledice ne bodo izostale. Iredon/a ie v polnom cvetju — naj se ne čaka, da dozori v sad!
Kakor se čuje. se vršijo pogajanja radi podržavljenja, tukajšnje laške mestne gimnazije. Sedaj bi bila gr^ovo najlepša prilika poseči vmes z zahtevo, da d4 država obenem tudi tukajšnji slovanski večini prepotrebnih šol. Če daruje država manjšinam gimnazije in realke, naj da tudi slovanski večini potrebnih šol.
Kar se tiče Nemcev, jih je tu res
da so udarci usode, ki so ga zadeli, našli precej odmeva v njegovi duši. In kar nam je on poclal onih tožnih, vČasi skoro pesimističnih stihov, to ni ponarejeno, ampak pristno. On ne koketira z žalostjo in bridkostjo kot marsikateri naših mladih, usoda ga v resnici ni božala, a vendar še upa:
trpeč proslavljam ves in ves
— up svojih dni! . . .
Sicer se bo »motto« zdel marsikomu preotožen, pretiran:
Tiha samota — moja ljubav, temna bridkost — moja radost, v solzah prečute noči — moji dnevi, sivi lasje — moja mladost, —
a kdor pesnika pozna, ta mu ne bo ničesar očital. Saj sc tupatam zopet oju-nači in kakor pogled v boljšo bodočnost se čita:
Kakor orel vrh planine drzen bode moj usmev.
V plitvosti današnjih dni človeku vedno dobro do, če čita kje kako pametno misel. Pregelj je človek, ki opazuje in tudi misli o svetu. Vidi, kako gremo dandanes korak za korakom bolj nazaj kot naprej, vidi kako je vse nestalno in zvezdo vodnice padajo z neba, »sidera cadtmtia », . .
samo peščica, toda njihovo intenzivno delo zna postati čez čas za tukajšnje Slovane usodepolno. Peščice tukajšnjih Nemcev bi se gotovo ne bilo treba bati, da ne podpira država njih stremljenja ob vsaki najmanjši priliki. Oni so že faktor, s katerim treba resno računati. Kaj bo šele, ko bo stopil ves naraščaj, ki sedi sedaj še na šolskih klopeh, v akcijo? Med tem naraščajem pa bo žalibog mnogo, mnogo slovanske mladine, katera se bo vtopila v morju nemškega šolstva. Ti renegati bodo potem tukajšnjim Slovanom najnevarnejši element. Nemci vršijo tu svojo ponem-čevalno delo nemoteno, ker jih podpira pri tem država, katera jim šole takore-koč usiljuje. Lahi pa jim ne posvečajo posebne pozornosti, ker oni vidijo le v Slovanih svoje največje sovražnike.
Pogubonosno in nevarno bo za državo, ako bo protežirala še naprej na tej važni svoji postojanki Nemce in Lahe, med tem ko s prepotrebnimi šolami tukajšnjemu slovanskemu življu ne da priložnosti, da se okrepi in postane na tej glavni avstrijski strategnični točki zanesljiva njena opora. Zato naj bi prišli sedaj, ko se ima mestna laška gimnazija podržaviti, vsi merodajni faktorji na plan in zahtevali v Pulju slovanskih šol. Tudi s hrvaškimi šolami bi bila slovenska deca rešena. Najlepša prilika priboriti si v Pulju slovanskih šol, je sedaj, ko vse kaže, da bo Iržava Lahom zopet podarila laško gimnazijo. Pozor!
REGULACIJA DALMATINSKO - BO-SENSKO - HERCEGOVSKE MEJE.
Z a d e r, 13. aprila. Vlada je ukazala regulacijo dalmatinsko-bosensko-hercegovske meje Ob meji so razmere skrajno zmedene. Dobe se veliki kompleksi, ki pripadajo Dalmaciji, a so v bosensko-hercegovskem katastru tudi veliki kompleksi, ki sploh niso v katastru zaznamovani. Koncem aprila se poda na mejo mešana komisija, cla uredi zmešnjavo. Dalmatinska vlada je odposlala v mešano komisijo ravnatelja dalmatinskega katastra Inchio-strija.
NOVA UREDITEV TURŠKE MORNARICE.
Kakor poročajo carigrajski turški list i. je podpisala 31. marca turška vlada pogodbe s tremi angleškimi ladjedelnicami, ki bodo zgradile dve bojni ladji tipa dreadnought in eno oklopno križprico. Tudi se namerava preosno-
O doba padajočih zvezd--—,
ti naša prosvetljena doba; bahata laž in bol do groba!
In tako se obrača pesnik k Bogu v svoji »Molitvi« in ga prosi, naj nam on pošlje pomoči od zgoraj:
»Daj domovju mojemu zvezd, vrni mladino s krivih cest, in za vse, kar odmenil si rož, daj nam mož, daj nam mož!«
Da bi le ne bila »vox clamantis in deserto«! Razmišljujočega značaja so tudi »Ob uri in dnevu«, »Skeptikova povest« in druge.
Poleg otožnosti in resnosti tiči v Preglju tudi dokaj humorista. O tem priča pesem o »Humanistu in vragu«, ki je ena najbolj dovršenih v celi zbirki in priča o clokajšnji pesnikovi zrelosti.
Ravno tako humoristična je »Menih in vrag«, za katero je dobil pesnik snov v neki pridigi Janeza Svetokri-škega, ki ni bil zadnji mecl šaljivci.
To so tako glavne poteze našega pesnika. Vidi se mu povsod čut za resnost dela in nikjer nas ne nadleguje s tistimi »zaljubljenimi« neslanostmi1. Knjižica, katero je tiskarna opremila kaj čedno in okusno, bode gotovo našla mnogo prijateljev mod našim občinstvom,	B.
vati mornariški arzenal. Tudi več tor-
pedovk in topničark je naročenih v omenjenih ladjedelnicah.
Izvesti se namerava obširna reorganizacija turške mornarice, in z ozirom na to se more sklepati, da ne odgovarjajo resnici vesti, ki so krožile v začetku zasedanja turške zbornice, da se turška vlada in mornariško ministrstvo nista odločila, da se poveča mornarica. Turška namerava preosno-vati polagoma mornarico, kakor je vojsko na kopnem. V to jo zlasti sili kretsko vprašanje.
SKUPNE MINISTRSKE KONFERENCE.
Dunaj, 12. aprila. V drugi polovici tega meseca se začno na Dunaju skupne ministrske konference, da se sestavi skupni proračun.
AVSTRIJSKI DREADNOUGHTI V ANGLEŠKI ZBORNICI.
London, 13. aprila. Lord Beres-ford je vprašal prvega lorda admirali-tete, Mac Kenna, če je oficielno ali ne-oficielno obveščen, da Avstro-Ogrska dejansko gradi dreadnoughte in če jih gradi, koliko takih ladij grade Avstrijci. Lord Mac Kenna je odgovoril: »Izjavil sem že, da nimamo nobenih ofici-elnih poročil o zgradbi avstro-ogrskih vojnih ladij«.
SRBSKI PRORAČUN SPREJET.
Dne 8. t. m. je srbska skupščina sprejela roračun za leto 1910 v znesku 116 milijonov dinarjev. V »generalni debati« bi bil imel v imenu opozicije govoriti narodnjak Borivoj Popovič; a omejil se je zgolj na kratko izjavo, da se narodna in napredna stranka ne udeležita debate in odklanjata vsako odgovornost za tako ogromen proračun. Zvišanja proračuna je kriv vladni zistem, ki ne služi državi, marveč strankarskim koristim. 10 mil., za katere se je zvišal proračun, so namenjeni režiji radikalne stranke in pa vzdr-žanju vlade, ki ji parlamentarna večina ni sredstvo, marveč cilj. Ta izjava je jako potrla vlado in večino, ki je proračun nato brez debate sprejela.
SEVERNO ALBANSKA VSTAJA.
Carigrad, 13. aprila. Načelnik III. armadnega zbora poroča, da se je 9 voditeljev vstaje že udalo, ostali se še udajo. Vstaši so izročili ugrabljene topove in 7 vojakov. Višji poveljnik Šefket Turguh paša je odpotoval v Odrin, odkoder odrine s štirimi bataljoni in z dvema stotnijama strojnih pušk v Severno Albanijo.
ZAKAJ SO SE UPRLI ALBANCI?
Carigrad, 11. aprila. Prištinski poslanci so dobili obvestilo, da so va-ščani plačali vse predpisane davke, a ugovarjali proti novim davkom, ki jih zaradi revščine niso mogli zmagati. To so hoteli naznaniti v Vramdolu. Turški poveljnik bi bil lahko rairno razkropil zborovalce, a tega niti poizkusil ni, marveč je ukazal streljati. Artilje-rija je obstreljevala vasi, turški vojaki so pa napravili lcrvoprelitje, ki ni v čast ustavi.
Naprave za oddajo gonilne moii.
Vedno težja preskrba pripravnih delavnih prostorov, kakor tudi vedno višje higijenične zahteve glede teh prostorov, nalože posameznemu obrtniku večjidel toliko materijelnih bremen, da ne more on sam in brez znatnega oslab-ljenja včasih le pičlo odmerjene glavnice istim ustreči.
Temu se še pridruži iz konkurenčnih ozirov ali iz izkoriščevanja ugodnih okolščin izvirajoča potreba daljnega povečanja proizvajanja z vpeljavo strojnega obrata; napravili in obratni stroški strojnega obrata se sestavljajo iz dveh delov in sicer iz onih za delavne stroje kakor tudi iz onih za stroje za gonilno moč. tako da ravno nabavni
In postrežni stroški motorjev tembolj zadržujejo marsikaterega obrtnika od povečanja svojega obrata, ker ima isti tudi vse napake in motenja obrata povzročena po motorjih, ki se rotijo v malem obrtništvu, v svoj lasten račun prevzeti.
Omeniti so mora tudi, da je pri eksplozijskih in zgorevalnih motorjih shramba gorljive tvarine podvržena gotovim predpisom, s katerimi je dosti krat zvezana daljna utesnitev delav nih prostorov iz požarno - policijskih in javno.- pravnih vzrokov, kajti povsod se ne trpi obratovališč, katera povzroče ropot ali razširjajo neprijeten duh.
Čeprav bi se v nekaterih krajih kjer je vpeljana elektrika, lahko priklopih) elektromotorje za gonilno moč, kaže vendar izkušnja, da je to posebno pri električnih centralah na par, poleg drugih lastnih upravnih stroškov, vsled previsokih cen električnega toka, nemogoče.
Vse te neprilike, ki zadenejo posameznega podjetnika, odpadejo pri napravah, kjer se oddaja gonilna moč v najem; podjetnik ima skrbeti le za postavo potrebnih strojev in za najemnino. Poleg delavnih prostorov oddaje se v najem gonilna moč za stroje in luč iz lastne centrale po nizkih cenah po pogodbi; tako da se lahko precejšnji del naloženega kapitala, ker odpade potreba si postaviti lastni motor za gonilno moč, obrne plodonosno obratu
V prid.
Takšne, v velikih mestih že obstoječe naprave za oddajo gonilne moči, so se izborno obnesle, in želeti bi le bilo, da bi se tudi v Ljubljani zgradilo podobno podjetje v povzdigo že obstoječega domačega obrta in da se vpelje še nove stroke obrtnih proizvodov. V tem oziru navedemo pred vsem: izdelovanje drobnega blaga iz železa in ijekla, svilkova peresa, pletenine in vezenine iz žic, sita iz žic, puščice iz plo-ščevine, drobne izdelke iz lesa, strugar-ska dela, rezanje glavnikov, kakor tudi čopiče, okvire, in kartonažne izdelke, pletenine, konfekcije perila in obleke, izdelovanje rokovic in čevljev na stroje in še veliko drugih obrtov.
Ne da bi se dalje pečali s konstruktivnimi posameznostmi take centrale, f e samoobsebi umevno, da odgovarja ista vsem modernim tehničnim in liigi-jeničnim zahtevam in da se nahajajo tam tudi vse notranje naprave, katere so potrebne za nemoteno obratovanje vsem nastanjenim obratom. V nekaterih oddajalnih napravah vpeljana je centralna kurjava, v drugih se prostori ogrevajo s posebnimi pečmi. Za razsvetljavo delavnic oddaja se električna luč po nizkih ccnah.
Posebni tokovodi za luč in za silo ?odijo električni tok za razsvetljavo in ta uporabo gonilne moči v delavnice in stanovanja.
Izteki vpeljanega vodovoda so v presledkih na stopnjicah in v kuhinjah; v gasilne svrhe nahaja se na vsa-sih stopnjicah po jeden hidrant, kakor tudi na dvorišču.
Vrhutega je navadna, električna tovorna vzpenjača in telefon najemnikom brezplačno na razpolago.
Tako centralo, ki bi bila opremljena s takimi, mali obrt v vsakem oziru podpirajočimi napravami, pozdravili bi vsekako kot jako zaželjeno pridobitev za Ljubljano.
Dnevne novice,
-f Naši somišljeniki, pripravite se na pot v Ljubljanol Začetkom meseca maja bo v »Ljubljani« ustanovni shod našega novega narodnoobrambnega društva. Ta dan bodi velika manifestacija za naše narodnoobrambno delo! Bratje iz Koroške, Štajerske, Primorske in Kranjske bodo zbrani pri resnem posvetu, kako poglobiti naše dosedanje narodno delo. Ustanovni shod se bo vršil na delavnik. Popoldne se bo vršil občni zbor Rafaelove družbe in veliko posvetovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Zvečer pa priredi na čast udeležencem naše slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« svoj prvi veliki koncert, na katerem se bodo proizvajale samo slovansko skladbe.
Shod v Kandiii. V nedeljo 10. t. m. je priredila »Kmečka zveza« za novomeški sodni okraj društveni shod na Malem Slatneku. Na shodu sta govorila v obilnem številu zbranim možem g. župan Zurc in g. kaplan Tome o pre-membi šolske postave, zlasti glede po-navljalne šole in o novi kužni postavi. Sklenilo se je, da se poprosi deželni od-1 or, dn bi se dovi.ulo, aa bi se učili
učniri in u«c"»<<J ponavljalne šole s,- \!'iiur:- vu i n vinarstvu, vrtnarstvu in piuktičiitiu šivanju radi bližnje zve-
ze deželn-i ?• na .Grmu. Vrlil' naj bi so mesto nepgtrcrmcga ponavljanja šolskih predmetov nekaki kmetijski in gospodinjski tečaji za te učcncc in učen! e Na shodu zbrani možje ^o sklenili, da prosijo za svojo Okolico lastno šolo v bližini Smolenje vasi. Zed:ni)i so se tudi iz vseh prizadetih vasi približno za kraj, kjer naj se šola zgradi, kar je po navadi najtežje doseči.
+ Fro'esin< shod gor šKe K. 25., ki se je ob navzočnosti nad 400 ljudi vršil v nedeljo popoldne v Kronbergu je sprejel enako se glaseče resolucije kakor protestni shod na Goričici, o katerem smo že poročali. Veliko odobravanje je žel poslanec F o n , ki je ožigosal vladni načrt o vinskem davku. Izjavil je, da bo »Slovenski klub« glasoval brez izjeme proti vladnemu načrtu. Proti bodo glasovali tudi Lahi in nemški krščanski socialci. Odpor proti temu načrtu je tako velik, da se zdi, da se je vlada zadnji čas vendarle premislila.
+ Konjerejska zadruga v Lescah.
Čujemo, da se je v tej zadrugi zabavljalo čez deželni odbor, hkrati pa zahtevajo podpore od deželnega odbora. Kolikor je nam znano, je ta zadruga v liberalni Zvezi. Dvomimo, da bi to bilo všeč članom, ki v svoji ogromni večini gotovo nečejo biti v Zvezi z liberalno komando. Toliko našim članom da se bodo znali ravnati!
+ Za škofa v Djakovu je knenovan zagrebški pomožni škof dr. Iv. K r a -p a c. Dr. Iv. Krapac je bil rojen v Kar-lovcu 19. junija leta 1843.
+ 100.000 K za Koroško je dala »Siidmarka« v letu 1909. Tudi letos izda za Koroško najmanj tako veliko vsoto.
—	Visok obisk. Njegova ces. Visokost nadvojvoda Evgen se je z avtomobilom iz Gradca pripeljal v Ormož pre-gledat bolnišnico vit. nemškega reda.
—	Požar. Včeraj opoldne je nastal požar pri Lesarju v Veliki Štangi. Pogorela je šupa z orodjem, svinjak in veliko drugih reči, katere so imeli on-di spravljene. Tudi je zgorela liranil-nična knjižica. Da hiša precej zraven in skedenj nista pogorela, se je Bogu zahvaliti, ker je bila burja, ki je od hiše gnala ogenj. Zavarovan ni bil nič.
—	Visokodebelnega lepega sadnega drevja (jablan in hrušek, s podlago vred, sedem let starega), ima c. kr. kmetijska družba iz svoje drevesnico v Zgornji Šiški še nekaj sto kosov za oddati. Vsega drevja je bilo 24.000, ker ga pa niso udje vsega vzeli, se drevje sedaj oddaja tudi neudom. Pismena ali ustna naročila za to drevje sprejema glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ali pa se drevje kar naravnost zglasilcem prodaja na družbenem poizkusnem dvorcu v Ljubljani, Poljanska cesta (na vrtu pri družbeni podkovski šoli in živinozdravnici). Vnanjim naročnikom se drevje dopo-šlje dobro zavito.
—	Umrla je v Škofji Loki gospa Antonija Jamar, rojena Hafner, trgovka in hišna posestnica.
—	Dve maši na dan smejo Citati do konca 1911. vsi duhovniki v praški nadškofiji. Tako je odredil knezoškof Skrbensky, ker je veliko pomanjkanje na duhovščini.
—	Zanreb za šport. Kakor znano, je zagrebško občinstvo — kakor se tudi spodobi za velemeščane — jako vneto za različne igre in moderne sporto. Tu se vrše večkrat tekme, ki dokazujejo, da Hrvatje niso zadnji na športnem polju. Vse športne novosti se hitro udomačijo, a mestna občina gleda, da kolikor mogoče računa s tem nagnjenjem svojih občanov. Sedaj bo poskrbela za poseben vozen prostor najnovejšim »kolesarjem«, t. j. tekačem na voznih čevljih. Poleti pa se vrši umetna dirka teh tekačev.
—	Chantecler v Zagrebu. 10. t. m. je francoska potujoča družba v zagrebškem narodnem gledališču uprizorila Rostandovega Chantecler-a. Občinstvo sicer ni mnogo razumelo, a tembolj se je zabavalo ob gledanju pravega pravcatega perutninarskega dvorišča na svoji umetniški pozornici. Slovenci imamo sicer tudi svojo proslulo Krpanovo kobilo, a njena slava se niti z da-leka ne more primerjati s francoskim petelinom — »Chanteclerom«, o katerem se skoro ravno toliko piše, kot o — no, recimo — svoj čas o madami Sto.in-heil. Ampak toliko pa le lahko rečemo, da je poštena slovenska kobila mnogo bolje umerjena na život p. n. gledališkega občinstva, kakor pa Chantecler; naš gospod Govekar to vse bolje razume, kot pa Rostand . . .
—	Ruski kmetje v Slavoniji. Društvo »Ruskoje Zerno« se je obrnilo na bivšega poslanca Bogdana Penjiča v Osjeku, da bi poskrbel za nameščenje nekaj ruskih kmotov v Slavoniji, kjer bi se učili ziasti umne čebeloreje. Dru-
štvu se je ugodilo in bo več dobrih kmeiov sprejelo ruske mladeniče. — »Ruskoje Zerno« so sploh posveča nalogi, da pošilja ukažeijne ruske kmečke mladeniče v razne kulturne dežele da so pouče v naprednem gospodarstvu.
—	C-orlčki cle*e'nl odbor prodaja fiozd na Start gori, ki je last deželne gluhonemnice. Zemljišče meri 1 ha, 30 arov in 77 ms, to je približno tri njive zemlje. Kdor želi kupiti, naj predloži ponudbo tekom meseca aprila deželnemu odboru. Najnižja ponudba znaša 1200 kron.
—	Mrliča so odfcopaH. V Gorici jo umrla v ženski bolnišnici na raku neka J. Grča. V nedeljo so jo pokopali. Ko so jo zagrebli, so ljudje iz groba začuli neko ropotanje in trkanje. Ljudi se polasti veliko razburjenje. Mislili so. da so žensko živo pokopali in da se je v grobu prebudila ter sedaj kliče na pomoč. Na lice mesta je došel pokopališč-ni čuvaj, ki je miril ljudi, da trkanja ne povzroča ženska, marveč da slaba lesena krsta poka vsled nasute prsti. A vse pomirjevanje ne pomaga nič. Čuvaj je moral telefonirati po policijo, ki je prihitela na pokopališče ter v prisotnosti zdravnikov odprla grob. Dognalo se je, da je ženska mrtva ter da je pokal res samo les. V ponedeljek seveda je cela Gorica govorila, da so pokopali živo žensko, ki so jo potem odkopali, in da je ženska celo sama šla domov. Mestne klepetulje imajo sedaj dovolj opravka.
—	Podivjan bik je v nedeljo dopoldne v Bujah pri Rihemberku na Goriškem napadel posestnika Vincenca Kodrič, ki je peljal bika z napajališča. Kodrič je težko poškodovan po vsem telesu.
—	V znamenju alkohola. V ponedeljek, dne 11. t. m. je pripeljal proti večeru hlapec dr. Karla Slanca v Novem mestu pred hišo svojega gospodarja naložen voz krme, ki je segala precej visoko nad vežna vrata. Hlapec, misleč, da bodo konji vzlic. temu s silo potegnili voz na dvorišče, je šel spredaj pred nje in jih je priganjal, a vsled vinjenosti tako nerodno, da ga je sora bušila v prša in vrgla na tla, kjer ga je potem še konj pohodil. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Kandiji.
—	Smrt v zaporu. V nedeljo, dne 10. t. m. so pripeljali orožniki v okrajno sodišče v Novem mestu po celi Dolenjski znanega piskrovezca Slovaka »Petra«, ker je baje pokradel nekaj obleke. Dolgo mu ni bilo treba delati na tem svetu pokore za storjeni greh, umrl je takoj prvo noč v zaporu. Zjutraj ga je našel jetniški paznik Markič ležati mrtvega na tleh ob pljuvalniku.
—	Nova vojna ladja »Zriny« je bila včeraj dne 12. aprila iz tržaške ladjedelnice San Marco spuščena v morje. Vreme je bilo prekrasno. Takoj zjutraj po osmi uri so pričele prihajati množice ljudi k ladjedelnici, ki je bila okusno in bogato okrašena. Kmalu se je zbralo na tisoče ljudi. Obrežni parniki pa so jih z nasprotne strani pripeljali po morju na stotine. Okrog 10. ure dopoldne so prišli k novemu parniku zastopniki oblastij. Od cerkvenih dostojanstvenikov so bili navzoči prevz. g. knez in nadškof dr. Frančišek Sedej s svojim bratom g. župnikom Ivanom Se-dejem in kapitularni vikar monsignor Petronio v spremstvu g. duhovnega svetnika Mandiča. Potem so bili navzoči c. kr. namestnik Hohenlohe, admiral Montecuccoli, ministra Georgi in Ha-zay, korni poveljnik Potiorek in še mnogo drugih vojaških in civilnih osob. Ob pol 11. uri se pripelje s cesarsko jahto »Miramar« nadvojvoda Franc Salvator in njegova soproga nadvojvodinja Marija Valerija. Pozdravili so ju s streli iz topov. Kmalu za njima se pripelje na ladji »Lakroma« nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo soprogo voj-vodinjo Sofijo. Pozdravili so iu streli iz topov. Ko je prišla visoka gospoda v okusno okrašeni paviljon in so bili razni veljaki predstavljeni prestolonasledniku, se je pričela slavnost. Vršili so se govori in nato blagoslovljenje nove vojne ladje. Ladjo je blagoslovil župnik c. kr. mornarice prelat Ufedniček ob asistenci dveh kuratov mornarice. Ko je bila ladja blagoslovljena, pritisnila je kumica ladje nadvojvodinja Marija Valerija na električni gumb, steklenica šampanjca se je razbila ob boku ladje in jo poškropila. Takoj se je pričela velika ladja premikati. Bil je krasen prizor, ko se je ponosno spuščala proti morju. Vsi topovi na navzočih bojnih ladjah so jo pozdravljali z gromenjem in vojaštvo na njih ic klicalo navdušeno »hura«. Vsa slavnost se je vršila v najlepšem redu.
— Glasoviti slepar Strassrrff je Ml te dni v Mitrovici zopet obsojen na pet let. težke ieče.
—	Binkoštna veselica v svetovno«
znani Fostojnskl jami. Na Binkoštni
pondeljek dne 16. majnika t. 1. se vrši v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. Iz Trsta, Kor-mina, Ljubljane, Reke in Pulja bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena in vstopnina v jamo se je znižala za ta dan na 2 kroni.
—Tihotapstvo ob meji. Aretirali so v Bracanu nekega 231etnega Jos. Beri-na, ker je osumljen, da se jo udeleževal
znanega tihotapstva, v katero so zapleteni tudi nekateri goriški laški trgovci. — V preiskovalnem zaporu se nahaja radi tihotapstva Peter Piani, ki je obdolžen, da je vozil blago čez mejo; ta Piani je baje obolel na umu, tako da so ga prepeljali k usmiljenim bratom iz zaporov.
—	Utopljenca so našli v malem potočku pri Travniku v Loškem potoku. Doma je iz Prezida. Prišel je v travniško posojilnico po posojilo. Nazaj grede je zašel v vodo blizu tovarne. Pripovedujejo, da so ga videli vinjenega, ko je taval po polju krog vode. Našla sta ga po naključju njegov sin in hči, ki sta prišla dva dni pogrešanega očeta iskat v Loški potok. Ponosrefieni krog 50 let stari gospodar zapušča dve leti bolno vdovo in štiri otroke. Za gotovo se ne more vedeti, kako se je ponesrečil, izključen pa je kak umor ali samoumor.
—	Lovski blagor. Danes zjutraj je letos prvi ustrelil v vrhniškem okraju v reviji Sv. Jošt Vencelj Malavašič iz Vrhnike, lepega divjega petelina.
—	Nemci se bodo učili slovenščine in laščine. V Trstu uvedejo Nemci kurze za slovenski in laški jezik. Kurzi bodo dvakrat na teden: ob torkih in petkih zvečer v prostorih državne realke; slovenščino bo poučeval profesor Trt-nik, laščino pa profesor Chiozzola, voditelj tečajev je profesor Karollus. To pomeni pričetek usiljevanja nemških uradnikov v vse mogoče državne službe v Primorju.
—	Pobegnil Je iz zapora c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici 261etni samski zidar Martin Jeriša iz Moše pri Smledniku. Bil je v preiskavi zaradi hudodelstva tatvine.
ZNANI PISATELJ MAY TAT, PONA' REJEVALEC, GOLJUF IN VODJA ROPARJEV.
Berolin, 13. aprila .Velikansko pozornost vzbuja tožba, ki jo je vložil znani popotni pisatelj Karel May proti pisatelju Rudolfu Lebrusu, ki je očital Mayu, da je plagiator, ponarejevalec, goljuf, tat, ropar in hudodelec. Pri razpravi je bil toženi Lebrus oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnice! Sodi-dišče je po zapriseženih pričah in po rekviriranih uradnih spisih dognalo, da je bil že Karel May obsojen zaradi tatvine in navadne goljufije v 4-lctni in enomesečni zapor! Nadalje je pa bil May še obsojen zaradi tatvine in goljufije z obteževalnimi okolnostmi zaradi ponarejanja v nadaljnji 4-letni zapor. Nadalje je sodišče smatralo kot dokazano, da je bil May že v svoji mladosti roparski glavar in da je bil v svoji mladosti kot seminarist in učitelj navaden tat. May je moral z ozirom na izpoved-be prič priznati, da je trdil Lebrus resnico. Priznati je moral tudi May, da je v sedemdesetih letih izvršil na Saksonskem in na Severnem Češkem več roparskih činov, ki so imeli precej romantičen značaj. May je imel kot roparski stotnik tudi svojega adjutanta, s katerim sta vojaškemu kordonu, ki ju je zasledoval, le tako ušla, da se je preoblekel v kazenskega paznika, ki je tiral prod seboj v kaznjenško obleko preoblečenega zvezanega adjutanta. Ker je May takrat ušel, ga niso mogli kaznovati. Sodišče se je tudi prepričalo, da je zagrešil May več plagiatov in da je v svojih mnogoštevilnih delih naravnost oplenil dela drugih potnih pisateljev. Sodišče je Maya tudi obsodilo, da mora nositi sodne stroške.
GALIŠKI DELAVCI — MORILCI.
Vrat i slava, 13. aprila. V vasi Višave pri Trebnici so predvčerajšnjim ponoči izkušali na kraljevem posestvu gališki delavci priti k deklam. Ženski krik je privabil nadzornika Beronter. Delavci so napadli s sekirami in nožmi Berenterja, njegovega polbrata in nekega hlapca, ki jima je prišel na pomoč. Nadzornik je obležal na mestu mrtev, med tem ko so njegovega polbrata težko ranjenega prenesli v bolnico. Tri delavce so zaprli.
Štajerske novice.
s Stari in mladi v Celju. Žc dalj časa se opazuje, da se stari in mladi liberalci v Celju ne gledajo prav ljubez-njivo. Mladi bi radi prišli h koritu stare posojilnice, ki je v rokah starih. Dolgo časa niso našli pravega vzroka za boj. Brihtna mlada glavica je najprvo iztuhtala, da ima posojilnica prestara pravila pluralnega zistema, ki zabra-njujejo mladini, da bi prišli do zaželje-ne premoči. Začeli so se torej v »Nar. Dn.« kregati nad starimi, ker ti nočejo izpremeniti pravil. V ponedeljek, dne 11. t. m., pa so opazili mladi, da je na strehi »Narodnega doma« nekaj popravljal nemški klepar. In takoj so udarili z velikim loparjem po starih, zakaj ne dajo dela slovenskim obrtnikom. S tem činom so stari, kakor zatrjuje »N. D.«, popolnoma zapravili ro-doljubje. Interesanten boj se bije v Celju.
š Velika Nedelja. Dne 6. aprila smo izročili materi zemlji enega najboljših mož poštenjakov, g. Matija Kuhariča. Ogromna množica ljudstva je spremljala rajnega na zadnjem potu. Pokojni je bil 37 let cerkveni ključar in ubožni oče. Bil je plemenitega značaja ter veren in navdušen Slovenec. Blag mu spomin!
š Poroka. Dne 10. aprila se je v župni cerkvi v Laporju poročil g. Dra-gotin Kaukler, sin veleposestnika Filipa Kauklerja iz Hošnice, z gospo Frančiško Mlakar, vdovo po rajnem Franu Mlakarju. Obilo sreče!
š Iz okraja Gornjlgrad. Poroča se, da pri poštnem nabiralniku v Novi-štifti ne bo smel biti več poštni pot in pismonoša Milan Kelc, ker je bil pri sodišču obsojen. Poštno ravnateljstvo v Gradcu je nadučitelju Ivanu Kelc že naročilo, da mora za ta posel poiskati drugo primerno osebo.
š Zveza liberalcev s štajerčijanci jasno odseva iz pisanja celjske »Wah-tarce«. Kakor da bi bilo dogovorjeno, hlastno pobira vse napade »Narodnega Dnevnika« na slovensko obstrukcijo in samozavestno prerokuje popolen poraz Slovencev, ki so postali needini. Kako naj označimo efijaltsko početje naših liberalcev, ki pomagajo našim najhujšim nasprotnikom iz mlakuže? S studom se mora vsakdo obrniti od te pro-pale klike. Heil narodni radikalci!
š Nemci za — proč od Gradca. Mariborski nemški občinski svetnik Ilav-liček je na zborovanju obrtnega društva ostro nastopil proti jesenskemu graškemu semnju. Kot vzrok je navedel dejstvo, da se preveč denarja steka potom obiskovanja teh semnjov iz Spodnještajerske v Gradec. Spodnje-štajerska mesta in obrtniki pa sploh nimajo nikakega dobička od tega. Temu Havličekovemu nastopu se je pridružila večina spodnještajerskih mest in obrtništva. Tako so torej naši Nemci sami spoznali, da je bojni klic spodnještajerskih Slovencev »Proč od Gradca« upravičen. Res, časi se spreminjajo et nos mutamur in illis! V nemškem taboru v Gradcu pa je sklep naših mariborskih Nemcev napravil veliko zmešnjavo. Graška nemška trobila slikajo naenkrat spodnještajerske Nemce kot propagatorje slovenskega gesla »Proč od Gradca«. Ta dogodljaj je jasen dokaz, kako zelo ljubijo graški Nemci naš spodnještajerski denar. Torej le: Proč od Gradca!
§ Slovanski godbenl klub v Mariboru priredi dne 7. maja v mariborskem »Narodnem domu« velik koncert s sodelovanjem priznanih slovenskih domačih glasbenikov - umetnikov. Nastopilo bo 40 godbenikov. Čisti dobiček tega koncerta je namenjen mariborski dijaški kuhinji.
š Zanimiva Cirll-Metodarija. Liberalci bi na vsak način radi spravili šolske sestre iz zavodov družbe sv. Cirila in Metoda, da bi potem potom liberalnega učiteljstva (glej Hribarjev »Paradiž) zastrupljali ložje slovensko cleco s svobodomiselnimi nauki. Ker ne morejo brez posebnega vzroka kar tako izbacniti sestre iz zavodov, izmišljajo razni potovalni učitelji k la Prekoršek razne bajke in jih z veliko slastjo pošiljajo liberalnim časnikom. »Slov. Narod« prinaša dne 11. aprila svetovno novico, da šolske sestre v Celju v otroškem vrtcu hujskajo dekleta-gojenke proti njih starišem! To je za počt! V Celju nihče ne zna o kakem sličnem hujskanju, le v domišljavi glavi liberalcev se porajajo take misli.
š Nesreča. V ponedeljek, 11. aprila, se je smrtno ponesrečil Janez Breznik, kmečki sin v Razvanju. Vozil je opeko iz Rač, padel je z voza pod kolesa in težak voz je šel preko njega. Nezavestnega so prepeljali domov, kjer je v nekaj trenutkih umrl.
š Sv. Krli nad Mariborom. V nedeljo, dne 17. aprila, govori na veselici
bralnega društva urednik Kemperlc iz Maribora.
š Dva delavska shoda sta se vršila v nedeljo 10. t. m. dopoldne v Laškem za železničarje, popoldne pa v Trbovljah za rudarje. V Laškem je bil obenem občni zbor zidanmoške krajevne skupine »Prometne Zveze«; na obeh shodih je govoril poslanec dr. Benko-vič. Četudi za shoda ni bilo posebne reklame in je bil oni v Trbovljah takore-koč improviziran, vendar je bila prav dobra udeležba. V Trbovljah se je storilo načelne sklepe o reorganizaciji strokovnih društev in o stavbi »Društvenega doma«, ki bo letos pod streho.
š štajerčijanska gonja proti gosp. kaplanu Kranjcu v Hočah presega že vse meje dostojnosti. Ta gospod, ki res dela v Hočah in mariborski okolici za blagor ljudstva s tem, da pomaga ustanavljati različne zadruge in društva, ki prinašajo ljudstvu obilo gmotnega in duševnega dobička, je prišel v veliko nemilost pri dopisunih »Štajerca« in »Marburgerce« ter liberalnih nemčur-skih kolovodjih mariborske okolice. Na različne načine skušajo pregnati gosp. Kranjca iz Hoč. Pretilna pisma, dejanski napadi, izmišljotine, tožbe in nazadnje od vseh hočkih renegatov podpisana prošnja na ordinarijat. Vse to mora pomagati nemčurjem, ki še nikdar cerkve od znotraj ne pogledajo, posebno pa učitelju Gattiju, ki je general te armade, pomagati pri tem obče-koristnem delu. Kako so naivni!
š Rečica ob Savinji. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 17. aprila, veselico z igrama »Čevljar« in »Kmet pri fotografu« ter raznovrstnim drugim sporedom. Sodeluje bratsko tamburaško društvo iz Mozirja.
š Selnica ob Dravi, čitalnica v Selnici je priredila v nedeljo, 10. t. m., v gostilni g. Doplerja veselico s tremi predstavami in prosto zabavo. Dasirav-no je Selnica takorekoč zapuščena od naših rojakov od zunaj, vendar se je veselica izborno obnesla.
š »Martin Krpan« v Mariboru. V nedeljo, dne 17. aprila, se bo v mariborskem slovenskem gledališču predstavljala ljudska igra »Martin Krpan«. Sodeluje v glavni vlogi gospod Verov-šek iz Ljubljane.
š Gospodarski shod v Hočah pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, 17. aprila, popoldne se vrši v Hočah v Rojkovi gostilni velik gospodarski shod. Na dnevnem redu je govor g. nadrevizorja Vlado Pušenjaka o vnovčevanju živine in druge zelo važne zadeve. Ta dan je tudi prvi uradni dan nove kmečke hranilnice in posojilnico za Hoče in okolico, za katero vlada med našim ljudstvom veliko zanimanje.
š Nič jih ne peče. V ponedeljkovi številki »Nar. Dnevnik« priznava zvezo liberalcev z nemškutarji, ko piše: »V klerikalnem časopisju se očita na-prednjakom zveza s štajercijanci. To očitanje nas sicer nič ne peče.« Regi-mentno! Glasilo »Narodne stranke« torej samo priznava najnovejši pakt mod liberalci in slovenskimi renegati. Sliši se, da se večina generalnega štaba ovinkarjev veseli novega prijateljstva.
š V občini celjska okolica sc bodo vršile v bližnjem času občinske volitve. Nemčurji se že sedaj pridno pripravljajo na nje. Prirejajo shode volivcev in agitirajo na vso moč, da bi zlezli v odbor. Opozarjamo naše somišljenike, da storijo vse potrebne korake, da se naskok renegatov docela ponesreči.
š Mariborski Orel ima prihodnjo nedeljo 17. aprila občni zbor.
š Štajerska vina na Dunaju. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu je sporazumno s kmetijsko družbo ustanovila na Dunaju javno poskuševališče za štajerska vina. Obisk poskuševalnic je naravnost velikansk. Na tisoče občinstva je k praznikom dohajalo v pivnico. Upati je, da se potom takih pivnic po severnih mestih naše države pridobi kupce za naša vina. Na Dunaju so se visoki gostje zanimali za razstavljene štajerske vinske izdelke.
š Samoumor s tobakom je hotel izvršiti v Gradcu neki 45 let stari mož. Pojedel je dva zavoja tobaka, nakar se mu je vzdignilo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
š Mariborski socialnodemokraški konsum v škripcih. Socialni demokrati pošiljajo po Mariboru dolge slovenske in nemške oklice, v katerih vabijo z židovsko reklamo naše ljudi, naj pristopijo k rdečemu konsumu. Oklic je poln napadov na naše kmečko ljudstvo. Iz dolgoveznega jamranja je razvidno, da pri rdečkarjih najbrž nekaj poka. Slišimo, da je nekaj naših ljudi šlo socialnim demokratom na limanicc in podpisalo pristopne izjave. Pozor!
š Novice iz Vitanja. Iz Vitanja poročajo: Pri guganju na deski je petletni fantek g. Koserja tako nesrečno padel, da si ie zlomil gornji del desne ro-
ke. Dečka so odpeljali v Celje v bolnišnico. —Na tukajšnji nemški šoli je zopet nameščena gdč. Zangl, ki je prvo-krat morala oditi zaradi pritiska kraj-nega šolskega sveta, ki je pri seji svoj sklep motiviral z resolucijo, da so ab-solventinje samostanske šole manj sposobne za poduk kakor druge?! Gotovo je nemški nadzornik drugega mnenja, ker je gospica zopet nastav-jlena. — Povozil je mizar Lemeš s kolesom 4-letno Cviklovo deklico. Čudno je to, da se deklici ničesar ni zgodilo, med tem ko je mizar strašno telebnil na tla. — Nenavaden prizor se nudi človeku, zdaj ko vse brsti, pa vidiš voz za vozom ledu peljati po cesti. Vitanj-ski mesarji so se zakasnili in tako zdaj led dobivajo štiri ure daleč iz rakov-skih planin.
š Vojaški zrakoplovni poleti v Mariboru. Vojaški zrakoplovni odd-ilek generalnega štaba namerava letos v mesecu maju prirediti več zrakoplov-nih vzletov v Mariboru. Mariborska plinarna bo dala na razpolago plin za polnjenje zrakoplovov. Nameravajo se prirediti tudi poleti vzleti z zrakoplovi, ako se oglasi primerno število ljudi, ki bi plačali gotovo vsoto za povračilo stroškov.
PROTEST KRAKOVSKIH ODVETNIKOV.
Krakov, 13. aprila. Krakovski odvetniki, 120, so protestirali zaradi načina, po katerem je vodil višjesodni svetnik Blonarowicz razpravo Borow-ska, vsled česar se je časopisje norčevalo iz »gališke justice«.
MILIJONSKA PONEVERJENJA V GRŠKI ARMADI.
Atene, 13. aprila. »Koroi« poroča, da je bilo poneverjenih v grškom vojnem ministrstvu 3,000.000 drahem.
LlnMjanske novice.
lj Predavanje S. K. S. Z. je bilo včeraj v veliki dvorani »Uniona« zelo dobro obiskano. Predaval je prof. dr. Jerše o »francoski revoluciji«. S skiop-tičnimi slikami je pojasnjeval predavanje, v katerem je slikal vzroke, ki so privedli francosko ljudstvo do upora, do revolucije proti kralju Ludovi-ku XVI. Razsipnost francoskega dvora predpravice visoke aristokracije, so iz-mozgavale ljudstvo, ki je stradalo in moralo dajati zadnji vinar, da so se gostili velikaši. Nezadovoljnost ljudstva pa so izrabili razni hujskači, ki so ljudstvo privedli celo do tega, da je zavrglo vero. Umorili so kralja, umorili so velikaše, morili celo duhovnike, potem pa so se morili med seboj. Nastopil pa je Napoleon, ki je imel železno roko, in jc znal ukrotiti razbrzdane mase. — Zanimivo predavanje je želo obilo odobravanja.
lj Družinski sestanek rokodelskih mojstrov bo v četrtek ob 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu«.
lj Krščanska ženska zveza ima prihodnji petek, 15. t, m., ob štirih popoldne predavanje v navadnem lokalu. Predava kanonik Sušnik.
lj Shod tobačnega delavstva se jc vršil v torek zvečer v prostorih »Kršč.-socialne zvezo«. Shod je otvoril predsednik Čatar. Gostinčar je poročal o občnem zboru delegatov krščanskoso-cialnega delavstva na Dunaju. Dr. Žitnik govori in pojasnuje nekatere točke delavskih zahtev, osobito glede popolne ureditve penzije in službenega reda. Glede zdravnikov se izjavi govornik, da jih nastavijo kot uradnike. Omenja delavskih stanovanj in znižanja vožnje po železnicah. Ko se je še predsednik Čatar zahvalil gg. poslancema, je zaključil shod.
lj Imenovanje. Duhovni svetnik preč. g. Ignacij Šalehar je imenovan od kranjske hranilnice kuratom hiralnice cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani.
lj Visoki gostje v Ljubljani. Včeraj popoldne se je iz Trsta z avtomobil -m v Ljubljano pripeljal nadvojvoda Ev-gen v spremstvu grofa Orini-Rosen-berga in dvornega svetnika barona Weitenhillerja. Visoki gostje so se nastanili v hotelu pri »Slonu« in so si danes celi dan ogledovali zanimivosti našega mesta. Danes popoldne si je nadvojvoda s svojim spremstvom ogledal Ljubljano z ljubljanskega Gradu. Predno je pa šel nadvojvoda na Grad, so mestni cestni pometači hiteli pometat pota, ki vodijo na Grad.
lj Naši čevljarji in mednarodna lovska razstava na Dunaju. Naši čevljarji živo stremijo za napredkom. Ko se je v obrtni in trgovski zbornici na predlog gosp. Ivana Kregarja sklenilo, da se priredi v Ljubljani obrtna razstava, so bili ziirn?eni čevljarji prvi, ki so na svojem • i rovnnju dne 26. decembra 1909. .rivuo razpravljali o t®i
velevažni stvari in se navdušeno zanjo izrekli. Ta razstava se, žal, še ne bo mogla tako hitro oživotvoriti; a naši vrli čevljarji nočejo dotlej rok križem držati, marveč hočejo uporabiti bližnjo priliko lovske razstave na Dunaju in tu razstaviti svoje zadevne izdelke. Ti izdelki bodo od petka 15. t. m., pa do ponedeljka, dne 18. t. m., razstavljeni na vpogled občinstvu tudi v izložbi proda-jalnice Združenih čevljarjev v Wolfo-vih ulicah št. 14. Slavno ljubljansko občinstvo naj se blagovoli tu na lastne oči prepričati, kaj zmorejo naši domači obrtniki. Saj žalibog tudi pri nas tujo tovarniško blago vedno bolj izpodriva pošteno domače delo malih obrtnikov in je naše občinstvo menda mnenja, da velika tuja industrija visoko prekaša to delo. Tu bo naše občinstvo imelo priliko prepričati se, da temu ni tako in da se morejo naši čevljarji, kar se tiče solidnosti in ličnosti dela, uspešno kosati s tujimi židovskimi izdelki. Tudi tu veljaj geslo: Svoji k svojim!
lj Trubarjev spomenik. Ta spomenik bodo torej zdaj postavili, z delom pričeli so včeraj ob Latermanovem drevoredu nasproti »Narodnemu domu«; a kakor že večkrat, polomil ga je zopet naš slavni rotovž; tisti kamen, katerega so lani slovesno odkrili, pomaknjen je predaleč v cesto, treba ga je torej prestaviti in sicer kar za nekaj metrov globoko v park. Vse lansko delo je bilo torej zaman in troški postavljanja temeljnega kamna in vse slavno-sti so bili proč vržen denar. Spominek je sicer že tu, a manjka še precej denarja, govori se o dvanajstih tisočih. Kaj torej storiti, da pride Ljubljana vendar do Trubarjevega spomenika? Dva narodno - napredna veljaka, dva imovita Ivana sta baje posegla v svoj polni žep in založila tisočake ter tako omogočila, da bo naše mesto za en spominek bogateje.
lj Račun intendance slovenskega gledališča za sezono 1909/1910. Ko se je na lanskem občnem zboru »Dramatičnega društva konstatiralo, da jc bilo v pretekli sezoni nekaj članov angažiranih, ki so bili deloma neporabni, deloma nepotrebni, katere bi bil vsak razumen in vesten ravnatelj takoj prvi mesec odslovil, ko se je konstatiralo, da je bilo vsled tega »Dramatično društvo« oškodovano za 6000 do 7000 K, izrekla se je nada, da bo prihodnja sezona ugodneja, ker gledališki ravnatelj vendar ne bo tako površno postopal pri sklepanju pogodb in da je upati, da bo sezona 1909/1910 končala s prebitkom in rekel je g. E. Kristan, ki pozna Govekarja gotovo tako dobro kot g. Cankar, da na prebitek niti misliti ni, češ, »Govekar bo že skrbel, da ne bo nikakega prebitka«. In prav je imel. Iz računa, katerega je objavila intenclan-ca slovenskega gledališča, o kateri je šef intendance, g. dr. Tavčar izjavil, c!a ima nalog Govekarja nadzorovati v fi-nancielnem, estetičnem in moralnem oziru, je jasno, da se izkazani končni prebitek takoj pri površnem pregledu izpremeni v deficit. To smo konstatira-li že v prvem svojem poročilu. Danes si pa hočemo le nekatere točke tega nejasnega, nepopolnega računa malo bolje ogledati. Omenili smo že, da in-tendanca ni izločila iz svojega računa za izposojevanje repertoarja in garderobe prejetih 1569 K 50 v in da za kurjavo določeni znesek 1112 K dež. odboru ni še izplačan, je torej na dolgu. Že ta dva zneska vkup 2681 K 50 v izpre-menita izkazani prebitek v deficit v znesku 1877 K 79 v. Toda to še ni vse. Vsakemu podjetniku je znano, da za bolniško blagajno prispeva podjetnik eno, uslužbenec pa dve tretjini, potem za starostno zavarovanje podjetnik dve, uslužbenci pa eno tretjino zavarovalnine, nadalje je plačati tudi zavarovalnino zoper nezgode. Vse te po uslužbencih vplačane zavarovalnine je treba odrajtati v polnem znesku dotič-nim blagajnicam, a temu tudi dodati svoje prispevke. Med dohodki zara-čunjena zavarovalnina 1278 K, spada torej obenem v polnem znesku med stroške, ne pa le 649 K, razen tega pa tudi letni prispevki, ki so po neverjetno visoki vsoti izplačanih služnin v znesku 65.213 K sodeč, gotovo znašali čez 1000 K. In garderoba! Kdo bo pa in-tendanci verjel, da je garderoba znašala le 164 K? Vsaka še tako beraška čitalnica, ki prireja predstave, ima na leto več stroškov za garderobo nego deželno gledališče slovensko. Kaj pa tvorijo »upravni stroški«, ki so v računu z 2244 K? Prosimo malo pojasnila; potem bomo govorili naprej. Resnični stroški za garderobo, ako so tudi še na dolgu, zvišajo končni deficit. Radovedni smo tudi na nejasno postavko »kuponi«. tako pri dohodkih s 3724 K in pri stroških s 4796 K, tudi tu bi bilo treba pojasnila. Na občnem zboru sc je »Dramatičnemu društvu« tudi očitalo, da jc
v poprejšnjih sezonah prišlo z denarjem večkrat v zadrego. Kdor si ogleda v računu točko »Kreditna banka« pri dohodkih in stroških v znesku 21.400 K, se gotovo ne bo čudil, da je beraško »Dramatično društvo« večkrat prišlo v denarne škripce, ako se je tudi bogata mestna občina ljubljanska v denarni stiski zatekla h »Kreditni banki«. Tako je torej končala letošnja gledališka sezona, o kateri se je pričakovalo, da bo končala z znatnim prebitkom. Pri 130 predstavah, ki so bile razen dramskih večinoma vse razprodane, pri tako visokih cenah, o katerih je še »Slovenski Narod« pisal, da so h o r e n d n e , pri nečuveno zvišani najemnini za lože na 12.000 K itd., sc je že sredi sezone govorilo, d a bo in da mora ta sezona končati z velikim prebitkom. In kaj je konec vsega govoričenja in tiste odurne samohvale ravnateljstva? Pravi pravcati, nemali deficit. G. Kristan je res dobro prerokoval!
lj Slavnostno blag oslovi j en je in otvoritev »Cesar Franc Jožefovega bolniškega azila«, ki ga je zgradila Kranjska hranilnica, bo prihodnjo nedeljo, 17. aprila, ob 9. uri dopoldne.
lj Nabor se je danes vršil zelo mirno. Policija je aretovala enega nabornika, in še tega le, ker se ga je bil tako nabral, da si je kar na cesti postlal.
lj Nenadna smrt 13-letnega dečka. 13-letni Albin Marinko, sin posestnika v Spodnji Šiški in iičenec V. razreda ljudske šole, je sedel včeraj popoldne v šoli pri pouku. Ker mu je bilo slabo in se mu je dovolilo, je odšel iz šole domov. Na domačem dvorišču pa se je zgrudil na tla, ne da bi se kaj premaknil. Slučajno navzoča mati ga je dvignila in nesla v stanovanje, kjer je pa po nekoliko minutah timrl. Poklicani zdravnik je dognal, da ga je zadela kap.
Ij Konkurz »Prvega delavskega konsumnega društva v Tržiču« in konkurz Ivan Popov pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem glavna razprava proti Ivanu Popov, Peter Perko, Leopold Mokorel, Jožef Bahun, Anton Nemec, Jožef Lal-berger, Anton Mikič in Dežman, ki so toženi zaradi pregreška po § 486 k. z. iVsi obtoženci so toženi, ker jim očita državno pravdništvo, da ne morejo opravičiti konkurza »Prvega delavskega konsumnega društva v Tržiču«. Popov pa še zaradi svojega konkurza. Toženi so bili odborniki in člani nadzorstva omenjenega konsumnega društva. Popov je bil načelnik. Pravi, da so društvo dovedle v konkurz izgubljene pravde. Ostali obtoženci so zagovarjajo, da jih je Popov teroriziral. Popov se je moral zagovarjati tudi, ker ^je zašel sam v konkurz. Izpove, da je pričel tvornico čevljev z 2000 kronami, pozneje je podedoval 3000 kron. Dolgovi so presegali premoženje za okroglo 16.200 kron. Priče so izpovedale, da Popov ni potratno živel. Popov se je zagovarjal, da ne ve, kako da je prišel v konkurz, da je pač slabo kalkuliral. Zdaj je delovodja pri tvrdki Kozina z mesečno plačo 120 kron. Sodni senat: predsednik Vedernjak, votanti Ein-spieler, Kobler in pl. Laschan, jc obsodil Popova v trimesečni strogi zapor, ostale soobtožence je pa oprostil. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Trenz. Popov se je zagovarjal sam. Ko se je zagovornik Popovih soobtožencev dr. Triller pii nekem vprašanju smejal, mu je Popov rekel: »Zakaj se »mejite, tu ni nič za smeh, se gre za resno stvar«. Popov je po obsodbi izjavil senatovemu predsedniku, da se bo pritožil.
lj Vrhniški vlak je imel danes zjutraj nekoliko zamude, ker se je med potjo pokvaril stroj.
lj Koncert »Glasbene Matice«. Na ponovljenem koncertu, dne 19. aprila, bodo nastopne izpremembe: G. c. kr. dvorni operni pevec Julij Betetto poje v samostojnem nastopu popolnoma druge skladbe, namreč Haydnov »Reci-tativ« in arijo iz oratorija, »Stvarjen-je«, dal i c tri Brahmsove skladbe a) »Na grobišču«, b) »Gozdna samota«, c) »Sam na polju«. Kot solistinja pa nastopa gospa Mira Costaperaria - Dev, znana slovenska koncertna pevka. V samostojnem nastopu bo pela a.) Adamičevo »Pri zibeli«, b) Čajkovskega »Zakaj«, c) Devovo »Pastarica«, č) Hatzejevo »Moja sudba« in d) Lajevi-čevo »O, da deklič . . .«. Vstopnice se dobivajo pri ge. Češarkovi: sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 60 v, za dijake op 60 vin.
lj Umrli so v Ljubljani: Karol Grošelj, dninar, 22 let; Marija Menard, tobačne tovarne delavka, 23 let; Neža Marinčič, sodarjeva vdova, 91 let, Jap-ljeva ulica 2; Ivana Benčan, usmiljen-ka, 37 let, Zaloška cesta 11; Mihael Šir-cclj, mestni ubožec, 87 let, Japljeva uli-
ca 2; Serafija Zalar, usmiljedka, 32 let, Radeckega cesta 11; Alfonz Prime, zidar, Ambrožev trg 6; Amalija Gorjanc, delavčeva hči, 2 dni; Marija Smrekar, postrežnica, 64 let; Josip Melikota, delavčev sin, 3 leta; Marija Hafner, ko-čarjeva žena, 32 let; Ivana Lampel, postrežnica, 64 let; Pavla Sušhik, tovarniškega delavca hči, 1 leto, Streliška ulica 15; Uršula Končina, mestna uboga, 86 let, KarlovSka cesta 24; Terezija Srpčič, hiralka, 31 let, Radeckega cesta št. 11.
lj Razpis služb policijskih stražnikov. Pri mestni policijski straži ljubljanski je popolniti s 1. januarjem 1911 dvajset mest policijskih stražnikov, in
sicei*: a) čvetero mest nadstražnikov s temeljno plačo po 1100 K in z dejal-nost.no doklado po 220 K ter z dvema petletnicama po 100 K; b) devet mest stalnih policijskih stražnikov s temeljno plačo po 1000 K in z dejalnostno doklado po 200 K ter z dvema pel letnicama po 100 K: c) sedem, odnosno več mest pomožnih policijskih stražnikov z letno plačo po 900 K. Z vsako službo združena je pravica do službene oprave in do napredovanja po določilih or-ganizatornega statuta za mestno policijsko stražo ljubljansko; nadstražniki in stalni stražniki imajo vrhu tega še pravico do pokojnine. Pomožni stražniki postanejo po zadovoljivem triletnem službovanju in po položitvi izpita defi-nitivni.
lj Aretovan je bil 251etni mesarski pomočnik Jožef Prepeluh, ko je pred mesecem svojemu gospodai\ju poneve-ril 140 K denarja, katerega mu je bil dal za nakup živine. Ko je denar porabil, se je pojavil na Poljanski cesti, kjer ga je stražnik zasačil in aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču.
lj Pasjo kontumacijo je odredilo okrajno glavarstvo za občini Spodnjo Šiško in Moste.
lj Zastrupljenje krvi. VČei*aj se je pri neki stavbi zidar Leopold Topliker v koleno zbodel s starim žebljem. Ker je bila rana neznatna, se ni iz tega nič storil in je opravljal svoje delo dalje. Kmalu mu je pa noga jela tako močno otekati, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj K samoumoru se nam še poroča: Ko je prišel predvčerajšnjem rudniški blagajnik Alojzij Walla v nek tvktj-šnji hotel, je po večerji šel v svojo sobo in se menda vlegel. Ker ga včeraj do 2. ure popoldne ni bilo več videti, je sobarica odprla sobo in opazila, da V/al 1 a leži v krvi na tleh. Na lice mesta došla policijska komisija je našla na umival-ni mizi samokres, v katerem je bila ena polna in ena izstreljena patrona, na mizi pa je ležal list, na katerem je bilo zapisano, da prosi, da bi se v smrtnem slučaju obvestilo Wallovo soprogo in uradniško vodstvo v Zagorju. Ko so truplo preiskali, so našli na desnem sencu rano izvirajočo od strela. Truplo je bilo že popolnoma trdo in se je nesrečnež moral ustreliti kmalu zvečer. Strela v hotelu ni slišal nihče. Pri sebi je imel poleg običajnih reči 21 K denarja in blagajnične ključe. Policija je takoj brzojavno obvestila o lem slučaju "VVallovo soprogo in rudniško vodstvo. Vzrok samoumora je sicer neznan, domneva se pa, da si je nesrečnež vzel življenje iz žalosti, ker mu je bil pred kratkim umrl edini sin. Kakor čujemo, je blagajna popolnoma v redu.
Mase vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobč pri »Gospodarski zvezf« v Ljubljani!
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 13. aprila. Danes popoldne konferira predsedstvo »Slovanske Unije« z baronom Bienerthom. Tudi Nemci in Poljaki konferirajo z Bienerthom. V zbornici se je pričela akcija, da bi predsednik držav, zbora jutri pred dr-žavnozborsko sejo sklical sejo načelnikov klubov ter da bi bil nato dnevni red tako izpremenjen, da bi na prvo mesto dnevnega reda prišla službena pragmatika, kot druga točka pa novo posojilo. Tozadevno se vrše konference med »Slovansko Unijo« in socialnima demokrati. Klub čeških agrarccv je imel sejo, v kateri se je Živahno razpravljalo o parlamentarnem položaju ter se je konstatiralo, da je položaj vse prej kot ugoden.
Dunaj, 13. aprila. »Korespondenca Zentrum« piše, da sc pričakuje od Bie-
nertha, da predloži zastopnikom »Slovanske Unije« parlamentaren deloven program, ki obsega državne in ljudske potrebščine s pozivom, naj ga sprejme in se zavzame zanj. Nadalje bo najbrže naznanil, da hoče delati na direktna pogajanja med Nemci in Čehi v dosego premirja v parlamentu in v češkem deželnem zboru. Izključeno ni, da bo cela zbornica glasovala za to, da se postavi kot prva točka na dnevnem redu predloga o službeni pragmatiki. A če tudi izvedejo prvo branje o predlogi glede na najetje posojila proti volji opozicijo, bi to ne pomenjalo uspeha vlade, ker more biti posojilo sprejeto tudi v odseku in v prvem in drugem branju. Položaj je še poostren zaradi zatvoritve češke šole v Poštorni (Unter Themenau).
Dunaj, 13. aprila. Praški »Čas« je včeraj priobčil trditev, da eksistira pisana pogodba med načelnikom čeških agrarcev Udržalom in dr. Šuster-šičem in da je v tej pogodbi posebno ugotovljeno skupno postopanje v slučaju rekonstrukcije kabineta. Dr. Šusteršič danes izjavlja, da je to »Časovo« poročilo popolna izmišljotina. Vse poročilo morda izvira iz tega, ker je v »Slovanski Uniji« svoj čas bilo sklenjeno, da vlada med češko delegacijo in Jugoslovani popolna solidarnost v vseh vprašanjih in da češka delegacija brez Jugoslovanov ne bo nič započela.
VLADAR IN PRESTOLONASLEDNIK ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM.
Budimpešta, 13. aprila. Minister Kristofy se je izjavil: Politika dvora je: splošno volivno pravico za Ogrsko in zato je zanjo tudi vlada. Politika prestolonaslednika ni drugačna kot ona, krone. Prestolonaslednik se je nekoč izjavil: Morda je bila splošna in enaka volivna pravica v Avstriji odveč, da se uvede na Ogrskem, je pa državna potreba.
STttRGKMOV UKAZ VSEU8ILIŠKI93 REKTORATOM.
Praga, 13. aprila. Stiirgkh je izdal vsem vseučiliškim rektoratom ukaz, da morajo naznaniti naučnemu ministrstvu, ako se v programih za mednarodne priredbe, pri katerih se reflek-tira na sodelovanje visokošolskih moči, nahaja kaka točka, ki nasprotuje že obstoječim državnopravnim razmeram monarhije.
VOJAŠKI ZRAKOPLOVI OB ITALIJANSKI MEJI.
Rim, 13. aprila. V Veroni in v Benetkah nastavi vojno ministrstvo vojaške zrakoplove s po 2000 kubičnimi metri vsebine. Tretji zrakoplov bo v Bariani. Mornarica leta 1.911. dobi velik zrakoplov.
STAVKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV.
Budimpešta, 13. aprila. Tu so pri-čcli stavkati pekovski pomočniki.
VELIKA STAVKA V MARZILJI.
Marzilja, 13. aprila. Ker se je bati, da stavka naraste —- pekovski pomočniki so tudi sklenili pridružiti se siavki — je odšel sem polk konjenikov, dva bataljona alpskih lovcev in 500 orožnikov.
RUSIJA IZDA ZA ARMADO 1360 MILIJONOV RU3LJEV.
Peterburg, 13. aprila. Za nove trdnjave in za zgradbo novih železniških prog bo izdala Rusija 1300 milijonov rubijev.
IZJAVA.
Na dnevno vest »Slov. Naroda« z dne 11. aprila pod naslovom »Čuki — ubijalci« izjavlja predsedstvo telovadnega odseka »Orel«, kakor predsedstvo slov. katol. izobraževalnega društva v Radovljici, da imenovani gostilničar Ivan Kleindienst iz Radovljice, katerega se dolži, če tudi krivično, uboja umrlega posojilniškega uradnika Antona Praprotnik, ni bil ves čas, odkar je v Radovljici, niti redni niti podporni član naših društev, pač pa ves čas, odkar obstoji radovljiški »Sokol«, njega redni podporni član, ki je do zadnjega časa plačeval mesečne prispevke za »Sokola«, kar lahko potrdi blagajništvo radovljiškega »Sokola«. Torej je vsa vest »Slov. Naroda« najpodlejše obrekovanje in lopovstvo brez primere.
Radovljica, 12. aprila 1910,
Ivan Bulovec,
t. č. predsednik si. kat. izobr. društva.
Jurislav Murnik,
t. Č. predsednik »Orla«.
Martin Drolc, t. č. tajnik.
IZJAVA.
Anonimno pismo na. Franc Goloba, oziroma Valentina Goloba, Mestni trg, glede učenca Ivana Špunla j,e popol-
noma zlagano in poživljava pisca, naj se s polnim imenom zglasi, drugače ga imenujeva lažnika in obrekovalca in ga bova sledila toliko časa, da pride v roke pravico.
V	Ljubljani, 13. aprila 1910. Valentin Golob.	Jakob špunt.
Mnenje gosp. dx\ S e r a f i m o f f - a
Sofija.
Gospod J .S e r r a v a 11 o,
Trst.
V	prijetno dolžnost mi je podati svoje mnenje o Vašem izdelku Ser-ravallovem Kina vinu z železom. Je zdravilno vino, dobrega okusa, ki ga radi uživajo vsi, katerim sem ga predpisal. V kolikor sem mogel konštatirati iz rezultatov, dobljenih v praksi pri bolnih na malokrvnosti, raa-larični mrzlici, breztečnosti in pri re-konvalescentih raznih bolezni, je odveč, da ponovim to, kar so drugi moji kolegi konštatirali, in to je, da so uspehi v vseh slučajih v vsakem pogledu najboljši.
Sofija, 18. oktobra 1908.
Dr. Serafimoff.
JT
1.
odnisaten
na Schiller
= ši>. Petra cesta št. 31 =
priporoča
tepe izbiro danskih, dekliških in otročjih
731 (1) klobukov.
ceno in točno!
Zalid klobuki uediio
ii==3=
Jr
CEIN E.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 13. aprila.
Pšenica za april 1910.....13 24
Pšenica za maj 1910......13 04
Pšenica za okt. 1910.....10 93
Rž za april 1910.......8 42
Rž za okt. 1910.......7-40
Oves za aprii 1910......7'26
Oves za oktober 1910.....6-72
Koruza za maj 1910......5 92
Efekti v: stalno.
leteorologičao poročilo.
Višina 11. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736'0 mm.
Cas opazovanja
12; 9. zveč.
13
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v mm
732 7
Temperatura
po Celziju
66
732-3 732 0
7-5 133
Velrovi
p. m. zah.
Nebo
del. obl.
jasno p.m.jjzab.jdel. jasno
Srednja včerajšnja temp. 6 3», norm. 91°.
J 2 g
5 = 1
•a
B. >
00
razpisuje mesto
RHDIHKH
Ponudbe vložiti je do
30. aprila t. 1. i052
V petek, 16. aprila ob 9. url dopoldne
se vrši na vrtu starega voj. oskrbovališča ob Dunajski cesti prostovoljna draZba
40 kostanjev
v premeru do 40 cm. —• Kupci se vabijo.
Učenca::
za Strolno hlJuCarstOO, poštenih staršev in z dobrimi spričevali (z znanjem obeh deželnih jezikov ima prednost) sprejme UlirfoT Čuden, Llubliana, Dunajska cesta it. II.
%istljski tefal v Bohinjski Srednji vasi.
(Nadaljevanje.)
V	nedeljo, 3. aprila popoldne je predaval zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik o »Z a d r u ž n i š t v u-<. Prav zanimivo in poljudno je razložil naturalno gospodarstvo v nekdanjih časih in popisal, kako se je po 1. 1848. z zemljiško odvezo gospodarstvo izpre-menilo. Nato je pojasnil, kako je liberalizem pretil uničiti zlasti kmečki stan in kako je ravno v zadružništvu našel kmet svojo rešitev. Razložil je postanek reifeiznovk in njih upravo. Nadalje povdarjal tudi velik pomen drugih gospodarskih zadrug v gmotnem in nravnem oziru in k sklepu priporoča navzočim, naj se zvesto oklepajo svojih zadrug, hranilnic in kmetijskega društva, ker le potem bodo zadruge vedno lepo vspevale v korist in blagor kmečkega stanu.
Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo gospodu govorniku in mu z glasnim odobravanjem pokazalo svojo hvaležnost. Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička, kakor tudi naslednji dan pri obeh predavanjih.
V	ponedeljek dopoldne je poučeval g. nadučitelj H u m e k z Bohinjsko Bistrice o sadjarstvu. Navedel je razne sadne vrste, zlasti jabolčne, ki so za Bohinj najprikladnejše in pokazal tudi vzorce. Obširno je razlagal, kako se sadno drevje pravilno sadi in to pokazal s slikami na tabli. Nato je pojasnjeval, kako se mora oskrbovati mlado sadno drevje v mladosti do 10. leta in kako skrbeti za odraslo in staro sadno drevje in kako zatirati razne sadne škodljivce. Govoril je konečno o boleznih sadnega drevja, gnojenju, pomladitvi in precepljevanju, kakor tudi o spravljanju in vporabi sadežev. Zal da kratko odmerjeni dopoldanski čas pred deseto mašo ni dopuščal, da bi bil gospod predavatelj mogel posebno še zadnje točke obširneje obdelati. Z velikim zanimanjem je poslušalo občinstvo temeljito predavanje, ki je bilo kar mogoče praktično in nazorno, ker je gospod predavatelj imel vedno pred seboj razne vzorce in sam pokazal, kar je učil, na živih zgledih. Upamo, da nam pride g. nadučitelj še večkrat kaj povedat o tej tako važni, a žal, doslej preveč zanemarjeni stroki kmetijstva.
Vabilo
na
cMiii zbor
Hranilnice in posojilnice na Igu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki bode
v nedeljo dne 21. aprila ob 3. uri po-poludne v ,.Našem Domu".
DNEVIH RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Hafelstvo.
Opomba: Ako bi ta občni zbor nc bil sklepčen, tedaj se vrši čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	1054 1—1
Da se prav dobro idoča
1029
z popolno opravo do 1. julija 1910 o najem pri Frane« Božiček, o Spodnji Idriji.
Zaradi smrti starišev se takoj proda
pripravna za kako trgovino ali gostilno. Ista leži na lepem kraju, nasproti cerkve sv.Pavla. Natančneje se izve pri lastnici g. Ivanki Trkinan, Sp. Idrija 84.
1051
1-1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena blaga mati, gospa
Antonija Jamar,
trgovka ln biSna posestnlca
dne 12. t. m. ob 1. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage raj-nice bodo v četrtek dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti preneseni na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Skofji Loki. I Skofja Loka, 12. aprila 1910.
I Vinki
Lj
Vinko, Hnton, sinova. — Marija omož. HoS, Minka, hčeri.
I/
§	Elektroradlograf
$	Hotel „pri Maliču",
d	zraven glavne pošte j
| Spored ocS srede 13. do petka 15. aprila 1910.
0	1. Slapovi pri Schaffhausenu (po naravi),
p)	2. Posledice modre galicc (komično). 3.
•o	Jezera v Afriki (po naravi). 4. Hrabra de-
Q	klica (drama). 5. Gospodična Frascogs
ji)	(varieta po nar.). 6. Oh ta Ernest! (komično)
d Dodatek k zadnji predstavi ob 8. uri zvečer.
p)	7.Korziškomaščevanje fdrama).8.Simona
$	(krasna projekcija v barvah). 9. Prvi sesta-
^	nek (komično).
p) Vsak torek In petek od 6. do 10. sodeluje si. p)
g>	»Slovenska Filharmonija«.	!<
| Priporoča se udano ravnatelj3tv0i |
^	Ob sobotah ob 3. in 4. ari popoldne samo za dijakinje jn
^agrebski^ J^f
ooooooooooooo ooooooo c o kot	tovarniško znamka
priporočujemo i?/rpt/iW/fct Pridatek f kot priznano	za kavo I
i/rtf rimi tt/	^	^
Popoldne je predaval g. živino-zdravnik iz Radoljice S t e g u o konjski bolezni koliki in o n o v e m zakonu glede živinskih kužnih bolezni. Razlagal je natančno vzroke te bolezni, njene znake in njeno zdravljenje. Za konjerejce je bil ta pouk zelo velike važnosti, ker gotovo niso doslej te bolezni tako natančno poznali in si marsikdaj niso znali pomagati. Važno je tudi, da ljudje dobro poznajo postave glede živinoreje. Zato je g. živinozdrav-nik razložil tudi novo določbe glede potnih živinskih listov in novo postavo glede kužnih bolezni pri živini.
Tako se je prvi poučni kmetijski tečaj v Bohinju prav dobro obnesel in upamo, da bo obrodil obilo sadu. Ljudstvo je prav iz srca hvaležno deželnemu odboru, kakor tudi vsem gg. predavateljem in pričakuje, da se podobni tečaji še večkrat priredijo.
VOHUNSTVO V čERNOVICAH.
Černovice, 13. aprila. V nedeljo so aretovali tri osebe, osumljene, da vohunijo za Rusijo. Sedaj se je dognalo, da je eden izmed aretovancev profesor univerze v Nancyju Jurij Schryer, po rodu Rus iz Odese, drugi pa je kozaški polkovnik Vasilij Ivanov. Pri hišni preiskavi so našli mnogo vojaških listin, načrtov in risb, ki vsa osumljence zelo kompromitirajo.
BOLGARSKA KABINETNA KRIZA.
Sofija, 12. aprila. V najkrajšem času se pričakuje odstop Malinovega kabineta. Vzroki krize so neuspehi v notranji in zunanji politiki. Vsled krvavih izgredov v Ruščuku jc prišlo ministrstvo v nasprotje z lastnimi demokratičnimi načeli. Carjevo potovanje v Carigrad tudi ni imelo nobenega uspeha. Naslednik Malinova bo bržkone dr. Vazil Radoslavov, ki je nasprotnik ru-i skega vpliva v Bolgariji.
KAVKAZI NAPADLI KISLJAR.
Četa 30 Kavkazov je napadla v Kis-ljaru rentni urad. Vojaška straža se je hrabro branila, a zaman. Kavkazi so ubili pot vojakov, blagajnika, računo-vodjo, smrtno nevano pa ranili nekega podčastnika. Vseh žrtev je 17. — Kavkazi so uropali tudi blagajno.
Rmrnile le vžigalice: „u noriš! oumeinim Slovencem '
Bukvama
Za cerkvene pevske zbore.
V majniku:
Ani Foerster: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri K 1-80 v, pos. glasovom 40 v.
St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v-
Janez Laharnar: .šmarnlčne pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K 30 v.
P. Hug. Sattner: »Marijine pesmi* za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v.
Ant. Foerster: Lavretanske litanije matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Marin* za sedmeroglasni mešani ali četveroglasni moški zbor; cena partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kimovec: «Ave Maria ln češčena Marija* za tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 5 izvodov 2 K.
Josip Sicherl: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 35 v.
Ig. Hladnik: 23 cerkvenih napevov za moški zbor. Poleg drugih kakor mašnlh, obhajilnlh in 2 Tantum ergo, se naha ja tudi 10 Marijinih napevov; cena 1 K 60 v.
—	cČeSfiena kraljica* za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesmi* za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave» 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmo vanj a ali kanonične vizitacije.
Pr. Kimovec: «Ecce sacerdos magnus* za moški zbor, cena 40 v.
Al. Mihelčič: «Ecce sacerdos magnus* za moški zbor, cena 40 v.
Ant Foerster: «Ecce sacerdos magnns* za mešan zbor in orgle, cena 60 v.
Ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnns* za mešan zbor in orglo, cena 1 K.
Jos. Lavtižar: «3 Ecce sacerdos magnus* za on ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv. Rešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantum ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin., posam. glasovom 10 v.
Ant. Pogačnik: «6 Tantum ergo* za mešan in moški zbor, cena partituri 60 vin.
Fr. Kimovec: «Tantum ergo* za mešan zbor in orgle, cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange llngua et i Himni ad pro-cessionem ln iesto Ss. Corporis Christi« za mešan zbor, cena 1 K.
Vincenz Galler: 12 Pange llngua (Tantum ergo) za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: li evharističnlh napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v,
Fr. Kimovec: «Rihar renatus*. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evharističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacris solemnis, Lauda Sion, Adoro Te, O quam suavis est, Caro mea, Da pacem Domine in Čredo in Te —; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 .v.
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivium* 36 obha-jilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., glasovom 40 vin.
P. Hug. Sattner: «Cerkvene pesmi v čast sv. Rešenja telesa*, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant, Foerster: «UtanlJe presv. Srca Jezusovega*
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivium* 36 obha-.iilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orglo, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Otertorij za razno praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: 6 ofertorijev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchiridion» 31 ofertorijev in 19 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Smarnice.
Ker to leto ne izdamo novih šmarnic, opozarjamo s tem na Smarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago.
Šinarnlce. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeču obreza 2 I<, zlata obreza K 2-40.
Salve Reglna ali razlaganje molitve Češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza K 2-—.
Šmarnlce. Jožef Kerčon. Marija podoba pravice. Okusno vezana, rdeča obreza K 2-—.
Devica verna. I. Godec. Smarnice. Okusno vezano, rdeča obreza K 1-40.
Šmarnlce. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza K 2-—, zlata obreza K 2-40.
Šmarnlce romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik. F. S. Šegula. Vezano rdeča obreza K 2 —, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnik itd.
Maria, unsere wunderbare Mutter. Maipredigten von P. Christian Stecher S. J. — P. Ecluard Fischer S. J. K 3-60.
Entvviirfe zu Marienpredigten. Erster Zyklus fiir den Maimonat von P. Hugo Hurter S. J. 80 v.
Marien-Predigten von P. Georg Patiss S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 4 80.
Maria, der Christen Hort. Predigten tiber die Hochgebenedeite Mutter des Ilerrn. Von G. Diessel. 2 zvezka K 0-60.
Marien-Predigten von Phillipp Hammer K 3 24.
Der Mal-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria gewidmet. Von P. Franz Ilattler S. J., vezano K 2-64.
Die vvahre Andacht zur seligsten Jungfrau Maria von L. M. Grignon von Montfort K 3-12.
Die unbeflecktc Emplangnls. Lesungen und Gc-bete fiir cine Noveno oder Monatsandacht zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria von J. Hattenscluvillor S. J., vezano K 3 —.
Dio Sohule Mariens. Kleine Lesungen fiir Maria-nisehe Kongregationen. P. Heinrich Opitz, vezano K 2-50.
Ansprnchen in der Marianischen Kongregation der Jungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4-80.
Handbuch Idr die Leiter der Marianischen Kon-gregationen und Sodalitiiten. Von J. Dahlmann K 3 —.
tiber die Leiden MariH der Konigin der Mar-tyrer. DreiHig Predigten von P. G. Patiss K 6-48.
Heilige Vorbllder fiir rhristliche Jungfrauen in der Welt. Von P. G. Patiss, K 3-00.
Eilobtos und Erlauchtes. Skizzon von P. Heinrich Opitz S. J. K 150.
Ftthrt die Kindor zu Maria! Ein Hauptmittel zur Erlcichteruni* und Sicherung der christ-lichon Kindererzlehung fiir Eltern, Seolsorger und Lehrpersonen von M. Miihlbauer K 3-60.
Za darila primerni molitveniki.
Bogu kar je božjega. Fran Seraf. Finžgar. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, najfinejša teletnina K 3-—, raznovrstne najmodernejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 4-60.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu enakega. Posebno priročna je lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost. Anton Mrkun. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-40, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost so kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vsebuje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko ceno.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Dr. Gregorij Pečjak. Okusno vezan, rdeča obreza K —-80, zlata obreza K 1-20, fino vatirane platnice K 2-80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mla* dino in vsled svoje dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. Molit, venik. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 310.
Molitvenik, namenjen za srednješolsko di-jaštvo.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Okusno vezan, rdeča obreza K 1 -20, zlata obroza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-10, najfinejša teletnina K 5-—.
Ta molitvenik je prirejen za odraslo, da bodo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse. slovenske molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvonik, obsega pa sploh vso molitve, pesmi itd., potrebne za kristjana.
Rafael ali nauki in molitvo za odraslo mladino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata obreza K 1-60, fino vatirano platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vsa bino in obsega na ,550 straneji krasno, zlato nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vaje in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstno verske vajo za vse priliko in potrebe. Lo veliko število, v katerem se jo svoj čas ta molitvenik tiskal in prodajal, je omogočilo izredno nizko ceno, ki jo pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
Vse te knjige se dobe tudi v ..Knjigarni liiriia" orel Kara! Man v Kranju.

Vjerci na razpolago!
IS
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!

Vzorce pošiljava franko!
i, Sliitarfcva ulica 4.
rnno, kamgarn, domsko blago, tlelen, balist, zefir, krefon, platno, Sifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rnte v veliki Izbiri.
SOLIDNE CžEffiE,
V Ve 1 e s o v g ni na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1 • V	2	0
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke „SIavije" v Ljubljani.
za oomladanslfl in noistno sezono 1910.
Kupon
3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
sultnjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
t	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
Kupon za Črno salonsko obleko K 20'—, kal or tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni liamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot rcclna in solidna, cobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel ~ Imliof v Brnu
Vzorci zastonj in iranko.
Vsled direktnega naroČila blaga pri ivrtlki Siegel-Imhof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaqa. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrše
najskrbnejc, natanCno po vzorcu
110
Zn sEeboRrane ln prebolele
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVAKOVI C, Ljubljane.
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da je ,Underwood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejši in naj-
praktičnejšl. leliro! siiajii priznani.
Zahtevajte cenike ln razkazovanje stroja,
f^BsaBSBKsamBsamsamiasatS,
f esKI a EiH;
LjflMja&a, Turjaški
mSKSRKB
s 5 stanovanji, gostilno, pekarijo in vrtom; eno minuto od Ljubljane. Potrebni kapital 6000 K. - Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1020 3 -1
V SB
z večjim zemljiščem, njiva in senožet, se pro-dasta, ali dasta v najem po dogovoru, v bližini cerkve sv. Antona na Glincah. Proda se tudi stara omara s predali in stara Skrinja. — Več se izve na št. 35. 1008 3—1
, trau.K < "MU, IMUUI,
posreduje brezplačno pri prodaji ITlTflžl svojih udov. Cena je nizka. Vino V Miu je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 l)	- •
Št. 4802.
se proda takoj pod ugodnimi pogoji.
__Kje, pove naSe upravništvo. 1009 3—1
Zlalt netil}«: Berite, Ptrfc Sini
ias m tO tih —-Hi (d.	"<t"
.»o
<9 a
"Ljubljana, Spt tal.-Stritar. ot »

f

Podpisan? deželni odbor razpisuje
S so
I.
do 24. aprila 1.1.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanie slovenskega in nemškega jezika.	'
Od deželnega odbora kranjskega
_V Ljubljani, dne 5. aprila 1910.

Mira §n športna trgovina
PrlporoCa izgssioolfene Mm	sposSofa Krila
in ose medme aaigSfne preteste po zelo	
Hihita m brezisotaisure	infinib cestah
^ireinisa izbira ^^msklh in	
o£rošh*ta slaifBultou in cepic	
1 oddelkifi z^ i	pspssde:
uedisss sasiso napioye|ši kM	Jinhi, sgpšce, fle-
floonikf, srašce, israonfa, g	iMice, dežniki,
roHaotce in osi tnoM	^stl. Za Sporf:
osa po^eSsIgloe m Mslz, 1	lesarje, lcii»ce,
feiiiiis, „OrSs5" m 9,S	

Fo t«
»■'•6.H
■■■■■i
iko posestvo
na prodaj
obstoječe iz hiše, gospodarskega po* slopja, pritiklin, njiv, travnikov, ki so
zelo rodovitni, leži vse poleg ceste in železnice, zelo pripravno za stavbišča. Posestvo se nahaja v najbolj prometnem kraju na Kranjskem. — Natančneja pojasnila daje R. Tršan v Tacnu, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 1007 2-1
S91 3-1
S to službo je združena plača 1.600 kron in aktivitetna doklada 200 kron! Zastoo zdravstvenega okrožja je pripravljen dovoliti okrožnemu zdravniku letno renumeraciio 1.200 kron za enkratno ordiniranje vsakih 14 dni v Osilnici in Banji Loki.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
Železnato vino
lekarja Piccolija t Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2 ■—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
fr? i A za
r-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja Slezijska tovarna: t prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.~šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajaloče denar nazaj. 1—1
irna pri .Mariji Pomagal*
1X1. LEUSTEK
| LfiaSsijana, Resljeoa cesfa f
zraven cesarja Franc Jožeta jnb. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Mm med. ribje olje K
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chlnin tinktura za lase, 5£S8X
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melnsioe ustna in zobna voda SSS
no proti zobobolu in gnjiiobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Jttalaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Išče se v najem dobro vpeljana
fi 1 mpšanim htam s
v prometnem kraju na Gorenjskem? oprava in zaloga se prevzame in odplača po dogovoru. — Ponudbe pod -Trgovina 1910» na Upravn. Slovenca.
P zaslužek
doseže lahko vsakdo na brzopletilnem strojfi ,,Ilirija ; oddaljenost ni zapreka. - Navodila in prospekte pošilja vsakomur Domača pletU a ln-dustriia na stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta stev. 'it,	j
— ------------—- —.
C. KR. PRsV. MENJALNI ČNA DELNIŠKA DRUŽBA
vseh poslovnik \tmkl - ižflajanjc cehov, nataznicin j! * mm CDriTD * osrednje, menjalnica-KREDITNIH PISEM |	dunaj i., wollzeile i
& 73 »«» rl.-ann in ttrantlis me«ta in. in inMamau,» PfidniŽniCfi' ?.!!lB"',1?eikaKamnica, CoSIca Lipa, Brno, Krakov. Liltsierico. MoravskiZiinbam. MSdHno Nov!
' . '•-'••"-:••-'••""•.............................. U ..........jl0in' pizM- mm< in Praga, Mala stran, Ubere«, Dunajska Novomesti, Cvitava!
" c-:■	-------,........ • r , ,.,, .,,.—.,—........... ... '	* ' "V""-
---------------.----;---------
IzaaiateJj; Dr. l/nacil Žitnik*	—	———«——
NHKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t d.
,s Zavarovanje proti m pri žreliaiiiiii sreči 1h vredn. paplrlov
Prospekte in cenike premij zastonj in fran*o.
mesu?
iTisk: »Katolike Tiskarne«.
£)di:ovorni urednik: Ivan Štele.