tiha.
SPOMNITE T' SE SLOVENSKIH BEGUNCEV. 8 KAKIM PAROM l
"AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AME»$KAlfDOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 85
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1947
LETO XLIX—VOL. TT.IX
Ne kličite nase svete jeze meftanov!
Naši modri mestni očetje (vsaj nekateri) nam bi radi zapovedovali, kdaj moramo zjutraj vstati in kdaj leči zvečer k počitku. Radi bi bili menda naše pestunje, ali kaj. (
Nekaterim ne gre v glavo, zakaj bi morali zjutraj vstajati “šele" ob petih, ko bi moral biti vsak pošten kristjan pokonci vsaj ob štirih zjutraj. To se pravi mi, drugi meščani, sami jo najbrže vlečejo, blagor jim, -do 8 ali še dlje.
Naš mestni odbornik 10. varde, Eddie L. Pucel, je namreč vložil v zbornici predlog, da pomaknemo od aprila do septembra čas za eno uro naprej. O tem bo zdaj debata v mestni zbornici nekaj sej. Upamo in želimo, priporočamo in grozimo, naj modri mestni očetje puste naše ure lepo pri miru, ki jim ne gredo nič v nos. Ako hočejo sami vstajati zjutraj ob treh ali ob štirih, kdo jim pa to brani? Ampak če sami ne morejo zjutraj spati, zakaj ne bi smeli pa mi, če tako želimo — saj smo še v Ameriki, ali ne?
Mr. Pucel, zapomnite si to, da boste s tem prizadeli samo delavca, ker delavec je, ki mora vstajati zgodaj. Taki, ki je prostor njih dela oddaljen, morajo že zdaj vstajati ob petih. Ako bo vaš predlog zmagal, bodo morali vstajati ob štirih. Pa ne bodo šli radi tega nič prej spat zvečer, kpr bo po vašem dan skoro do 10. Torej boste, vzeli delavcu eno lepo uro potrebnega spanca.
Imate dovolj drugih važnih problemov za reševati, ne da bi stikali še po hišah, kdaj bo kdo zjutraj vstal. Ali naj taki, ki že zdaj zgodaj vstajajo zjutraj vse leto ne vidijo lepe jutranje zarje?
Apeliramo na pametne mestne odbornike, naj glasujejo za to, da ostane dnevni čas v Clevelandu — po starem! To vsaj toliko časa, da nas ne prevzame kak diktator.
AMERIKA JE PRODRLA V RUSIJO
Začela je z dnevnim programom pošiljati novice v Sovjetsko Unijo
Washington—Državni odde- „„„„ lak ameriške vlade je začel z dol-1 ™U Herbert« parno, go nameravanim programom, da
prodre skozi železni zastor in potom radija razlaga ruskemu narodu pravo demokracijo in razne svetovne vesti.
Program oddajajo vsak dan eno uro in sicer tako, da ga slišijo v Moskvi ob 9 zvečer. Oddajan je v New Yorku do Monako-vega na Nemškem, od tam pa dalje v Sovjetijo po kratkih valovih.
Pri prvem programu v ponde-ljek je govornik razkladal Rusom, da želijo Zed. države razložiti svoje razne probleme in pokazati, kako jih v Ameriki rešujemo. Dalje je govornik povedal, da jim bo prinašal radijo najno-
Državni inšpektor za žganje je odstopil po 8 letih službe
Svetuje preiskavo same komisije, ki n«j bi preiskovala graft
Edmund E. Schuster, ki je bil zadnjih 8 let državni inšpektor za žganje, je podal včeraj svojo resignacijo. Obenem je pisal gu-v ka-. resignacije. Pravi, da je že sili načina, kako se državni oddelek za žganje sedaj vodi.
"Po osmih letih vestne in naporne službe sem prišel do zaključka, da državni oddelek za žganje ne mara strogega in poštenega nadzorstva,” je omenil Schuster, v svojem pismu na guvernerja.
Dalje je povedal, da je med odborom, ki je bil odbran izmed senatorjev, da preišče poslovanje z licencami in žganjem, nekdo, ki je hotel nekoč njega samega podkupiti. To je bilo takrat, ko je on, Schuster, predložil poročilo o nekem gostilničarju radi kršitve
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE	SEEHB
IVAtTAMlI «V WlXXlWl	m _	-
(Došle preko Tnt«)
BORBA Z UČITELJSTVOM, jesen zavezniška uprava ni hote-- Udor bo pisal zgodovino na-1 la več nastaviti na šolah, ampak riltodria^ in "skupno vkdo.“p‘i ših primorskih borb, bo med dru- je poslala poučevati učitelje, kil vedal jjm je za zgled, da v Ame-gun moral opisati tudi. teko so-| niso komunisti. Toda komunisti riki človek iahko potuje od Ne^
Govornik je govoril v ruščini.
Pri prvem programu je govornik razlagal Rusom sestavo ame-
toval Schuster guvernerju, naj najprej preišče člane tistega senatnega odbora.
Dalje je povedal Schuster guvernerju Herberti^ naj preišče
Bodoča atomska bomba bo tisočkrat močnejša kot vržena na Japonsko
Chicago. — Edward Teller, eden prvakov v raziskovanju atomske sile, je povedal, da bo bodoča atomska bomba tisočkrat močnejša, kot so bile one, ki so jih Amerikanci vrgli na Japonsko. Ta nova bomba bo uničila vse življenje in naprave na 400 štirjaških milj ozemlja z eno samo eksplozijo.
Ako bi tako bombo vrgel sovražnik na ameriško pacifiško obrežje, je rekel Mr. Teller, bi bilo ogrožano življenje po vsej Ameriki in to vsled radijske aktivnosti razpočene bombe!
Profesor je povedal, da ko so metali poskusne atomske bombe pri otočju Bikini, je veter prine-seel radijske valove prav do ameriškega obrežja. Ti so bili sicer tako slabotni, da niso bili nevarni, toda če bi bila bomba razstreljena bližje ameriškega obrežja, bi bili radijski valovi nevarni, morda celo usodepolni. Toda če bi bile bombe, spuščene pri Bikini tisočkrat močnejše, ali pa spuščene v bližini ameriškega _ obrežja, potem bi bilo v nevarno-lj sti življenje po vseh Zed. državah, tri profesor.
-------o-------
Poslanec zahteva, da ne ližemo več
Tajnik Marshall Je zagovarjal podtajnika v odgovoru Rusiji
Rekel je, da je Acheson podal izjavo glede Rusije kot uradno dolžnost
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Brata iiie—
Franc Alojzij bi rad zvedel za naslov svojega brata Jožeta Franc, roj. 1881 v vasi Podstrm-.	„ , , ,	. ca 2 p. Velike Lašče. Naj se
Washington	Ko je državni zglaai pri Mrs. Fanny Zaliaj-
podtajnik Acheson izjavil pred šek, 1142 E. 76,‘st. Clevelandt senatnim odsekom, da je politika Ohio, kjer bo dobil naslov in pi-Sovjetske Unije napadalna in an)o od brata.
Demokratska seja—
Nocoj ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Eu-clidu. Seja bo v navadnih prostorih na Recher Ave.
Poškodbe je dobila—
Mrs. Frances Kavčič iz 1204 E. 167. St. je tako nesrečno padla na zmrzlih tleh, da si je poškodovala levo roko in sicer ji je počila kost za pestjo. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo Stan Potočar; piše mu iz Ljubljane Marija Petras, roj. Potočar.
Novi uradniki—
Slovenski demokratski klub v1 Euclidu je izvolil za letos sledeče uradnike: Predsednik Louis Zgonc, podpredsednik Louis Godec, blagajnik John Omerza, tajnik Michael J. Boich, zapisnikarica Mrs. Caroline Modic.
•o-
raztezilna, se je ruski zunanji minister uradno pritožil pri ameriškem poslaniku Smithu v Moskvi radi teh besed.
Včeraj je na ta protest odgovoril ameriški državni tajnik Marshall, da je Acheson izrekel tiste besede tekom svojh uradnih dolžnosti.
Marshall je odgovoril Moskvi, da to izjavo po ameriškem standardu svobodnega izražanja ni smatrati za sovražno in upa, da je tudi ruska vlada ne bo kot tako smatrala. To izjavo državnega tajnika Marshalla je izročil včeraj Molotovu v Moskvi ameriški poslanik Bedeli Smith.
■d------
Michiganski guverner je za Vandenberga
Washington. — Ko se je vršil banket v počast kongresnikom iz države Michigan, je govoril tudi j michiganski guverner Kirn Sig-
li raznih i

škodovali slovenski stvari. Ta sovražnost se je posebno poznala pri nastavljanju slovenskih učiteljev na šolah, ki so pod zavezniško upravo. V prejšnjem šolskem letu je na teh šolah poučevalo precej komunističnih učiteljev, ki so ob vsaki priložnosti kazali svojo sovražnost do za-padnih zaveznikov. Teh lansko
...	Hujskali J držav, pa nima nikjer opravka
do proti njim starše m otroke. 0| ne 8 carjino ne g potnim listom, nekaterih takih slučajih sem jn vendar, je reke] govornik, je vam pisal.	vsaka izmed teh držav samostoj-
Sedaj se je ta gonja malo umi-j na, ima svojo ustavo, ki so jo rila. žalibeg bo precej teh šol odobrili državljani sami in ne kmalu prešlo pod jugoslovansko federalna vlada. Federalna usta-
upravo in bodo spet prišli poučevat razni komunisti, ki sploh ni-_______(Dalle na 3. atranl)
Green svari kongres, naj bo previden proli delavskim unijam
Naj ne napravi take napake, kot jo je s prohibicijo
Washington. — William Green, predsednik AFL je včeraj pričal pred senatnim delavskim odsekom in svaril, naj kongres ne napravi napake, da bi prepovedal stavke ki nastanejo pri sporu dveh unij.
Odgovoril mu je ohijski senator Taft, ki je ostro napadel Greena, ki zagovarja take stavke oziroma, da se ne more napraviti ničesar, da se jih prepreči.
Green je rekel, naj kongres dobro premisli, predno bo sprejel kako protidelavsko postavo, da ne bo napravil napake, kot jo je s prohibicijo.
Slo je radi stavk, ki nastanejo, kadar se pri kakem podjetju prepirata dve uniji, katera da ima pravico nad delavci. Ali v slučaju, da člani ene unije nočejo delati na delu, kjer so člani druge ali nobene unije. Senator Taft je zagovarjal idejo, da ae mora take stavke postavno prepovedati, Green je pa trdil, da bi potem nastala v industriji taka zmešnjava, da bi to izpodkopalo ugled Zed. držav v svetu.-
Pazite se, da ja gotovo greste preko cesti pri signalni Util in o pravem iasu, sicer vas sluibujii policist lahko povabi na sodnijo.
Industrija zahteva od kongresa, da zmanjša monopol unij
Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki se peča z delavskim vprašanjem, je prejel polno zahtev od industrije, naj bi kongres strl monopol delavskih unij s tem, da bi iz velikih unij napravil manjše. Poslanec Nixon iz Kalifornije je poročal, da ima na rokah zahteve unijskih članov, ki se boje delavskih voditeljev in zahtevajo od kongresa, naj bi zmanjšal nekaj njfh moči.
Rolla D. Campbell, odvetnik za največje premogarske družbe, je izjavil pred odsekom, da lahko pričakujemo več stavk premogarjev, ako kongres ne ustavi monopol unij. Rekel je, da bi morala biti narejena postava, po kateri ne bi smela nobena unija zastopati več delavcev kot kar jih dela pri enem podjetju.
Poslanec Nixon je rekel, da je govoril z unijskimi delavci v Scranton. Pa., ki so rekli, da bi morala vlada nadzirati glasovanje za in proti stavki ter enako tudi volitve unijskih uradnikov tako, da bi se de. lavcem ne bilo treba bati jeze voditeljev, .če ne bi glasovali po njih volji. Delavci so tudi izjavili, -da bi radi vedeli finančna poročila,da vidijo kako uradniki ravnajo z denarjem.
SFOiraiTC BK SLOVENSKIH BZGUNCEV S KAKIM DAROM
va samogovori, da so vlade posameznih držav v eni republiki.
• * *
Moskva— Ameriški poslanik Smith poroča iz Moskve, da so v ameriškem poslaništvu poslušali prvo radijsko oddajo iz Amerike. Ko so vprašali svoje ruske prijatelje, kaj mislijo o radijskem programu iz Amerike, so jim priznali, da je bil prilično dober, da je bilo pa preveč govorjenja in premalo zabave. Bili pa so zelo zadovoljni s poročilom svetovnih novic. V splošnem so priznali Rusi, kar jih je program slišalo, da je bil zanimiv.
Ko je ameriško poslaništvo napovedalo radijski program iz Amerike, ni tega prinesel noben ruski časopis. Največ se je to razvedelo od ust do ust, kar so raznesli uslužbenci poslaništva. Zato pa tudi ni možno vedeti, koliko ljudi je poslušalo ta program, ker ima komaj eden izmed 1,000 Rusov radijo v hiši.
krat tam močno "smrdelo,” ko je bil še guverner Bricker na vladi, že takrat, trdi Schuster, je preiskal več prošenj za licenco D-4, katere so mu pa odvzeli, ker g°v.g°vor ie e(*en *zme<^ je stavil “preveč vprašanj.” In številnih, v katerih so poslanci
sissippi, je zahteval od ameriških diplomatov, naj nehajo lizati čevlje Jožetu Stalinu. Nje-
to je bilo pod guv. Brickerjem.
Schuster je nadalje čestital novemu guvernerju, ki je začel čistiti državni oddelek za žganje. Pripomni pa, da če hoče guverner Herbert zares odkriti pravo umazanarijo, naj začne preiskovati poslovanje tega urada pred letom 1945. (To je bilo pred administracijo guv. Lauscheta).
zahtevali bolj trdno obnašanje pri poslovanju z Rusijo.
V senatni zbornici je pa senator Brooks, republikanec iz Illinoisa, izjavil, da morata državni tajnik Marshall in ameriški poslanify v Moskvi, Bedeli Smith, prenehati z večnim api-zanjem napram sovražnikom naše svobode.
splošna zahteva, da se ga imenuje za predsedniškega kandidata na republikanski listi leta 1948. -------------o------
Senat je glasoval za vojne davke
Washington. — Senat je sprejel predlog, da ostanejo še nadalje davki na žganje, kožuhovino, kozmetiko, in dragulje. Poslanska zbornica je že prej sprejela sličen predlog, ki ga bosta zdaj obe zbornici priredili.
Prijetna vožnja na rekah Ohio in Mississippi
A. Jusina. Pogreb je danes iz cerkve sv. Stefana. Bil je član več katoliških društev in zvest naročnik Ameriške Domovine. Zapušča edino hčer. Naj mu, bo Bog dober plačnik za vsa njegova dobra dela. _ Umrla je tudi rojakinja M. Vučko, prekmurska Slovenka. Pokopana je bila v soboto iz cerkve sv. Stefana. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. Naj počiva v miru božjem. — V bolnišnico se je podal M. Kavčič. Operacijo je srečno prestal in zdravje se mu polagoma vrača. želimo mu, da bi se kmalu povrnil domov. Pozdrav vsem, J. M., zastopnik A. D.
Na Železnem okrožju so podaljšali pogodbo
Duluth, Minn. — Za vse rudarje po železnem okrožju in v severnem Michiganu so podaljšali sedanjo plačilno lestvi do 15. maja ali pa še dlje. Unija CIO se je obvezala za kakih 18,000 rudarjev, da ne bodo pustili delo, dokler je v delu nova pogodba.
8,000 železniških voz čaka v pristanišču N. Y.
New York— V newyorškem pristanišču stoji do 8,000 polnih železniških voz, ki čakajo, da jih izpraznijo in blago nalože na ladje, dočim povsod primanjkuje vozov. Vzrok temu je, ker vozijo vlaki 7 dni v tednu na pomole, dočim jih izkladajo unijski pristaniški delavci samo 5 dni.
ja. Z Jakšičem sediva pri oknu na naši ladji in opazujeva nizko obrežje na obeh straneh reke. Ladja pogumno reže mogočno reko Mississippi, v katero smo zapluli iz reke Ohio. Kadar smo pripeljali do kakega večjega mesta, je ladja krenila v pristanišče, potniki so se podali z ladje in zasedli pripravljene buse, ki so nas vozili okrog za razgled. Reka je silno široka, da komaj vidiš od enega brega do drugega. Spotoma srečujemo kar cela drevesa, ki jih je voda nekje izpulila in jih nosi s seboj. Krmar mora paziti, da kam ne buti.
Tako potovanje z ladjo je res zanimivo. Prvič se človek dobro odpočije, drugič pa vidi zanimive zgodovinske kraje in mesta ob obrežju. Včeraj, ko je bil Lin-
gumno pograbila kose ledu in jih mrcvarila, da je kar hreščalo. Včasih, se nam je zdelo, so morala kolesa kar dobro prijeti, da so bila kos velikim ledenim ploščam. No, pa smo bili kmalu iz “ledenikov” in voda je bila zopet gladka in prosta vsake take nesnage.
» * *
Zdaj nadaljujem opis s potovanja v petek 14. febr. in sicer smo že v New Orleansu, La. Danes smo prejeli na ladjo tudi Ameriško Domovino. Vsi štirje v naši družbi smo odglasovali, da zasluži uredništvo vse priznanje za točnost in postrežbo.
Danes ob treh popoldne smo izpregll našega konjiča, ki nas je prifural od Cincinnatija, Ohio, do tukaj. Nič manj kot 1,486
čolnov rojstni dan, smo se usta- milj. (še enkrat tako daleč kot
VLAK JE ZADEL V
Danes je četrtek 13. februar- s seboj. Kolesa naše ladje so po- Torej pust jih bo dobro pobodel nijlc io ir mptviu
7	aodiva nin nlrtin »umno notrvaKilii lroaa lodn in lih !nlrni hi rolrol	*	^ iVlIV 1 VllXi
tukaj, bi rekel.
* * *
To nadaljujem v soboto 15. feb. Sinoči smo brali v Ameriški Domovini o snežni nevihti tam okrog Clevelanda. Ljudje božji, kaj vam pa je, da s takimi stvarmi plašite zdaj, ko je že skoraj pomlad. Ne gre mi v glavo, kako je to mogoče, ko je tukaj
16 RANJENIH
Michigan City, Ind. — Vlak Chicago, South Shore & South Bend električne železnice je zadel v bus, v katerem so se vozili prožni delavci. Trinajst delavcev je bilo ubitih na licu mesta, 16 pa je bilo ranjenih. Nesreča
-	-	■	-	se je pripetila na križišču, 10
kot je v Clevelandu na 4. julija milj vzhodno ^ Michigan city.
popoldne. Sonce pripeka od jutra do večera, vse je v cvetju in zelenju. Zares, velika škoda, da ni ta kraj tam kje pri Euclid Beachu v Clevelandu, ali pa' vsaj pri Genevi.
Sinoči smo videli tiste ogromne parade flot, ki so se vile po mestu, ena lepša od druge. Niso take, kot jih včasih vidimo v Cleveandu, niti senca ne. Na flotah so skupine, ki predstavljajo
vili ob obrežju in si ogedali ogro- je od Clevelanda do Willarda, razne zgodovinske običaje in do-
mno pokopališče, kjer spijo ameriški borci iz civilne vojne. Nad 17,000 jih je pokopanih tukaj. Pokopališče obsega 1,323 akrov zemlje. Z busi smo se vozili po cestah, ki so izpeljane po miro-dvoru.
V	nedeljo 9. februarja se je naša ladja ustavila v Louisville, Kentucky, šli smo na suho in v katedralo k službi božji.
V	torek zvečer smo zavozili iz reke Ohio v Mississippi in zabredli v led, ki ga je nosila ta reka
Jack.
Zatožiti moram našega Franceta Jakšiča, da je dozdaj pokadil že en zabojček cigar. Njegova Ančka je strogo pazila, da ni zašel Francelj po nesreči k bari, sinko Frankie nam pa vedno streže in donaša, kar nam srce poželi.
Ravno prav smo prišli, da bomo videli mačkare. Tukaj začno namreč že danes obhajati pustni torek in bodo karnivali vsak dan in vsak večer do pustnega torka.
godke, pa tudi moderne za vsako-jako reklamo. Ulice so razsvetljene, da je kot podnevi. Godbe igrajo, bobnarji udrihajo po oslovski koži, da leti skozi ušesa. Narod pa stoji ob cestah in pozdravlja mimo idoče flote. Vse mesto je v zastavah in kitju, vse Židane volje, da bi še jaz, če bi bil nekaj mlajši, vrgel klobuk ob tla in zavriskal... kaj nam pa morejo.
Vsi ubiti delavci so bili iz Michigan City, iz Gary in Chicaga. Vlak je zadel v bus s tako silo, da ga je presekal na dvoje. Vlak je odpeljal iz South Bend ob 2:30 pop. proti Chicagu. Trupla ubitih je vlak razmetal 200 jardov po progi.
* * •
Altoona, Pa. — Brzovlak, ki vozi iz Detroita v New York, je včeraj zjutraj ob 3:25 skočil s tira na ostrem ovinku. Dozdaj so dobili izpod razvalin 25 trupel. Nad 100 potnikov je dobilo pa večje ali manjše poškodbe.
Lastniki hiš jih nočejo dati v najem
Seattle, Wash. - Tukaj je več kot 2,000 praznih stanovanj, katerih lastniki nočejo dati v najem, dokler bo OPA določevala I najemnino. Kjer je mogoče, jih Lepo pozdravljamo vse skupaj,' oddajo za trgovino, pri čemer A. Grdina in JakšičeviJ vlada ne določa najemnine.

LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HUGO
“Kdo je ta mož?” je vprašal in mu pogledal v lice. Kri iz široke rane je ranjenca pokrila kakor rdeča maska — ni ga bilo moč spoznati. Njegovi lasje so bili sivi.
“Rešil mi je življenje,” je nadaljeval Gauvain. “Ali ga kdo pozna?”
“Ravnokar *e prihajal v trg,” je dejal nek vojak. “Videl sem jga, kako je pridirjal iz smeri Pontorsona.”
Takojl se je pojavil štabni zdravnik z inštrumenti, da ranjenca preišče. “ Nič hudega,” je dejal, “to bomo zašili in v osmih dneh bo mož dober. Lep udarec!”
Ranjenec je nosil pod suknjo trobojno šerpo, pištole in meč. Položili so ga na nosilnico in razdeli. Prinesli so ko-rec sveže vode in zdravnik je izpral rano. Počasi se je pokazal obraz. Guavain je z napeto pozornostjo gledal. “Ali ima pri sebi papirje ” je vprašal. Zdravnik je otipal žepe in privlekel iz enega listnico, ki jo je izročil poveljniku. Medtem je ranjenec, ki ga je bila sveža voda oživila, prišel k sebi.
Gauvain je preiskal listnico. Našel je štirikrat pregrajeni list, ga razgrnil in čital:
“Odbor za javno blaginjo. Državljan Cimourdain . . .” Gauvain je vzkliknil. “Cimourdain!”
Ranjenec je široko odprl oči. Gauvain je bil ves iz sebe. “Cimourdain! Vi ste! Vdrugič ste mi rešili življe--nje-P-
Cimourdain je pogledal Gau-vainu v oči. Nepopisen žarek radosti je razsvetil njegov krvaveči obraz.
Gauvain je padel pred njim na kolena.
“Moj učitelj!” je vzkliknil.
“Tvoj oče!" je dejal Cimourdain.
Gauvain in Cimourdain se dolgo let nista bila videla, toda njuni srci sta bili neraz-družljivo zvezani. Cimour-d'aina so položili v malo sobo rotovža; tam je imel čas premišljevati. Gauvain se je moral odstraniti, ker so ga zvale
ni bil človek, ki bi verjel v nepričakovano srečo — zdaj se je uresničila. Zopet je našel Gauvaina. Zapustil ga je kot otroka in ga našel kot moža: velikega, junaškega in zmagovitega. Pred njim je stal zmagovalec za stvar ljudstva. Gauvain je bil opora revolucije v Vandeji — Cimourdain ga je bil pod'aril republiki. Bil je njegov učenec; kar se je svetilo na obrazu mladega junaka, ki je bil mogoče naplenjen za pantheon republike, je bilo utelešenje njegovega, Cimourdaino-vega duha.
Cimourdain se je skrivnostno opajal s temi sanjami. Pred njegovimi očmi se je njegov učenec dvigal v nebotične višine. Še en tak uspeh kot današnji, pa bo zadostovala ena beseda Cimourdainova, da bo republika poverila Gauvainu celo armado. Že takrat je republika nezavestno hrepenela po vojskovodji. Ne po navadnem, generalu, zakaj le-ta je samo poveljnik armadi, vojskovodja pa je vodja tudi v kraljestvu idej. In takega je bilo republiki treba.
Cimourdain je videl v dre-mavičnem snu, kako Gauvain podi po 'morju Angleže, kako kaznuje kralje severnih držav, kako v Pirenejah potiska nazaj Špance, kako koraka čez Alpe, da zaneti revolucijo v papeževem Rimu. V Cimourdainu sta živeli dve duši, mehka in mrka. Obe sta bili zadovoljni, kajti Gauvain ni bil samo velik, ampak se je »del Oimmtr* ” “ tudi strašan. Cimourdain je
tWnu
mislil, koliko bo treba razrušiti, preden se bo mogla začeti stavba nove Francije in človeštva. Zdaj ni čas, da bi človek bil mehak. Cimourdain je videl pred seboj svojega ljubljenega učenca, kako je, odet v bleščečo svetlobo, razganjal mrak in z visoko povzdignjenim mečem razvijal prelestna krila pravice, razuma in napredka: angel, toda obenem rušilec.
Naenkrat, sredi sna, na višku goreče zanešenosti, je slišal skozi polpriprta vrata go-
dolžnosti in skrbi zmagovalca, vorjenje v veliki pobani, ka-
Cimourdaina je tresla med tem vročica od rane in od radosti obenem.
Bil je v dremavici. Ali je to mogoče? Ali so njegove sanje postale resnica? Cimourdain
mor so nosili ranjence. Sop-znal je Gauvainov glas. Vojaki so dejali.
“Gospod komandant, to je mož, ki je na vas streljal. Vlekel se je v neko klet. Našli
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojše šele pride
smo ga — tu je.” In Cimour-' dain je slišal sledeči razgovor med Gauvainom in kmetom:
“Ti si ranjen?” — “Da, toda zadosti krepak, da me ustrelite.” — “Položite moža v postelj. Obvežite ga, da ozdravi.” — “Jaz hočem umreti.” — ‘Živel boš. Ti si me hotel ubiti v imenu kralja. Jaz te po-miloščujem v imenu repub-
like.”
Senca je preletela čelo Ci-mourdaina. Zdelo se je, kakor da se je mahoma prebudil in v mrki razočaranosti je zamrmral:
“Pomiloščenje!”
Mater dolorosa
Vrnimo se k ženi, ki jo je bil berač Tellmarch odnesel iz velike mlake krvi na pristavi Her-ben-Pail.
JPO-SS m SANS Frank Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba it. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od IS. do 49. leta s prosto pristopnino ln zdravniško preiskavo. Druitvo plačuje 1200 smrtnlne ln 17.00 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1.00 mesečno. Za sprejem aU pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne Informacije se obrnile na društvene zastopnike.
Imenik raznih društev
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija 8vetek, tajnica Mary Unetifi, 922 *E. 209th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary Stušek, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Gerčman in Mary Gregory. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary Janežžič. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; fcaftsnikar Daniel Pufetotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in Varto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. «3 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadaotmiki: Louis Shuster, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach In Joseph Kral. Zaatopnikaaa 8NTnia8fr cesti Andrej
eights* Lou^SimSčičfzdravni^dr
Anthony J. Perko. dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let stai> stl. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 ln do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Stefe. tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 ISt.. EN 8254, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Stefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.	*
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Basler in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 13«. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat at., finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln zapisnikar Ivank A. Turek: nadzorniki: Oeorge Turek, Joseph Koetanjtek, Joseph Pajk. DruStvo zboruje vsak tretji pon deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi St. 2 nove Sole sv. Vida.
Baraga. borštom Frank Martich, 19416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4918: podbortt-nar Steve Stefančič: blvSl broStnar Boštjan Trampuš: govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 19619 School Ave., tel. POtonac 8934; fin tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 162 St., tel. FOtomac 9166; blagajnik Frank Trepal Jr.; nadzorniki: Joepeh Prišel. Frank Mesce. Frank Narobe. Jr.; kon-duktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Anžlin In Lovrenc Pov-Se: zdravnik dr. Carl G. Opaskar, le se vtSs vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik John Lukane, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave.; tel. KE 6433: blagajnik Andrew Maček; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Videmsek in Jack Janc. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Hcflmes Ave., kjer lahko plačete svoj asesment ali Da 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Bever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Rank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant in Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 156 St., zapisnikarica Mary Filipovich. blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko. dr. Škur in dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mater ol, 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markoila, John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. ANTONA FADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Loul' Hočevar, -9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor Fred Krečič, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ot 1 url popoldne v SND na 80. cesti.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO
DRUŠTVO SRCA MARIJE lltaro)
Predsednica Julia Brezovar, pod predsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; druga tajnici Anna Žnidarčič, blagajničarka Louisi Piki. odbornice: Mary Skul; nadzoru odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik Frances Baraga; rediteljlca France: Kasunic; zastopnici za skupna društ-va fare sv. Vida: Mary Tekavec ln Mary Pristov: za klub društev SND in konferenco SND: Murv Stanonik ln Julia Brezovar; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
Auditor*: Frances Tavčar, Jean E. Paik, Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection Is held on meeting night at 7:00 P. M. and the 25th of every month In the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 63 St.. EN 4768 when becoming 111.
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Magr. B. J. Ponikvar, župnik lare sv. Vida: nad-boritnar Frank Perme Sr., podbortt-nar Anton HlabSe. bivčl borštnar Jo-eph Križman, finančni tajnik Edward Jarnik. 1680 E. 133. St.; blagajnik frank J. Godle. Jr., tajnlk-zaplanikar > Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupan-516, Frank Škerl, Ludwig Marolt; spre-vodltelja Louis Erste, Frank Znldaiilč, n oskrbnik pri pogrebih Frank Perne Sr, 1133 Norwood Rd.
DruStvo zboruje vsak tretji petek v nesecu bo 7:30 zvečer v novi Soli sv. flda. Asesment se tudi pobira vsako irvo nedelja v mesecu od 9 do 11 do-ioldne v novi šoli.
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Josephine Stwan; Lieut Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Mary Tekaudc; Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at 'Arms Mary Mahne; picket Mary Petschauer
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Frances Ponikvar. 460 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur In Mary pojnich. Rediteljlca Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svlgel In Mary Kraitz. Seje se vrtijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUSTVO KRANJ
Predsednik Math Kem. podpredsedniki Joseph Drobnkch, tajnik Prank Štefe. 862 E. 73 St.: blagajnik Prank Fende. zapisnikar Prank Swegel. Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnlch ln Anton Sajovic. Zdravniki: dr. P. J. Kem. dr. Rotter in dr. Anthony Star. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu Ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; naysttl: John Ufeir. John
delniško konferenco SND Michael Te-
llch, za klub SND John Žnidaršič, za
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik John E. Mauer, tajnik John J. Matthew Zupančič, zapisnikar John Kaplan. 9108 Union Ave.: blagajnik Matthew Zimerman. Nadzorni odbor: John Nose, Math Zakrajšek in Anton Škerl; zastopnika za SND na 80. cesti; Anton Škufca in John Peskar; za SND
Maple Heights: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna društva fare sv. Lovrenca: Dominic Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: ar. A. J. Perko, dr.- John Folin in dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti.
Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico, imamo tudi močno blagajno. Newburžani pristopite k našemu društvu in ne bo vam žal.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora Je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1947 je sledeč: Duhovni irodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerofc .Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljlca in zastavonoših!a Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Ku har; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-jak-O’Donnel, J. M Seliškar. J. F. Seliškar. A. J. Perko, A .Skur, L J. Perme in C. G. Opaskar in dr. F. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv. vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Feadirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E 152 Št., tel. KE 7131; bolniSua tajnica Frances Leskovec, 19616 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Jlalnlger ln Dorothy Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar. dr. Oarl Rotter, dr. Lotila Ferme In dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo veak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment ae pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina: nredsednik Matt Intihar, podpredsednik Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar ln Mike Anžlin; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v meaecdh: Januarja, aprila, julija ln oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje ln mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsr. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze.
NAZNANILO M ZAHVALA
Mii
Duhovni vodja Rev. Victor Tomo; gl.
AN INSIDE STORY of a
UFE ASSURANCE SERVICE
The Balance Sheet of Canada’s largest life assurance company reveals 1946 as one of the most progressive periods since the Sun Life issued its first policy 76 years ago, but figures alone tell little of the human story behind this meat co-operative enterprise. For instance, last year over $100 million was paid out in benefits.
What did this mean to the thousands of policyholders and beneficiaries who shared it? Here in brief is some
of the story between the lines:
Dorina 1946 one 131 mil* Uon—iiJPylU in hBATH BENEFITS, proridinj • continuing income for widow* and children and •wiring financial security to thousand! of home*.
Another $30 million was paid in ENDOWMENTS.
furnishing for many the cash or life income necas*
saiy to carry out long cherished piana.
BINIMTS PAID SINCI ORGANIZATION $i,nt.mi4t
NIW ASSUSANCIS IN 1744 3346,169,471
of lif. which ihould be free of ill worrio and
ASSUIANCIS IN POaCS $3.573.132.7»
responsibilities.
The savings which Sun Life policyholder* tend to their Company in the form of premiums to provide protection against the hazards of tomorrow are invested in the nation’s industries, in farms, homes and schools, in public utilities and Government Bonds, robe converted into employment and wages, thereby contributing to your economic stability, and that of many thousands of your fellow citizens.
SUN UFE OF CANADA
A ctmtltli »ft <>f Ht Amd top«! tor 1M mt, t, MtM frn
MICHAEL TEUCH
[ prijateljem m znancem prežalontno H nemila smrt ugrabila ljubljenega moža in'očeta
Frank Žigman
ki je umrl nenadoma dne 6. februarja 1947.
Pokojni je bil rojen 9. oktobra 1874 na Kalu pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902.
Pogreb se je vršil iz Anton Grdinovega in Sinovi pogrebnega zavoda na Kalvarijo pokopališče dne 10. februarja, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji.
Na tem mestu se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so poklonili vence ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. .
Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali za svete maše, ki se bodo darovale za mir to pokoj njegove duše.
Zahvalimo se tudi tem, ki so ga prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše ter vsem, (ki so na ta ali oni način iskazali pokojniku kako uslugo ob priliki njegove smrti in tako tudi pogreba.	•
Zahvalimo se vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu — brezplačno.
Dalje se prav iskreno zahvalimo društvu Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ za vso pomoč, ki so jo nam dali ob tej priliki.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vizorno vodstvo pogreba ter vso po-slugo, ki so jo nam dali.
Pokojni zapušča v starem kraju 2 sestri ter več nečakov in nečakinj.
Predragi soprog in oče! Počivaj v miru in večna luč naj 17 si je. Bog Ti daj večni mir.
Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni, bratoljubje vlada v jami, greje prah žar ljubavi.
Žalujoči ostali:
HATIE ZIGMAN, soproga, PRANK, ml., in HENRY, sinova.
Cleveland, 0.18. feb. 1947.
2121 NBC Bide.
OH 7177

umunnmaom
SPOMNITE
T' se
SLOVENSKIH BEGUNCEV, S KAKIM PAROM!
'“AMERICAN IN SPIBIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMEfKSKA m DOMOVINA
■“AMERirAV TO SPIRIT—PORRTflM	^	~	_____
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 35

CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1947
Ne kličite nase svete jeze meftanov!
Naši modri mestni očetje (vsaj nekateri) nam bi radi zapovedovali, kdaj moramo zjutraj vstati in kdaj leči zvečer k počitku. Radi bi bili menda naše pestunje, ali kaj. t
Nekaterim ne gre v glavo, zakaj bi morali zjutraj vstajati “šele" ob petih, ko bi moral biti vsak pošten kristjan pokonci vsaj ob štirih zjutraj. To se pravi mi, drugi meščani, sami jo najbrže vlečejo, blagor jim, do 8 ali še dlje.
Naš mestni odbornik 10. varde, Eddie L. Pucel, je namreč vložil v zbornici predlog, da pomaknemo od aprila do septembra čas za eno uro naprej. O tem bo zdaj debata v mestni zbornici nekaj sej. Upamo in želimo, priporočamo in grozimo, naj modri mestni očetje puste naše ure lepo pri miru, ki jim ne gredo nič v nos. Ako hočejo sami vstajati zjutraj ob treh ali ob štirih, kdo jim pa to brani? Ampak če sami ne morejo zjutraj spati, zakaj ne bi smeli pa mi, če tako želimo — saj smo še v Ameriki, ali ne?
Mr. Pucel, zapomnite si to, da boste s tem prizadeli samo delavca, ker delavec je, ki mora vstajati zgodaj. Taki, ki je prostor njih dela oddaljen, morajo že zdaj vstajati ob petih. Ako bo vaš predlog zmagal, bodo morali vstajati ob štirih. Pa ne bodo šli radi tega nič prej spat zvečer, kpr bo po vašem dan skoro do 10. Torej boste vzeli delavcu eno lepo uro potrebnega spanca.
Imate dovolj drugih važnih problemov za reševati, ne da bi stikali še po hišah, kdaj bo kdo zjutraj vstal. Ali naj taki, ki že zdaj zgodaj vstajajo zjutraj vse leto ne vidijo lepe jutranje zarje?
Apeliramo na pametne mestne odbornike, naj glasujejo za to, da ostane dnevni čas v Clevelandu — po starem! To vsaj toliko časa, da nas ne prevzame kak diktator.
AMERIKA JE PRODRLA V RUSIJO
Začela je z dnevnim programom pošiljati novice v Sovjetsko Unijo
Državni inšpektor za žganje je odstopil po 8 letih službe
Svetuje preiskavo same komisije, ld naj bi preiskovala graft
Edmupd E. Schuster, ki je bil zadnjih 8 let državni inšpektor za žganje, je podal včeraj svojo
Washington. — Državni odde- resl?nacli“- Obenem je pisal gu-lak ameriške vlade je začel z dol-1 !*"■* «“^11 pismo, v ka-go nameravanim programom, da £""J "fvaJa vzroke resignacije.
prodreskozi železni zastor in po- j .’ da.,e,*®.s^ naclna> kako se državni oddelek za žganje sedaj vodi.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trata)
BORBA Z UČITELJSTVOM, jesen zavezniška uprava ni hote-- Kdor bo pisal zgodovino naših primorskih borb, bo med dru-
tom radija razlaga ruskemu narodu pravo demokracijo in razne svetovne vesti.
Program oddajajo vsak dan eno uro in sicer tako, da ga slišijo v Moskvi ob 9 zvečer. Oddajan je v New Yorku do Monako-vega na Nemškem, od tam pa dalje v Sovjetijo po kratkih valovih.
Pri prvem programu v ponde-ljek je govornik razkladal Rusom, da želijo Zed. države razložiti svoje razne probleme in pokazati, kako jih v Ameriki rešujemo. Dalje je govornik povedal, da jim bo prinašal radijo najno-i vejše svetovne vesti, razlago o življenju v Ameriki ter glasbo. Govornik je govoril v ruščini.
„ Pri prvem programu je govornik razlagal Rusom sestavo ame-
“Po osmih letih vestne in naporne službe sem prišel do zaključka, da državni oddelek za žganje ne mara strogega in poštenega nadzorstvg,” je omenil Schuster, v svojem pismu na guvernerja.	f
gim moral opisati tudi, kako so-
la več nastaviti na šolah, ampak riikh držav in skupno vlado. Pole poslala poučevati učitelje, kij vedal jim je za zgled, da v Ame. niso komunisti. Toda komunisti rikl ilQvek lahko potuje od Ne,
Dalje je povedal, da je med odborom, ki je bil odbran izmed senatorjev, da preišče poslovanje z licencami in žganjem, nekdo, ki je hotel nekoč njega samega podkupiti. To je bilo takrat, ko je on, Schuster, predložil poročilo o nekem gostilničarju radi kršitve odredbe in ki je osebni prijate! dotičnega senator ja. Zato je svetoval Schuster guvernerju, naj najprej preišče člane tistega senatnega odbora.
Dalje je povedal Schuster guvernerju Herbert^ naj preišče] §1
Bodoča atomska bomba bo tisočkrat močnejša kot vržena na Japonsko
Chicago. — Edward Teller, eden prvakov v raziskovanju atomske sile, je povedal, da bo bodoča atomska bomba tisočkrat močnejša, kot so bile one, ki so jih Amerikanci vrgli na Japonsko. Ta nova bomba bo uničila vse življenje in naprave na 400 štirjaških milj ozemlja z eno samo eksplozijo.
Ako bi tako bombo vrgel sovražnik na ameriško pacifiško obrežje, je rekel Mr. Teller, bi bilo ogrožano življenje po vsej Ameriki in to vsled radijske aktivnosti razpočene bombi
Profesor je povedal, da ko so metali poskusne atomske bombe pri otočju Bikini, je veter prine-seel radijske valove prav do ameriškega obrežja. Ti so bili sicer tako slabotni, da niso bili nevarni, toda če bi bila bomba razstreljena bližje ameriškega obrežja, bi bili radijski valovi nevarni, morda celo usodepolni. Toda če bi bile bombe, spuščene pri Bikini tisočkrat močnejše, ali pa spuščene v bližini ameriškega . obrežja, potem bi bilo v nevarno-lj sti življenje po vseh Zed. državah, tri profesor.
Poslanec zahteva, da ne ližemo več
Tajnik Marshall |e zagovarjal podtajnika v odgovoru Rusiji
Rekel je, da je Acheson podal izjavo glede Rusije kot uradno dolžnost
LETO XLIX—VOL. XLIX
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice I
Brata išče—
Franc Alojzij bi rad zvedel za naslov svojega brata Jožeta Franc, roj. 1881 v vasi Podstrm-
m ,. , rr • , »	. c8 2 p. Velike Lašče. Naj se
Washington. - Ko je državni zglasi pri Mra Fanny ^
podtajnik Acheson izjavil pred šek, 1142 E. 76. St. Cleveland 3, senatnim odsekom, da je politika Ohio, kjer bo dobil naslov in pi-Sovjetske Unije napadalna in 3m<> od brata.
Demokrat tka seja—
Nocoj ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Eu-clidu. Seja bo v navadnih prostorih na Recher Ave.
Poškodbe je dobila—
Mrs. Frances Kavčič iz 1204 E. 167. St. je tako nesrečno padla na zmrzlih tleh, da si je poškodovala levo roko in sicer ji je počila kost za pestjo. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo Stan Potočar; piše mu iz Ljubljane Marija Petras, roj. Potočar.
Novi uradniki—
Slovenski demokratski klub v1 Euclidu je izvolil za letos sledeče uradnike; Predsednik Louis Zgonc, podpredsednik Louis Godec, blagajnik John Omerza, tajnik Michael J. Boich, zapisnikarica Mrs. Caroline Modic.
raztezilna, se je ruski zunanji minister uradno pritožil pri ameriškem poslaniku Smithu v Moskvi radi teh besed.
Včeraj je na ta protest odgovoril ameriški državni tajnik Marshall, da je Acheson izrekel tiste besede tekom svojh uradnih dolžnosti.
Marshall je odgovoril Moskvi, da to izjavo po ameriškem standardu svobodnega izražanja ni smatrati za sovražno in upa, da je tudi ruska vlada ne bo kot tako smatrala. To izjavo državnega tajnika Marshalla je izročil včeraj Molotovu v Moskvi ameriški poslanik Bedeli Smith. --------------d------
Michiganski guverner je za Vandenberga
Washington. — Ko se je vršil banket v počast kongresnikom iz države Michigan, je govoril tudi michiganski guverner Kim Sig-
hramih
škodovali slovenski stvari. Ta sovražnost se je posebno poznala pri nastavljanju slovenskih učiteljev na šolah, ki so pod zavezniško upravo. V prejšnjem šolskem letu je na teh šolah poučevalo precej komunističnih učiteljev, ki so ob vsaki priložnosti kazali svojo sovražnost do za. padnih zaveznikov. Teh lansko
svoje službe. Hujskali
So proti njim starše in otroke. O nekaterih takih slučajih sem vam pisal.
Sedaj se je ta gonja malo umi-|
držav, pa nima nikjer opravka ne s carino ne s potnim listom. In vendar, je rekel govornik, je vsaka izmed teh držav samostojna, ima svojo ustavo, ki so jo
rila. žalibeg bo precej teh šol odobrili državljani sami in ne kmalu prešlo pod jugoslovansko federalna vlada. Federalna usta-
upravo in bodo spet prišli poučevat razni komunisti; ki sploh ni-
_________(Dalle na 3. strani)
Green svari kongres, naj bo priden proti delavskim unijam
Naj ne napravi take napake, kot jo je s prohibicijo
Washington. — William Green, predsednik ARL je včeraj pričal pred senatnim delavskim odsekom in svaril, naj kongres ne napravi napake, da bi prepovedal stavke ki nastanejo pri sporu dveh unij.
Odgovoril mu je ohijški senator Taft, ki je ostro napadel Greena, ki zagovarja take stavke oziroma, da se ne more napraviti ničesar, da se jih prepreči.
Green je rekel, naj kongres dobro premisli, predno bo sprejel kako protidelavsko postavo, da ne bo napravil napaike, kot jo je s prohibicijo.
Slo je radi stavk, ki nastanejo, kadar se pri kakem podjetju prepirata dve uniji, katera da ima pravico nad delavci. Ali v slučaju, da člani ene unije nočejo delati na delu, kjer so člani druge ali nobene unije. Senator Taft je zagovarjal idejo, da se mora take stavke postavno prepovedati, Green je pa trdil, da bi potem nastala v industriji taka zmešnjava, da bi to izpodkopalo ugled Zed. držav v svetu.
------o------
Pazite te, da ja gotovo Breste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vat elužbujči policist lahko povabi na sodnijo.
Industrija zahteva od kongresa, da zmanjša monopol unij
Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki se peča z delavskim vprašanjem, je prejel polno zahtev od industrije, naj bi kongres strl monopol delavskih unij s tem, da bi iz velikih unij napravil manjše. Poslanec Nixon iz Kalifornije je poročal, da ima na rokah zahteve unijskih članov, ki se boje delavskih voditeljev in zahtevajo od kongresa, naj bi zmanjšal nekaj njih moči.
Rolla D. Campbell, odvetnik za največje premogarske družbe, je izjavil pred odsekom, da lahko pričakujemo več stavk premogarjev, ako kongres ne ustavi monopol unij. Rekel je, da bi morala biti narejena postava, po kateri ne bi smela nobena unija zastopati več delavcev kot kar jih dela pri enem podjetju.
Poslanec Nixon je rekel, da je govoril z unijskimi delavci v Scranton. Pa., ki so rekli, da bi morala vlada nadzirati glasovanje za in proti stavki ter enako tudi volitve unijskih uradnikov tako, da bi se delavcem ne bilo trebe bati jeze voditeljev, če ne bi glasovali po njih volji. Delavci so tudi izjavili, da bi radi vedeli finančna poročila,da vidijo kako uradniki ravnajo z denarjem.
va samo govori, da so vlade posameznih držav v eni republiki.
• * •
Moskva_____Ameriški poslanik
Smith poroča iz Moskve, da so v ameriškem poslaništvu poslušali prvo radijsko oddajo iz Amerike. Ko so vprašali svoje ruske prijatelje, kaj mislijo o radijskem programu iz Amerike, so jim priznali, da je bil prilično dober, da je bilo pa preveč govorjenja in premalo zabave. Bili pa so zelo zadovoljni s poročilom svetovnih novic. V splošnem so priznali Rusi, kar jih je program slišalo, da je bil zanimiv.
Ko je ameriško poslaništvo napovedalo radijski program iz Amerike, ni tega prinesel noben ruski časopis. Največ se je to razvedelo od ust do ust, kar so raznesli uslužbenci poslaništva. Zato pa tudi jii možno vedeti, koliko ljudi je poslušalo ta program, ker ima komaj eden izmed 1,000 Rusov radijo v hiši.
■roman sn slovenskih BIOUNCKV 8 luni DA&OM
krat tam močno “smrdelo,” ko! , , , .	...	, .	.
je bil še guverner Bricker na	^hteval od ameri-
vladi. že takrat, trdi Schuster, sklh diplomatov, naj nehajo h-je preiskal več prošenj za licenco1 zatl čevlje J.ožetu Stalmu> Nje' D-4, katere so mu pa odvzeli, ker jgov govor je bil eden izmed je stavil “preveč vprašanj.” In številnih, v katerih so poslanci to je bilo pod guv. Brickerjem. zahtevali bolj trdno obnašanje
Schuster je nadalje čestital novemu guvernerju, ki je začel čistiti državni oddelek za žganje. Pripomni pa, da če hoče guverner Herbert zares odkriti pravo umazanarijo, naj začne preiskovati poslovanje tega urada pired letom 1945. (To je bilo pred administracijo guv. Lauscheta),
pri poslovanju z Rusijo.
V senatni zbornici je pa senator Brooks, republikanec iz Illinoisa, izjavil, da morata državni tajnik Marshall in ameriški poslanilq v Moskvi, Bedeli Smith, prenehati z večnim api-zanjem napram sovražnikom naše svobode.
splošna zahteva, da se ga imenu-f^' ■fU8lna- Pogreb je danes iz je za predsedniškega kandidata cer*ve av- Stefana. Bil je član
na republikanski listi leta 1948. -------------o------
Senat je glasoval za ▼ojne davke
Washington. — Senat je sprejel predlog, da ostanejo še nadalje davki na žganje, kožuhovino, kozmetiko, in dragulje. Poslanska zbornica je že prej sprejela sličen predlog, ki ga bosta zdaj obe zbornici priredili.
Prijetna vožnja na rekah Ohio in Mississippi
Na Železnem okrožju so podaljšali pogodbo
Duluth, Minn. — Za vse rudarje po železnem okrožju in v severnem Michiganu so podaljšali sedanjo plačilno lestvi do 16. maja ali pa še dlje. Unija CIO se je obvezala za kakih 18,000 rudarjev, da ne bodo pustili delo, dokler je v delu nova pogodba.
Danes je četrtek 13. februarja. Z Jakšičem sediva pri oknu na naši ladji in opazujeva nizko obrežje na obeh straneh reke.
Ladja pogumno reže mogočno reko Mississippi, v katero smo zapluli iz reke Ohio. Kadar smo pripeljali do kakega večjega mesta, je ladja krenila v pristanišče, potniki so se podali z ladje in zasedli pripravljene buse, ki so nas vozili okrog za razgled.
Reka je silno široka, da komaj vidiš od enega brega do drugega.
Spotoma srečujemo kar cela drevesa, ki jih je voda nekje izpulila in jih nosi s seboj. Krmar mora paziti, da kam ne buti.
Tako potovanje z ladjo je res zanimivo. Prvič se človek dobro odpočije, drugič pa vidi zanimive zgodovinske kraje in mesta ob obrežju. Včeraj, ko je bil Lincolnov rojstni dan, smo se usta- milj. (Še enkrat tako daleč kot vili ob obrežju in si ogedali ogro- je od Clevelanda do Willarda,
8,000 železniških voz čaka v pristanišču N. Y.
New York— V newyorškem pristanišču stoji do 8,000 polnih železniških voz, ki čakajo, da jih izpraznijo in blago nalože na ladje, dočim povsod primanjkuje vozov. Vzrok temu je, ker vozijo vlaki 7 dni v tednu na pomole, dočim jih izkladajo unijski pristaniški delavci samo 5 dni.
VLAK JE ZADEL V
s seboj. Kolesa naše ladje so po- Torej pust jih bo dobro pobodel gyjg jg j£ MRTVIH
gumno pograbila kose ledu in jih mrcvarila, da je kar hreščalo. Včasih, se nam je zdelo, so morala kolesa kar dobro prijeti, da so bila kos velikim ledenim ploščam. No, pa smo bili kmalu iz “ledenikov” in. voda je bila zopet gladka in prosta vsake take nesnage.
* * *
Zdaj nadaljujem opis s potovanja v petek 14. febr. in sicer smo že v New Orleansu, La. Danes smo prejeli na ladjo tudi Ameriško Domovino. Vsi štirje v naši družbi smo odglasovali.da zasluži uredništvo vse priznanje za točnost in postrežbo.
Danes ob treh popoldne smo izpregli našega konjiča, ki nas je prifural od Cincinnatija, Ohio, do tukaj. Nič manj kot 1,486
več katoliških društev in zvest naročnik Ameriške Domovine. Zapušča edino hčer. Naj mu. bo Bog dober plačnik za vsa njegova dobra dela..— Umrla je tudi rojakinja M. Vučko, prekmurska Slovenka. Pokopana je bila v soboto iz cerkve sv. Štefana. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. Naj počiva v miru božjem. — V bolnišnico se je podal M. Kavčič. Operacijo je srečno prestal in zdravje se mu polagoma vrača, želimo mu, da bi se kmalu povrnil domov. Pozdrav vsem, J. M., zastopnik A. D.
tukaj, bi rekel.
* * •
To nadaljujem v soboto 15. feb. Sinoči smo brali v Ameriški Domovini o snežni nevihti tam okrog Clevelanda. Ljudje božji, kaj vam pa je, da s takimi stvarmi plašite zdaj, ko je že skoraj pomlad. Ne gre mi v glavo, kako je to mogoče, ko je tukaj
16 RANJENIH
Michigan City, Ind. — Vlak Chicago, South Shore & South Bend električne železnice je zadel v bus, v katerem so se vozili prožni delavci. Trinajst delavcev je bilo ubitih na licu mesta, 16 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila na križišču, 10
li	n, I j	.	.	!™ J K*1!”««	IV
kot je v Clevelandu na 4. julija mzij vzhodno od Michigan City, popoldne. Sonce pnpeka od ju- Vgi ^ delavci 80 bili iz Mi. tra do večera, vse ja v cvetju in chjgan city, iz Gary in Chicaga, zelenju. Zares, velika škoda, da vlak je zadel v bus s tako silo, ni ta kraj tam kje pri Euclid da ga je presekal na dvoje. Vlak
mno pokopališče, kjer spijo ameriški borci iz civilne vojne. Nad 17,000 jih je pokopanih tukaj. Pokopališče obsega 1,323 akrov zemlje. Z busi smo se vozili po cestah, ki so izpeljane po miro-dvoru.
V	nedeljo 9. februarja se je naša ladja ustavila v Louisville, Kentucky. Sli smo na suho in v katedralo k službi božji.
V	torek zvečer smo zavozili iz reke Ohio v Mississippi in zabredli v led, ki ga je nosila ta reka
Jack.
Zatožiti moram našega Franceta Jakšiča, da je dozdaj pokadil že en zabojček cigar. Njegova Ančka je strogo pazila, da ni zašel Francelj po nesreči k bari, sinko Frankie nam pa vedno streže in donaša, kar nam srce poželi.
Ravno prav smo prišli, da bomo videli mačkare. Tukaj začno namreč že danes obhajati pustni torek in bodo karnivali vsak dan in vsak večer do pustnega torka.
Beachu v Clevelandu, ali pa vsaj pri Genevi.
Sinoči smo videli tiste ogromne parade flot, ki so se vile po mestu, ena lepša od druge. Niso take, kot jih včasih vidimo v Cleveandu, niti senca ne. Na flotah so skupine, ki predstavljajo razne zgodovinske običaje in dogodke, pa tudi moderne za vsako-jako reklamo. Ulice so razsvetljene, da je kot podnevi. Godbe igrajo, bobnarji udrihajo po oslovski koži, da leti skozi ušesa. Narod pa stoji ob cestah in pozdravlja mimo idoče flote. Vse mesto je v zastavah in kitju, vse Židane volje, da bi še jaz, če bi
je odpeljal iz South Bend ob 2:30 pop. proti Chicagu. Trupla ubitih je vlak razmetal 200 jardov po progi.
• • •
Altoona, Pa. — Brzovlak, ki vozi iz Detroita v New York, je včeraj zjutraj ob 3:25 skočil s tira na ostrem ovinku. Dozdaj so dobili izpod razvalin 25 trupel. Nad 100 potnikov je dobilo pa večje ali manjše poškodbe. ---------------o-------
Lastniki hiš jih nočejo dati v najem
Seattle, Wash. — Tukaj je več kot 2,000 praznih stanovanj, bil nekaj mlajši, vrgel klobuk ob katerih lastniki nočejo dati v na-tla in zavriskal... kaj nam pa' jem, dokler bo OPA določevala morejo.	I najemnino. Kjer je mogoče, jih
Lepo pozdravljamo vse skupaj,'oddajo za trgovino, pri čemer A. Grdina in JakšičeviJ vlada ne določa najemnine.
"AMERIŠKA DOMOVINA”
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMBS DlfeEVEC, Editor)
6117 St. Clair Aw.	HEndmon 0628	Cleveland 3, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_

m n
678 ,	'1 M '5
16 17 18 19 10 11 u 14 tj 16 17 18 19
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland tn Kanado no POStl za eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta $4i0.
Za Ameriko 6etrt leta $2.50: za Cleveland ln Kanado po poiti četrt leta $3.76.
Za Olveeland in okolico po razna&alcih; celo leto $7.00. pol leta $4.00. Oetrt leta $380. Posamezna itevllka etana 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES:
United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $080 per year . _
U S $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada 6v mail $4.60 for 6 months.
U S. $2.50 for 3 months Cleveland and Ca-nada bv mall $3.75 for 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each._________
Entered pi . i cond-class matter January 6th 1908 Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
at the Post Office at
No. 85 Wed., Feb. 19, 1947
Podgane že zapuščajo ladjo
Stari mornarji so. bili prepričani, da podgane slutijo ne srečo, ki bo zadela ladjo. Zato so skrbno pazili, če ta golazen odhaja z ladje, predno bo dvignila sidro in odjadrala na visoko morje. Ako so videli, da hite z ladje na obrežje, bi mornarjev z nobeno silo ne pripravil do tega, da bi se podallna
Tako je videti, da počno te dni tudi ameriški vodilni komunisti in to tik pred preiskavo pri justičnejn oddelku in v kongresu, ki bo baje prinesel na dan tajno politično delovanje Sovjetov v Ameriki.	. ;■■■	•'
Pred 10 dnevi je odrinil iz Amerike William Z. Foster, generalni tajnik komunistične stranke v Ameriki, rotni list im$odobren za obisk vseh dežel, od Francije pa do Ku-sije
Morris Childs, bivši načelnik komunistov v državi Illinois in sedaj eden glavnih uradnikov pri komunističnem glasilu, Daily Worker, ima tudi že v žepu potni list za sličen zlet ,kot Foster.
Agentje FBI imajo nek nočni klub v New Yorku sta no pod nadzorstvom. Tje baje prihajajo poročila sovjetskih agentov.
Justični oddelek vlade je pripravljen, da podpre kongres pri akciji, da se komunistična stranka v Ameriki prepove. FBI ima že v rokah listo vodilnih komunistov.^
Več agentov kominterne je že zbežalo iz Zed. držav v Mehiko. Dobili so namigljaj, da jih bo poklical na zaslišanje odsek poslanske zbornice, ki zasleduje protiameriške aktivnosti-	iMsutuiiteu*:...
zabijajo, da so v Ameriki, ki sedijo tukaj lepotna gorkem in pri polnih skledah, pa se ogrevajo za režime, ki so sovražni Ameriki, ki strežejo po življenju našim velikim in svobodnim Žed. držav, ki bodo krivi, če bodo prenehali izhajati v Ameriki tujejezični časopisi. Tudi med nami Slovenci v Ameriki imamo take. Saj nam jih ni treba imenovati, ko jhh vsak pozna. Amerikanci se bodo naveličali, da bi jim taki, ki so bili tukaj vzeti pod streho, metali gnoj pred prag.
Mi smo že večkrat zapisali na tem mestu: ne pozabite, da ste zdaj Amerikanci in da ste prisegli zvestobo tej novi domovini. Vprašali smo: na kateri strani boste, če pride do oboroženega spora med našo novo domovno in med totalitarizmom, katerega nekateri zagovarjajo in se ogrevajo zanj. To naše vprašanje se vedno bolj oblikuje. Dobro bo, da se enkrat razčisti, da bomo vedeli, kdo je je kdo. Vsak ima prosto voljo, vsak mislil in dela kar hoče, ampak kdor bo hotel ostati tukaj, bo moral pač delati tako, kot bodo ukazale naše Zed. države. Lahko bo pa vzel svoj klobuk in otresel prah s svojih čevljev od Amerike ter šel tje, kjer je rdeči paradiž. Čim prej, tem boljše. V Jugoslaviji so obsodili v smrt ljudi, katere so obtožili vohunstva za Zed. države. Smešno! Smešno namreč to, da bi hotele Zed. države morda kdaj po-basati Jugoslavijo v svojo malho. Toda Zed. države bodo morda posnemale Jugoslavijo v tam, da ne bodo sicer takih, ki se ogrevajo za Titov režim, pošiljala v smrt, ampak v naročje Titu. Se reče, saj bo morda to za nekatere prav toliko, kot če bi jih poslali v smrt. Toda to menda sami nočejo, ker drugače ne bi tako ploskali Titu.i i	'•1 '
Vsa znamenja kažejo, da bodo kmalu v Ameriki samo Amerikanci. S tem mislimo vse, ki so zadovoljni s takim sistemom vlade, ko ga imamo,v Ameriki. Smeti bomo pa pometli z veliko metlo. Pošteno in prav! ,
Odpri srce, odpri roke...
.župnik NACE BRGLEZ na;-daljuje svoj opis ječe v AJDOVŠČINI. Da ne bo predolgo, preskočimo tu cele mesece, pd’ avgusta 1945 do februarja 1946. Naj nam pove, kako se mu je godilo tam lansko leto v marcu: * * *
“Poleg skrajno slabe prehrane je bila skrajno zanič zdravstvena oskrba v jetnišnici. Med drugimi sem radi slabe prehrane tudi jaz zbolel. Tri tedne sem se javljal na zdravniški pregled. Zaman! Kadar je bil v poslopju zdravniški pregled se nihče ni zmenil zame, da bi me prišel klicat in me odvedel v ambulan-sem radi hudih
čevljem, da sem imel potem dobrih 14 dni črno in plavo nogo. Rekel mi je:
“Ste mmmislili, ddda bbbdste kkkomandirali, pppa zdaj ddde-lavci kkkkomandirajo.”
isti.	,	to. Sredi marca
-PvekftteH-kfDgi trdijo, da se William Foster ne bo več ,elodčnih krijev, WWLflK* dni. V
rnil iz Moskve v Ameriko...	eJavi se mi ie i
povrnil iz Moskve v Ameriko...
Podgane že zapuščajo ladjo. Najprej velike podgane, za njimi bodo hiteli, če bodo mogli, tudi podganjiči in pod-ganjički. Srečno pot, golazen...
Tujezemskim časopisom v Ameriki bodo stopili na prste
Kdor ne hodi pri belem dnevu okrog z zavezanimi očmi, ta lahko vidi, da so medeni tedni med Zed. državami in Sovjetsko Unijo že davno minili, ln kdor zasleduje vedno večjo 'akcijo v Ameriki proti komunistom, ta ve, da se Amerikanci dobro zavedajo delovanja pete kolone v Ameriki. In kdo je ta peta kolona? Kot je videti, štejejo Amerikanci k peti koloni vse, ki s tako vnemo zagovarjajo totalitarne režime, kot jih imajo danes v Rusiji in Jugoslaviji. Mi smo na tem mestu že opetovano poudarjali, da se bije danes hud boj med demokracijo in totalitarizmom ali komunizmom. Z drugo besedo: boj med ameriško demokracijo in komunistično diktaturo, ki je na pohodu, da podjarmi svet.
Amerikanci se dobro'zavedajo, da napenja Moskva vse sile s svojimi sateliti, kot je Jugoslavija, Poljska, Bolgarija, da bi izolirala Zed. države od ostalega sveta. To je predigra, da se komunisti polaste Zed. držav. Ta boj ni več za kulisa-mi, to je že kar odprt boj in Amerikanci so se namenili, da ne'bodo podlegli brez odpora. In ta odpor obstoja v prvi vrsti v tem, da so začeli Amerikanci čistiti v tej deželi komuniste in njih sopotnike. Vidimo, kako jih že čistijo iz delavskih unij. Videli smo, kako jih mečejo iz vladnih služb. Pa to je šele začetek in prepričani smo, da Zed. države ne bodo odnehale, dokler bo dežela počiščena protiameriškega rdečega elementa.
Pred par dnevi smo zvedeli, da je v kongresu vložen predlog, ki zahteva, da se časopisom v Ameriki, ki niso tiskani v ameriškem (angleškem) jeziku, odvzame poštne privilegije, ako ne bodo imeli pri vsaki nogici tudi angleško prestavo. Poizvedovali smo dalje in zvedeli, da tak predlog v res-niri še ni vložen. No, morda res ni, ampak že sama misel na tak predlog daje človeku misliti. Ako bi tak predlog postal postava, bi to pomenilo, da bi bilo s tistim trenutkom tudi konec tujejezičnih časopisov v Ameriki.
Tak predlog 'ne bi bil vložen z namenom, da bi hoteli ameriški kongresniki vedeti, kaj pišejo tujezemski časopisi v Ameriki. Ne, tega ne, ker vlada pač dobro ve, kaj kateri teh časopisov piše. Predlog bi imel samo namen, da se tako časopisje enostavno zatre.
Pa zakaj vse to? Zato, ker nekateri časopisi, ki uživajo v Ameriki vso svobodo, na vsa usta hvalijo vse, kar je komunističnega. torej učijo svoje čitatelje nekaj, kar je proti ameriškemu sistemu vlade. In ameriška vlada, ki je sirer proti takemu pisanju, mora tako časopisje celo razpošiljati po
pošti.	'
Vsi vemo. da n so vsi časopisi taki, verno, da jih je še mnogo, ki se dobro zavedajo, da morajo biti lojalni svoji novi domovini, kateri so priseg'i. Toda jih je pa mnogo, ki dan za dnem ne pišejo drugega kot o dobrotah, ki jih prinaša komunizem. Dan za dnem vidijo edino demokracijo in svobodo v režimih, kot je v Jugoslaviji ali Moskvi. Ti, ki po-
plavi se mi je vrtelo. Dne 15. marca ob devetih zvečer pride poveljnik straže, poročnik Milan Pahor, doma nekje v vipavski dolini. Bil je invalid brez desne roke, Ukaže nam, da moramo takoj poribati sobo, ker verjetno pride drugi dan komisija iz Belgrada od notranjega
ministerstva.
“Bolan kakor sem bil, ga prosil, naj me pusti ležat), češ, da v resnici ne morem nič delati. Moje besede je vzel na znanje kot upor! Surovo se je zagnal vame, a ker me radi ene same roke ni mogel nadvladati, je poklical drug^'stražarje. Prišli so, me kruto pretepli, obrcali in odvlekli na hodnik. Tam sem jih znova dobil, kamor je pač priletelo. Zlasti se me je privoščil stražar z eno roko. Za slo-
ft VtlUA^
“Bolj ko sem dopovedoval, da se misem upiral ribanju sobe iz upornosti, ampak radi bolezni, manj si je dal dopovedati. Zmerom bolj divji je bil. Končno sem umolknil in se vdal v svojo usodo.
“Pahnili so me v temno betonsko celico, brez pričen in odeje. Vso noč sem hodil sem in tja po. celici in čakal, da se zdani. Ce bi se bil vlegel, bi se gotovo sil-
“Drugo jutro me stražar odvede k raportu pred upravnika zaporov. Dobil sem kazen radi “upora” — tri dni posta in tri noči trdega ležišča. To se je potem spremenilo v sedem dpi zapora v tisti betonski celici brez vsake odeje. Glede hrane so mi prizanesli, ker sem bil itak
odpadkov. Takoj, ko sem to opazil, sem prosil za metlo in smetišnico, da bom sam pospravil nesnago. Vse do tega ponedeljka zvečer sem prosil brez uspeha. Ko so bili odvedli tovariša v drug “bunker,” mi je poveljnik straže povedal, da pride drugi dan visok obisk, naj torej zdaj posnažnim ono nesnago. Toda kako? Z golimi rokami naj zmečem odpadke v "klblo,” rok si ne smem umiti, kar ostane na tleh, pa naj poližem...
“Moral sen »a delo. K sreči je poveljnik odšel za nekaj časa, medtem sem pa naprosil stražarja po dolgem moledovanju, da sem si smel umiti roke in tla s cunjo pobrisati.
“V teh ‘bunkerjih’ so imeli čez zimo spravljeno repo. Ko je repe zmanjkalo, ni nihče počistil umazanije za njo. že pred menoj so imeli tu zaprte razne trpine. Tako je moral nekdo zgrešiti ‘kiblo,’ in njegovi odpadki so ostali pod oknom. . .
* * ' *
“Vso umazanijo v sobi so sedaj naenkrat pripisali — meni. Naenkrat se pa napove ‘visok o-bisk.’ Imeli so priti gospodje od novoustanovljenega visokega sodišča Slovenije. Torej moram hitro vse sam posnažiti — za seboj...
“Tudi za čiščenje sten mi niso dali ničesar v roke. Kako naj opravim delo, pa naj imam še tako dobro voljo?? Polagoma so uvideli, da nikakor ne morem, pa so končno poslali neke druge jetnike z metlami in ti so za prvo silo očedili prostor.”
• * *
“Naslednji dan okoli poldne se prikaže pred mojim bunkerjem celokupno zastopstvo najvišjih predstavnikov OZNE, javnega tožilstva in vrhovnega sodišča, šef komisije najvišje-ga sodišča BARIČEVIč (poleg Prohinarja največji rabelj !)J me vpraša, zakaj sem dobil ‘disciplino.’ Razlagam mu na kratko ves dogodek z mojo boleznijo
pravil. Presuval mi. je rebra. [ tistem trenutku storjen. Vsak Obrcal me je, kamor je zadel. | drug spomin je lahko zabrisati s Preboksal me je. Preklofutal kesanjem in z blago mislijo, te-
me je. Vmes mi je utegnil tudi očitati, da sem visoki komisiji lagal in njega blatil.
“Molčal sem na to in potrpel. Saj sem lahko videl, da pri besnem ih podivjanem človeku ne opravim z nobeno besedo nič. Tako sem tudi to kazen v disciplinski celici prestal, čeprav sem res moral uporabiti do skrajnosti vse evoje dušni moči, da sem vzdržal. Bog mi je tako pomagal, Ja se tiste diii in noči v taki luknji brez vsega niti prehladil nisem.”
“Spal sicer nisem ves teden skoraj nič. Zeblo me je nepopisno. A s hojo po tesnem prostoru in telovadbo sem se toliko ogreval, da sem prestal mraz brez večje škode.	,
“V nedeljo 24. marca sem prestal to kazen. Poslali so me nazaj v celico 167 med druge sotrpine. Vsi so me željno pričakovali in z veseljem sprejeli. Veliko smo si imeli povedati, štel sem mesece svojega trpljenja v komunistični mučilnici — naštel sem jih osem, pa še zmerom nisem vedel, zakaj sem tu.
“Sojetniki so mi povedali, kaj se je med tem zgodilo s pokojnima dr. Križajem in blagim župnikom Cerkovnikom!
“Imel sem priliko sam videti, kako globok vtis je napravila na vse pripornike smrt dr. KRIŽAJA. Neverjetno globoko jih je presuni! njegov trikratkni vzklik pred smrtjo, ki so ga sami slišali: ŽIVEL KRISTUS KRALJ!”
Župnik Brglez opisuje še svoje nadaljne doživljaje. Za celo knjigo jih je. Toda na roki i-mam toliko takih popisov, ki so drug drugemu enaki, da bi lahko ž njimi polnil vse svoje kolone. Naj zadostuje vsaj zaen krat.
Ako je kdo med vami, ki se
vmes upravnJkiaporov PELKO J*””‘5“ K£
vek na AMERIŠKO DOMOVI-
I že dosti izčrpan.
sem 1 “Kazen sem nastopil v nedeljo
zjutraj 17. marca, ljek so mi poslali nekega partizana iz leta 1941. Po poklicu je bil ključavničarski pomočnik, okoli 24 let star. Povedal mi je marsikaj, česar poprej nisem vedel. Iz njegovih ust sem slišal, da tudi v rdečem Izraelu ni vse v redu. Med seboj napravljajo silne obračune.”
bivši jetnikši paznik v Novem mestu in pozneje nekako do 1. marca upravnik OZNInih zaporov v prisilni delavnici, in reče: “Tega pa nisi povedal, da si se uprl in pročnika pograbil za jopič!”
Odgvoril sem:
“Bal sem se, da bom radi sla-0 bosti padel in se udaril ob miz,
V ponede- n‘ r0*3, ’ družabnika, Več nisem hotel reči. Ali naj “ tožim poročnika?
Na moj odgovor so molčali, me nekaj časa debelo gledali kot zverino v živalskem vrtu, potem so brez besede odšli. Ostal sem
NO s pripmbo, za koga je. plačaj 1 — Zaplot.
Bog
“Zvečer pride poročnik PAHOR k meni v celico. Seveda ne na prijazen obisk. Kar je le mo-
Srce—Sodnik
(Odlomek iz Ivan Cankarjeve: "Skodelica kave.”) Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega Duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasi počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju- Nenadom ma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele
ga ni mogoče zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane na vekomaj.	,
Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: "Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera 1”
Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je grdi, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Sr-ce (srce pomeni tu isto kot vest, in sicer pravilno in tenko vest, ki je res pravi in pravični sodnik, ne pa vest “tega sveta ” ki sodi, da mu je duša čista, če ni ubijal, kradel, prešuštvoval itd., pa z mirno vestjo žali in zaničuje strže, zapija otrokom kruhek, odira, sovraži, zbira zaklade iz bližnjikov krvi, obrekuje. V katekizmu je malo grehov napisanih samo za enega pač, ki ima nepravilno vest in vidi le par hudih grehov v njem naštetih, onih, ki jih .preganjajo tudi o-rožniki, ali, policija. Op. pisca), ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in u-morom. Srce ve, da “zavratnež ubija,, s pogledom, z mečem junak” ; in rajše bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso • poglavitni. če bi bAo srce izpovednik — dolga in strašna bi bila izpoved!
Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati ž besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadaje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu, kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamena.
“Ne, kradel nisem, ne ubijal, ne prešustoval; čista je moja duša!”
Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu, Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešustoval 1 Pravični sodnik, srce, bo raše odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov. . .
Resnicoljub. •
AL PA NE
Naš Buiek je vesel zarezgetal, nato pa skočil izpred Gospodari-chevega hotela, da je pod kolesi zašu.mela deževnica na vse strani. Slabo smo začeli teden, bi rekel. Toda med našo družbo je prevladovalo splošno upanje, da dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti, se bo že prevedrilo. Dajali smo slovo prijaznemu Jolietu in prosili v duhu za zamero vse, pri katerih nismo povasovali.
Do Lemonta, ameriških Brezij smo imeli borih 13 milj, katere smo “pojedli” kar gredoč. Radoveden sem bil, kakšne so prav za prav te ameriške Brezje, o katerih sem že toliko lepega slišal, pa še nisem imel časti in prilike, da bi si jih bil osebno ogledal. Naš voznik, Mr. Grdina, je pa tam kot doma, zato nismo spraševali za pot Pripeljemo pod dokajšnjo vzpetino in Mr. Grdina nam pove, da smo tam.
„ hriba. Pa res nisem mislil, da je vse tako lepo in veličastno urejeno. Saj to ni kak skromen slovenski samostanček, to je že kar veličastna, moderna zgradba, ki so jo zgradili naši pridni slovenski frančiškani. Mr. Grdina nam je povedal, da venomer dodelujejo, prizidavajo, izboljšujejo.
“Čakajte,” je rekel Mr. Grdina, “da si boste vse ogledali, potem boste šele rekli, kaj vse morejo zgraditi pridne roke Slovenca, ki ne dela zase, ampak za blagor naroda in za čast božjo.”
“Ni čudno,” sem priznal, “da pridejo naši Slovenci tako radi tukpj sem, ko je tako lepo. Poleti, ko je vse v cvetju in zelenju, mora biti pa res prijetno.”
“Potem si bomo ogledali še druge lepe stvari gori na hribč-1 ku, posnetek Bleda, groto in drugo, vse ročno delo pridnih frančiškanov,” nam je povedal Mr. Grdina. “Buick obrnita nazaj, potem pa pridita za nami v kapelo,” je dodal, ko sta odhitela i gospodom Froncom v samostan.
“Kam se jima tako mudi,”
zabrnila na širokem pločniku pred prostrano garažo in se podala v notranjost velikega poslopja. Ker nisva bila z Jakši-čem še nikoli tam, sva pritisnila na prvo kljuko in prišla doli po stopnicah v prostorno jedilnico.
“Nebesa so nam naklonjena,” sem pripomnil Jakšiču, “ki so naju privedla najprej v tale prostor. Vidiš, France, tamle je pa kuhinja, kakor mi pripoveduje moj nos, ki malokdaj fali, ne bo brez nič. Ali bi stopila tje in jih pozdravila?”
“Najprej bova šla k maši, potem se bo pa že videlo, kako in kaj. Saj sva se za prvo silo že v Jolietu podprla.”
“Saj sem tudi jaz takega mnenja, pa kaj morem jaz za to, če sva se pa znašla najprej v takem prijaznem kraju. Vi, slišite” sem ogovoril prijaznega fanta, ki je hitel preko dvorane, “kod se pa pride v kapelo?” Pokazal nam je vrata v nasprotnem koncu dvorane in hitel naprej po svojih opravkih. “To bo eden izmed dijakov naj-brže in za gospoda študira. Do-
bro mu je, ki je tako okroglih lic,” povem Jakšiču, ko sva odprla vrata v kotu in lezla gor po stopnicah. Znajdeva se na dolgem mostovžu in zopet nisva vedela, kam bi se obrnila. Prijazen redovnik nama pomaga iz zadrege in nama pokaže v kapelo. Dopadlo se mi je, ker je vladala povsod taka lepa čistoča, pa tako svečan, blagodejen mir.
Vstopiva v kapelo, kjer naju je objel tih polmrak. Sveta tihota je vladala v prijaznem hramčku božjem, da sva nehote tudi midva stopala po prstih do klopi. Pri oltarju je ravno končaval službo božjo p. Kazimir, naš stari znanec in dober prijatelj. Ker ta maša ni bila naša, sem bil lahko nekoliko raztresen in sem zvedavo ogledoval prijazno kapelico. Torej tukaj sem romajo naše slovenske žene iz Clevelanda in od drugod. Ni čudno, če jih tako vleče sem, ki je res vse tako prikupljivtg tako domače, tako naše, da se človek res lahko zbran pogovarja’ s svojim Bogom...
Ko je odstopil p. Kazimir, je pričel s sv. daritvijo naš gospod Fronc. Poskušal sem hiti zbra-
nih misli in samo enkrat mi je .za tremrtek ušla misel na posvetne stvari. Po prvem evangeliju sem si namreč mislil, če bi ne bilo dobro, če bi šel pobirat mi-lodare. Nekaj bi že nabral, saj smo bili trije pri maši: Mr. Grdina, Jakšič in jaz. Pa kaj se ve, če bi meni zaupala in kaj vrgla v klobuk, ki smo si preveč domači. Jakšič kolikor ga poznam, bi hotel najprej vedeti, koliko bom jaz dal. Opustil sem torej tisto misel in hvalil gospoda Fronca, ki se je naglo obračal. Spomnil sem se v mlada leta, ko sem ministriral bratu Jožetu v Ljubljani in v Kranju. K nama so ljudje radi prišli, ker svš res naglo opravila, posebno jaz sem bil uren. Mi Meniševci smo bili sploh znani, da hitro molimo. Pri VikleČih, na primer, bi dobili pa prvo nagrado, če bi šlo za tem. Kadar je zvečer molila rožni venec ta stara Viklečka (naš oče so ji rekli Vikleča tabla, pa ne vem, zakaj), je tako drdrala, da so jo komaj dohajali. Pa jo je hlapec po-gruntal, ki matere ni mogel dohajati z odgovorom in je. začel: “trikrat za enkrat za nas prosi. . . ”
Mm ItEH KRANJSKIH BUTOV FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
Andrej je bil tedaj odložen, ker je bil prišel že malo k moči, d« ima generalu J. streči v bolezni in ga prekladati. General J. je bil plemenitega stanu in tudi Napoleon sam ga je spoštoval. Lepo in skrbno mu je stregel Andrej, kar je le mogel. S časom se je dobro navadil francoskega jezika, ker je vedno moral govoriti z generalom, general pa drugega ni znal kot francoski.
Grozno se je tožilo generala po njegovi domovini. Večkrat je tožil svojemu strežaju: “Glej Andrej, kako žalosten je 'moj stan. Jaz sem daleč doma, prav iz Pariza sem. Imam še očeta in mater: bogati so moji stariši, veliko imajo premoženja; jaz — jaz pa sem tukaj tako reven, od vseh zapuščen, ranjen in trpim hude
General pravi: “Andrej, prav praviš, resnico govoriš. Ne- zamerim ti, temveč hvaležen sem ti, da me tako lepo opominjaš. Res je, dokler je človek zdrav, pač malo misli na Bega, posebno v vojaškem stanu;, nesreča še le človeka uči, da naj išče pri Bogu pomoči.”
Andrej zdaj svetuje generalu, da naj le iz srca vzdihuje k Bogu in ga s trdnim zaupanjem prosi zdravja. General posluša rad vse, česar bi v zdravju še slišati ne bil hotel, in zmanjševale so se bolečine njegove rane.
Nekega de ngre Andrej za svojega bolnika iskat boljših jedi, pa dobi le malo in še to težko. Ves šplašen in prepaden pride v bolnišnico nazaj in reče svojemu generalu: “Gospod kaj, bo? Kako bomo bežali?
DROBNI VESn IZ SLOVDUE
(Doile prsko Trite)
11. strun podobno kot komunisti imeli pri so učitelji po poklicu. Kljub temu, da se je gonja proti sloven-
bolečine. Tukaj V tuji ruski Vedite, naša vojska je izgub-deželi bom moral umreti, tež- Ijena; zvedel sem za gotovo od
ko bom kedaj še videl svojo domovino, težko še kedaj objel svoje stariše. Kaj mi pomaga, da so mi stariši pripomogli toliko, da sem general, ko sem pa zdaj tako zapuščen in v taki nadlogi. Oh, ako bi moj oče in moja mati vedela, kako se mi godi, gotovo bi se milo zjokata, toda tega jima še sporočiti ne morem iz tega pustega, mrzlega kraja!"
Lepo je Andrej tolažil ranjenega generala: “ Plemeniti gospod general, nikar preveč ne žalujte, ampak dajte se potolažiti in spomnite se, da imamo dobrega Očeta v nebesih, kateri nikogar ne zapusti in vsakemu rajd pomaga, kdorkoli v njega zaupa. Trdno zaupajte v dobrotljivega nebeškega Očeta in videli boste,da bo vaše nesreče kmalu konec. Glej-se ravno tako, godi.
takih, ki so pribežali iz Moskve. Rusi so veliko mesto Moskvo požgali; naši vojaki nimajo ne jesti, ne strehe, Rusi pa jih v tej hudi 'zimi neusmiljeno pobijajo in lovijo. Vse se pomika nazaj proti nemškim deželam. Rusi pritiskajo za našimi in jih podijo.neusmiljeno. Naš cesar Napoleon je zapustil svoje vojščake v največji nadlogi in največji stiski in jo pobrisal na Fransko.”
General se grozno prestraši tega žalostnega sporočila in reče: “Oh, zdaj vidim, da je moja nesreča prikipela do vrha. Ruski meč bo storil konec mojemu življenju ip moje truplo bo gnojilo rusko zemljo. Ljubi Andrej, ker si meni tako dober in tako postrežljiv, naj ti Bog obilo povrne vse to, kar mi dobrega storiš, če ti jaz n« bom mogel povrniti. Ce pa ostane-pri življenju, povem ti, da
skim učiteljem, ki so jih nastavili zavezniki, zmanjšala in sc ljudstvo ni dalo več nahujskati, vendar beremo v primorskih listih še v decembru par značilnih slučajev. Tako so komunisti dvignili v Sesljanu protest proti učitelju Albinu Pristavcu. Napadali so ga, češ da je bil Mihajlovi-čev četnik. Reg ne vem, ali je bil ali ne, vidi pa se iz tega da sme po njihovem biti učitelj samo, kdor je bil za komunista Tita. V Skednju pri Trstu so nastopili proti učitelju Valentinčiču. Očitajo mu, da se je pisal pod Lahi Valentini. Pri tem seveda zamol-če, da so Lahi Slovencem nasilno spreminjali imena.
ZA LAHE. — Slovenski komunisti šhmi pa se na drugi strani neprestano družijo z Lahi. Skupaj nastopajo povsod z italijanskimi komunisti. Vse jim jc samo komunizem, nič pa slovenska- narodnost. Ob vsaki priliki delajo za italijanskoslovensko prijateljstvo, če je to na korist komunizma.
Tako beremo v komunističnem glasilu “Primorski Dnevnik,” kako je “Fronta italijanske mladine!’ milostno sprejela povabilo jugoslovanske ljudske mladine, da pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo. Tam bodo proslavljali italijansko-jugoslovansko prijateljstvo v času, ko slovenski narod objokuje izgubo Gorice in Trsta. To je domoljubje slovenskega komunista.
Pravtako beremo, kako so italijanski rokoborci bili povabljeni na tekmo v Ljubljano. Tam so zmagali z 5:2.
In spet smo čitali v “Primorskem Dnevniku” proslavo sodelovanja med italijanskimi in ju-
pravljeno orožje za spopade s komunizmom. Ta najdba je šla posebno na živce komunističnim listom in so seveda o tem obširno pisali. Policija je našla kasneje še nekaj drugega skritega orožja. V Trstu živimo tedaj na precej vročih tleh. Bog zna, ali se bodo ta tla kaj ohladila, ko začne poslovati nova tržaška državica. Veliko upanja nimamo.
-o-
Pritožba iz Meta
katerega se vedno rad spominja. Rekel je, da ima stavo z nekom v Girardu, da bo dlje živel kot oni. Ne vem, kako bo, ker sta oba še dobro pri moči.
Srečali smo se tudi z Mrs. Cer-talich, njeno starejšo in mlajšo hčerko. Obe, mati in hči sta vdovi. Imajo se prav dobro. Lepo hišo imajo, eno pa še v najemu. Povabili sta nas na kosilo in nam prav dobro postregli, še celo potico sta postavili na mizo. Vidiš, Jaka, sem pridi, se ti nudi lepa prilika in pa izgovor da boš videl lepo Kalifornijo, ha, ha. (Tudi jaz rečem: ha, ha in
še enkrat: ha, ha; op. Jak.).
' Obe sta zelo prijazni in vse imata tako lepo urejeno; okrog hiše polno cvetlic in lepega grmičja, prav kakor imajo radi naii Slovenci.
Bi še kaj napisal, pa je prevroče. Moram pogledati v ledenico, če je kaj hladnega tam zame. Brez nič ne bo. Pozdravljam vse skupaj v Girardu in Clevelandu pa, seveda, tudi drugod, Ameriški Domovini pa želim največjega uspeha, da bi bila v vsaki slovenski hiši po A-meriki.
Joseph Cekuta.
VEt POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME ^
Joliet, 111, — Nekaj bi se pritožil, če bi kaj pomagalo, pa ki vem, da ne bo. Poslal sem vam prelepo pesem, da bi jo priobčili, pa je niste. Pa kaj je za ena po-štajna, da je niste? Morda je bila prehoda in bi je papir ne prenesel? če niste zakurili ž njo, jo priobčite. (Viže nismo mogli najti zanjo, John, viže, pa je šla; op. ured.)
V	koloni “<fe verjamete, al’ pa ne” sem bral, kako ste mi iaV kali prayo ime in da ste nazadnje iz treh enega pogruntali. To ni nič tri, imam jih Omen nam-), reč) najmanj 30, eno bolj pri? pravno od drugega, pa ki na vsakega slišim.
Zimo imamo tukaj prehudo, Ubogi Milwaučani in Sheboy-gančani, ki so imeli toliko snega, tukaj smo ga imeli pa samo 3 palce, ampak ta je pa ves led. No, tega bomo kmalu “predihali,” saj se nam bliža sv. Matija, ki led razbija.
V	imenu vse naselbine sš prav iz srca zahvalim Milwau* čanom in Sheboygančanom, ki so nam poslali tako ostro bur-jo, da nam je prepodila vse muhe in komarje. Nobenega več ni tukaj.
Pozor« pohabljeni veterani!
Nov Pontiac avto, ki ima posebne kontrole, vam omogoča avto voditi. Pontiac daje posebne prioritete, da ga kanalu dobite, to je oni veterani, ki so kvalificirani. Zglasite se pri meni za podrobnosti
MR. PHILLIP SUMRADA
C. J. HARMON, INC.
2926 MAYFIELD RD — ER 2400 — CLEVELAND HEIGHTS
Delo je v čisti, zdravi okolid
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 86 let starosti naj se priglacijo.
$29 za 40 ur dela na
) Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor budi' za oglase: Uprava lista "NOVI SVET” v Ohicagi, na naslo-
vu 1849 W. Cennak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-1 ' se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
MitiimiiiiiiiimiiiitiiiimiiimiiiMHiimiiimiiHiiiiiiimimiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiie
Tisto, da mi je v kleti eden goslovanskimi komunisti, ko jej umrl brez krsta, ni res; še žita 20. dec. poročal, kako je Tito j vi kakega pol soda, Vendar se izpustil italijanske ujetnike in i mi zdi, da piu sapa pojenjuje jih poslal domov, da bodo že za in tudi na pljučih m6ra nekaj (doma. Vse to. ker-i* hotell...................... '
Ljubljane, poglavitnega mesta ilirske dežele. Nisem sicer ranjen, kakor ste vi; a huda vročinska bolezen me je položila na postelj, da sem komaj ostal pri življenju. Trdno sem poklical Boga in ga prosil iskreno, da bi'me še ne poklical v mladih letih s tega sveta. Bog se me je usmilil in zopet sem ozdravel. Ravno tako boste tudi vi še ozdraveli in videli svoje stariše, zaupajte le trdno v Boga!”
General pravi nato: “Andrej, ti me prav lepo učiš; vse ti verjamem, ker takih lepih besed mi še nikdo ni povedal kakor ti; pa vidiš, moja rana je prevelika, težko da se mi zaceli, Boga pa tudi ne morem prositi, ko ne morem moliti zavoljo velike bolečine.”
Andrej nato pravi: “Dragi gospod, vi ste učen mož; zvedeni ste v vojaških in tudi v drugih učenostih, sicer bi ne bili postali general; pa ne zamerite, če vam rečem, da se krščanskega nauka še niste kaj dosti naučili, ki je vendar vsakemu kristjanu zelo potreben.”
Im zvesto povrniti ves trud
in skrb, ki jo imaš i menoj. Prosim te, pojdi hitro iskat voznika, da se odpeljeva, preden ne prigrmi velika vojska 'za nama. Obljubi vozniku dobro plačilo, saj imam še nekaj zla-tov, všitih v oblačilu.”
Andrej gre, išče dolgo časa in najde vendar usmiljenega moža, ki odpelje za.veliko plačilo bolnega generala in njegovega strežaja iz mesta.
(Dalje prihodnji«)
komunistov Togliattiju. Več je Wedico>va mama so mu bili za jugoslovanskim komunistom Lah botro, jaz sem ga pa pil.
MAH OGLASI
DO YOU BET
VITAMINS?
ssrcft!Mg«
question It, de yov get ENOUGH
Dvorana za bankete
Se oddaja zaohceti in ples.
K. P. Hall ‘
1624 E. 55. St.
(x)
Wm. J. Kennick daje vso postrežbo za dohodninske davke
6219 GLASS AVE. (zaiti)
Vsak petek in soboto od 9. zj. do 9. zveč. tekom meseca februarja
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Beil Telephone Company •oba 901
700 Prospect Ave.
ZA PREKLADANJE i
TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93i/2c na uro	,
čas in pol za nad 8 ur '1 Zglasite se pri	1
Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway.
(39)
HALI OGLASI
SSi
Vsak dan ob istem času od 7. do 15. marca
MUH
da bodo že za m tudi na pljučih mOra nekaj luuiiuillllllllliuilllilllllllllllllllllllllliitlllllilllllllllllllilli
aSSKi rfiftSdS S r---~rsaEgsaB
iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmmui.
kot pa domačin, ki ne trobi v boljševiški rog. Italianske vojne uejtnike pošiljajo domov od dela pri obnovi, protikomunistične •Jugoslovane pa pošiljajo na prisilno delo.
UBOGA PRIMORSKA ZA ALBANCE. — Tudi na Primorsko so prišli Titovi agitatorji pobirat za Albance. To nasilno pobiranje ni bilo samo v jugoslovanski conf B, ampak so pritiskali na ljudstvo tudi v coni A, ki je pod zavezniško upravo. Tako čitamo, da je morala dati va sioa Gorenja vas, kjer so komunisti v jeseni ubili župnija Za. vadlava 1320 lir, Plave 1170 lir itd. Tako si mora slovensko
Hiše naprodaj
Lepa prilika za veterane. Na 77. cesti za 2 družini, 4 in 4 sobe, garaža, furnez.
Na 78. cesti za 2 družini, 6 in 6 sob, 2 garaži, 2 furneza.
Na 71. cesti iza 2 družini, 5 in 5 sob, 2 garaži, 2 furneza.
Apartment za 5 družin, 4 sobe za všako družino, ena prodajalna.
Pokličite
Georg« Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
-(36)
Vhmnlni? A graot aany'pwplb
"Mb
d« not, ati m e mA, M i lwp«.
mnMVITJMHMKUlES
A lingl« Ont-A-Day (brand) Mul-«ab Vitamin Copwl. mmiy day, fanUh« the bade dolly quond-at Ib« *va Vitamini whoii ra-a^amanti In human ihAMw aia known.
Oat Ona-A-Day (brand) MulHpIn Vitamin Coprul« « your drug
MILK UBORATOUM, MC
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna z D-2, D-3 in 3-A licencami. Vprašajte pri Louis Roitz, 17406 Grove-wood Ave.	(36)
Pozor, veterani!
Naprodaj imamo hiše za eno in dve družini; lahko se dobi 100% posojilo za pravega veterana. Nahajajo se blizu Su-perio in Russell Rd. Cena je oikrog $9,700.
Tisovec Realty
1366 Marquette Rd.
EN 4936.
Rad čitam Ameriško Domovino, ker ima dopise in novice od vseh krajev, kjer. sem jaz že bil, kot; Cleveland; Sheboygan, West Allis, Milwaukee, La Salle, Aurora, Weuona, Chicago, Joliet, Rockdale. Povsod vidim, da je dosti porok, kar imam najrajši. Vsem no. voporočencem želim mnogo sreče in zdravja ,pa zodovolj-nost in blagoslova in sploh vse, kar si sami želijo.
Naj bo zpenkrat, pa še drugič kaj. Pozdravljam vse či-tatelje Ameriške Domovine, ki jo rad čitam, posebno pa Ja-katovo kolono, “če verjamete,
JUKMOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, Ustnik.
ljudstvo odtrgavati od ust, da
daje za nekaj, česar ne pozna. Vsi vedo, da gre za pomoč komunizmu, pa vsi — morajo. To je svoboda, to je osvobojenje, ki ga je prinesel partizan.
VSI V AKORDNO DELO. — Tudi sistem boljševiškega dela je že prinesen na Primorsko. Z akordnim delom hočejo delavci prignati do tega, da iztisne iz si be vso svojo silo. Tako beremo v “Delavski enotnosti” 3. dec., da je začelo delavstvo v Ajdovščini v mizarski tovarni z akordnim delom in da si je tako zboljšalo svoje življenje in svoj zaslužek. V komunizmu torej ni enakosti pri plači, ampak velja tudi
al’ pa ne,” ter ostajam vaš
zvest naročnik,
John Riffel.
UČITE SE AN6LEUINE
u Dr. Kernovega
ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA
V Kaliforniji je letos izredno gorico
Manhattan Beach, Cal.—Naj pošljem še par vrstic v naš list Ameriško Domovino, predno od? rajžava od tukaj s sinom Ed-wardom. Ko sem bil lansko leto tukaj, je bilo treba vsako jutro nekoliko zakuriti, tako je bito hladno. Letos pa ni treba nič. Toplomer se vsak dan vrti okrog 80 nad ničto, pd še v senci, če bi postavil toplomer na sonce, bi se kar splašil. Zato
inmJVSSSrS^2 00
in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Sobe išče
Samski moški bi rad dobil 2 ali 3 opremljene sobe, ali pa tudi neopremljene, ako mogoče z garažo. Kdor ima kaj primernega,
lista.
)
Pohištvo naprodaj.
Napodaj je postelja (za 2), kuhinjska miza in 4- stoli. Vprašajte na 1004 E. 72. St., zadej, ali pokličite po 4 uri .pop. HE 8838.	—(35)
GEORGE PANCHUR in SINOVI
THGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM
Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Ri.
KE 2146
Ne čakajte, kadar imate
čut, d» se vas prijemlje starost, če težko kontrolirat« vodo, če vas peče v mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 CITIZENS BUMS.. ISO EUCLID AVE. TELEFON MAin 6016
Uradne ure: M do 4 razen ob sredah in po dofovoru
SEDMAK
Moving & Stonge
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St. KE‘6580
Income Tax
_________,	...	. pa bi se kar splašil. Zato pa
tam, da več dobi, kdor bolj gara.| moramo vedno gledati, da dobi-Zakaj neki potem govore o ena-j mo kaj mrzlega, da se ohladi? kosti? Isti list poziva delavce,' mo. No, ja, se že dobi, da nam naj tudi drugod začno vsi z akor-| ni prevroče, dnim delom. Tq jg zanimivo,radi; Tukaj sem srečal nekdanjega' teua. ker ie komunizem Drei. Girardčana. Sam fiodricha. Svo-
tega, ker je komunizem prej, Girardčana, Sam Godricha. Svo-j predno je prišel na oblast, vedno je čase je bil uradnik v naši us-
govoril proti akordnemu delu, ki ^ njarni v Girardu. Parkrat na-j
da zlorablja delavsko sito. ; ju je s sinom peijal okrog. Tu-., NAJDENO OROŽJE. — 28. di na konjsko dirko v Sas Ani,-' novembra je našla tržaška poli- to naju je peljal. Tedajšem pr-’ cija na sedežu Italijanske akcij- vič videl tako veliko dirko. Ko-j she stranke precej orožja in njički so si pomagali, da nam je bomb. Vse to je bito seveda ne- kat vid jemalo. No, saj druge-prijavljeno in je policija več ya dela nimajo. Po dobrqm km . oseb zaprla. Ta najdba je dvi- šilu, ki nama ga-je preskrbel,! gnila precej prahu, ker se vidi,' smo se prav dobro imeli in se da so nacijonalistični Italijani mnogo pogovorili o Girardu, na
OBLAK MOVER
Se priporoča da ga pokličete vsak čas, podnevi ati ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
:	V JOHN OBLAKA
HE 2734. 1146 E. 61st St.
We take pleasure in announcing to our many clients that this year we are again prepared to give them our best service in compiling their Income Hax Returns for 1946.
A business man or property owner will find it to his advantage to come to our office during January and February.
Our experience of many years on St. Clair Avenue will be at their disposal.
For good and reliable Income Tax Service see Mr. Marian Mihaljevich. '
Office hours on week days: 9:00 A.M. to 7:00 P.M. Saturdays: 9:00 A.M. to 6:00 P.M.
Mihaljevich Bros, Co.
6424 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 6182
L
LETO STRAHOTE 1793
.	*	ti
.VICTOR HUGO
Mihaela Flechard je bila v večji nevarnosti, da od svojih ran umre, nego je mislil Tell-march: razen v prša je dobila krogi j o tudi v hrbet. Ker pa so pljuča ostala nedotaknjena, je ostala pri življenju. Tell-march je bil “filozof”, kakor bretonski kmetje, to se pravi ranocelnik in coprnik; vsakega nekaj. Lečil je ranjenko s čudodelnimi zelišči in po njegovi ljubeči negi je ozdravela.
Nekega jutra rano je, naslonjena na Tellmarcha, zapustila brlog pod zemljo, kjer jo je bil Tellmarch položil, ter se je grela pod drevesi na sol-ncu. Kdor je ranjen v prša, ne sme govoriti, in v času, ko je ženska visela med' življenjem in smrtjo, sta s Tellmarchom komaj spregovorila eno besedo. Tellmarch pa je na njenih očeh videl, da je trdovratno nekaj tuhtala. To jutro je izgledala krepka in zdrava in Tellmarch jo je motril veselega in srečnega obraza.
“Zdaj smo torej pokonci in zdravi,” je rekel veselo. “Rane so se zacelile.”
“Samo srčna rana se ni,” je odgovorila. In je nadaljevala: “Vi torej ne veste, kje so?” “Kdo pa?”
“Moji otročiči.”
Tellmarch ni vedel, kaj bi na to odgovoril. Ni lahko govoriti z materjo, ki je izgubila svoje otroke. Potem pa on -ni ničesar vedel ko samo to, da so vojaki ustrelili mater, da jo je on odnesel kot trup, da je ta
-------------------UU-----------
trup imel tri otroke in da je bil
marquis Lantenac velel najprej ustreliti mater, nato pa dal kmetčki armadi odvesti s‘seboj otroke. Kaj je zdaj z otroci? Ali so še živi? Vedel je samo od kmetov, ki jih je bil izpraševal, da so to bili mali komaj od prsi odstavljen deklič in dva fanta. Drugega ni mogel izvedeti nič. Kmetje so zelo nezaupni. Niso radi govorili o gospodu Lantenacu. Tell-marchu pa tudi niso radi odgovarjali. V času, ko je divjala po vsi deželi vojska, ko je gorel povsod punt in je vsak uničeval in moril, ko so se cela selišča požigala, klale rodbine in plenile hiše, ko je vsak mislil na zasedo, umor in uboj, se je ta samotar zdel vsem nevaren posebnež, s katerim nih-
če ni imel rad opravka. Cisto zatopljen v naravo, v brezkončni mir njenih stvorov, izvzem- ] ši človeka, je nabiral zelišča in se bavil z rožami, ptiči in zvezdami. “Nekaj ni v redu v nje-1 govi glavi,” so rekali ljudje, kajti nikoli ga niso videli s puško v zasedi. Imeli so ga za prismojenega. Tellmarch ni bil samo samotar, ampak neke j vrste izobčenec, ki so se ga izogibali. Nikoli ga ni nihče na-! govoril, komaj so se mu odgovarjali. Zato ne bi bil ničesar j prida izvedel, četudi bi bil še tako poizvedoval. Sicer pa je I bila vojska že odvihrala iz teh krajev drugam. Ko je mati I rekla “Moji otročiči”, se je Tellmarch nehal smehljati, mati pa se je zopet pogreznila v svoje misli. Kaj se je zgodilo v njeni duši? Ko je zopet pogledala Tellmarcha, je skoraj jezno vnovič vzkliknila: “Moji otroci! ”
Tellmarch se je čautil krivega. Spomnil se je Marquisa Lantenaca, ki gotovo ni več mislil nanj, ki najbžr niti ni več vedel, da je kak Tellmarch na svetu. “Tak-le gospod nas pozna santo, če nas potrebuje; če je nevarnost minula, nas ne pozna več,” je mislil.
‘‘Čemu sem tega plemiča re- j šil?” se je karajoče vprašal. “Ker je človek?” je odgovoril sam sebi. “Ali pa je res človek?” se je vnovič vprašal. In trpko je dejal: “Ce bi bil jaz to vedel!” Njegov plemeniti I čin se mu je zazdel uga;
Mu^il se je z vprašanjem, ai
more dobro delo biti slabo? Kdor reši volka, ta je kriv po-gibeli ovc. V resnici se je čutil krivega. Žena pa je zopet spregovorila: :
“To ni prav.”
“Kaj ?”
“Da ste mi rešli življenje. Rajši bi bila umrla; bi vsaj vedela, kje so otroci. Ali je to sploh življenje, brez otrok? Hočem stran!”
Tellmarch jo je prijel za roko in otipal žilo.
“Pomerite se. Zopet vas trese vročica- Kam boste šli? Bodite pametni.”
“Kaj se to pravi?” “Zaupajte v Boga.”
“Bog! Kaj je storil z mojimi otroci?”
(Dalje prihodnjič.)
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride
1947
Naznanilo in Zahvala
Z tužnim srcem in bridko žalostjo v duši naznanjamo mn sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila ,mrt ugrabila ljublje-
nega moža in očeta
Anthony Cbampa, %
ki je previden z svetimi Zakramenti zaspal v Gospodu dne 16. januarja 1947. Ljubljeni pokojnik je bil rojen 18. junija 1906 v Sodražici pri Ribnici ter še prav mlad dospel s starši v Ameriko. Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Filipa Neri dne 20. januarja 1947. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval častiti gospod Rev. J. Leo Brennan, smo ga položili k večnemu počitku na Kalvarija pokopališču, da ondi dočaka vstajenje od mrtvih.	,
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. J. Leo Brennanu, ki je pokojnika previdel s svetimi zakramenti za umirajoče, ter potem opravil zanj pogrebno sveto mašo zadušnico. Bodi mu dobri Bog bogat plačnik.
Dalje se zahvalimo tudi Rev. Charles Donovan-u, ki je bil pri pokojniku tudi ob njegovi smrti ter ga potem spremil vse do hladnega groba na Kalvariji. Tudi njemu prav prisrčen: Bog plačaj!
Iskrena hvala vsem, ki so položili ob krsti pokojnika toliko lepih vencev ter ga okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru, tako njegovi starši, oče Anton Champa, mati Frances Champa, sestra Frances, sestra
William Sl'ogar, ter družina, Frank in Olga Champa, ter nečaki Nancy Virginia in Billie, dalje sosedje iz E. 63. ceste in iz Orton Cour-ta, društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, Mrs. Ivana in Mr. Louis Champa, Mrs. Frances Petrič in sin, družina Eddie Champa, družina John, Frank in Charles Petrich, Mr. in Mrs. Andrew Champa ter hči, Mr. in Mrs. Durjava, družina Mr. in Mrs. Rudy Champa, Jlr. in Mrs. Fred Estanich, Mr. in Mrs. Gingy Kastelic in sin, družina Tony in Frank Novak, družina Pauline, Bob, Joe in Edward Stam-pfel, Mrs. Mary Zuzek in sin Tony, Bill in Tony Zuzek, Mary Zuzek iz Gowanda, N. Y., družina Mrs. Mary Urbas, družina Louis Urbas, Mrs. John Gorjup st., Mr. in Mrs. John Gorjup ml., Mr. in Mrs. John Geib, Mr. in Mrs. Ernest Sears, Mr. in Mrs. Bill Gorjup, Josephine Brown, družina Mr. in Mrs. Tihan Kanareff, Mr. in Mrs. John Kromar in sinovi iz E. 63. ceste, družina Mr. in Mrs. Tom Kraich, Spech grocer!ja, Mr. in Mrs. Frank Novak, Mentor, Ohio, Mr. in Mrs. Joe Germ, družina Mr. in Mrs. Frank Likovič, Mr. in Mrs. Jenko in hči, družina Charles Škufca, družina Dominik Lusin, družina Heitz, Mrs. Emma Null, Mr. in Mrs. Edw. Mull, Mr. in Mrs. Robt. Wolfe, Mr. in Mrs. Wm. Kastner, Mr. in Mrs. Louis Zak, družina Mr. in Mrs. Elmer Laskowski, Mr. in Mri. Frank Zigman in sin, John J. Dolenc, Stanley L Kaplan, Mr. in Mrs. Matt Križman, Mrs. Goodyear, Mrs. Deerty, Mrs. Keller, Mrs. Leks, Mrs. Walters, Mrs. Arnold, Mrs. Schuesyler, Miss Jerkins, Mrs. Phillipic, Blue and Gold Staff East High Dekose, Gremlin Hi-Y, East High
School, Wahl Moving and Transfer Co., Ray and Matt, The Harmony Club of Leece-Ne-ville Co., Employees of Leece-Neville Co., Eaton Mfg. Co., Norris Bros.' Co., Mechanics Educational Society of America Local 21, C.
I.	0. Local 765, Truck Drivers Union Local 407.
Dalje iskrena hvala vsem, ki so dali za svete maše. Darovali so sledeči: John Sega, Mrs. Johana Champa, Mrs. Frances Petrich, Mr. in Mrs. Frank Champa, Whitcomb Rd., Mr. in Mrs. Andrew Belicic, E. 64 St., Mr. in Mrs. Fred Udovich, Barberton, 0., Mrs. Gorjup, Mrs. Mary Zuzek, Gowanda, N. Y., Mr. in Mrs. Veloski, Mrs. Mary Urbas, Mr., in Mrs. Paul Kovelaiv Mr. in Mrs. John Sain, Verona, Pa., Mr. in Mrs. John Špeh iz E. 63 •St.; Mr. in Mrs. Andy Slogar, Al. Slogar in joe Palcic, Mr. in Mrs. Edward Slogar, Mr. in Mrs. Andrew Slogar Jr., Mr. in Mrs. Matthew Verbič, Mr. in Mrs, Zigman, E. 63 St., Mr. Škabar, Mr. in Mrs. Kolenc, družina Mr. in Mrs. Joseph Sraj, Mr. in Mrs. Frank Zal-lar, Mr. in Mrs. Thomas Zalar, Mr; in Mrs. Andy Kraync, Mr. in Mrs. Stefančič, Mr. in Mrs. Frank Paik, Mr. in Mrs. Louis Zak, Mr. Mr. in Mrs. Edward Salomon, Mrs. Zabukovec Sr., Mr. in Mrs. Michael Frances, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič, Thompson, Ohio, Mr. in Mrs. Johnny Godec, Mr. in Mrs. John Zak, W. 93 St., Mr. in Mrs. Joseph Pevec, Misš Rose Zak, Mr. in Mrs. Rolik, Mr. in Mrs. Carl Hlabse, Mr. in Mrs. J. Borso, Irwing M. Klein, Miss Jean Champa, Mr. in Mrs. John Celesnik, Mr. in Mrs. John Ruparsic, Mr. in Mrs. Joe Champa, Mr. in Mrs. Frank Ziburna, Mr. in Mrs.
J.	M. Tuttin Mr. in Mrs. Arko iz Addison Rd., Mrs. Frances Nagode, Mr. in Mrs. Louis Majer, Mr. in Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Joe Turk, Addison Rd., Frank in Rose L. Cimperman, Mr. in Mrs. Frank Drobnič, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mrs. Frances Zlatorepec, Mr. in Mrs. Ralph Basler, Mrs. Anna Komick, Mr. in Mrs. Agnes Gredenc, Mr. jn Mrs. Wm. Petrovich, Mr. in Mrs. Rudolph Zabukovec, Mr. in Mrs. Joe Tanko, Mr. in Mrs. John Turk, E. 130 St, družina Dolinar, John Zibert, Mr. in Mrs. Alfred Birchald, Mr. in Mrs. Anton Kaprica, Aldonna Kulov, Ann Klopcic, Marge Ardito, Jean Skander, Mr. Arko, E. 77 St, Mrs. Paul Nadbath, Mrs. Arko, Norwood Rd., Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. A. Bilicic, E. 63 St., Frank Milavec, družina Adamic, Charles
in Olga Slapnik, Frank Ogrin, Medina, Ohio, Mrs. Frances Okicki, Mr. in Mrs. John Ru-tar. Urban Zakrajšek, E. 63 St., Mrs. Frances Kovačič, John Adamic) Frank-Anzlovar, Mrs. Angela Možina in hči, Mrs. Zurga, Mr. in Mrs. Anton Petkovšek, Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar, Sr., Mr. in Mrs. Rudy Skul, družina Mr. in Mrs. Thomas Noga, Peter Martis-cus, Mr. in Mrs, Anthony Falatach, Mr. in Mrs. Joseph Sabec, družina Jack Serak, Mr. in Mrs. Frank Prijatel, Mr. in Mrs. Joe Prebil, Mr. in Mrs. Carl J. Stwan, Mr. in Mrs. John Katonka, Mr. in Mrs. Bortnic, Mr. in Mrs. Kersevan, Mary Laurich, Mrs. Jennie Zigman, Underwood Ave., Rose Kardas, Nor-wood Sweet Shop, Girls from, Eaton Co., Norris Co. Employees.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. To so sledeči: Raymond Champa, Millie Novak, John Grmsek, Tony Coumborakis, Irving M. Klein, Dorothy Allen, George Veloski, Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, Frank Likovič, John Petrich, Frank Champa, John Rutar, društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 S. D. Z., ki je dalo dva avtomobila za to svrho.
Dalje zahvala pogrebcem: John Zakrajšek, Joseph Rolik, John Godec, Louis Champa, John Borso in Frank Hočevar.
Se prav iskrena zahvala pa Cleveland Fire Dept Rescue Squad No. 3, ki so pokojniku omogočili dihanje s posebnim aparatom ter mu tako olajšali bolečine. Prav iskrena jim hvala.
Dalje prav lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ter molit za mir in pokoj njegove duše, in dalje hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji potu Naj vsem dobri Bog povrne.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za lepo vodstvo pogreba in vso potlugo, ki so jo nam dali.
Daljo zahvala vsem, ki so na ta ali oni način kaj pripomogli nam v tej za nas tako težki uri. Prosimo pa oproščenja, ako se je morda po pomoti koga izpustilo iz tega navedenega seznama, kar je prav možno, dasi smo poizkusili zadovoljiti prav vse. Vsem še enkrat: lepa hvala in Bog plačaj.
Dragi naš pokojnik zapušča tu v Clevelandu očeta Anton Champa in mater Frančiško Champa, ter sestre Frances, Jean in Dorothy ter več nečakov in nečakinj in drugih sorodnikov.
Ti pa, preljubljeni soprog in oče, sladko snivaj v hladni zemlji ameriški, daleč od Tvoje rojstne Sodražice. Na božji njivi Kalvariji po-čakaj na nas, kajti tudi mi pridemo prej ali slej za Teboj. Bog daj, da se oni veliki dan, Id bo poslednji, združimo na desnici Kristusovi. Dotlej pa z Bogom in na svidenje. Zdaj pa:
Le počivaj, le počivaj, dragi ljubček, sladko sp>, in na svoje drage čakaj, , tamkaj v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
Cleveland, Ohio, 19. februarja 1947.
MARY CHAMPA, soproga ANTHONY in EDWARD, sinova