PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Qovcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P® v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-t'zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorskil
M	dnevnik ; §
Ul
•C	k
O	^
73 2
3 559 inijej
723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 235 (12.867)
Trst, torek, 6. oktobra 1981
Fregati Grecale in Perseo spremljata kontejnersko ladjo Jolly Turchese
Mirna plovba italijanskega konvoja Ladje bodo jutri odplule v Kuvajt
Komandant Jollyja Turchese: Pod zaščito italijanskih vojnih ladij se počutim varnejšega pred napadi varuhov islamske revolucije
DUBAJ — Prvi konvoj italijanskih ladij v Perujskem zalivu je včeraj brez nezgod preplul ‘lormuški preliv. Konvoj sestavljata fregati Grecale in Perseo, ki v Zalivu spremljata kontejnerje ladjo Jolly Turchese, je včeraj zjutraj ob 2. Uri po krajevnem času (v Italiji je bilo takrat 11. jjra v nedeljo zvečer) zapustil pristanišče emirata cužairah v Omanskem morju.
Plovba ni bila posebno udobna in mirna, saj ®ta tako Irak kot Iran prav včeraj poostrili vojaške akcije v Zalivu. Konvoj je preplul Hormuško °zinor ki je zaradi bližine iranske obale najbolj hevaren del plovbe, v prvem popoldnevu. Konvoj je bil namenjen proti pristanišču Rašid v Du-baju, kjer te dni praznujejo 15. obletnico zgradit-Ve in, ki je eno izmed najbolje opremljenih pristanišč na svetu. V pristanišče je priplula edino ladja Jolly Turchese, iz katere so raztovorili 82 od 1.500 kontejnerjev, kolikor so jih natovorili v Marseillu, Genovi in Neaplju. Obe italijanski vojni ladji sta ostali v mednarodnih vodah.
Zvečer je imel Isaia Menconi, komandant ladje J°lly Turchese, v hotelu International v Dubaju srečanje z italijanskimi in tujimi novinarji. Opisal je potek plovbe, ki je bil v trenutku, ko so uanci z uporabo strelnega orožja prestregli dansko trgovsko ladjo Chastine Marsk, tudi zelo na-Peta. V intervjuju za ameriško televizijsko mrežo ABC je Isaia Menconi dejal, da se počuti pod zaščito vojnih ladij veliko bolj varen, predvsem
pa pred morebitnimi napadi varuhov islamske revolucije. Danes bo konvoj odplul proti Ad-Da-manu, velikemu saudskemu pristanišču, ki stoji nasproti Bahraina, plovba pa bo trajala približno 18 ur. Kapitan ladje Jolly Turchese je tudi dejal, da obstaja nevarnost prisotnosti morskih min na progi proti Ad-Damanu, zato bodo pluli podnevi, kar bodo storili tudi na drugih najbolj nevarnih odcepih. Jutri bo konvoj odplul proti Kuvajtu.
Lovec na mine' Vieste in podporna ladja Anteo sta še vedno v vzhodnoafriškem pristanišču Dži-buti, ki ga bosta zapustili danes ali morda šele jutri. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da lovca na mine v pristanišču »vzdržujejo«, kar lahko opravičuje podaljšanje postanka v Džibutiju.
V intervjuju za ugledni ameriški tednik New-sweek je Giovanni Goria dejal, da italijanska prisotnost v Zalivu ni izključno simboličnega značaja. »Naše ladje se lahko odlično branijo, vsekakor pa ne vidim razloga, da bi jih kdorkoli napadel«, je dejal Goria. Glede časovne prisotnosti italijanske eskadre je bil razumljivo Goria precej meglen, saj je rekel, da bodo ladje ostale v Zalivu dokler se ne bodo izboljšali pogoji za varno plovbo. Goria je odločno zanikal, da je italijanska vlada sprejela sklep pod ameriškim pritiskom, rekoč, da so italijanske vojne ladje v Zalivu izključno zato, da tam ščitijo italijanske, interese.
Iraški lovci so včeraj napadli štiri tankerje
BAHREIN — Po krajšem predahu se je vojna vihra včeraj ponovno razplamtela na območju od Hormuške ožine do iraško-iranske fronte. Kot v prejšnjih dneh so po Perzijskem zalivu gospodarili iraški lovci, saj so napadli štiri tankerje, ki so prevažali iransko nafto. Iraške rakete so zelo hudo poškodovale ciprski tanker Shining Star, zadele pa so tudi največji supertanker na svetu, Seawise Giant z nosilnostjo 564 tisoč ton, ki pluje pod liberijsko zastavo. Iraški lovci so tokrat prvič napadli skoraj tisoč kilometrov daleč od Bagdada, včeraj pa so tudi večkrat obstreljevali iranske naftne terminale na otokih Siros in Farsi.
Iraška tiskovna agencija Ina je oddala vest, da je iranska artilerija več ur obstreljevala Basro. Bombardiranje naj bi povzročilo 12 smrtnih žrtev, bombe pa naj bi uničile tudi največjo mošejo mesta. Iranska agencija Irna sporoča, da so iraški protivladni mudžaheaini zasedli iraško mesto Kafri, ki šteje 60 tisoč prebivalcev in leži 50 kilometrov od iranske meje.
Hitri patruljni čolni varuhov islamske revolucije so včeraj pn emiratu Shardjah, kjer bo plul tudi italijanski ladijski konvoj, prestregli dansko tovorno ladjo Chastine Marsk. Akcijo so Iranci izvedli sredi belega dne in nedaleč od britanske fregate Andromeda.
CaourOii
in Goria o verouku
RIM — Srečanje ministrskega predsednika Giovannija Gorie s kardinalom Casarolijem je ovito v goste in nepredirne oblake. »No comment« je postala Gorieva parola, ko ga novinarji sprašujejo o izidih prvega, neformalnega, srečanja s kardinalom in »no comment« je tudi odgovor onim, ki jih zanima, kdaj se bosta cerkev in država ponovno, tokrat najbrž uradno, sestali.
Vprašanje šolskega predmeta, ki mu pravimo verouk, predvsem pa vprašanje iskanja primerne poučne alternative, je in ostaja pereče. V petek, 9. oktobra, bo o njem tekla razprava v parlamentu, predsednik Goria pa se medtem trudi, da bi si, zaenkrat sicer strogo zasebno, razjasnil pojme o vatikanskem stališču. Da bi se Goria in kardinal Casaroli uradno sestala, bo treba najverjetneje počakati do srede, dokočno izrečenega pa ni še nič.
Predsednik Goria je vsekakor izjavil, da nihče ne osporava družinam in dijakom pravice do odklanjanja verouka. Vozel, ki bi ga morali čimprej razvozlati, predvsem glede tega, da bo prvi mesec pouka kmalu mimo, pa je pedagoško usklajevanje dodatnih oz. alternativnih predmetov.
Giovanni Goria in kardinal Casaroli sta se morda pogovarjala o tem in najbrž bo prav to predmet najavljenega srečanja (priprave na težavno petkov-vo zasedanje parlamenta), ki naj bi se odvijalo na sedežu italijanske ambasade v Vatikanu.
J. Morganu je odklenkalo
LONDON — James Morgan bo moral v pokoj. Pri šestdesetih letih ga bo zamenjal stroj, ki bo namesto njega upravljal zapornice na železniškem prehodu. Skratka, Morganovo odslovilno pismo nosi podpis mikročipa, kar ni najbrž nič čudnega, pa vendar nam Pušča primer britanskega železniškega čuvaja grenak priokus.
Jamesa Morgana moramo namreč prištevati k peščici znastve-nikov, ki so v sedemdesetih letih izpopolnili tehniko mikročipov. Njemu gre zasluga, da je še tako drobnogledni del elektronske »prvine« zmožen nadomeščati človeka. Sam si je tega želel, saj je trdil, da mora stroj olajšati naše vsakdanje življenje. Žal pa pri tem ni računal na ljudi, ki so hoteli obogateti z njegovimi iznajdbami. Zaradi tega se je Morgan odrekel raziskovalnemu delu in se kot samotar odpravil na Škotsko, kjer se je preživljal kot »že-tezniški čuvaj, vrtnar, poštar«.
Elektronika pa mu bo odvzela to veselje in ga potisnila v en kot. V Veliki Britaniji, kjer bo v kratkem navalil tudi najnovejši hlmsko-elektronsko-antropomor-fni policist Robocop, je Morganom odklenkalo.
Oster besedni spopad na daljavo med Natto in Martellijem zaradi verouka
Craxijeve izjave o konkordatu zaskrbljivo zaostrile socialistično-komunistični spor
RIM — Prelom na levici med PSI in KPI se širi in spor zaostruje. To gre pripisati izjavi o verouku, s katero se je postavil Craxi v bran škofov in jo je označila KPI kot poskus PSI, da postane glavni sogovornik Cerkve na ramenih same KD. Vodja socialistov je obtožil komuniste nedoslednosti in protislovja, češ da so pozabili Togliatti-jevo lekcijo: »Kdor hoče revizijo konkordata, naj to jasno pove.« Komunistični tajnik Natta je včeraj odvrnil: »To je gola provokacija in grotesken izziv. KPI ne zahteva revizije konkordata, katerega besedilo je jasno, obsoja pa skrpucalo, ki je nastalo s sporazumom med Craxijevo vlado in škofovsko konferenco, torej z dogovorom Falcuc-ci-Poletti«. Natta trdi, da je polemika s KPI res svojevrstna, saj je izbruhnila šele potem, ko je vladna večina s šolskim ministrom vred že določila, kako urejevati vso zadevo: »Nato je prišla kritika iz Vatikana in vlada je obmolknila, a Cra-xi je praktično postavil v dvom ravnanje ministra in načelnikov socialistične ter drugih večinskih skupin.«
Podtajnik PSI Martelli pa je včeraj zagrmel: »Kdor je toliko časa molčal o samovoljnem vsiljevanju pouka ene same vere na vseh šolah in ima, tako kot KPI, zgodovinsko odgovornost, da je obnovil v republiški in antifašistični ustavi etične grozote in neliberalnost fašistično katoliškega pakta iz leta 1929, nima danes nobene pra-
vice do protesta.« In spet KPI: »Martellijeva lahkotnost je edinstvena: v PSI so bili najprej mlačni do sporazuma o verouku, ki ga je podpisal minister Craxijeve vlade, potem so z resolucijo Casati-Fincato zahtevali popravke, a zdaj menijo celo, da je mogoče ta dogovor še poslabšati. Današnjemu Martelliju lahko najbolje odgovori včerajšnji, bojimo pa se, da bo moč demantirati jutrišnjega Martellija le s sedanjim.«
Craxijeve izjave so zmedle tudi kakšnega socialista in republikanca. Valdeški predstavnik in podtajnik v notranjem ministrstvu Valdo Spini (PSI): »Sporazume je res treba spoštovati, kot pravi Craxi, a to naj velja za vse sporazume; tudi za zakon — dogovor med državo in valdeško Cerkvijo — po katerem ne sme pouk katoliške vere prizadeti drugih ver, saj ni moč razločevati med učenci večine in učenci manjšine.<« La Voce repubblicana pa brani ministra Gallonija in očita KD, da ga ni znala braniti pred napadi PSI: »Priče smo hudim slabostim v samem odnosu med Goriovo vlado in njegovo stranko pa tudi velikim premikom, katerih je današnje dogajanje samo znak.« In res se bije med političnimi silami, večinskimi in opozicijskimi, boj še na drugih področjih, začenši z referendumi, a spet so si v laseh KPI in PSI, a tudi KD in PSI ter PR in PSI.
G. R.
Podtajnik PSI Claudio Martelli	(Telefoto AP)
Velik uspeh goriških dijakov
RUDI PAVŠIČ
Vlada bo danes razpravljala o gospodarski politiki 1988
gorica — Sinoči so se v Gorico L,rnili dijaki nižje srednje šole Ivan '[>nko iz Gorice, ki so v Rimu osvo-j 2. mesto na odbojkarskem finalu Mladinskih iger. Podvig goriških dijakov predstavlja brez dvoma enega aajvečjih uspehov šolskega športa v ^amejstvu, saj so v ekipni konkuren-1 podoben uspeh dosegli le pred-‘avniki liceja Prešeren iz Trsta. Mlade odbojkarje, ki sta jih spre-ajjjala trener prof. Aleksander Kod-. in prof. Leopold Devetak, je skupna staršev in prijateljev (škoda, da 1 bilo prisotnih predstavnikov šole rinko) zelo toplo in prisrčno spre-i?*a na goriški železniški postaji, '-nprav utrujeni zaradi vrste zahtev-j “ srečanj in večurnega potovanja, J® med vsemi prevevalo veselje in Ponos za tako velik uspeh, ki bo Mal zapisan v zgodovini dijaškega okmovalnega športa.
Kar zadeva tekmovanje samo, nam je trener Kodrič povedal, da so fantje v odločilnem srečanju, ki je veljalo za državni naslov, z 2:0 klonili ekipi iz Catanzara. »Izgubili smo, ker smo se bali zmagati,« je dodal, »saj smo potrdili, da smo najmočnejša ekipa finalnega turnirja. Naj dodam, da smo v obeh izgubljenih setih bili v prednosti, popustili pa smo prav v končnici.«
Do finalnega srečanja pa so se dijaki šole Trinko prebili po uspešnem kvalifikacijskem delu, v katerem so premagali ekipi iz Vareseja in Pescare in izgubili z Leccejem, tako da so zasedli 2. mesto. V polfinalnem srečanju pa so z 2:0 premagali ekipo iz Ferrare, ki je zmagala v drugi kvalifikacijski skupini.
Letošnji uspeh potrjuje tudi kakovost slovenske odbojke na Goriškem, ki je prav v zadnjih letih beležila vrsto uspehov tudi na državnem merilu.
Mafijski streli v sodni dvorani
MILAN Na »procesu Epami-nonda« v Milanu je mafijec Nuc-cio Miano s pištolo streljal na druga dva mafijca, a ju je zgrešil in zadel karabinjerja Alda Serpija in Luco Bonomija. Prvi je lažje ranjen v ramo in nogo ter bo okreval v 15 dneh, drugemu pa se je zadrla svinčenka v medenico.
Miano je poklicen morilec (zato so ga že večkrat obsodili) in zvest pristaš Epaminondove tolpe. Zakaj .je streljal, se seveda še ne ve in se morda tudi ne bo zvedelo. Glavno vprašanje je, kako je prišel do pištole kalibra 6,35: jo je imel že pri sebi kljub dvema temeljitima osebnima preiskavama ali mu jo je kdo pustil v sanitarijah na sodišču?
NA 12. STRANI
RIM — Vlada bo vzela danes v pretres sedem zakonskih osnutkov, ki naj bi bili ogrodje gospodarske politike za leto 1988 oziroma novega finančnega zakona. Govor bo o davkih, zaposlenosti, deželnih financah, izvoznih problemih, reformi zdravstva, pospeševanju javnih del in skrbi za okolje. Nekatere ukrepe ' naj bi ministrski svet odobril v obliki zakonskih osnutkov, druge pa v obliki dekretov.
Davki. V načrtu je reforma davka na osebne dohodke IRPEF, s čimer naj bi zvišali odtegljaje na račun nezaposlenega zakonca s 360.000 na 420.000 lir letos, 462.000 lir leta 1988 in 504.000 lir leta 1989. Prikrojili naj bi tudi davčne količnike, torej nekoliko bolj obremenili srednje in srednje-visoke dohodke. Davek na zdravje naj bi znašal letos 7,5 odstotka, pri čemer bi 2 odstotka bila predujem za leto 1988, ko naj
bi ustrezal 5,5 odstotka, medtem ko bi leta 1989 padel na 4 odstotke.
Zaposlenost: preosnovali bodo izredno dopolnilno blagajno in redno doklado za brezposelne ter pravilnik o enakosti med moškim in žensko. Deželne finance: vlada bo spet predložila stari dekret 1579, ki ne bo rešil temeljnega problema o avtonomiji deželnih uprav pri terjatvi davkov, bo pa deželne finance izključil iz državnega finančnega zakona. Izvoz: zunanjetrgovinskemu zavodu ICE bodo dali več denarnih sredstev, poleg tega pa fis-kalizirali socialne dajatve za 1.000 milijard lir v korist konkurenčnosti podjetij na tujem. Javna dela bodo pospešili s poenostavitvijo birokratskih postopkov, okolje naj bi obvarovali tudi z uvedbo ustreznega davka, zdravstveni sistem pa zboljšali z manažer-skim vodenjem krajevnih zdravstvenih enot in zaupanjem bolnišnic deželnim upravam.
Jutri poteka 37. obletnica kitajskega vdora v Tibet
Kitajci zbirajo vojsko in se pripravljajo odločno zatreti vsako novo manifestacijo
LHASA — V Tibetu nič ne kaže, da bi se lahko položaj kaj kmalu umiril. Jutri se bodo namreč Tibetanci spomnili 37. obletnice kitajskega vdora na njihovo ozemlje in težko si je predstavljati, da bodo mirne duše sprejeli zadnje represivne ukrepe pekinške vlade, posebno pa še ne spričo dejstva, da je v demonstracijah iz prejšnjih dni umrlo vsaj deset Tibetancev.
■ Kitajske oblasti so se medtem odločile, da bodo, kot so sicer doslej že nekajkrat storile, v krvi zatrle vsako manifestacijo, na kateri bodo zahtevali samostojnost Tibeta. Zahodni novinarji so ob koncu tedna končno z veliko težavo lahko prišli v Lhaso, imajo pa še vedno velike težave pri oddajanju poročil, saj vsak tekst oblasti skrbno pregledajo. Prejšnje dni je budistične samostane in svetišča ter najpomembnejše točke Lhase zasedla vojska, ki bo nedvomno posebno budna prav jutri. Budistični duhovniki, ki imajo v kulturnem in političnem življenju v
Tibetu še vedno izredno pomembno vlogo, napovedujejo za jutri veliko manifestacijo in so v ta namen po stenah ulic okrog najpomembnejšega svetišča Jokhang nalepili lepake z zgovornim geslom: Čas še ni dozorel, borba pa se še vedno nadaljuje.
Kitajska vlada je včeraj obtožila Da-lai Lamo, duhovnega vodjo Tibetancev, ki že 29 let živi v Indiji, da je sam organiziral nacionalistične manifestacije. V Pekingu so tudi ostro obsodili Reaganovo administacijo, da je pred kratkim dovolila srečanje med nekaterimi člani kongresa in Dalai Lamo, ki je ob tej priložnosti ponovil zahtevo po samostojnosti Tibeta.
V New Delhiju je včeraj Dalai Lama odločno zanikal katerokoli osebno vpletenost v zadnje demonstracije in je dejal, da je bil o vsem šele naknadno obveščen. V isti sapi pa je vodja Tibetancev zatrdil, da se bodo v naslednjih dneh podobne demonstracije še ponovile.
Posnetek posledic hudih pouličnih spopadov v Lhasi	(Telefoto AP)
W
Se ena aretacija zaradi afere Agrokomerc
BEOGRAD — Uslužbenci beograjskega sekretariata za notranje zadeve so prvega oktobra zaprli generalnega sekretarja Združenja bančnih organizacij — jugoslovanskega tržišča z denarjem — Vladimira Kršulja (59 let) iz Beograda. Aretirali so ga zaradi utemeljenega suma, da je storil kazensko dejanje kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve.
Kršulj je izkoristil in prekoračil pooblastila na svojem delovnem mestu in v dogovoru s Fikretom Abdičem dvakrat (4. maj in 18. junij letos) ni obvestil bank na območju Jugoslavije o nezmožnosti plačil prispelih Agro-komerčevih menic. S posebnim ukazom je preprečil strokovnim službam jugoslovanskega tržišča z denarjem, da izpolnijo svojo zakonsko obveznost, da obveščajo o nezmožnosti plačevanja menic in solventnosti Agrokomer-ca, s čimer so zavedli odgovorne osebe v jugoslovanskih bankah. Banke so zaradi tega še naprej odkupovale menice, ne da bi nastal dolžniško pover-j eniški odnos.
S takšnim delom je Kršulj pomagal Abdiču, da še naprej izdaja v enormnih količinah nevnovčljive menice, podaljševal je lažno sliko o likvidnosti velikokladuškega »giganta«.
Če se Zahod odloči za enak korak
Sovjetska zveza pripravljena uničiti svoje kemijsko orožje
MOSKVA — Minuli konec tedna je sovjetska armada imela v gosteh delegacije štiridesetih držav, ki se v Ženevi pogajajo o konvenciji o prepovedi kemijskega orožja. Z njimi so v tovarno za izdelovanje in uničevanje takega orožja v kraju Šihani blizu Saratova na Volgi popeljali še predstavnike Združenih narodov ter domače in tuje dopisnike. V vsem tisku ter na radiu in na televiziji so dali tej (propagandni) akciji izredno publiciteto. Načelnik (poveljnik) kemijskih enot v obrambnem ministrstvu, generalpolkovnik Vladimir Pikalov pravi, da ZSSR ni nikoli prodala kemijskega orožja tuji državi ter da so gostom pokazali »vse obstoječe nosilce kemijskega orožja«.
Pod velikima naslovoma »Zaupanje« in »Upanje« je »Pravda« v nedeljo in včeraj poročala o obisku velike skupine kompetentnih tujih diplomatov, vojaških predstavnikov in časnikarjev v Šihanah. Na televiziji pa so na dolgo prikazovali posnetke različnih kemijskih bomb oziroma izstrelkov za topništvo, pa posebnih vozil, naprav za uničevanje... O vsem tem pa so potem spraševali domače in tuje udeležence. Voditeljica britanske delegacije na ženevskih pogajanjih je med drugim povedala, da takšni ukrepi sovjetske vlade zares krepijo zaupanje. Zaupanje je nasploh tisti osrednji pojem, okoli katerega se vrsti vsa velika publiciteta.
Za sovjetske državljane je vse to nemajhno presenečenje, kajti doslej niso smeli niti javno govoriti o tem, da ima njihova armada tudi sredstva za množično uničevanje, saj so skorajda vsak dan lahko prebirali v svojem
časopisju srhljivke o tem, kako zahodne sile uporabljajo kemijsko orožje v Afganistanu, prej Američani v Vietnamu in tako podobno.
Pravzaprav je to »prepovedano temo« razdevičil aprila letos sam generalni sekretar CK KPSZ, ko je v svojem govoru v Pragi objavil, da je Sovjetska zveza prenehala izdelovati kemijsko orožje ter da je pripravljena uničiti vse zaloge, če Zahod stori enako in sklene ustrezno mednarodno konvencijo. Pač pa se na tem področju pojavlja nekaj podobnega, kot je »vojna zvezd« na področju vesoljskega oboroževanja: gre za tako imenovano binarno kemijsko orožje. (Njegovo bistvo naj bi bilo v tem, da se sestavine držijo ločeno in šele ko pridejo med eksplozijo v stik, postanejo strupi). »V Sovjetski zvezi ni binarnih streliv,« odločno zavrača vsakršen sum o tem že imenovani general Pikalov. Njegov kolega generalporočnik Ana-tolij Kunevič pa očita Američanom, da hočejo ZSSR prisiliti na »dvojno merilo«: pristali bi na strogo kontrolo nad državnimi podjetji, ne pa nad zasebnimi, zlasti še multi-nacionalnimi družbami. Medtem ko je v Sovjetski zvezi vse državno, pa je znano, da v ZDA izdelujejo sestavine binarnega kemijskega orožja v zasebnih družbah, ki jih torej ne bi mogli nadzirati, ko bi sklenili mednarodno konvencijo o prepovedi in uničenju vsega kemijskega orožja. »Binarno orožje lahko torpedira mednarodno konvencijo, ki jo pripravljamo,« je opozoril na še vedno velike odprte probleme Kunevič, ki sodeluje kot vodilni izvedenec na ženevskih pogajanjih.
Zamisli italijanskih modnih ustvarjalcev
V Milanu te dni predstavljajo modne kolekcije za naslednjo pomlad in poletje. Vse kaže, da bodo italijanski modni ustvarjalci prikazali žensko takšno, kot pač je, brez podložkov in drugih olepševalnih pritiklin. Prav zaradi tega bodo italijanske ženske prikazale vse svoje obline, kot nam sicer zgovorno priča posnetek manekenke, ki nosi zamisel Gianfranca Ferreja. Italijanske ženske bodo torej bolj pristne, sicer pa se, kot znano, tudi pri tem lahko marsikaj poslepari...	(Telefoto AP)
Danes bodo izbirali novega direktorja Unesca
PARIZ — V Parizu se nadaljuje zasedanje izvršnega sveta Unesca (Organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo). Pripravljajo gradivo za prihodnjo generalno konferenco organizacije, ki ho pred koncem leta, prav danes pa se bodo bržčas odločali za novega generalnega direktorja ustanove.
Problem generalnega direktorja je star že nekaj let. Sedanji je Afričan M'Bow, ki pa je nedavno sporočil, da ne namerava več kandidirati. M’Bowa so vzele na muho zlasti Združene države, ki so, kot vemo, izstopile iz Unesca, češ da se je ustanova preveč »politizirala« in da jo vodijo birokratske sile. V zvezi s tem so Združene države kajpak sklenile, da ne bodo več dajale svojega prispevka (ta pomeni 25 odstotkov vseh sredstev, ki jih ima Unesco); iz organizacije pa se je umaknila tudi Velika Britanija, tako da ima danes Unesco blizu 30 odstotkov manj sredstev, kot na primer pred dvema letoma.
.Kandidatov za novega generalnega direktorja je nemara več kot 20, med najbolj resne pa spada, kot kaže, Pakistanec Yaqub Khan, ki je pravzaprav zunanji minister te dežele. Pravijo, da so njegovo kandidaturo voljne podpreti tudi Združene države, kar bi seveda olajšalo odločitev. Zadnja beseda pa ni izrečena. Sliši se še o dveh inačicah: da bodo ng primer afriške dežele vztrajale na tem, da bi kandidat spet bil M‘Bow, ki pa je največji trn v peti Združenih držav, ter da se bodo predstavniki Latinske Amerike tokrat bržkone potegovale za svojega kandidata. Določeno vlogo igra pri vsem tem tudi Jugoslovan Ivo Margan, ki je še zmeraj predsednik generalne konference; obveščeni sicer menijo, da bi njegova kandidatura prišla v poštev šele v primeru, če bi takorekoč izpadli predlogi za nove kandidate.
Med večino dejavnikov Unesca so vsekakor pričakovanja, da se bo tokrat pojavilo novo ime. Res je namreč, da je organizacija, ki sicer nenehoma opravlja dragoceno prebujevalno vlogo povsod po svetu, zašla skorajda v slepo ulico in da že nekaj let išče nova pota. Ne za to, da bi privolila v tezo Združenih držav, ki konec koncev ne ustreza stvarnemu stanju na svetu, pač pa za to, da bi se vsaj mestoma objektivno lotili novih smeri, ki jih nakazuje tudi nerazviti svet. V organizaciji je določena stagnacija, ki jo bo pričela dejansko razjedati, če ne bo začela »vdihavati nove sape«, kot je na začetku zasedanja izvršnega sveta rekel predstavnik generalnega ravnateljstva, Doudou Diene.
Gre, torej, za nove, kot pravimo, kvalitete v vzgoji, znanosti in kulturi, se pravi v panogah, ki so navsezadnje najbolj izpostavljene novim tokovom. Združene države očitajo Unescu poleg tega, da se je preveč politiziral, tudi to »da nepremišljeno ravna s sredstvi«, s katerimi da baje upravljajo privatizirani krogi. Slednje je bržčas za lase privlečeno, včasih ležerna uporaba sredstev pa bo verjetno kar držala.
Spremembe so potemtakem potrebne: bržčas ne korenite, saj ustanova vseskozi pošteno opravlja svoje poslanstvo, vendar takšne, da bodo nove smeri temeljito »prečiščene« (to je tudi opozorilo M'Bowa in da bodo še bolj odsevale želje in potrebe človeštva. Dragoceno bi kajpak bilo, če bi se Združene države vrnile v Unesco (kar se bo verjetno tudi zgodilo, sodeč po novih znamenjih ameriške politike); koristno bi bilo, če bi se v organizacijo dosledno vključile tudi druge, nove dežele, ki so nedavno postale neodvisne; zlasti pa bi bilo pomembno, če bi Unesco uspel v bodoče še bolj združevati razvite in nerazvite dežele in narode, saj med njimi ne gre samo za gospodarski, pač pa zlasti za družbeni prepad.
MIRO KOCJAN
Od danes tobačni izdelki dražji
RIM — Nekoč, v prejšnjem stoletju in še prej, je bilo kajenje znak gosposkega obnašanja. Se mar vračamo v daljno preteklost, ko so cigarete nadomeščale bombone, zato pa je bil oblaček dima prej izjema kot pravilo?
Morda so ti časi še daleč, nov korak na tej poti pa je nedvomno ponovna podražitev tobaka, ki stopa danes v veljavo. Za italijanske cigarete (pa tudi za cigare vseh velikosti in vse ostale uporabne oblike tobačnih listov) bo treba že danes odšteti 100 do 150 lir več na na vitek, tuje cigarete pa bodo še dražje, saj bodo kadilca stale 200 lir več.
Cigareta na cigareti bodo državi zagotovile priliv približno 600 milijard lir letno, žal pa bo dobiček prodajalcev na drobno znatno manjši. Prav zaradi tega so odločili, da bodo v prihodnjem tednu stavkali in zahtevali od države povišek dobička z 8,50 odstotka na paket prodanih cigaret na 9 odstotkov.
Cariniki grozijo s protestom
LJUBLJANA — Če navedenim zahtevam do postavljenih rokov ne bi ugodili, bodo delavci carinske službe na območju Slovenije z enotno akcijo na vseh mejnih prehodih in v vseh carinarnicah začeli uresničevati aktivne ukrepe protesta, začenši s striktnim in togim spoštovanjem predpisov, kar praktično pomeni blokado mejnih prehodov in lahko pripelje gospodarstvo do resnih težav v tekoči proizvodnji.
To je eden od treh sklepov, ki so jih oblikovali predstavniki carinske službe v Sloveniji in jih naslovili na predsednika zvezne vlade in vse druge organe v federaciji. Zbor carinikov, ki so se sestali v četrtek, je namreč izrazil nezadovoljstvo z rezultati obiska delegacije svojih predstavnikov na zveznem izvršnem svetu. Zbor namreč ni bil zadovoljen z »odgovorom« iz Beograda, naj bi osebne dohodke carinikom popravili v dveh delih: ob sprejetju rebalansa proračuna za 23 odstotkov, ter za 24 odstotkov v decembru. Cariniki v Sloveniji namreč zahtevajo, in to so jasno povedali zvezni vladi in vsem ostalim odgovornim v Beogradu, da bi se njihovi osebni dohodki s prvim julijem letos povečali za 43,2 odstotka, s prvim oktobrom pa še za 22,6 odstotka. To zahtevo so zapisali že v septembrskem pismu ZIS, oblikovali pa so jo tudi zdaj kot enega izmed treh zahtevkov. S tem naj bi premagali prvi korak k postopnemu striktnemu uresničevanju družbenega dogovora, ki govori o 10-odstotnem zaostajanju višine osebnih dohodkov za plačami v slovenskem gospodarstvu do konca leta. In še zadnja zahteva: da bi zgoraj zahtevano sprejeli do 15. oktobra, izplačilo pa bi bilo realizirano do 20. oktobra.
Cariniki v Sloveniji dobijo običajno plačo zadnjega ali prvega v mesecu. Tokrat so jo dobili - po njihovem seveda mnogo prenizko glede na življenjske stroške, primerjavo z drugimi delavci in glede na prej omenjeni dogovor — na mariborskem koncu menda v petek, 2. oktobra, na ljubljanskem pa šele včeraj. Zamudo seveda povezujejo s postopkom usklajevanja stališč republik in pokrajin okrog rebalansa zveznega proračuna. Tega so včeraj končno sprejeli, vendar pa ta mesec še ne bo vplival na plače carinikov. Sicer pa je ZIS menil, da bi jim naj povišali plače za 23 odstotkov ob sprejetju rebalansa in še 24 odstotkov v decembru.
Tudi cariniki so seveda zgolj ljudje in se primerjajo z drugimi delavci. Tako jim je seveda šlo najprej v nos, da imajo celo čistilci na mejnem prehodu Šentilj, ki so zaposleni pri komunalnem podjetju, že višji osebni dohodek kot delavci carinarnice. Podobna je primerjava tudi s čistilkami v objektih ob ljubeljskem mejnem prehodu. Sicer pa so povprečni osebni dohodki v carinarnici Ljubljana bili v preteklem obdobju okrog 250 tisoč dinarjev, kar je za 20 tisoč pod slovenskim povprečjem, ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da jih ima polovica zaposlenih v carinarnici visoko ali višjo izobrazbo. Kot pravijo cariniki, njihovi finančni problemi trajajo že kar 2 leti. To je zlasti opaziti v Sloveniji, kjer so cene bistveno višje kot kjerkoli drugje v Jugoslaviji. Nezadovoljstvo carinikov je zato jasno. Njihovi vodilni predstavniki pa pravijo, da je stanje v carinski službi v Sloveniji kritično, saj delajo ljudje brez volje, dovolj imajo sestankov, pričakujejo in zahtevajo pa ustrezne rešitve. Ob tem pa sprašujejo: »Ali ZIS meni, da je naše delo za družbo tako nepomembno, da ne zaslužimo niti približno enakega plačila, kot ga dobijo zaposleni v gospodarstvu, občinskih in republiških upravnih organih v Sloveniji?«
Nezadovoljstvo carinikov v Sloveniji je takšno, da ponekod že grozijo s štrajki, kot je zapisano tudi v zahtevi zveznemu izvršnemu svetu. Vendar pa so zanikali, da bi te dni na katerem koli mejnem prehodu že prišlo do stavke. Zlasti je to zanikal upravnik mariborske carinarnice, kjer se je prejšnji petek na meji na Šentilju resda nekoliko zaustavilo, vendar je do tega prišlo zaradi podrobnejših in zamudnih pregledov avstrijskih carinikov, ki so tako kot vedno skušali izkoristiti nezadovoljstvo svojih kolegov z druge strani meje in krivdo za zastoje na meji valili na jugoslovansko stran. Kot je znano, pa so avstrijski cariniki vse bolj strogi do svojih državljanov zaradi nakupov v jugoslovanskih brezcarinskih trgovinah, ki domačim proizvajalcem in trgovcem odškrknejo marsikateri šiling. (bi)
KPI predstavila nov zakonski osnutek za obmejno sodelovanje
Ženske za drugačne medčloveške odnose
VIDEM — Včeraj je v Vidmu Komunistična partija Predstavila zakonski osnutek, ki naj pospešuje gospodarske dejavnosti v okviru sodelovanja med našo deželo in obmejnimi državami. Zakonski osnutek so podpisali komunistični poslanci Zangheri, Pascolat, Bordon, Gasparot-to in Fachin Schiavi.
Osnutek prinaša nekatere pomembne spremembe z ozirom na prejšnji osnutek na isto temo, ki ga je sestavila Posebna medstrankarska skupina, ki so jo ustanovili v okviru parlamentarne komisije za bilanco. Poslanec Pas-oolat in deželni svetovalec Padoan sta ob predstavitvi Oovega osnutka poudarila, da je KPI hotela v novi zako-Oodajni dobi čimprej predstaviti parlamentu nov predlog, saj je problem, o katerem govori osnutek, bistvene važnosti za deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Komunistični predlog nakazuje neke strateške izbire, ki niso pomembne le v krajevnem merilu, saj narekujejo mednarodno usmeritev gospodarske dejavnosti F-JK. Prav neketare značilnosti naše dežele, kot so odprta meja 2 Jugoslavijo, prisotnost različnih narodnih in etničnih skupin, delovanje visoko specializiranih znanstvenih cen-trov, osimski sporazumi in podjetniška sposobnost, omogočajo, da se v F-JK razvijejo izvozne dejavnosti in različni načini kooperacije. KPI poudarja, da ne gre za podpor-
ne dejavnosti, nasprotno, tovrstne pobude lahko postanejo bistvene za gospodarski razvoj naše dežele.
Zakonski osnutek KPI predvideva tudi zelo konkretne pobude, s katerimi naj se osnovne strateške izbire uresničijo. Za podjetja, ki sodelujejo na mednarodnem področju, ki so s svojimi proizvodi močno prisotne na mednarodnem tržišču ali pa so soudeležene v kooperacijah z več kot 15 odstotkov tujega kapitala, so predvidene posebne olajšave. V ta okvir sodijo tudi tista podjetja, ki bodo predstavila nove razvojne načrte usmerjene v povečanje izvoza.
Zakonski osnutek namenja več poglavji mladinskemu zaposlovanju in razbremenitvam, ki naj nagradijo mednarodno sodelovanje, trgovske izmenjave in prodor krajevnih proizvodov na mednarodno tržišče. Posebna sredstva naj bi bila namenjena tudi prometnim povezavam in rotacijskemu skladu FRIE. Osnutek predvideva tudi to, da bi razstegnili tržaške proste cone na nekatere druge kraje v deželi.
Zaključno poglavje osnutka je namenjeno znanstvenemu in kulturnemu sodelovanju. Poseben poudarek je namenjen kulturnim in umetniškim pobudam, ki se nanašajo na Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji.
OGLEJ — Nenehno opozarjati na široko paleto vprašanj, ki jim z nemarno nonšalanso še vedno pravimo ženska problematika, zato da bi se končno vsa vprašanja prepletla s splošnimi oziroma, da bi jih kot taka vsi jemali. To je cilj, ki si ga zastavljajo ženske, ki so aktivno vključene v italijansko Komunistično partijo in ki so pred meseci s potujočo Listino predlogov in vprašanj začele širokopotezno akcijo po vsej državi.
V sklop teh pobud sodi tudi dvodnevno srečanje žensk, ki je bilo v petek in v soboto v Ogleju. Raznoliko srečanje, ki se je odvijalo v različnih kontekstih in na drugačne teme, je organizirala komisija za ženska vprašanja pri deželnem vodstvu KPI. Vsekakor sta bila osrednja dogodka pobude dva: v petek zvečer srečanje s članico vsedržavnega tajništva Livio Turco in pa delovni sestanek na temo miru med predstavnicami komunističnih
Poziv vodstva ANCI ob zaskrbljujočem stanju občinskih blagajn
Občine naj uslužbencem ne plačujejo poviškov
Občine naj ne izplačajo svojim uslužbencem Poviškov, ki jim jih priznava nova delovna pogodba. Tako se v bistvu glasi poziv vodstva ANCI, ki združuje v svojih vrstah skoraj vse italijanske občine, Poziv je presenetil veliko večino upraviteljev, saj po svoji ostrini nima primera v vsej povojni Zgodovini.
Občine se nahajajo v vedno večji finančni krizi, saj so sredstva, ki jim jih nakazuje država, vsako leto manjša. Dno sodu pa je izbila zadnja delovna Pogodba, ki jo je podpisala vlada. Ta pogodba je močno povečala izdatke občin, država pa jim je nakazala le del sredstev, ki so potrebna za redno Izplačilo poviškov.
Obenem je vlada prisilila občine, da so drastično povečale ceno storitev. Toda kljub temu je finančno stanje večine občin že neznosno, saj že nekaj časa delujejo na robu legalnosti. Do sedaj so večinoma zagotovile dejavnost s tem, da so ustvarile tako imenovane »potopljene« ali »skrite« dolgove. V proračunskih dokumentih so občine namenoma predvidele dosti višje dohodke, kot so jih v resnici pričakovale, obenem pa so predvidele precej manjše stroške od realnih. Na ta način so na Papirju prišle do sredstev, ki so omogočila kolikor
toliko redno delovanje. Toda tovrstna »finančna« operacija je možna le občasno, saj obračun kmalu pokaže realno stanje.
Ko se je državna oblast zavedla tega, je v zadnjem finančnem zakonu uvedla normo, ki obvezuje občine, da v dveh letih sanirajo situacijo, to je, da plačajo dolgove. Toda to je za večino občin in vse večje občine praktično nemogoče, saj ima večina poleg dolgov tudi tako imenovani »strukturalni« deficit. To v bistvu pomeni, da občine uporabijo za neizogibne stroške več, kot imajo na razpolago. In ker večji del stroškov predstavijo plače, ki jih določa država, občine praktično nimajo primernih sredstev, da bi rešile problem tako, kot so ga reševale doslej. Za javne ustanove pa dopolnilna blagajna ne pride še v poštev. Od tod neštete zahteve naslovljene vladi, da poseže in vsaj nakaže denar za poviške plač, ki jih je sama odobrila in torej vsilila občinam.
Da je situacija na robu znosnosti, se je jasno pokazalo na nedavni skupščini ANCI, kjer je predsednik, demokristjan Triglia, nepričakovano osvojil komunistično resolucijo, ki je bila do vlade zelo ostra. Ko je notranji minister Fanfani dokončno potrdil, da občine ne samo ne bodo dobile pričakova-
nih sredstev, temveč da bo v letu 1988 prišlo do ponovnega krčenja sredstev, je vodstvo ANCI soglasno sprejelo sklep, da se uslužbencem ne izplača poviškov.
Če se situacija ne bo zelo hitro spremenila, grozi vojna med »ubogimi«, saj se bodo med seboj spopadle občine in uslužbenci, ki so obojni vsak po svoje žrtev vladne neobčutljivosti. Na vsak način pa bo posledice tega občutilo tudi prebivalstvo, saj jih poleg neugodnosti, ki jih čakajo zaradi sindikalne napetosti čakajo obenem močni poviški tarif ob istočasnem poslabšanju uslug.
Da bi občine brez zunanje pomoči lahko same rešile problem plač ni pričakovati, saj lahko pridejo do sredstev le z nadaljnim višanjem tarif, ki so marsikje že dosegle in presegle kritično mejo, saj je nedopustno in neopravičljivo, da bi javne tarife presegale ceno, ki jo enake in celo boljše storitve imajo na svobodnem trgu.
Kako se bo situacija razvijala, je težko predvidevati. Za optimizem ni nobene osnove. Pesimisti pa predvidevajo, da je sedanja situacija le prvi korak v še hujšo krizo, ko bodo morale občine neizogibno manjšati stroške za osebje, tudi z nižanjem zaposlitvene ravni.
strank, žensk ali mirovnih organizacij treh sosednjih dežel - Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Dolžnost izčrpnega novinarskega informiranja narekuje še vsaj navedbo dveh kulturnih prireditev, ki prav tako sodijo v okvir srečanja: v šolski telovadnici so v soboto dopoldne odprli razstavo deželnih ustvarjalk, medtem ko je celoten niz prireditev v soboto zvečer zaključil nastop ansambla »Nuovo Trio Veneto«.
Razen nekaj splošnih misli in ugotovitev bi bilo težko povedati kaj bolj natančnega ali celo izčrpnejšega o dvodnevni debati. Kot rečeno je bila namreč zastavljana na povsem različni temi: petkova, ki se je je udeležilo veliko žensk, je bila osredotočena na ■kopico predlogov, ki so jih italijanske komunistke strnile v dokument, o katerem veliko razpravljajo ter ga nenehno preverjajo. Listina vsebuje osnovne, lahko bi jih imenovali tudi klasične točke opredelitve ženskega položaja ter možnih rešitev dane situacije. Razlika je v tem, da komunistke z veliko vnemo zagovarjajo nastanek »človeške družbe, v kateri bi se tako ženske kot moški celostno prepoznali«. Istočasno pa se italijanske komunistke zavzemajo, da bi se partija, s pomočjo in na zahtevo žensk, predrugačila oziroma se razvijala v smislu prej omenjene opredelitve družbe.
Sobotno popoldansko srečanje je zaplulo še na odprtejše morje: udeleženke delovnega sestanka med predstavnicami žensk treh dežel so namreč v raznih vidikov načele odnos med žensko in mirom oziroma vojno. Filozofsko-razmišljujoče ali preko osebnih izkušenj ali še z navedbo protestnih pobud proti oboroževanju so se za kulturo miru izrekle vse udeleženke srečanja. Tudi v svesti, da je ženske že zgodovina človeštva »prisilila«, da so za mir, ker niso bile nikoli enakopravno vpletene v delitev oblasti, ki so si jo priborili trenutni zmagovalci. Seveda pa je zgolj takšna razlaga preenostavna, kot ni dovolj ugotavljati, da je ženska »naravna no-siteljica življenja« in kot taka proti vojni, ki prinaša smrt. Miru pa ni moč graditi zgolj na empiričnih ugotovitvah in čustvih, zato sta nujna izmenjava mnenj in krepitev zavesti, da je mir potreben vsem.
BREDA PAHOR
Na Obali manj težav z vodo
KOPER Sečoveljski izvir po nedeljskem deževju spet »daje« sto litrov Vode v sekundi, kar je znatno izboljšalo razmere v oskrbi z vodo na Obali. V Ponedeljek so v omrežje Rižanskega vodovoda »poslali« 35 tisoč kubičnih metrov vode, kmalu pa spet nekaj manj, ker se je povečala kalnost vode na izviru Rižane. Večjih težav pa zaradi tega ni bilo in na seji izvršnega ^veta skupščine skupnosti obalnih občin so sklenili, da začasno nehajo vejati ukrepi varčevanja četrte stopnje m velja druga stopnja. To pomeni, da oi na šolah pouk lahko spet normalno Potekal, v ozdih naj bi privarčevali deset odstotkov vode, v Delamarisu in drugod, kjer so prešli na enoizmensko delo, pa bi spet lahko delali v dveh minenah. Seveda vsaka razsipnost z yodo lahko hitro škodi, zato pozivi k cimvečjemu varčevanju ostajajo še na-Prej. Po ocenah delavcev Rižanskega vodovoda bo izdatnost izvira v Sečovljah pri 100 litrih ostala do konca ted-fta, nato pa se bo spet začela zmanjše-vati, če tega ne bo »preprečilo« deževje.
Sicer pa so na seji izvršnega sveta skupščine skupnosti obalnih občin menili, da je bila oskrba z vodo, ko so Veljali ukrepi četrte stopnje zelo doma, delitev bolj enakomerna kot prej, Pozivi k varčevanju pa so tudi imeli odmev. Ponovno pa so opozorili, da je ježko razvijati turizem v pogojih, ko {maš v hotelskih kopalnicah namesto mkoče vode vedra z vodo. »Razvoj tu-dzma, kot prioritetne dejavnosti je mogoč le, če so zanj izpolnjeni pogoji jcot so voda, ustrezne cestne povezave m zagotovljeno zdravstveno varstvo,« J6 menil Berni Srmčnik, direktor zdravstvenega centra. O gradnji skupkih objektov na Obali so danes člani ^vršnega sveta tudi precej razpravi] a-ll' kar zadeva vodovodne objekte, še zlasti magistralni vodovod od Rižane d° Kopra, so si bili edini, da je nujno da Obali od vseh podpisnikov sporazuma o temeljih plana obalnega sistema za osrbo z vodo in drugih dodatnih sPorazumov zahtevati, da izpolnijo Sv°je obveznosti ter na ta način zbrati Polovico potrebnega denarja za zgra-mtev H kilometrov cevovoda do Ber-°kov oziroma Kopra. Drugo polovico Sredstev naj bi zbrali na republiški
ravni.
(D. G.)
OKTOBER 87
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — sedemletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letno izplačljive bruto obresti; prvi kupon, ki znaša 12% (neto 10,50%), zapade 1. 10. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 7. oktobra
Emisijska cena
99%
Rok
7 let
Prvi letni kupom
bruto	neto
12,22% 10,70%
Včeraj predstavitvena tiskovna konferenca
Pester in kvaliteten spored Glasbene matice za novo sezono
Včeraj je Glasbena matica na tiskovni konferenci na tržaškem sedežu agencije ANSA predstavila program abonmajske koncertne sezone 1987-88. Obeta se nam pester in kvaliteten izbor glasbenih prireditev.
22.	oktobra 1987 se bo začel bogat uvod v letošnjo sezono s Simfoniki RTV—Ljubljana, ki jih bo vodil primorski rojak, slovenski dirigent Anton Nanut. Ob slovenski noviteti, skladbi Eufonija Marjana Gabrijelčiča, bosta na sporedu še Berliozova Fantastična simfonija in Ravelov Klavirski koncert v G-duru. Solistka na klavirju bo Katja Milič.
11. novembra 1987 bo drugi koncert v stolnici sv. Justa. Organist Andrej Pegan se bo predstavil z orgelskimi skladbami Buxtehudeja, De Grignyja, J. S. Bacha in Furge-rijeve in v tercetu z violinistoma Jagodo Kjudrovo in Markom Bitežnikom. Skupaj bodo odigrali Hdndlovo Sonato op. 2 št. 7 v g-molu in Leclairovo Sonato op. 4 št. 6 v A-duru.
3. decembra 1987 bo nastopil Trio Lorenz, Primož — klavir, Tomaž — violina in Matija — violončelo. Na sporedu bodo Brahmsov Trio v c-molu, Šostakovičev Trio v e-molu in dve slovenski skladbi, Ramovševa kontrasta in Lebičeva Ekspresija.
23.	decembra 1987 bosta mlada argentinska pianista Hector Moreno in Norberto Capelli posvetila svoj koncert slavnemu francoskemu skladatelju Mauriceu Ravelu ob petdesetletnici njegove smrti. Slišati bo mogoče naslednja njegova dela: Šeherezado, Introduction et Allegro, Rap-sodie espagnole, Entre cloches, La Valse in priredbo De-bussyjeve skladbe Deux Nocturnes.
13. januarja 1988 bo ponovno v gosteh odlična mezzosopranistka Eleonora Jankovič, ki jo bo na klavirju spremljal John Fisher.
27. januarja 1988 bo nastopil mladi violinist Stefan Milenkovič, ki žanje na svetovnih odrih izredna priznanja. Izvajal bo skladbe Corellija, Tartinija, Dvoržaka, Suka, Fa-ureja in Kreislerja. Na klavirju ga bo spremljala njegova mati Lidija Kajenaco.
24. februarja 1988 bo koncert Klavirskega kvarteta RTV—Ljubljana, v sestavi: Andrej Jarc — klavir, Karel Žužek — violina, Franc Avsenek — viola in Stane Demšar
—	violončelo. Izvajali bodo dela B. Martinuja — Kvartet iz 1. 1942, I. Petriča Rondo za klavirski kvartet in Faureja
—	Kvartet op. 45 št. 2.
23. marca 1988 bo nastopil mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar, in ki letos proslavlja desetletnico svojega obstoja.
6. aprila 1988 bo koncertno sezono zaključil Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Milanom Horvatom in slovensko pianistko Dubravko Tom-šič-Srebotnjakovo. Na sporedu bodo: Simfonija v treh stavkih I. Stravinskega, Drugi klavirski koncert v c-molu Rahmaninova in Posvetilo Bachu hrvaškega skladatelja B. Papandopula.
Krona letošnjega izvenabonmajskega koncertnega sporeda Glasbene matice pa bo gostovanje graške skupine Pro Arte, v sestavi: 24-glasni ženski zbor, dva otroška glasova, 4 tolkala, klavir in glas—igralec, ki predstavlja duh kresne noči. Skupina bo prvič v Trstu izvedla delo tržaškega skladatelja Fabia Niederja »Kresnik, duh kresne noči v vaseh slovenskih kmetov«. Na istem koncertu, 9. decembra 1987, bodo izvajali tudi Koncert za rog in ženski zbor Pavla Merkuja in tri skladbe slovitega poljskega skladatelja Pendereckega: Stabat mater, Agnus Dei iz Poljskega Rekvijema in Veni creator.
In za konec še cene. Letošnji abonenti bodo morali odšteti nekaj lir več, kot so lani; parter stane 55.000 lir, balkon pa 40.000 lir (za mlade in invalide je parter 40.000 in balkon 25.000 lir). Posamezne vstopnice pa stanejo 10.000 lir za parter (mladi in invalidi 7.000) in 7.000 za balkon (za mlade in invalide 4.000). Abonmaji so od danes naprej naprodaj v prostorih Glasbene matice.
Glasbena matica tudi naproša vse abonente, ki se katerega izmed koncertov ne nameravajo udeležiti, da jo o tem vnaprej obvestijo, da bi lahko nezasedeni sedež prodala drugim glasbeželjnim obiskovalcem.
D. V.
Ob 19.30 po tretji televizijski mreži
Drevi na sporedu prva oddaja iz niza o evropskih manjšinah
Danes ob 19.30 (po TV dnevniku) bo tretja televizijska mreža oddajala prvo oddajo iz niza »Manjšine - bogastvo Evrope«, ki ga je pripravilo enajst televizijskih hiš iz sedmih evropskih držav. Serijo oddaj smo podrobneje predstavili že v nedeljski številki našega dnevnika, ko smo poročali o njeni predstavitvi v Ljubljani. Včeraj pa so jo predstavili na deželnem sedežu RAI v Trstu, ki je pripravil polurni prispevek o Kataloncih. Naj spomnimo, da se je konzorcij, ki pripravlja oddaje, odločil za poseben ključ snemanja: avtorji niso namreč prikazali narodnostnih skupnosti v domačem okolju, temveč so objektivno in kar se da nepogojeno sliko življenja neke manjšine poskušali ujeti z obiskom v tuji državi.
Tako je ljubljanska televizija pripravila oddajo o Baskih, baskovska ekipa je posnela prikaz o Italijanih v Jugoslaviji, novosadska televizija o Wallesu, TV Skopje o Francozih v Dolini Ao_ste, Madžari o albanski manjšini v Kafab-
Prireditev v Zazidu
V nedeljo, 11. oktobra, ob 14. uri bo v Zazidu velika skupna prireditev, na kateri bodo sodelovali KD Primorsko iz Mačkolj, godba Breg, borčevske organizacije, sekcija VZPI-ANPI Doli-na-Prebeneg-Mačkolje, šola Dekani in predstavniki dolinske občinske uprave.
riji, RAI iz Cosenze o Lužiških Srbih, valižanska televizija o Turkih v Makedoniji, Katalonci o manjšinah na Madžarskem, Vzhodni Nemci, o Laponcih na Švedskem in Švedi o Rusinih v Vojvodini. V kratkem, okrog 12 minut trajajočem izvlečku (trailerju), ki ga je za vse pripravil Tržačan Fabio Malusa ob originalni glasbi Gina D'Elisa, so povzeta osnovna vodila oddaj: zgodovino Evrope lahko beremo tudi skozi zgodovino njenih številnih manjšin; preteklost ostaja preteklost, a vendar moramo povzdigniti narode, ki imajo svoje korenine v preteklosti.
Prispevek o Kataloncih je pripravil Fabio Malusa, režija je delo Piera Pa-nizona, izredno privlačna glasbena kulisa pa je spet D Elisova. V tekoči in nekonvencionalni televizijski pripovedi nas prikupno katalonsko dekle seznani s preteklo in sedanjo katalonsko stvarnostjo, ki je, vsaj na gospodarskem področju, vodilna španska sila. Pa vendar se tudi Katalonci morajo spopadati z zakoni tržišča, tako da se pri izdajanju popularnih stripov odpovedo katalonščini v korist bolj razširjene kastiljščine. Sicer pa imajo svojo televizijo, ki ponuja nanizanko Dallas... v katalonščini. Pri tem se kajpak postavlja vprašanje, če je to resnična pridobitev za katalonski narod ali je le davek vsemogočni in mamljivi Ameriki. Prispevek vsekakor naniza veliko vprašanj, o katerih je vredno globlje razmisliti tudi z zornega kota naše manjšine. Oddaje bodo na sporedu vsak torek ob 19.30.
Kriško sekcijo VZPI-ANPI poimenovali po padlem borcu Evaldu Antončiču
Partizan Stojan še živi v srcih Križanov
»Fašistični napad na Lonjer ni uspel. Na desetine sovražnikov smo pobili. Beg za vas tovariše je še mogoč. Ustrelite me, kot smo sklenili v bunkerju, vi pa se rešite.«
To so bile zadnje besede Evalda Antončiča - Stojana, partizanskega borca, ki je 21. marca 1945 padel v Lonjerju in po katerem se od sobote dalje imenuje domača sekcija VZPI-ANPI v Križu.
Križani so želeli ta dogodek obeležiti kar z dvema prireditvama. Prva -kulturna akademija - je bila v soboto zvečer v Ljudskem domu v Križu, na kateri so nastopili vsi, ki predstavljajo bogato kulturno in politično dejavnost v vasi. Soudeleženi so bili otroci, članica baletne skupine Ingrid Sedmak, recitatorji Rozi Košuta, Sanja Sedmak in Valter Purič, domača godba na pihala pod vodstvom Livija Sullinija. Nastopila sta tudi moški pevski zbor in dekliški zbor Vesna. Moški zbor, ki ga vodi Ivo Lešnik, se je predstavil s petimi partizanskimi pesmimi Marolta, Rijavca, Venturinija, Davčiča in Ši-vica. Njegovega nastopa so bili prav gotovo veseli vsi Križani, saj je s svojim petjem in izvajanjem potrdil, da namerava nadaljevati po poti pevske tradicije, ki je bila v Križu prisotna v vsem povojnem času. Dekliški zbor je pod vodstvom Bogdana Kralja zapel štiri pesmi, najprej Vrabčevo »Bazovica«, za konec pa kriško ljudsko v priredbi Bogdana Kralja. Njegov nastop, svežina glasov in izvedba pesmi, so najboljše spričevalo za nadaljnje delo.
Govornika na sobotni prireditvi sta bila predsednik Domicilnega odbora II. brigade VDV, polkovnik Andrej Grapulin, in član vsedržavnega sveta VZPI-ANPI Silvano Bacicchi. Slovenci smo lahko ponosni na naš odločen poseg v težkih dneh druge svetovne voj-
ne. Vi Križani ste lahko še prav posebno ponosni, je dejal polkovnik Grapulin in naštel številke tistih, ki so se aktivno borili v partizanskih enotah, v španski državljanski vojni, med italijanskimi in grškimi partizani, ki so bili v posebnih bataljonih, v ječah, internirani, v koncentracijskih taboriščih itd. 61 vaščanov je dalo svoja življenja na oltar domovine za mir in svobodo.«
Partizanski boj je slonel na tisočih in tisočih herojih in hrabrih borcih. Eden teh je bil Evald Antončič, ki je padel kot Slovenec, ki pa se je kot delavec boril tudi za pravice delavskega razreda, za dobre odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, je dejal Bacicchi, ki je spomnil tudi na skupno borbo slovenskih in italijanskih partizanov in aktivistov
proti fašizmu in nacizmu, pa tudi sedanji skupni boj za ohranitev miru tudi na tem koščku zemlje. Višek večera je bil, ko je predsednik kriške sekcije VZPI Ferdinand Bogateč pripel na prapor trak o poimenovanju sekcije po partizanu Stojanu.
Nedeljski shod, kot nadaljevanje sobotne prireditve, se je v Ljudskem domu začel z zelo lepim in prisrčnim nastopom tamburaške skupine in mešanega pevskega zbora iz Gribelj na Dolenjskem s spletom belokranjskih narodnih pesmi. Skupini sta vodila Tatjana in Silvester Mihelčič.
Lepemu nastopu gostov iz vasi, s katero so kriške organizacije že vrsto let pobratene (društvo Vesna je na prireditvi prejelo tudi plaketo) je sledil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je vodil Oskar Kju-der. Naš partizanski zbor žanje vedno
in povsod navdušenje. Tokrat je bilo navdušenje še večje, saj se je zbor predstavil z novo pevko, sopranistko Edit Kocjančič, ki se je s svojim petjem odlično vključila v zares kvalitetni program.
Naj omenimo še dva uradna nedeljska govornika: Maria Lizzera, bivšega komisarja furlanskih divizij »Garibaldi«, in komunističnega senatorja Stojana Spetiča, ki sta v svojih posegih povedala to, kar so si udeleženci želeli, kar so čutili in kar so s svojim odobravanjem tudi potrdili. Oba sta se namreč dotaknila perečih političnih problemov v svetu, pa tudi tu pri nas, posebno problema boja za dosego globalne zaščite Slovencev. Naša organizacija si bo še nadalje prizadevala za dosego pravičnega zakona za Slovence, je dejal Lizzero. »Ljudje kot Stojan so se borili, jurišali, trpeli in padali, ker so hoteli uresničiti stoletni sen po svobodi. Čuvajmo in borimo se za naše dostojanstvo in pomagajmo ustvarjati svet brez sovraštva« je zaključil svoj občuteni govor Stojan Spetič.
Obeh prireditev se je udeležila velika množica ljudi, med katerimi so bili tudi številni gostje ter predstavniki borčevskih organizacij onstran meje. Svoje pozdrave so prinesli tudi predstavniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora, Lonjerja, kriških upokojencev, kriške sekcije KPI, ZZB iz Gribelj itd.
Domača sekcija VZPI-ANPI je izdala za to priložnost lepo brošuro v dveh jezikih: Tihi junak - partizan Stojan.
N.L.
Na sliki: predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč pripenja na prapor trak o poimenovanju sekcije po partizanu Stojanu.
Predstavitev 41. zdravniških dnevov
V Novinarskem krožku na Korzu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Tržaškega zdravniškega združenja profesor Luciano Campanacci predstavil 41. tržaške zdravniške dneve. Znanstvena predavanja, ki bodo od 15. do 17. oktobra v Kongresni palači (Pomorska postaja), bodo letos obravnavala aktualnost v zdravstvenih terapijah, s posebnim poudarkom na tistih področjih terapije, ki so v zadnjih letih dosegla bistvene napredke: zdravljenje bolezni prebavnega sistema, npr. čirov na želodcu, artritisa in artroze, arterijske prenapetosti in angine pectoris (srčnega krča).
Letošnja predavanja Zdravstvenih denevov bodo vključena v program obveznih izpopolnjevalnih tečajev za člane Tržaške KZE, na predavanjih bodo sodelovali znanstveniki in zdravniki iz Italije, Avstrije, ZDA in Velike Britanije.
Nova ladijska proga med Trstom in Južno Azijo
Ladja "Vladimir Vaslyaev", ki je last sovjetske državne družbe "Black sea Company", bo danes zvečer s svojim prvim odhodom iz tržaškega pristanišča odprla novo ladijsko progo, ki bo povezovala naše pristanišče z Južno Azijo in Japonsko.
Do sedaj je bila edina neposredna povezava z Japonsko proga zadruge 'Med Club", v katero je včlanjen tudi Tržaški Lloyd. Vendar so posebne zmožnosti "Vladimira Vaslyaeva" in drugih dveh ladji, ki bosta potovali na tej progi, pomembna pridobitev za trgovanje z Vzhodno Evropo. Novica je torej izredno razveselila gospodarske kroge, ki se zanimajo za_prekomorsko trgovanje Madžarske, Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije, čeprav se s to progo odpirajo nove možnosti celotni srednjeevropski trgovini.
V nedeljo zjutraj v Skednju
Predstavitev knjige o »krušarcah«
Pred številnim občinstvom, kot je razvidno tudi iz gornje slike, so v nedeljo zjutraj v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju predstavili knjigo g. Dušana Jakomina o škedenjskih krušarcah. O uspeli kulturni prireditvi bomo poročali v jutrišnji številki Primorskega dnevnika.
Vinogradniki na Krasu izkoristili sončno nedeljsko vreme za trgatev
Po hladnem in vetrovnem vremenu med tednom so bili v soboto in v nedeljo skoraj idealni meteorološki pogoji za tako pomembno kmečko opravilo kot je trgatev. Vinogradi so zaživeli in tako je obveljala tradicija, da se na Krasu trže grozdje na prvo nedeljo v oktobru. Vendar pa ta podatek ni povsem homogen in na posameznih območjih niso bile odločitve vinogradnikov vedno enake. Pa poglejmo, kakšno je stanje v zgoniški in repenta-brski občini.
V Samatorci je večina potrgala bele sorte grozdja že prejšnjo nedeljo, teran pa so predvčerajšnjim spravili pod streho le nekateri. Milena Doljak nam je povedala, da so zadnji konec tedna trgali belo in črno grozdje, ki je bilo lepo in zdravo, količina pa je približno enaka lanski.
Stojan Stubelj pripoveduje o Saležu: »Večina je potrgala belo grozdje že
med tednom, črno pa so nekateri, morda tudi zaradi pomanjkanja prostora, še pustili na trtah. Količina belega je enaka kot lani, terana pa bo kakih 20 odstotkov manj, ker imam stare trte in se je ob cvetenju zarod osul. Kakovost pa bi morala biti dobra, saj se je pri belem grozdju sladkorna stopnja sukala od 17 do 18, pri teranu pa okoli 16,5.«
Stanko Milič iz Zgonika je tako belo kot črno grozdje trgal v soboto in nedeljo, kot je -to storila velika večina sovaščanov. »Pridelek je obilen, kar velja posebno za belo grozdje, ki je bilo zrelo, zdravo in mošteno, pa tudi kvalitetno bi moralo biti, saj sem izmeril od 18 do 19 sladkorne stopnje. Letina terana bi bila letos sijajna, če se ne bi zaradi mrzle pomladi precej osulo. Grozdov je bilo veliko, vendar pa so bile jagode bolj redke, stopnja sladkorja pa je bila 16,5.«
Vinogradnika iz Zagradca nista ukrepala enako. Pepko Milič je potrgal belo in črno grozdje, Zvonko Ostrouš-ka pa bo s teranom počakal še par dni, ker ni še dovolj zrel.
V repentabrski občini je slika naslednja: belo so vsi potrgali, teran pa je še ves na trtah. Kot sta nam povedala Dušan Guštin iz Repna in Alfonz Guštin s Cola, ima teran še preveč kisline in mu primanjkuje sladkorja. Po zadnjem dežju se je stanje nekoliko popravilo, vendar pa grozdje ni še godno za trgatev.
Splošna ugotovitev je torej, da bo glede količine letošnja vinska letina približno enaka lanski, kar pa zadeva kakovostno stopnjo žlahtne kapljice po opravljenih izsledkih »kaže dobro«, vendar pa je za dokončno sodbo bolje počakati vsaj do sv. Martina.
B. S.
Na Pomorski postaji do nedelje »Jadranski Oktoberfest«
Predsednika Strauss in Biasutti za plodnejše stike med deželama
Predsednik bavarske avtonomne dežele Franz Josef Strauss je v prostorih bivše pomorske postaje v nedeljo slovesno odprl prvi "Jadranski Oktober-fest", ki bo trajal do prihodnje nedelje. Nedeljski popoldan je bil izrecno folklorističnega značaja, saj je otvoritev spremljala godba na pihala Thannhau-sen, namesto tradicionalnega traku pa so uglednemu gostu ponudili kladivo, s katerim je moral simbolično udariti Po lesenem sodu s pivom. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki tržaškega gospodarskega in političnega življenja, predsednik Dežele Biasutti 'n župan Staffieri, Straussa pa sta spremljala predsednik bavarske banke Ludwig Huber in bavarski minister za zunanje zadeve Von VValdenfels.
Uradni del Straussovega obiska je bil včeraj zjutraj, ko se je zvrstilo več srečanj in pogovorov, zaključil pa se je s tiskovno konferenco. V jutranjih Urah je Strauss obiskal sedež deželnega sveta, kjer so ga sprejeli predsednik Solimbergo in načelniki svetovalskih skupin. Na tiskovni konferenci sta Strauss in Biasutti orisala pomen te nenavadne prireditve, katere namen je zbližati obe deželi, zlasti v okviru gospodarskih in blagovnih izmenjav med deželami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pri tem pa ostajajo odprta številna vprašanja, kot na primer gradnja novih prometnih žil in Ustreznih infrastruktur, ki bi bistveno skrajšale razdaljo med Bavarsko in Furlanijo-Julijsko krajino. Strauss je v svojem posegu podčrtal potrebo po Primernejših pristaniških in cestnih tarifah, kot jih je na primer deležna
Avstrija, tudi za Bavarsko, saj bi na ta način preusmerili dobršen del blagovnega prometa v tržaško pristanišče in se izognili uporabi severnih mest.
Oba predsednika, Biasutti in Strauss, sta omenila tudi probleme, ki nastajajo v mednarodnih odnosih obmejnih držav. Vloga dežel z avtonomnim statutom je pri urejanju teh odnosov zelo pomembna. To se odraža že danes v deželah delovne skupnosti Aple-Jadran, na katere so centralne uprave od vsega začetka gledale z nezaupanjem, pozneje pa so morale priznati, da je decentralizacija v vseh pogledih pozitivna izbira.
V okviru Jadranskega Oktoberfesta bo ves ta teden na Pomorski postaji na ogled razstava "Bavarska in Trst", ki so jo uradno otvorili včeraj. Razstava vsebuje tri različna področja in sicer o življenju na Bavarskem, o zaščiti gozdnega bogastva in gora in o bavarskem obrtništvu, oziroma dekorativni umetnosti.
Na sliki: bavarski predsednik Strauss (desno v beli srajci) na "Jadranskem Oktoberfestu" skupaj s predsednikom Dežele Biasuttijem in tržaškim županom Staffierijem.
Pred dvajsetdnevno turnejo v Severni Ameriki
Učinkovit nastop Tržaškega okteta na mednarodnem festivalu v Larisi
Tržaški oktet, ki se v četrtek odpravlja na dvajsetdnevno turnejo po Združenih državah Amerike in v Kanado, se je v poznih nedeljskih urah vrnil s svojega uspešnega tridnevnega potovanja v Grčijo, kjer je 2. in 3. t. m. sodeloval na pomembnem mednarodnem pevskem festivalu v Larisi, središču pokrajine Tesalije. V Larisi je bil Tržaški oktet gost tamkajšnjega pevskega društva, s katerim je navezal stike predlani, ko se je Grški zbor udeležil zborovskega tekmovanja »Seghizzi« v Gorici in se tudi pomembno uveljavil predvsem s svojim ženskim zborom.
Na 3. mednarodnem zborovskem festivalu v Larisi je nastopilo 8 zborov, od teh štirje grški, dva iz Italije (Tržaški oktet in Coro Rosalpina iz Bočna), eden iz Jugoslavije (Ljubljanski oktet) in Mešani pevski zbor Sem-melweis iz Budimpešte. Vsak od sodelujočih zborov je nastopil po dvakrat v treh večerih v prostornem mestnem gledališču Galaksija, vedno pred številnim občinstvom.
Tržaški oktet je moral na oder že dobri dve uri po svojem prihodu v Lariso po več kot 12-urnem dokaj napornem potovanju z letali in avtomobili. Kljub utrujenosti pa so naši fantje takoj zagreli občinstvo in poželi navdušene aplavze. Zapeli so 7 pesmi in sicer O domine Jesus Criste, O Mag-num misterium, Heruvinsko pesem, Vrabčevo Tolmin, Volaričevo Zvečer, Voduškovo Ta hora in La montanaro. Pred Oktetom sta se predstavila najprej oba domača zbora, za Oktetom pa še zbor iz Budimpešte.
V teku pogovori med notranjimi komponentami
Tržaška PSI pripravlja svoj pokrajinski kongres
Tržaški socialisti so začeli priprave za svoj pokrajinski kongres, ki bo po vsej verjetnosti v drugi polovici novembra. Zadnje zasedanje pokrajinskega vodstva PSI je že nakazalo smernice za predkongresne postopke, kot so zaprtje včlanjevanja in priprava spiska članov, ki bodo imeli na pokrajinskem kongresu volilno pravico, postavitev roka za predložitev kongresnih dokumentov. Sestavili so že tudi posebno komisijo, ki ji je poverjena naloga, da pripravi kongresne teze: sestavljajo jo Luigi Anghelone, Tullio Automi, Paolo Coslovich, Livio Pesan-te, Alessandro Perelli, Arnaldo Pittoni, Jacopo Rossini in Francesco Rotonda-ro.
Medtem so že v teku tudi posvetovanja in pogajanja med notranjimi komponentami pokrajinske federacije PSI, in sicer med reformistično strujo, ki se sklicuje na podpredsednika deželne vlade Gianfranca Carboneja, reformisti uglednega voditelja in sedanjega predsednika deželnega vodstva stranke Arnalda Pittonija, in notranjo socialistično levico, ki jo vodi sedanji Pokrajinski tajnik in tržaški podžupan Augusto Seghene.
Po neuradnih vesteh iz socialističnih krogov vse kaže, da vlada v bistvu med raznimi komponentami v stranki precejšnje soglasje in da se zato dogovarjajo za možnost enotnega pristopa k pokrajinskemu kongresu. To naj- bi Pomenilo, da se bo kongresna razprava razvijala na osnovi enotnega dokumenta, ne pa v dialektiki med različnimi in alternativnimi stališči. Če se bo ta napoved uresničila, bodo ugotovili na prihodnji seji pokrajinskega vodstva PSI, ki bo 15. t. m., ko zapade tudi rok za predložitev morebitnih različnih kongresnih dokumentov.
Pokrajinsko vodstvo bo tedaj tudi sklepalo o dokončni sestavi članstva in določilo datum pokrajinskega kon-
gresa, ki bo po vsej verjetnosti potekal v soboto, 21., in v nedeljo, 22. novembra. Kot smo dejali, kaže, da med notranjimi komponentami ni razlik v pojmovanju politične linije, ki naj bi temeljila na vlogi PSI kot nekomunistične laične alternative sistemu oblasti krščanske demokracije. Znamenje notranje sloge je tudi praktično že dosežen dogovor o novem pokrajinskem tajniku, ki naj bi ga izvolil kongres, in naj bi pripadal po novem reformistični komponenti (sedanji tajnik Seghene je član socialistične levice), pri čemer skoraj vsi tržaški socialisti soglašajo, naj bi to mesto prevzel novoizvoljeni senator Arduino Agnelli, kot tudi načelen dogovor o kandidaturah na upravnih volitvah prihodnje spomladi: listi za deželne volitve naj bi načeloval sedanji podpredsednik deželne vlade Carbone, medtem ko naj bi pod-' župan Seghene vodil kandidatno listo PSI za volitve na tržaški Občini.
Dolinski predstavniki v Kočevju in Marzabottu
Delegacija dolinske občine se je v soboto, 3. oktobra, udeležila svečanosti ob občinskem prazniku v pobrateni občini Kočevje. Ob tej priložnosti je Športno društvo Breg prejelo priznanje za skupno dejavnost in sodelovanje s kočevskimi športniki. Na slavnostni seji je bilo med drugim poudarjeno, da bi moral slovenski narod prevzeti skrb za obnovo in vzdrževanje Šeškovega doma, v katerem je od 3. do 5. oktobra 1943 potekal z;bor odposlancev slovenskega naroda.
Predstavniki dolinske občine so se v nedeljo udeležili tudi svečanosti v Marzabottu ob 43. obletnici nacističnega pokola v tistem mestecu.
Uspešno zbiranje podpisov na prijavi proti rasističnemu pamfletu ezulov
Pod sodno prijavo proti odgovornim za rasistično vsebino publikacije »Istra, Kvarner, Dalmacija, enovita latinska, beneška in krščanska zemlja« (hudo žaljive do Slovencev in Hrvatov) so že zbrali več kot 350 podpisov, kar je bržkone izjemen primer pri kazenskih prijavah. Zbiranje podpisov posameznih občanov in organizacij, ki se je začelo 1. oktobra, se bo nadaljevalo do ponedeljka, 12. t. m., na sedežu Odbora za mir in kulturo sožitja v Trstu, Ulica Valdirivo št. 30, drugo nadstropje, od 17. do 19. ure v vseh delavnikih razen sobote.
Če bi posamezni občani ali organizacije hoteli posebej zbirati podpise v družbenih, delovnih ali družinskih okoljih, v katerih delujejo, lahko prevzamejo pri omenjenem odboru že pripravljene ustrezne formularje.
Snemanje na Repentabru
Na Repentabru je bila včeraj spet ohcet. Vendar tokrat ni bila »Kraška«, čeprav se je pred sugestivno cerkvijo zbralo precej narodnih noš s »kraški-ma« novoporočencema vred, temveč meščanska. Poročil se je Ženo, junak Svevovega romana, po katerem snema znani italijanski režiser Sandro Bolchi televizijsko nadaljevanko. Režiser, igralci in snemalci so se tako preselili na Kras. »Mladoporočenca« in svatje v frakih, cilindrih in belih rokavicah po »poroki«, ki jo je obhajal repentabrski župnik Bedenčič, zadržali na prostranem cerkvenem dvorišču, kjer so se zbrali tudi domačini v starih narodnih nošah. Režiser je namreč želel vdahniti filmu tudi nekaj okoliškega, kraške-ga vzdušja, s čudovito naravo vred.
Zahteva po brezplačnih kosilih za šolnike
Šolniki, ki poučujejo v šolah, v kate-rih delujejo šolske menze, imajo pravico do brezplačnega obroka hrane. To zahtevo so pred dnevi enotni šolski sindikati CGIL, CISL, UIL in avtonomni šolski sindikat SNALS predoči-ii javnim upravam, da bi zaščitili pravice šolnikov.
Brezplačno kosilo za šolnike, ki poučujejo na šolah, v katerih delujejo šolske menze, je predvideno po novi delovni pogodbi šolnikov (Dekret Predsednika republike št. 209/87), to Pravico pa jamčita tudi okrožnici, ki sta ju izdali notranje ministrstvo in nunistrstvo za šolstvo. Šolski sindikati čelijo s svojo akcijo doseči, da bi se tudi tukajšnje krajevne uprave, ki po 2akonu skrbijo za šolske menze, držale teh določil. V tej zvezi se bodo v prihodnjih dneh sestali z odbornikom za šolstvo tržaške občine Tomizzo, da bi mu podrobneje osvetlili vso zadevo.
Stefano Vatta, obtožen poskusa umora, trdi, da se je branil
Policija aretirala mladeniča, ki je zabodel znanca
Preiskovalci so zelo hitro prišli na sled mladeniču, ki je v soboto popoldne med prepirom zabodel 26-letnega Roberta Croceja. Ime mu je Stefano Vatta in je star 22 let.
Preiskavi je bila najbolj v pomoč Crocejeva prijateljica, ki je prisostvovala celotnemu prizoru. Dekletu je bilo znano osebno ime nasilneža, ki je zaradi borne vsote denarja zabodel svojega znanca. Agentom je povedala, da se imenuje Stefano. Na osnovi imena in opisa so mladeniča takoj izsledili. Croce je bil znan policiji, ker je
nekoč užival v manjši meri lažja mamila. Policija je torej v svoji dokumentaciji ob Crocejevem imenu takoj zasledila tudi ime nekega Stefana Vatte. Agenti so se ponoči postavili pred njegovo stanovanje v Ul. Ghirlandaio 14 in potrpežljivo počakali, da se fant vrne domov.
Vatta se je po krvavem dogodku v Ul. Giulia pošteno ustrašil. Ko mu je prijatelj Alessandro Merlino, ki je tudi prisostvoval prizoru, ponudil svoje stanovanje, je Vatta izkoristil priložnost. Skupaj z Vattovim dekletom sta se peljala v Merlinovo stanovanje v Ses-Ijan. Merlino jima je poskrbel tudi nekaj hrane in nato odšel. Dobršen del večera in noči sta preživela v Seslja-nu, nato pa sta se vrnila v Trst, v sta-
novanje v Ul. Ghirlandaio, kjer so ju čakali agenti. Mladenič je takoj priznal. Zatrjeval pa je, da je potegnil nož, da bi se branil in da je nenamerno ranil Croceja.Agenti so ga aretirali pod obtožbo poskusa umora in ga prepeljali v koronejski zapor. Sodnim oblastem pa so prijavili tudi Alessandra Merlina, ker mu je pomagal pri begu.
Včeraj je Vatto zaslišal namestnik državnega pravdnika Staffa. Mladenič je spet zatrjeval, da ni namerno ranil Croceja in da je imel nož pri sebi, ker mu ga je darovalo dekle. Preiskovalci morajo torej ugotoviti, ali je šlo za ob-■ rambo ali poskus umora. Ko bi se izkazalo, da gre za obrambo, bodo spremenili obtožbo: sodili mu bodo zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb v bremenilnih okoliščinah.
Organizatorji festivala so drugi nastop Tržaškega okteta programirali za nedeljo, ker pa se je Oktet v nedeljo že vračal, so spremenili program in se je oktet ponovno predstavil že v soboto zvečer, tokrat z bolj poljudnim programom, pa seveda tudi bolj spočit in svež. Ze ob prihodu na oder se je iz dvorane usul aplavz, ki se je potem stopnjeval od pesmi do pesmi pomešan s številnimi vzkliki odobravanja. Oktet je zapel Ježevo Igraj kolce, Pahorjevo Pa se sliš, italijansko Sere-nata della moleta, angleško Auld Lang Sine, Žarove Kraguljčke in kanadsko Vive Tamour.
Občinstvu so bile še posebej všeč Pa se sliš, ki so jo fantje tudi res izjemno lepo podali, angleška Auld Lang Sine in zaključna Vive Tamour.
Oktetu je sledil zelo soliden grški mešani zbor iz Soluna, nato Ljubljanski oktet z izključno mednarodnim repertoarjem (Gallus, Čajkovski, Men-delsohn, Brahms, Schumann, Bruckner in Janaček (slovenske narodne in umetne je pel v nedeljo, ko pa jih žal nismo mogli poslušati), nato odličen grški mešani zbor iz Prevezasa na Jonski obali in za zaključek Coro al-pino Rosalpina iz Bočna s svojim značilnim alpskim petjem. Ljubljanski oktet se je odlikoval po barvni izenačenosti svojih glasov in intonančni čistosti in je svoj zelo zahteven spored odpel na lepi ravni.
Po nastopu prvega večera sta imela Tržaški in Ljubljanski oktet med večerjo priložnost za gostitelje tudi skupaj zapeti nekaj pesmi, med katerimi Triglav moj dom, Teče mi vodica in Žabe in reči moram, da sta se kljub nekaterim interpretativnim različicam odlično ujela. Gostitelji so se tudi sicer potrudili, da je bilo Oktetovo bivanje v Larisi prijetno in zanimivo, saj so mu med drugim omogočili ogled slikovitih samostanov Meteora pri kraju Kalambata, počivajočih na slikovitih skalnatih pečinah, ki jih je v daljnih tisočletjih izoblikovala narava.
Slovo je bilo žal prehitro a zato nič manj prisrčno, zlasti s simpatičnimi dr. Nikolasom Kontoianejem, ki je bil Oktetu dodeljen za spremljevalca. Kljub naporni 16 ur trajajoči povratni vožnji iz Larise do Soluna, preko Aten in Rima do Ronk, se je Oktet vrnil v Trst, razen z novo umetniško afirmacijo, tudi z novimi prijateljstvi in novimi vabili v imenu petja.
JOŽE KOREN
Dveurna stavka v obratih Fincantieri
Vsedržavna sindikalna zveza kovinarjev je za danes napovedala dveur-no stavko v obratih Fincantieri po vsej državi. Ta protestna akcija je posledica razbitja pogajanj z vodstvom družbe Fincantieri, ki je zavrnila zahteve sindikata v zvezi s proizvodnimi perspektivami za sanacijo podjetja ter v zvezi s plačami, za katere so oktobra lani dosegli sporazum. V Trstu bodo stavkali uslužbenci tovarne Velikih motorjev in Arzenala sv. Marka.
Sergij Cesar v hišnem priporu
Včeraj popoldne se je Sergij Cesar, ki so ga aretirali pred več kot dvema tednoma pod obtožbo vlaganja in nalaganja kapitala v tujino ter posredovanja pri prodaji orožja, vrnil domov, kjer bo za nedoločen čas v hišnem priporu. Njegov branilec odvetnik Bore-an je v petek namreč vložil prošnjo za preklic zapornega naloga, češ da ni legitimen in sodišče je njegovo prošnjo sprejelo. Cesarja bo preiskovalni sodnik verjetno še zaslišal, ni pa jasno, kako dolgo bo trajala vsa preiskava.
■ Požar, ki je včeraj popoldne izbruhnil na podstrešju palače na vogalu med Trajanskim nabrežjem in Ulico Ottaviano Augusto, bi lahko imel res hude posledice, če bi prebivalci ne opazili dima na podstrešju. V zadnjih časih so delavci popravljali streho palače. Streho so prepojili s katranom, da ne bi voda pronicala skoznjo. Ko so z ognjem varili katran, pa niso bili dovolj pozorni in ko so odšli, je pod katranom še vedno tlelo. Gasilci so morali delati poldrugo uro, preden so odkrili izvor požara.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Tretjak vd. Sulli
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v IJriž.
Žalostno vest sporočajo sinova Livio in Albino, snaha Mariangela, vnukinji Annalisa in Aurora ter vsi sorodniki.
Trst, 6. oktobra 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Uspel praznik v Barkovljah
Prvo nedeljo oktobra je v Barkovljah vsako leto posebna cerkvena svečanost, ki jo domačini obnavljajo v spomin na tisti daljni 1885, ko je tudi v teh krajih razsajala kolera. Preplašeno prebivalstvo se je tedaj zateklo k molitvi, da bi odvrnilo iz teh krajev to hudo zlo in nevarnost.
Od tedaj dalje se v Barkovljah ponavlja ta obred, ki je postal že del tamkajšnje stvarnosti in običaj, ki je prav, da se še ohranja.
V nedeljo zjutraj je bila tako v domači cerkvi maša s petjem, ki ga je izvedel domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ladija Vodopivca. Po maši je sledila procesija ob barkov-Ijanski obali vse do vodometa, kjer je bila krajša postaja z molitvijo in blagoslovom Barkovelj. Udeleženci pro-
cesije, med katerimi so bile tudi narodne noše, so se nato vrnili do kraja, kjer se je procesija začela. Pri procesiji je sodelovala tudi domača godba.
Popoldne je bil v društvenih prostorih KD Barkovlje že tradicionalni družabni praznik »karamalov«, ki je izredno lepo uspel, zahvaljujoč se pridnosti domačih kulturnih delavcev, pridnih kuharic, pa tudi lepemu vremenu.
Številnemu občinstvu so bili na voljo dobro domače vino in številne specialitete, ki jih znajo pripraviti le barko vij anske kuharice.
Vse se je zaključilo v prijetnem in veselem razpoloženju ob zvokih harmonike.
Na sliki: procesija z narodnimi nošami ob barkovljanski obali.
Veliko ljudi v nedeljo v Podlonjerju na tradicionalnem prazniku grozdja
Lepo vreme je v nedeljo privabilo veliko ljudi v Ljudski dom v Podlonjerju, kjer je tamkajšnjo kulturno društvo priredilo že tradicionalni praznik grozdja. V kulturno-zabavnem sporedu so nastopili kabaret Mare Sardi ter Neva in Germano. Pripravili so razstavo najlepšega »šprona«, ki jih je posebna komisija ocenjevala. Prvo nagrado je osvojil Pino Živec, drugo
Franc Mlač in tretjo Lucijan Čendak, katerim se je podpredsednik društva Pino Čepar zahvalil za sodelovanje. Vse »šprone« grozdja so dali lastniki društvu za srečolov, tako da so bili zadovoljni vsi prisotni, posebno tisti, ki so dobili nekaj kilogramov domačega grozdja.
Na sliki: nagrajevanje pridelovalcev naj lepših "špronov".
_________gledališča____________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih. Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bizetovo opero CARMEN.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Carpinterija in Faragune UN B1GL1ET-TO DA MILLE CORONE.
__________razstave_________________
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja tržaška likovnica Olivia SIAUSS. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
V	prostorih tržaške pokrajine - Trg V. Veneto 4 - razstavlja do 17. t. m. slikar Carlo CASETTI.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 6. t. m., ob 20.30 na predavanje profesorice Fedore Ferluge:
PREDKRŠČANSKI
JEZIKOVNI
SUBSTRAT V SLOVANSKIH CERKVENIH PRAZNIKIH
Morani, Francu in Davidu Simo-nettigu se je pridružil mali
OLAF
Srečnima staršema čestitajo, novorojenčku pa voščijo vso srečo v življenju
uslužbenci ZTT in Primorskega dnevnika
GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu	
KONCERTNI ABONMA - SEZONA 1987/88	
SPORED 22. oktobra 1987	SIMFONIKI RTV-LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut Solist: Katja Milič, klavir
11. novembra 1987*	ANDREJ PEGAN, orgle JAGODA KJUDER in MARKO BITEŽNIK, violini
3. decembra 1987 •	TRIO LORENZ
23. decembra 1987	Duo MORENO - CAPELLI koncert za dva klavirja
13. januarja 1988	ELEONORA JANKOVIČ, sopran JOHN FISHER, klavir
27. januarja 1988	STEFAN MILENKOVIČ, violina LIDIJA KAJENACO, klavir
17. februarja 1988	KLAVIRSKI KVARTET RTV-LJUBLJANA Andrej Jarc, klavir Karel Žužek, violina Franc Avsenek, viola Stane Demšar, violončelo
23. marca 1988	MEŠANI PEVSKI ZBOR »OBALA« iz Kopra Dirigent: Mirko Slosar
6. aprila 1988	SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Milan Horvat Solist: Dubravka Tomšič-Srebotnjak, klavir
(*) koncert bo v stolnici sv. Justa v Trstu	
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29 - od 10. do 12. ure.	
čestitke
FEDERICA! Danes praznuješ 4. rojstni dan. Bodi še vnaprej tako pridna in vesela ti želijo mama, očka in tvoj priljubljeni bratec Alex.
Danes praznuje 15. rojstni dan BOJANA PAHOR iz Medje vasi. Vse najboljše v zdravju in zadovoljstvu v tvojih cvetočih letih ti kličejo starši, nono in sestra.
| včeraj - danes
Danes, TOREK, 6. oktobra
BRUNO
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 11.28 - Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 5.01.
Jutri, SREDA, 7. oktobra
MARIJA
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.28 naj nižja -51 cm, ob 8.48 najvišja 57 cm, ob 15.06 najnižja -49 cm, ob 21.03 najvišja 40 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb pada, veter 4 kilometre na uro vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stella Veronese, Simone Sandri, Walter Acone, Caterina Zoch, Luca Bella, Davide Caponigro, Nicoletta Brazzoni, Marco Spessot, Rossana Dane-sin.
UMRLI SO: 74-letna Francesca Nadoh por. Godina, 72-letni Giovanni Fisicaro, 74-letni Mario Mosetti, 91-letni Giorgio Purin, 78-letni Stanislao Macorsi, 81-let-na Anna Mallardi, 80-letni Gaetano Ca-tapano, 76-letni Federico Frisan, 71-letni Guerrino Apollonio, 44-letni Ladi Nardi, 58-letni Paolo Perz, 81-letna Pierina Se-nizza vd. Savi, 58-letni Raffaello Brusa-delli, 95-letna Vanda Waschl, 80-letni Pi-etro Destallis.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
VZPI E. ANTONČIČ se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so doprinesli k uspešni proslavitvi poimenovanja sekcije. Posebna zahvala gre: množici mladine in odraslih, ki so s požrtvovalnim delom omogočili izvedbo naše_^ zamisli, TPPZ PINKO TOMAŽIČ, tamburaški skupini in mešanemu pevskemu zboru iz Gribelj, domači godbi na pihala, moškemu in dekliškemu pevskemu zboru, športnemu društvu MLADINA in recitatorjem ter nastopajočim govornikom in organizacijam, tov. Andreju Grapu-linu in tovarišem Zveze borcev iz Nove Gorice, Silvanu Bacicchiju, tov. Mariu Lizzeru in tov. Stojanu Spetiču, tov. Kralju ih tovarišem Zveze borcev iz Gribelj, tovarišem Oskarju Kjudru - VZPI Lo-njer, Stanku Vodopivcu - VZPI Bazovica, Angelu Bandelju - sekcija upokojencev Križ in Ediju Ukmarju - sekcija KPI Križ.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 L'amico della mia amica, Fr. 1987; r. Erič Rohmer; i. Emmanuelle Chaulet, Sophie Renoir.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good morning Babilonia, dram., It„ 1987, 120'; r. Paolo in Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano.
PENICE - 15.30, 22.15 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi, Lino Banfi.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 Zona pericolosa, akc„ VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'A-bo.
EXCELSIOR II - 16,30, 21.45 Giulia e Giulia, It. 1987; r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
EDEN - 16.00, 22.00 Le grandi manovre erotiche, pom., □□
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, It. 1987; r. Giuliano Montal-do; i. Philippe Noiret, Rupert Everett,
□
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Gian Maria Volonte, Ornella Muti, Anthony Delon.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Deliria, srh., r. Michele Soavi; i. David Bran-don, Barbara Cupisti, □
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Diavolerie di una moglie esigente, porn., □□
RADIO - 15.30, 21.30 Le superlabbra di giovani vogliose, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov vsak delavnik, od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, telefon 734265.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
razna obvestila
KD F. Venturini priredi plesni tečaj za odrasle v Domu A. Ukmarja pri Dom-ju. Tečaj, ki ga bo vodil priznani učitelj, bo ob ponedeljkih in sredah od 20.30 do 22.30. Za informacije tel. na št. 812993 ob urah kosila.
PD Kolonkovec - Šalita di Zugnano
46 vabi člane pevskega zbora jutri, 7. t. m., ob 20.30 na pevsko vajo.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Vpisovanje v uradu za stike z javnostjo občine Devin-Nabrežina (tel. 200421 int. 17 od 8. do 14. ure) do sobote, 10. t. m.
ŽPZ Prosek-Kontovel začenja s prvo pevsko vajo, ki bo jutri, 7. t. m„ ob 20.30 v Soščevi hiši. Z veseljem sprejmemo v našo sredo nove pevke za okrepitev zbora.
Rekreacijski odsek ŠZ BOR sporoča, da bo jutri zjutraj vadba za starejšo skupino ob 9.45, za mlajšo pa ob 10.45.
Šola Glasbene matice obvešča, da je urnik pevskih vaj, ki jih vodi Stojan Kuret sledeč: otroški pevski zbor danes, 6. t. m., ob 16. uri, mladinski pevski zbor, danes, 6. t. m., ob 17. uri in dekliški pevski zbor danes, 6. t. m., ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
prispevki
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta Andreja Križmančiča daruje sin Danilo 30.000. lir za ŠD Zarja.
Ob priliki poimenovanja sekcije VZPI iz Križa po tov. Evaldu Antončiču daruje N.N. 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
Podporni člani TPPZ P. Tomažič darujejo: Darko Kobal (Katinara) 50.000 lir, Zvonko Markovič (Sesljan) 100.000 lir in Milan Kovačič (Trst) 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dragega prijatelja Gasto-neja Mennuccija darujeta Ernest Danev
20.000	lir in Andrej Starc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina Gostoneja daruje Vartka Puntar 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob priliki rojstnega dne drage žene Romane daruje Edi Danev 10.000 lir za partizanski pevski zbor.
_________mali oglasi
PRODAM lancia beta 2 V 1600 1981,
70.000	km, za 1.400.000 lir. Tel. 0481/882317.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
ŠTRAJN ALDO - lastnik trgovine "Bazar Dolina" obvešča, da sprejema tudi številke za tedensko žrebanje (Lotto).
PRODAM motorno kolo cagiva 125 ele-fant 2, letnik 1986. Tel. 51853.
PRODAM pet nemških ovčarjev starih 1 mesec. Tel. 0481/34220.
ŠE VEDNO pogrešamo psa, mladega nemškega ovčarja, ki se je izgubil gred mesecem dni v okolici Zgonika. Ce veste kaj o njem, prosimo, da tel. na št. 412507 ob uri kosila. Čaka vas bogata nagrada.
PODJETJE V GORICI zaposli osebo veščo knjigovodstva in splošnega uradovanja. Pismene ponudbe, pod šifro »Služba«, nasloviti na Upravo Primorskega dnevnika, UL XXIV maja 1, 34170 Gorica.
ŠTEDILNIK št. 6 za centralno gretje, bele barve, malo rabljen, zamenjam za manjšega ali prodam. Tel. 226560.
PRODAM hišo v centru Gorice, potrebno popravila. Ugodna cena. Tel-0481/89726.
BREZPLAČNO nudim latnik dobrega črnega grozdja (fragola), kdorkoli hoče trgati. Tel. 825059 ob večernih urah.
neponovljive priložnosti
POSEBNA PRODAJA OB PRENOVITVI PROSTOROV S POPUSTI OD 30% DO 50%
DO IZČRPANJA ZALOGE
Ul. Carducci 20 - Tel.: 768494
osti 1
3STOROV I
Obv. občini 12/9/87
mmsammum
slike, ki niso le spomin
Uda turk
Na morje ali
k jezeru
Kopališka sezona je za nami. Za leto dni bomo pozabili na onesnaženo morje, meduze in morske pse. Zdaj si le še ogledujemo slike in filme s počitnic na bližnjih ali bolj oddaljenih plažah in ob tem seveda obujamo spomine.
V preteklosti pa je bilo kopanje kar majhen podvig za tiste, ki so si zaželeli kaj novega. Kdor "se je opogumil in se odpravil do Gradeža, je bil nagrajen s »prostorom na soncu«, saj je bila gradeška plaža leta 1920 kar malo obljudena, kot vidimo na prvi sliki. Huje je bilo v Viareggiu ob kopališki »konici«, sicer pa so se le redki podali iz naših krajev do obale v Versilii. Na tretji sliki vidimo kopališče na Bledu. S to fotografijo je goriška potovalna agencija vabila, na enodnevni izlet z vlakom. V ceni 65 lir je bil vključen kolektivni potni list, vizum, prevoz, kosilo v Park hotelu, izlet po jezeru in obisk otočka. Rezervacije so sprejemali v Ajdovščini, Kobaridu, Cervignanu, Krminu, Gradišču ob Soči, Idriji, Tolminu in Sv. Luciji, v Postojni in Bovcu. Kdor si ni mogel- privoščiti niti enodnevnega izleta, se je zadovoljil s kopanjem v mestnih kopališčih ali ob barkovljanski obali, za spremembo pa v Grljanu ali Miljah.
Bagnl di firadcs
I! inoatnono stdta Sfiiaggia
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Pozdravljeni ljubitelji popularne glasbe. Tokrat se po zaslugi tehničnih težav družimo kar dvakrat v roku petih dni (sicer velja samo za Primorske novice), kar še ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše... Prejšnji teden smo v Kopru gostili Edoarda Bennata, kar naj bi bil dogodek leta, pa je v glavnem pomenil zmrzovanje in kakšen prehlad, kar še ni najhujše za širno vesolje. Mraz naj bi italijanskemu kantavtorju odvzel glas in tako smo s koprskega stadiona odšli z dolgimi nosovi (doma sem si nos brisal z rjuho). Toliko o tem, zdaj pa ono...
Štev. tednov na lestvici
15
4
7
7 2 3
22
8
Lestvica pretekli teden 1 4 3
' 2 10 9
6
8
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	Brian Adams - Heat Of The Night
3.	Susanne Vega - Luka
4.	Vasco Rossi - Ciao
5.	Zucchero - Le mani
6.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
7.	Edoardo Bennato - OK Italia
8.	U2 - With Or VVithout You
9.	Bazar - Amerika
10. Madonna - Who's That Girl
Lestvica tega tedna je popestrena z dvema novouvrščenima motivoma in precejšnjimi spremembami, sicer pa lepo po vrsti... Vrh je bil in ostal v rokah najuspešnejše slovenske skupine zadnjih dveh let - Martina Krpana. Drugi je zdaj kanadski rocker Brian Adams, na tretjem pa je ostala Susanne Vega. Vasco Rossi je dve mesti izgubil, za kar pet mest pa je napredoval Adelmo Fornacciari ali Zucchero ali Sugar. Njegova sezona je res uspešna, album Blues pa je pred kratkim dobil posebno nagrado kot stvaritev leta. Avtomobili so že šesti, na sedmem mestu pa je Edoardo Bennato z motivom OK Italia, kar je novost tega tedna. U2 in Bazar toneta k dnu, novouvrščena pa je tudi Madonna, ki je pri nas že dolgo nismo poslušali...
Do končnega, velikega žrebanja je samo še trinajst tednov, zato pošiljajte glasovnice v čimvečjem številu. Na ta način si boste povečali možnost za osvojitev dvojnega kasetofona, tedna dni počitnic v hotelu in ostalih nagrad... Pa lepo se imejte...
Z nagradami sodelujejo:
^	® Sr
Iskra TOZD Eleklroakustlks
/O

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...,.........................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
{ RAI 1	______________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Risanka
16.45	Nanizanka: Emil
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: lo, a modo mio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Gente comune (dram., ZDA 1980, r. R. Redford, i. D. Sutherland, Mary T. Moore)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok.: Bodočnost prirodopisa
^ RAI 2	1
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Esame di guida (kom., 1964, r. Denys De La Patelliere) ■
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Operazione Crepes Suzet-te (krim., ZDA 1970, r. Blake Ed-wards, i. Julie Andrews, Rock Hudson)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: 11 milionario (vodi Jocelyn)
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.45	Nočni film: Amore tra le rovine (kom., ZDA 1975, r. George Cu-kor, i. L. Olivier, K. Hepburn)
RAI 3	n
10.15	Šport: kolesarstvo (iz Rietija)
16.00	Šport: kolesarstvo (2. del)
16.30	Glasbena oddaja: Finalissima Discoestate '87
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele, nov niz oddaj Manjšine - bogastvo Evrope
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Italijanščina, kulturni jezik (7. del)
20.30	Aktualno: Telefone giallo- - L'i-nafferrabile »mostro di Firenze« (1. del)
21.30	Film: II genio della rapina (kom., ZDA 1972, r. Richard Brooks, i. Warren Beatty, Goldie Hawn, Gert Frobe, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film: II genio... (2. del)
23.30	Aktualno: Telefone giallo (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne vesti
^	RTV Ljubljana_______________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Učenec in učitelj, naravoslovni dan - Človek proti gozdu
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.45	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50 Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet (Od vseh instrumentov na svetu nam je najbližji in najlepši prav človeški glas. Slišimo in občudujemo ga lahko v skoraj vseh glasbenih žanrih. V tej oddaji bo govor o operni glasbi, o pop glasbi in njenih koreninah v folklori. V delu oddaje o nastanku instrumentov pa se bo predstavila trobenta.)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	TV drama: Suha veja (Željko Ko-zinc-Andrej Stojan, r. -Andrej Stojan, i. Bine Matoh, Barbara Lapajne, Jerca Mrzel)
21.05	Informativna oddaja: Integrali
21.45	Dnevnik
(1P) TV Koper______________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nad.: Bratje Karamazovi
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rabate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Predstavitev letošnjega abonmaja Glasbene matice VIDEM — S tiskovne konference KPI o gospodarstvu in mednarodnem sodelovanju dežele F-JK TRST — Pobude ob razstavi o tehnologiji na velesejmu KRMIN — Že tretjič Vino miru
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Loterija in TVD Novice
20.30	Nad.: La bufera (zadnji del)
21.40	Nan.: Veliki ameriški režiserji
22.10	TVD Vsedanes, nato Aktualno
23.35	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
23.00	Košarka: it. prvenstvo A 2, Čuki
Mestre-Maltinti Pištola
5$ CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tempo d'estate (kom., ZDA 1955, r. David Lean)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L'eredita dei Guldenburg - II testa-mento
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika
0.40 Nanizanka: Gli intoc-cabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Come sposare la compagna di banco e farla in barba alla ma-estra (kom., VB 1971, r. Waris Hussein)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira ilmondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: II pistolero (vestern, ZDA 1976, r. Don Siegel, i. John Wayne)
22.30	Film: II candidato (dram., ZDA 1972, r. Michael Ritchie, i. Robert Redford)
0.40 Nanizanki: La legge di Mc Lain, 1.30 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, MilaeShiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film: Conan il distrut-tore (pust., ZDA 1983, r. Richard O. Fleischer, i. A. Schwarzenegger)
22.30	Dok.: Antropos
23.30	Rock opolnoči
0.30 Nanizanki: La strana coppia, 1.00 Signori e signore buonasera,
1.30	Ai confini della realta
retUiai) TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadalj.: Signore e pa-drone, nato risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Corleone (dram., It. 1978, r. P. Sguitieri, i. C. Cardinale)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.00	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
24.00	Nanizanka: Al banco della difesa
1.00	Film: L'ombra del na-zismo (dram., 1974, r. Patrick 0'Neal)
j ^ TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Brothers andSister
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori dbro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica; 8.10 Nediški zvon; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Obalni komorni orkester iz Izole, vodi Borut Logar; 18.00 Radijska pripoved; 18.35 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23,00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in popevka tedna,- 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna oddaja: Za varnejši jutri; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 12.00 Glasba pp željah; 15.00 Informativna oddaja: Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je naredi; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30 Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato glasba za lahko noč.
Vodstvo podjetja Cotonificio Triestino napoveduje odpust vseh uslužbencev
V Krminu slovesnost ob trgatvi
Trte v vinogradu miru so obrodile že tretjič
Dopolnilna blagajna do februarja - Danes sindikalna skupščina
Po nekajmesečnem zatišju, nihče ni pričakoval, da bo kriza podjetja Cotonificio Triestino v Podgori naenkrat doživela tako neugoden preobrat. Okrog dvestopetdeset delavcev, ki so še zmeraj v delovnem razmerju, čeprav prejemajo denarno nadomestilo iz sklada dopolnilne blagajne, je doslej živelo v precejšnji negotovosti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih, zdaj pa so se znašli v znatno hujšem položaju. Grozi jim namreč odpust. Ob koncu prejšnjega tedna je vodstvo podjetja, s posredovanjem Zveze in-dustrijcev, sporočilo sindikalnim organizacijam CGIL-CISL-UIL odločitev, da prične s postopkom (predvidenim v kolektivni delovni pogodbi) za odpust vseh uslužbencev, zaradi ukinitve podjetja. V postopku je treba spoštovati predpisane roke. Ukrep izredne dopolnilne blagajne bo nehal veljati februarja prihodnjega leta. Torej je termin razmeroma blizu.
Vodstvo podjetja menda ne namerava zaprositi za podaljšanje dopolnilne blagajne, oziroma za nov ukrep. Ne preostaja menda druga možnost, kakor ukinitev podjetja in odpust vseh uslužbencev. Menda silijo v tako rešitev tudi finančne težave, kajti podjetje nima denarja, da bi krilo vse predpisane obveznosti.
Predstavniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL so vest o nameravani likvi-
daciji podjetja sprejeli z veliko zaskrbljenostjo in zaprepadenostjo, čeprav razumejo razloge, ki so v ozadju odločitve.
Opozorili so na dejstvo, da bi tak razplet izničil prizadevanja zadnjih nekaj let, da bi v Podgori z realizacijo raznih manjših podjetij tekstilnega sektorja, vsaj deloma nadomestili izgubljena delovna mesta v nekdanji tekstilni tovarni. Pred štirimi leti je bil dogovorjen okvirni načrt novih gospodarskih pobud, ki naj bi pomenil čimmanj boleč prehod (glede delovnih mest namreč), iz nekdanjega stanja v novo obdobje.
Predstavniki sindikalnih organizacij so odločitev vodstva podjetja o odslovitvi delavcev, ocenili kot nesprejemljivo in v tem trenutku neprimerno.
V zadnjih mesecih je bilo, tako ugotavljajo sindikati, glede iskanja raznih novih možnosti in realizacije posameznih gospodarskih pobud na območju nekdanje tovarne, precejšnje zatišje.
Sindikalni predstavniki so na sestanku poudarili nujnost, da se izkoristijo vse po zakonu predvidene možnosti — torej tudi podaljšanje dopolnilne blagajne — in da se pospešijo prizadevanja za uresničitev novih gospodarskih pobud.
Danes dopoldne bo v podgorski tovarni sindikalna skupščina, kjer bodo
ocenili položaj ter se dogovorili o najbolj primernih ukrepih, da se namen vodstva podjetja prekliče. Skupščina bo ob 10. uri v tovarniški menzi.
Prenova hiš
Do četrtka vložiti dokončno prošnjo
Občinska uprava ponovno opozarja občane in vse interesente, ki so predložili prošnjo za obnovo stanovanjskih zgradb in ki so bili vključeni v načrt, ki ga je občina posredovala deželi, naj se čimprej zglasijo v uradu za urbanistiko, Mazzinijeva ulica 17, 2. nadstropje, najkasneje do četrtka, 8. t. m.
Tu jim bodo posredovali navodila glede sestave dokončne prošnje in druge dokumentacije. Prošnje in dokumentacijo mora občina predložiti na Deželi do 15. t. m.
Občinaska uprava obenem obvešča, da je treba prošnje in dokumentacijo predložiti samo na Občini. V zgoraj omenjenem roku (do 8. t. m.), lahko vložijo prošnjo tudi občani in drugi interesenti, ki maja niso predložili vloge, ki pa so lastniki zgradb v območjih, kjer se predvidevajo prenovitveni posegi.
Več sto ljudi se je v nedeljo opremilo s škarjami in pomagalo pri trgatvi v "vinogradu miru" pri krminski zadružni kleti. V tem edinstvenem vinogradu so letos že tretjič imeli trgatev grozdja in katerega bodo pridobili vino miru. Gre kot znano za vino, ki ga pridobivajo iz več sto sort trt iz vseh petih kontinentov sveta. Vino v posebnih steklenicah z umetniškimi nalepkami so poslali vsem državnim poglavarjem po svetu kot pošiljko miru, za sodelovanje in razumevanje med narodi.
To mednarodnost je v Krminu simbolizirala prisotnost skupine gojencev
zavoda Združenega sveta iz Devina, ki so pomagali pri trgatvi. Voinograd miru je letos dobro obrodil. Na približno dveh hektarjih so pridobili 110 stotov grozdja, kar je nekaj več kot lani. Trgatvi je sledila zakuska seveda ob vinu, domačem kruhu in narezku. Prisotni so bili predstavniki krajevne politične oblasti in kmetijskih združenj. Predsednik Deželne ustanove za razvoj kmetijstva Del Gobbo je imel krajši govor, v katerem je obravnaval probleme kmetijstva in še posebej vinogradništva.
Zatem je prepustil mesto folklorni skupini, mažoretkam in zborčku gojencev devinskega Zavoda.
80 let Eme Frandolič vd. Lavrenčič
Ekologisti proti lovcem s piščalmi in klopotci
Namesto ukradenega blaga sta naletela na karabinjerje
Marsikateri lastnik domačih živali je v nedeljo, na dan Fračiška Asiškega - zaščitnika živali, dal blagosloviti psa, mačko ali drugo domačo živahco. Večja skupina ljudi pa se je odločila za konkretnejšo pobudo v korist živali. Kot po raznih krajih v Italiji ob za-
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v KULTURNEM DOMU, Ul. Brass 20, telefon: 33288.
ABONENTI
IMAJO PRI PREDRTA VAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
četku lovske sezone, so se tudi pri nas v nedeljo navsezgodaj člani raznih združenj za zaščito živali odpravili v naravo in z vsemi možnimi sredstvi skušali posvariti divjad pred nevarnostjo lovcev.
Ena skupina je z zvonci, piščalmi, trobentami in klopotci obkolila ptičar-sko postojanko v Coroni pri Marianu. Z vsakovrstnim hrupom so skušali preprečiti ptičem, da bi se ujeli v past. Zaščitinki so iz mrež rešili tudi primerek taščice, vrste, ki je po zakonu zaščitena.
Druga skupina nasprotnikov lova se je pri Romansu podala za skupino lovcev. Ekologisti so se takorekoč prilepili za pete lovcev in hrupno obveščali živali o vsakem njihovem koraku. Lovci so se tako morali vrniti domov s povešenimi puškami, kljub negodovanju pa ni prišlo do incidentov. Da ne bi kak razburjeni lovec preusmeril puške z živali na njihove zaščitnike -kot se je pripetilo ponekod v Italiji -so namreč celoten potek hkcije ekolo-gistov spremljali orožniki.
Prišla sta po plen, pričakali pa so ju karabinjerji in kmalu zatem pospremili na hladno, kjer bosta počakala na proces. Gre za 32-letnega Luigija Mar-coneja iz Tržiča in 30-letnega Ennia Dondo iz Ronk.
Ob koncu prejšnjega tedna so neznanci vlomili v hišo 40-letnega Alci-deja Baccarija v Ronkah, Ul. Staranza-no 3 in odnesli, poleg zlatnine, tudi televizijski sprejemnik in nekaj drugih večjih predmetov. Ukradeno blago so tatovi skrili v grmovju, nedaleč stran od hiše, kamor so vlomili in najbrž čakali na ugoden trenutek, da ga odnesejo.
Stvari pa so se zasukale drugače. Skrite predmete so opazili stanovalci bližnjih hiš in obvestili karabinjerje, ki so poslej imeli dokaj lahko nalogo. Treba je bilo samo počakati, da tatovi prevzamejo plen. To se je tudi zgodilo včeraj zjutraj, okrog tretje ure.
Zgoreli leseni pragovi
Ogenj je v nedeljo proti večeru uničil skladovnico železniških pragov v
neposredni bližini goriške železniške postaje. Gasilci so se trudili več kakor eno uro, preden so požar, ki je upepelil približno štiri kubične metre lesa, povsem pogasili.
Zdi se, da je skladovnico pragov nekdo namerno zažgal. Lani je bilo na območju železniške postaje in v neposredni bližini, kar nekaj požarov, ki so bili po vsej verjetnosti podtaknjeni. Tako je ogenj zajel skladišče krme v občinski klavnici, zgorelo pa je tudi precej krme in nastilja na sami postaji, kjer običajno raztovarjajo živino, oziroma ji v vagone pokladajo krmo.
Seja občinskega sveta v Sovodnjah
Nocoj ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Osrednja točka na dnevnem redu seje je odobritev obračuna za finančno poslovanje v letu 1986 in pa prilagoditev proračuna za tekoče poslovanje. Na dnevnem redu seje je še vrsta drugih vprašanj, v glavnem formalnega značaja.
Letos desetič skozi odprto mejo med obema Goricama
Visok življenjski jubilej — 80. rojstni dan, je včeraj dopolnila Ema Frandolič vdova Lavrenčič s Poljan.
Težka in posejana s trpkimi izkušnjami je njena življenjska zgodba. Mladost je preživela v družini kamnoseka, v skromni hišici na Palkiš-ču, kjer se je oče naselil, potem ko je nekaj let delala na Braču in kjer je našel tudi življenjsko družico. Druga svetovna vojna je' Emi iztrgala moža Maria, ki je padel v partizanih, leta 1944 blizu Novakov pri Cerknem. Ostala je sama z otroki, od katerih naj-mlajši, Mario, nikoli ni videl očeta. Težke preizkušnje so jo doletele tudi kasneje, ko je v prometni nesreči izgubila sina Marina. Precej let je slavljenka delala v tovarni Passero v Tržiču, saj ni bilo lahko preživeti družino. Zdaj živi skupaj s hčerko Ado, na svojem domu na Poljanah.
Pridružujemo se čestitkam sina Maria in hčerke Ade ter drugih sorodnikov ter kličemo še na mnoga zdrava leta.
Stari in mladi na Kolesarjenju prijateljstva
Množica na startu v športnem parku v Novi Gorici
Kontrola in okrepčevalnica ZSŠDI na Peči
Bilo jih je nekaj manj kot so morda pričakovali organizatorji, gotovo nekaj manj kot lani, vendar dovolj, da so preplavili ulice Nove Gorice in Gorice, pa še Sovodnje, Peč in druge kraje na 30-kilometrski krožni poti. Govor je seveda o udeležencih 10. kolesarjenja prijateljstva, ki ga kot vsako leto priredila Zveza telesno-kulturnih organizacij v Novi Gorici, skupaj s Skupino za socialni turizem (TGS) v Gorici in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji.
Približno 1.800 kolesarjev se je letos odzvalo vabilu organizatorjev. Prišli so iz obeh sosenjih Goric, iz drugih krajev v okolici, Iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Tako naj omenimo skupino iz San Vendemiana v Venetu, mesteca, ki je pobrateno z Novo Gorico. Približno 200 bolj "korajžnih" jih je
že navsezgodaj ubralo 80-kilometrsko progo, ki jih je peljala tudi v Brda in po delu Soške doline do Plavi. Vsi ostali so se odločili za krajšo pot.
Pri tem naj povemo, da so nekateri povozili "tretjo progo" vmesne dolžine: orožniki so v Sovodnjah pomotoma preusmerili skupino kolesarjev proti Zagraju, tako da so marsikateri prevozili kar nekaj kilometrov preden so jih organizatorji dohiteli in preusmerili na pravilno progo.
Bili so to učenci in dijaki šol, ki so nastopili skupinsko, člani amaterskih kolesarskih skupin, pa še številni posamezniki, ki ljubijo zdrav oddih in rekreacijo na kolesu: od najmlajših na mini kolesih, pa do upokojencev, ki so progo naskočili z nekoliko bolj umirjenim tempom kot pa nestrpna mladina. Vsi so med potjo in na cilju dobili
okrepčilo, vsak od udeležencev pa je prejel tudi spominsko kolajno.
Prireditev se je odvijala v prazničnem duhu, tako zaradi desetletnice kot, predvsem, zaradi ponovnega množičnega srečanja med kolesarji z obeh strani meje. Tudi organizatorji in predstavniki Občin Nova Gorica, Gorica in Sovodnje, župana Bašin in Primožič ter goriški podžupan Del Ben, so v pozdravnih nagovorih pred startom zaželeli udeležencem prijetno počutje in zadovoljstvo. Prireditev, ki se pomenljivo odvija skozi odprto mejo, ki so jo udeleženci prešli brez formalnosti, simbolizira in uresničuje medsebojno spoznavanje ter utrjevanje prijateljstva ob meji.
Naj še povemo, da so organizatorji novogoriške ZTKO ob 10-letnici Kolesarjenja podelili spominske plakete vsem, ki na obeh straneh meje že vsa
ta leta sodelujejo pri organizaciji te množične prireditve.
Smrt kolesarja
Smrtna nesreča je presunila udeležence kolesarjenja prijateljstva. 30-letni Marko Korenč iz Nove Gorice, ki je kolesaril na 80-kilometr-ski progi, se je na Humu nenadoma zgrudil. Priskočil je takoj na pomoč kombi, ki je spremljal kolesarje in ga takoj pobral. Pomoč je bila žal zaman, saj je Korenč umrl že med prevozom. Točne vzroke smrti bo potrdila obdukcija, po vsej verjetnosti pa je šlo za srčno kap.
Pri Sabotinskem mostu je padel tudi Franco Mazzer iz San Vendemiana, ki pa je dobil le odrgnine.
razna obvestila
Seja uporabnikov telovadnice Kulturnega doma v Gorici bo danes, 6. t.m., ob 18. uri.
SMReKK vabi danes, 6. t.m., ob 20.30 v malo dvorano Kulturnega doma na srečanje Med večerom in nočjo. Ob razgovoru in družabnosti bo ogled posnetka Tabor-Smrekka, arhivskega materiala, grafična razstava, klavirska spremljava.
Občinska knjižnica v Ronkah - dvojezična sekcija v Romjanu obvešča, da je ponovno odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Who's that girl«. VERDI 18.00-22.00 »Scuola di ladri«. VITTORIA 17.30-22.00 »Blue jeans«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »I racconti sen-suali di Cicciolina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »II. Žikina dinastija«.
DESKLE 19.30 »Vesoljski vampirji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Giuseppe Pri-jon iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 10.30 Lucio Vezzil, truplo pripeljejo iz Trevisa na glavno pokopališče, ob 11. uri Gizela Uršič Paulič iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Jugoslovanski športni »izvoz«
g
E
Jugo šport docet. Če ne z dru-im, preplavlja sosednja država vropo z zgledom športnikov, ki jim je bolj ali manj povsod usojeno izgubljati. Ta mentaliteta se je sedaj preselila tudi v Italijo. Poglejmo samo dva dni nazaj, v lepo in sončno jesensko nedeljo.
Najprej nogometni sodniki. Nemara je italijanska »sodna« kategorija gledala v sredo sojenje mednarodnega sodnika Petroviča, ki je delil pravico na tekmi Milan - Sporting Gijon. Tam je Beograjčan, ki je med drugim vpleten v znano »splitsko afero« o podkupovanjih, skuhal nemalo neokusnih balkanskih čevapčičev, saj si je popolnoma izmislil enajstmetrovko v korist Milančanov in dovoljeval nogometašem prav vse, kar se jim je početi dalo. No, v nedeljo so njegov zgled dobesedno prenesli na igrišča tudi italijanski sodniki. Celo prekosili so svojega vzornika: mednarodni sodnik Bergamo si je v Veroni zaslužil najnižjo mož-
no oceno, kar jih pomnimo v Italiji - dosodil je domačinom dvomljivo enajstmetrovko, spregledal gol Ju-ventusa in ga priznal šele po hitrem protinapadu Verone, potem ko je moštvo iz Romeovega mesta zgrešilo zadetek itd. V Pescari ni bilo s sojenjem nič bolje in kaže, da niti v Rimu ne. Za razpoloženje novinca v ligi pa je poskrbel Jozič, ki je v zadnji minuti dal avtogol... Nasploh se_ jugoprofesionalcem slabo godi: Čop sedi pri Empoliju kar na klopi, košarkar Pešič je poškodovan, Fantoni iz Vidma, ki uvršča Nakiča, je izgubil, prav tako beneški Hitachi (na domačem igrišču), ki se ponaša s tremi »ju-gosi«. Res je sicer, da sta bila Radovanovič in Dalipagič spet najboljša, a kaj pomaga: poraz je poraz.
In v amaterskih prvenstvih ? Nič bolje. Kljub golu Voljča je Ponzia-na izgubila, Primorje s Prašnikarjem prav tako, trener Brumen je z
Jadranom tudi doživel poraz, a za to je najbrž kriv Tanjevič (če sodimo po nekem anonimnem pismu našemu uredništvu), ki spet ne blesti s Stefanelom. Skratka, slika je čisto jasna in popolna. Upati je, da se bo zadeva vsaj nekoliko spremenila že v prihodnjih kolih. Upanje, če ne gre za slastna stegna prijateljeve žene, ni nikoli pregrešno!
Pa kaj bi naprej modrovali! Ob začetku raznih prvenstev vsi obljubljajo najboljše, od visokih uvr-sitev naprej. Resničnost je seveda drugačna in proglasi, če jim ne sledijo vredna dejanja, so manj kot nič. Kljub temu želimo, da bi se stvar obrnila na bolje, predvsem kar zadeva naša moštva, ki jih kujemo v zvezde, prav zato, ker so »naša«, a to očitno ni dovolj. Tudi šport zapada v zakonitosti kakovosti, sreča in nesrečne okoliščine sodijo že v njeno podzvrst.
MARIJ ČUK
	1		I			el	11	1	•	•	• Tj* ki izidi	
		nogomet					J	Benedetto, Scavolini, Benetton in Are-xons 2; Enichem, Hitachi, Brescia, Irge	
Tudi moški sklenili boje na odbojkarskem EP v Bruslju
Le SZ kljubuje »zahodnemu valu«
BRUSELJ — Ob »premoči« nogometa so s strogo »tehničnega« vidika finalni boji v moški konkurenci na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Belgiji najpomembnejši dogodek športne nedelje. Sovjetska zveza, ki je v finalu premagala Francijo, je že devetič zapored osvojila naslov prvaka, toda kljub temu se razmerje moči na stari celini spreminja. Zahodnoevropska moštva v vseh dosedanjih 15. izvedbah EP res še niso osvojila zlate kolajne, a zdaj je prvo vzhodno moštvo za SZ moč najti šele na šestem mestu, saj so pred Češkoslovaško še Francija, Grčija, Švedska in Nizozemska. Nekdanji velesili Romunija in Bolgarija sta povsem odpovedali, veliko priložnost za mednarodno afirmacijo pa so s skromnim končnim osmim mestom zgubili Italijani. Za presenečenje so z bronastim odličjem poskrbeli Grki, za katere bo letošnje leto, Po zmagi košarkarjev v Atenah, ostalo v analih kot nepozabno.
Juventusova kriza
»Ne verjamem, da je Juventus v krizi, treba je namreč počakati še nekaj tednov, preden bo mogoče izreči dokončno sodbo,« pravi nepozabni branilec državne reprezentance Giacinto Facchetti, a poraz večkratnih prvakov v Veroni je glavni argument po 4. kolu italijanske A lige. Bolj kot sam poraz proti enemu boljših moštev v ligi, še peče spodrsljaj z gostovanja v Empoliju, ki je »ohromil« položaj Tu-rinčanov na lestvici. Marchesi in njegovi so se v nedeljo zelo pritoževali nad sojenjem Bergama, vendar pa vseh krivd za poraz le ni mogoče zvra-čati na »tuje« činitelje.
Na vrhu lestvice je še naprej Roma (Piso je pokopal Boniek), vendar bo njen primat najbrž trajal le do... jutri, ko bi morala disciplinska komisija registrirati sporno tekmo Piša - Napoli z zmago Neapeljčanov z 2:0. Favorit prvenstva ostaja tako slej ko prej prav enajsterica trenerja Bianchija (v Avel-linu je bil v zadnjih minutah uspešen Carnevale), čeprav ugledno kandidaturo zdaj postavljata tudi Milan (2:0 proti Ascoliju z goloma Virdisa in Evanija) in Sampdoria (v Comu je 11-metrovko. uspešno izvedel Bonomi). Serijo uspešnih nastopov nadaljuje tudi Pescara, ki je po avtogolu Jožica ugnal Ceseno. Nihče pa si v taboru nbrucijskega moštva ne dela utvar, da bo mogoče še dolgo ohraniti drugo mesto na lestvici. Zmago z Ceseno
Milanov nizozemski as Rund Gullit po zmagovitem golu soigralca Virdisa
modro ocenjujejo kot uspeh v boju z neposrednim tekmecem za obstanek. V Turinu je Interjev trener Trapattoni spoznal, da igra njegovo moštvo bolje, ko na igrišču ni Belgijca Scifa, kljub temu pa so Milančani iztržili le točko.
Triestina boljša od Udineseja
Tolikanj kritizirano moštvo trenerja Ferrarija je v štirih tekmah zbralo pet točk in ko ne bi bilo negativnih točk, bi zdaj bilo na tretjem mestu. Zmaga proti Barletti ni bila briljantna, Tržačani so mnogo tudi tvegali, a manjkalo ni niti pozitivnih not: baron Causio spet teka kot mladenič, Cinello potrjuje stalni napredek. Tako so Tržačani izničili odbitek, skoraj dohiteli Barlet-to in »odščipnili« dve točki vrsti moštev, ki se ta čas nahajajo v slabih vodah. Med temi je tudi Udinese, ki v prestopnem roku ni štedilo z nakupi in napovedmi o takojšnjem povratku med prvoligaši. Tudi krstni nastop bivšega reprezentanta Dossene ni prinesel sreče, očitno je, da druga liga bolj ustreza borcem, kot nogometnim floretistom.
V meddeželni ligi je Gorizia izbojevala koristno točko na gostovanju v Chioggi. Povedla je z golom Giacomi-na po grobi napaki vratarja, ni pa zdržala pritisk gostiteljev, ki so v drugem polčasu zasluženo izenačili.
Segafredo nima sreče, že jutri 3. kolo
Brez Viteza, ki si je zvil gleženj v prvih minutah igre, in s povsem neu-
porabnim Američanom Charlesom, ki začasno nadomešča poškodovanega Jugoslovana Pešiča, košarkarji Segaf-reda objektivno niso mogli računati na uspeh proti solidnemu Alnu iz Fab-riana. Prvenstvena pot se za De Sisti-jeve igralce že na začetku strmo vzpenja, zaenkrat pa so opravičila objektivne narave. Obeti za jutrišnje gostovanje v Riminiju niso najboljši, saj bo »slovanski par« zanesljivo odsoten. Škoda, saj izgleda nasprotnik dokaj šibek.
Videmski Fantoni je v Cremoni zamudil lepo priložnost za zmago, odločilen pa je bil odhod Costnerja z igrišča zaradi petih osebnih napak.
Po porazu v Ragusi je tržaški Stefa-nel v B-l ligi doma premagal Mister Day, enega favoritov za napredovanje. Tanjevičevi varovanci so tokrat igrali odlično, slab je bil le odstotek v metih, nasploh pa so centri igrali bolje od branilcev, še posebej to velja za Cantarella in Zarottija. Doma bo torej težko premagati Tržačane, njihovo trdnost na gostovanjih pa je treba še preveriti.
V A-l ligi je bilo osrednje srečanje v Milanu, kjer je Tracer (Brown 25, McAdoo 19) s težavo odpravil Scavoli-ni (Magnifico 34, Petrovič 24). V Benetkah je Snaidero iz Caserte premga-la še naprej okrnjeni Hitachi, Oscar je dvoboj z Dalipagičem zmagal z... 42:35.
V1. jugoslovanski nogometni zvezni ligi
Brez nepremaganega moštva
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	jugoslovanski 1. nogometni ligi ni več neporaženega moštva. Kot zadnji je klonil zagrebški Dinamo in to doma proti povprečni Prištini. To je bilo seveda največje presenečenje dosedanjega poteka prvenstva, senzacija pa je še toliko odmevnejša, ker je zdajšnji trener Dinama Miroslav Blaževič nekoč vodil Prištino.
_ Dinamo igra brez poškodovanega Škora, kljub temu pa so bili Zagrebčani tokrat v veliki premoči, toda Prištinci so oba gola dosegli iz na-■ sprotnih napadov. Po 0:2 je bilo težko igrati, Cvijetkoviču pa je le uspelo znižati na 1:2.
V	derbiju kola v Beogradu med Partizanom in Hajdukom so gledalci videli povprečen nogomet, tako da jih bržkone ne bo spet kmalu toliko kot tokrat - 50 tisoč. Partizan je po polomu z Albanci v' pokalu
UEFA nekoliko popravil vtis, saj je zmagal s,3:0, strelci pa so bili Stevanovič, Sčepovič in Vokrri. Hajduk ni igral tako podrejene vloge, Spli-čani pa so se po tem porazu znašli prav na zadnjem mestu. Partizanov trener Jusufi si je nekoliko okrepil položaj (glasno se je že govorilo, da bo po neuspehu z Albanci moral odstopiti), zdaj pa je v takem položaju Hajdukov trener Bolgar Vucov.
Polom s Portom je bil zdravilo tudi za moštvo Vardarja, ki je v gosteh z Vojvodino zmagalo z 2:0, junak tekme pa je bil Pančev. Rije-ka je s , Sutjesko zmagala le z 1:0, strelec je bil spet Škerjanc, Rečani pa bi tekmo lahko dobili z višjo razliko-. Kljub temu pa je Rijeka najprijetnejše presenečenje prvenstva, saj je zdaj takoj za vodilnim Dinamom, mlademu moštvu pa so vsi napovedovali boj za obstanek. Crvena zvezda je v Titogradu povedla z golom Biniča, na koncu pa je s težavo obdržala remi.
Naslednje kolo bo v sredo, zatem pa se bodo reprezentanti zbrali v
Sarajevu, kjer bodo prihodnjo sredo igrali za evropsko prvenstvu s Severno Irsko. Glede na povprečno formo domačih igralcev, bo reprezentanca bržkone v glavnem sestavljena iz igralcev iz tujine. Jugoslovanski olimpijci pa bodo v petek v Zenici igrali prijateljsko tekmo z reprezentanco Sovjetske zveze.
V	2. ZL je Olimpija na gostovanju še četrtič izgubila. Kikinda jo je premagala z 2:0, čeprav so bili Ljubljančani po igri celo boljši. Olimpija je zapravila kar štiri stoodstotne priložnosti, usodni pa sta bili dve hudi napaki v obrambi. Gledalci so Olimpijo spet pospremili z aplavzom, vse bolj očitno postaja, da Olimpija igra bolje, kot kažejo rezultati.
V	slovenski nogometni ligi je Koper z 2:0 premagal novinca Steklarja, Izola je nesrečno z 2:4 izgubila v Trbovljah, Vozila pa so doma doživela neprijetno razočaranje z Domžalami - 1:3.
Italijanska A liga
IZIDI 4. KOLA
Avellino - Napoli 0:1; Como - Sampdoria 0:1; Empoli - Fiorentina 0:0; Milan - Ascoli 2:0; Pescara - Cesena 1:0; Roma - Piša 1:0; Torino - Inter 1:1; Verona - Juventus 2:1.
LESTVICA
Roma 7; Napoli, Sampdoria in Pescara 6; Verona, Milan, Fiorentina in Inter 5; Juventus 4; Ascoli in Torino 3; Piša in Avellino 2; Como in Cesena 1; Empoli -2.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Empoli; Cesena - Torino; Fiorentina - Avellino; Inter - Verona; Juventus - Roma; Napoli - Pescara; Piša - Como; Sampdoria - Milan.
Italijanska B liga
Triestina - Barletta 2:0 (0:0)
STRELCA: Cinello v 65. min. in Bivi v 84. min.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Dal Pra, Papais (Orlando od 41'), Ce-rone, Biagini, Scaglia (Di Giovanni od 63’), Strappa, Cinello, Causio, Bivi.
IZIDI 4. KOLA
Bari - Arezzo 1:0; Brescia - Bologna 0:0; Cremonese - Piacenza 0:0; Genoa -Catanzaro 0:0; Messina - Udinese 1:0; Modena - Lazio 0:0; Parma - Atalanta 2:1; Sambenedettese - Padova 1:1; Ta-ranto - Lecce 1:1; Triestina - Barletta 2:0.
LESTVICA
Padova 7; Piacenza 6; Lecce, Cremonese, Catanzaro in Bari 5; Bologna, Lazio, Sambenedettese, Messina in Brescia 4; Udinese, Atalanta, Arezzo, Genoa, Taranto, Modena in Parma 3; Barletta 1; Triestina 0.
PRIHODNJE KOLO
Piacenza - Triestina; Arezzo - Lecce; Atalanta - Sambenedettese; Barletta -Brescia; Bologna - Messina; Catanzaro
-	Parmma; Lazio - Cremonese; Padova
-	Modena; Taranto - Genoa; Udinese -Bari.
Meddeželna liga
Clodia - Gorizia 1:1 (0:1)
STRELCA: Giacomin v 17. min. in Padoan v 50. min. (enajstmetrovka)
GORIZIA: Fabro, Grazzolo, Del Pi-ero, Cotterle, Marassi, Candoni, Laz-zara, Giacomin, Romano, Bravin, Del Degan (Gon od 31. min. in Fachin od 80. min.).
IZIDI 3. KOLA
Baracca - Castel SP 0:0; Cesenatico -Contarina 0:1; Clodia - Gorizia 1:1; Pa-sianese - Miranese 0:0; Rovigo - Russi 3:0; San Marino - Santarcangelo 1:0; San Polo - Opitergina 2:2; V. Veneto -San Dona 0:0.
LESTVICA
San Marino 6, Rovigo 5, San Dona, Baracca in V. Veneto 4; Santarcangelo, Miranese, Contarina, San Polo in Pasi-anese 3; Castel SP, Russi, Opitergina in Clodia 2; Gorizia in Cesenatico 1.
PRIHODNJE KOLO
Gorizia - Castel Sanpiero
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 9. KOLA
Sarajevo - Rad 1:0 (0:0); Budučnost -Crvena zvezda 1:1 (0:0); Radnički - Že-Ijezničar 1:0 (1:0); Dinamo (Z) - Priština 1:2 (0:1); Partizan - Hajduk 3:0 (1:0); Rijeka - Sutjeska 1:0 (1:0); Sloboda - Osijek 4:0 (3:0); Vojvodina - Vardar 0:2 (0:0), Velež - Čelik 1:0 (0:0).
LESTVICA
Dinamo 13, Rijeka in Velež 12, Crvena zvezda in Sloboda 11, Radnički in Rad 10; Partizan, Priština in Vardar 9, Željezničar, Sutjeska in Osijek 8, Vojvodina in Budučnost 7, Sarajevo in Čelik 6, Hajduk 4.
PRIHODNJE KOLO (7. t. m.)
Željezničar - Čelik; Vardar - Velež, Crvena zvezda - Vojvodina, Rad - Budučnost, Osijek - Sarajevo, Sutjeska -Sloboda, Hajduk - Rijeka, Priština -Partizan, Radnički - Dinamo.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
Kikinda - Integral Olimpija 2:0 (1:0), Šparta - Gošk Jug 1:1 (1:1); Borac (BI) -Špartak 0:0; Borac (T) - Rudar 1:2 (0:1); Jedinstvo - Iskra 1:0 (1:0); Kabel - Šibenik 2:0 (1:0); Famos - Dinamo 1:2 (0:1), Leotar - Novi Sad 3:0 (1:0), Mladost -Proleter 1:0 (0:0).
LESTVICA
Špartak, Leotar in Kikinda 11, Šibenik in Šparta 10, Dinamo (V), Novi Sad, Iskra, Proleter, Mladost 9, Rudar 8, Kabel in Borac (BI) 7, Olimpija, Gošk Jug in Jedinstvo 6, Famos in Borac (T) 3.
PRIHODNJE KOLO
Integral Olimpija - Leotar.



::::::::::::::::
mmMi


l!!!
PRIHODNJE KOLO
Snaidero - Tracer; Arexons - Dietor; Roberts - Divarese; Enichem - Allibert; Bancoroma - Wuber; Brescia - Scavoli-ni; S. Benedetto - Benetton; Irge - Hitachi.
Italijanska A-2 liga
Segafredo - Alno 79:92 (38:41)
SEGAFREDO: Marušič 5, Esposito 10, Aleksinas 20, Vitez 6, Bullara 18, Charles 5, Bobicchio 15.
ALNO: Francescatto 14, Marcel 30, Boni 11, Servadio 10, Israel 15, Bene-velli 8, Romano 4.
TRI TOČKE: Bullara 1, Bobicchio 1, Marcel 4.
IZIDI 2. KOLA
Rimini - Riunite 74:97; Spondilatte -Fantoni 90:85; Jolly - Standa 86:80; Sa-belli - Yoga 76:86; Sebastiani - Facar 90:95; Segafredo - Alno 79:92; Sharp -Annabella 86:89; Maltinti - Čuki 81:78.
LESTVICA
Yoga, Alno, Riunite, Annabella, Jolly in Spondilatte 4; Standa, Fantoni, Facar in Maltinti 2; Čuki, Segafredo, Sa-belli, Sharp, Sebastiani in Rimini 0.
PRIHODNJE KOLO
Fantoni - Sabelli; Rimini - Segafredo.
Italijanska B-1 liga
Stefanel - Mister Day Siena 74:64
(43:31)
STEFANEL: Sartori 7, Lokar 3, Fis-chetto 6, Bonino, Ardessi 19, Canta-rello 12, Zarotti 22, Tasso 5.
MISTER DAV: Bosio 8, Chiusolo 2, Carraro 18, Tombolato 11, Cocchia 8, Moretti 13, Dolfi 4.
GLEDALCEV: 3.200
IZIDI 2. KOLA
Arese - Perugia 100:75; Cagliari -Pordenone 87:90; Imola - Stamura 92:74; Modena - Ragusa 91:75; Monteg-ranaro - Sassari 70:54; Rim - Varese 71:58; Stefanel - Siena 74:64; Trapani -Verona 97:108.
LESTVICA
Citrosil Verona, Teorema Arese in Master Rim 4; Virtus Ragusa, Mister Day Siena, B. Popolare Sassari, Caruso Trapani, Fanti Imola, Docksters Mon-teg. Stefanel TS, Castor Pn, Inalca Modena 2; Ranger Varese, Conad Perugia, Sarvin Cagliari in Stamura Ancona 0.
PRIHODNJE KOLO
Stamura Ancona - Stefanel
odbojka
Evropsko prvenstvo (moški)
FINALE ZA 1. MESTO
Sovjetska zveza - Francija 3:1 (15:7, 15:6, 7:15, 15:9)
Finale za 3. mesto Grčija - Švedska 3:2 (14:16, 15:9, 6:15, 15:11, 16:14)
lllill
motociklizem
VN Argentine za SP
VRSTNI RED 500 CCM
1. Lawson (ZDA) yamaha; 2. Mamola (ZDA) yamaha; 3. Gardner (Avstr.) honda.
KONČNA LESTVICA SP
1. Gardner (Avstral.) 178 točk; 2. Mamola (ZDA) 158; 3. Lawson (ZDA) 157.
VRSTNI RED 250 CCM 1. Pons (Šp.) honda; 2. Sarron (Fr.) honda; 3. Shimizu (Jap.) honda.
KONČNA LESTVICA SP 1. Mang (ZRN) 136 točk; 2. Roth (ZRN) 108; 3. Pons (Šp.) 108.
totocakio
Avellino - Napoli	2
Como - Sampdoria	2
Empoli - Fiorentina	X
Milan - Ascoli	1
Pescara - Cesena	1
Roma - Piša	1
Torino - Inter	X
Verona - Juventus	1
Parma - Atalanta	1
Sambenedettese - Padova	X
Taranto - Lecce	X
Monza - Reggiana	1
Torres - Campobasso	1
KVOTE
13 (3.964 dobitnikov)	2.440.000 lir
12 (70.398 dobitnikov) 136.000 lir

totip

Italijanska A-1 liga
IZIDI 2. KOLA
Tracer - Scavolini 90:85; Divarese -Arexons 99:82; Dietor - Enichem 78:70; Allibert - Bancoroma 95:96; Hitachi -Snaidero 111:119; Benetton - Brescia 93:83; Wuber - Roberts 81:99.
LESTVICA
Roberts, Dietor Snaidero, Bancoroma in Tracer 4; Divarese, Allibert, S.
1. —	1. Debuch	1
	2. Pesky	X
2. —	1. Rend Rover	1
	2. Amarella Ks	X
3. —	1. Elonnir	X
	2. Kerigan	2
4. —	1. De Gama	2
	2. Bukowrsky	1
5. —	1. Deborah	X
	2. Ebro Ks	1
6. —	1. Drim di Jesolo	1
	2. Burrascoso	2
KVOTE
12 (61 dobitnikov)
11 (986 dobitnikov)
10 (8.295 dobitnikov)
8.086.000 lir 485.000 lir 57.500 lir
Košarka: po drugem kolu prvenstva B-2 lige in po neuspešnem gostovanju v Novellari
Jadranovci še vedno brez točke
Jadranovi košarkarji so se vrnili s svojega prvega letošnjega gostovanja praznih rok in so tako po dveh kolih prvenstva B-2 lige še praznih rok.
Resnici na ljubo so naši fantje v Novellari glede na nastop s prve tekme pokazali napredek in še zlasti razveseljivo je, da se Marko Ban vrača v najboljšo formo, kar je še kako spodbudno za nadaljnji potek te, kot kaže, precej naporne in obenem izenačene lige.
Predvsem škoda je, da so se jadranovci v soboto predstavili samo v devetih na igrišču. To pa jih je še kako drago stalo. Več naših košarkarjev si je namreč priigralo po pet osebnih napak, tako da je naša ekipa igrala podaljšek celo s samo tremi košarkarji. Če bi imel trener Peter Brumen na razpolago vsaj menjavo več, bi skoraj gotovo naše moštvo uspešno opravilo svoje prvo gostovanje. Z menjavo bi si lahko odpočil eden izmed standardnih igralcev in bi se »zavaroval« pred morebitno peto osebno napako. Še zlasti se je poznala dosotnost Banella in Zobca, ki bi lahko pod košema dala svoj doprinos.
Po nedeljskem srečanju je trener Peter Brumen kritično (in tudi samok-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 4:9; Persi 1:4; Čuk 2:8; Sosič 1:2; Štoka 5:6; RA-uber 6:10; Ban 8:11; Daneu 3:5. 3 TOČKE: Starc 1:5; Čuk 0:1; Sosič 0:2; Rauber 1:1; Ban 4:5. SKOKI: Čuk 3 v obrambi in 4 v napadu; Štoka 4, 2; Rauber 7, 0; Ban 4, 5; Daneu 2, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 2; Persi 0, 1; Čuk 2, 0; Corsi 2, 0; Sosič 2, 1; Štoka 0, 1; Rauber 1, 4; Ban 5, 3; Daneu 1, 4. ASISTENCE: Starc 1; Sosič 2; Rauber 2.
ritično) ocenil sobotni nastop. Dejal je, da še vedno ni zadovoljen z obrambo svojih varovancev, dodal pa je, da je glede sobotnega nastopa doma proti Spinei^optimist. Prepričan je, da bodo njegovi fantje zares igrali tako, kot od njih pričakuje in da se nadeja prvih prvenstvenih točk.
Že po drugem kolu so v tej ligi štiri moštva s polnim številom točk: Stefa-nel Treviso, Petrarca Padova, Pesaro in Ferrara, prav toliko pa jih je še brez točk. Med le-temi je tudi sobotni Jad-ranov tekmec, moštvo Spineie.
Na sliki: trenutek s prvega domačega srečanja proti Castelfrancu. V ospredju je s št. 14 Marko Ban, ki je v soboto v Novellari dosegel kar 40 točk. V ozadju (v belem dresu) so še Klavdij Starc, Sandi Rauber in Robi Daneu.
Jure Krečič: »Izgubili smo veliko priložnost«
»V bistvu smo v tej tekmi izgubili veliko priložnost. Predstavili smo se v devetih, Marko Ban ni še popolnoma okreval od poškodbe, kljub temu pa smo v napadu igrali naravnost nezadržno in smo vodili tričetrt tekme. Pač pa je hudo pešala obramba, tako da je nasprotnik lahko uspešno zaključeval svoje napade in na koncu prvega polčasa zaostajal za bore štiri točke. Nadaljevanje je znano: v končnici smo popolnoma izgubili glavo, saj smo ob prednosti 11 točk nadaljevali s prejšnjim ritmom in po nepotrebnem izgubili več žog, poleg tega pa smo zaradi osebnih napak ostali v podaljšku v treh na igrišču,« nam je po nedeljski
tekmi dejal tehnični vodja in pomožni trener Jadranovega moštva Jure Krečič.
Krečič je še nadaljeval: »Omenil bi še, da je k zmagi domačinov veliko prispevala publika, pa tudi sodnika, ki sta sicer dobro sodila, a sta se v zadnjih minutah izkazala z nekaterimi spornimi, »domačimi« odločitvami. Vendar gre iskati vzroke našega poraza drugje, predvsem v zelo slabem skoku v obrambi, kjer sta zadovoljila le Sandi Rauber in Marko Ban. Težko je namreč priti do konkretnih rezultatov, če ključni igralec, kot je Mauro Čuk, ki sicer še ni v optimalni formi, ujame v obrambi samo tri odbite žoge.
To pomankljivost bomo odpravili s prihodom Banella in Zobca, ki pa ju žal še dalj časa ne bomo videli na igrišču.«
»Na tej tekmi pa smo opazili tudi nekaj pozitivnega, saj so se v napadu izkazali Starc, Štoka in Ban. Prav slednji se vrača v formo, kakršno je pokazal pred dvema letoma, ko je igral na res visokem nivoju, to pa daje dobre izglede za prihodnost. Za konec bi rekel, da smo prvo tekmo izgubili zaradi podcenjevanja, drugo pa zaradi smole, za katero smo delno sicer krivi tudi sami, zato menim, da se bo naše prvenstvo začelo pravzaprav v soboto proti Spinei.« (A. Š.)
IZIDI 2. KOLA
Castelfranco - Stefanel	58:60
Dueville - Imola	104:80
Novellara - JADRAN	120:104
Spinea - Pesaro	77:80
Faenza - Murano	81:74
Montebelluna - De Angelis	102:93
San Dona - Ina Ferrara	prel.
Virtus PD - Petrarca PD	69:74
LESTVICA	
Stefanel	2	2	0	140:115	4
Pesaro	2	2	0	173:156	4
Petrarca PD	2	2	0	162:145	4
Ina Ferrara	1	1	0	104:85	2
Dueville	2	1	1	179:159	2
Montebelluna	2	1	1	189:182	2
Murano	2	1	1	169:163	2
Castelfranco	2	1	1	122:121	2
Novellara	2	1	1	205:208	2
De Angelis	2	1	1	172:177	2
Faenza	2	1	1	157:162	2
Imola	2	1	1	169:191	2
San Dona	1	0	1	79:93	0
Virtus PD	2	0	2	151:169	0
JADRAN	2	0	2	165:184	0
Spinea	2	0	2	134:160	0
PRIHODNJE KOLO (10. in 11. 10.)
Ina Ferrara - Dueville; Novellara -San Dona; Pesaro - Castelfranco; De Angelis - Faenza; JADRAN - Spinea (10. 10. ob 20.30); Murano - Imola; Petrarca - Montebelluna; Stefanel -Virtus PD.
JADRANOVI STRELCI
Ban 50, Starc 33, Čuk 27, Rauber 24, Daneu 13, Štoka 12, Persi 6, Sosič 2.
Na mladinskih odbojkarskih turnirjih
Fužinar in Sloga Koimpex
Motociklizem: na italijanskem prvenstvu superbike v Mugellu
Danilu Štoki končno peto mesto
Štoka med nagrajevanjem tekme Primotor na Grobniku
Danilo Štoka je v nedeljo v Mugellu uspešno izpeljal tudi 2. vožnjo dirke za italijansko prvenstvo superbike.
Startal je namreč v prvi vrsti in se uvrstil na 7. mesto skupne lestvice ter na 5. mesto v kategoriji šport, kar pomeni, da je dosegel končno 5. mesto v seštevku sobotne in nedeljske vožnje.
Na nedeljski dirki je svoj najboljši čas na krogu izboljšal za celo sekundo, kar pa mu ni zadostovalo, da bi se približal tekmovalcem z boljšimi finančnimi sredstvi, ki so posegli po prvih mestih. Naj povemo samo, da je zmagovalec Fred Merkel nastopil z »uradno« hondo, ki so jo nalašč za to dirko pripeljali iz Anglije. Gre za motor, s katerim je 6—kratni svetovni prvak Joey Dunlop tekmoval na SP. Štoka je s tem v zvezi izjavil, da bi mu izdatnejša finančna sredstva dovolila bistveno izboljšavo zmogljivosti motorja, kar bi seveda privedlo do še boljšh rezultatov.
Smolo je tokrat imel Lucchinelli, kateremu je med zasledovanjem Merkla odpovedal njegov ducati. To je omogočilo Štoki, da je obdržal tretje mesto na skupni lestvici superbike, kot tudi v svoji kategoriji šport. Drugi predstavnik Primotor kluba Chiapello se je uvrstil na 15. mesto;
LESTVICA SUPEBIKE ŠPORT: 1. Pirovano 61 točk; 2. Lucchinelli 50; 3. Štoka 48; 4. Merkel 28.
Odbojka: turnir na Reki
Kljub porazoma
Namizni tenis: na deželnem turnirju
Krasu deset kolajn
Odbojka: turnir na Reki
Kljub porazoma borovci zadovoljili
Bor JIK banka - Centar Sušak 1:3 (9:15, 12:15, 15:5, 9:15)
Bor JIK banka - OK Rijeka 0:3 (14:16, 8:15, 12:5)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, Guido in Darjo Gasparro, Meton, Marega, Pečenko, Zubin, Jercog, Sedmak.
Borovci so na odbojkarskem turnirju na Reki zabeležili dva poraza, čeprav so s prikazano igro zadovoljili. Dobro so izvajali sheme, ki jih je nov trener lesu pripravil. Zelo dobra sta bila sprejem in blok, slab pa je bil servis. Glede na to da bodo naši odbojkarji pričeli prvenstvo začeli komaj čez mesec dni, so se še kar dobro upirali nasprotnikom, ki so bili nedvomno bolje uigrani od borovcev.
M. MAREGA
V nedeljo se je v Zgoniku odvijal deželni turnir v namiznem tenisu. Za zeleno mizo se je pomerilo več kot 120 igralcev in igralk iz enajstih klubov.
To je bila prva preizkušnja na deželni ravni. Po dolgih predpripravah pa je bila to za Krasova dekleta in fante še posebna preizkušnja, ki naj bi pokazala, koliko so napredovali od lanskega leta in če so priprave kaj zalegle. Nekaj mladink bi moralo istočasno nastopiti na mladinskem državnem turnirju v Messini, ki je eden od petih veljavnih za nastop na državnem prvenstvu. Železniška stavka jim je onemogočila udeležbo in zato je Kras Globtrade v Zgoniku nastopil z manj igralci. Kras je osvojil osem kolajn med posamezniki in dve v dvojicah. Med mlajšimi pionirji je M. Zaccaria zasedel tretje mesto, četrti je bil A. Gruden in peti A. Milič. M. Milič si je priigral peto mesto med starejšimi pionirji. Naraščajnica B. Simoneta je klonila v finalu pred bolj izkušeno Buttellijevo (Fincantieri TS), K. Čok je
bila tretja pri mladinkah, lahko pa bi posegla še više. V tekmovanju tretje-kategornic se je odrezala bolje - v polfinalu je premagala Della Varcovo (FIN TŠ), s katero je izgubila pri mladinkah. V dvojicah z M. Mosetti sta osvojili bronasto medaljo. Slednja je izgubila v četrtfinalu s poznejšo zmagovalko Cossettovo (FIN TS). Prijetno presenečenje je pripravil E. Bole, ki je izmed 64 igralcev osvojil odlično tretje mesto v 3. kategoriji, medtem ko je bil B. Stocca izločen v osmini finala. V igri dvojic sta bila tretja. Finale v ženski absolutni kategoriji je pripadal krasovkam. Zmagala je T. Ukmar, ki je v polfinalu odpravila solidno Paga-nellijevo (Azzurra GO) in se v finalu srečala s svojo klubsko igralko A. Obad. Ta je v polfinalu z 2:1 premagala Cappelletijevo (FIN TS), ki jo bo še srečala v ekipnem prvenstvu B lige. Na turnirju smo videli določen tehnični napredek predvsem mlajših, vendar' bo še pri vseh treba graditi na borbenosti in želji po zmagi. (J. J.)
V organizaciji ŠZ Sloga sta bila v nedeljo na Opčinah in v Repnu mednarodna mladinska odbojkarska turnirja v moški in ženski konkurenci. Turnirja so si ogledali tudi predsednik in podpredsednik deželnega odbora FIPAV prof. Silvano Pipan in dr. Do-menico lacolino ter tajnik pokrajinskega odbora Enričo Giacomelli, -kar je dalo vsej manifestaciji, na kateri je nastopilo 76 mladincev in mladink, še dodatni ugled. Moški turnir je bil namenjen fantom rojenim leta 69 in mlajšim, na njem pa so sodelovali poleg domačinov še Fužinar z Raven na Koroškem, goriški Naš prapor Val in OK Čip Bovec. V izločilnih tekmah sta se najprej srečala Sloga in Čip Bovec, ki je bil s svojo mladinsko ekipo letos prvič v naši sredi. Po uro in pol trajajoči tekmi so slavili odbojkarji iz Bovca, katerim pa so se slogaši povsem enakovredno upirali. Naši fantje bi po vsej verjetnosti lahko iztržili še
srečanje med ekipama Naš prapor Val in Fužinar. Po pričakovanju je slavil Fužinar, sicer šele po štirih setih. Fužinar je nato popoldne v velikem finalu v slabi uri odpravil ekipo iz Bovca in s tem drugič zapored osvojil Slogin turnir. V malem finalu je Sloga brez težav odpravila združeno goriško mladinsko ekipo.
IZIDI: Sloga - Čip Bovec 1:3 (15:9, 7:15, 10:15, 13:15); Fužinar - Naš prapor Val 3:1 (15:8, 17:15, 8:15, 15:6). FINALE ZA 3. MESTO: Sloga - Naš prapor Val 3:0 (15:5, 15:12, 15:8). FINALE ZA 1. MESTO: Fužinar - Čip Bovec 3:0 (15:5, 15:11, 15:13). LESTVICA: 1. Fužinar; 2. Čip Bovec; 3. Sloga; 4. Naš prapor Val.
POSTAVE. FUŽINAR: Ribič, Štefar-nik, Urnaut, Natlačen, Torej, Brežnjak, Negan, Verbič. ČIP BOVEC: Komac, Bizjak, Aleš in Iztok Mavrič, Danjel in Jernej Mlekuž, Istenič. SLOGA: Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Malalan, Maver, Mesar, Sain. NAS PRAPOR VAL: Bensa, Mitja in Aleš Feni, Vorsič, Ouel, Vogrič, Superga, Tomšič, Bucinelli, Zavadlal, Marna.
Na ženskem turnirju so nastopile igralke letnika 1970 in mlajše, poleg Sloge Koimpex pa še ekipa Orna Tele-sorveglianza, Fužinar z Raven na Ko-rošem in Willacherbeer iz Tržiča. V
prvi tekmi sta se srečali Sloga Koim-pex in Oma Telesorveglianza, ki bosta v prihodnjem prvenstvu under 18 tudi letos prav gotovo med protagonisti. Sloga Koimpex v tej jutranji tekmi ni zaigrala najbolje in je strla odpor svojih nasprotnic po pravem maratonskem boju. S 3:2 se je končalo tudi drugo izločilno srečanje, ko je mlada ekipa Fužinarja odpravila Willacher-beer, ki na mladinskem področju zaseda nadvse vidno mesto v naši deželi. V malem finalu je nato Oma Telesorveglianza premagala tržiško ekipo, kar predstavlja pravzaprav presenečenje, saj je Willacherbeer veljal za favorita. Finalna tekma med Slogo Ko-impex in Fužinarjem je bila repriza lanskega finala. Tudi tokrat je slavila Sloga Koimpex, ki je zaigrala res dobro še zlasti nas je razveselil precej nov koncept igre v primerjavi z lanskim letom s celo vrsto kombiniranih akcij.
IZIDI: Sloga Koimpex - Oma Telesorveglianza 3:2 (15:6, 12:15, 15:7, 10:15, 15:6); Fužinar - VVillacherbeer 3:2 (11:15, 15:9, 10:15, 16:14, 15:10). FINALE ZA 3. MESTO: Oma Telesorveglianza - VVillacherbeer 3:1 (15:3, 15:8, 8:15, 15:4). FINALE ZA 1. MESTO: Sloga Koimpex - Fužinar 3:0 (15:5, 15:9, 15:8). LESTVICA: 1. Sloga Koimpex; 2. Fužinar; 3. Oma Telesorveglianza; 4. VVillacherbeer.
POSTAVE. SLOGA KOIMPEK: Ci-occhi, Dmovšček, Fabrizi, Križmančič, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sardo, Sosič, Škerk. FUŽINAR: Polanc, Tušek, Pustonemšek, Hovnik, Šipek, Bezjak, Ivartnik, Homan, Saimut, Pačnik. OMA TELESORVEGLIANZA: Frizon, Vatta, Pasguale, Martellani, Pellaschiari, Vatta, Nordio, Pecorari, Fatutta, Murino. VVILLACHERBEER: Lorenzini, Gallina, Visintin, Pirolo, Bergantini, Cestaro, Semez, Mariucci.
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, med katerim je vsem prisotnim spregovoril Ivo Sosič, načelnik odbojkarske sekcije pri ŠZ Sloga, ki se je vsem nastopajočim zahvalil za sodelovanje. Vse nastopajoče ekipe so dobile pokale, trenerji in sodniki spominske kolajne, s pokalom pa sta bila nagrajena še Aleš Legan, OK Fužinar, in Alenka Sosič, Sloga Koimpex, kot najboljša igralca turnirja. INKA
Na državnem atletskem prvenstvu
Poprečni rezultati preutrujenih borovcev
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
Atleti Bora Infordata se na državnem atletskem prvenstvu v Grossetu po mukotrpnem 16-urnem cijazenju in prekladanju z vlaka na vlak ter z avtobusa na avtobus (vse seveda zaradi stavke železničerjev) rezultatsko niso najbolje znašli: za prave, dobre rezultate, kakršne je bilo glede na izkazano dobro formo pričakovati, ni bilo dovolj potrebne svežine.
Alan Oberdan in Igor Sedmak sta se s svojima rezultatoma 47,28 m v kopju,
oziroma 13,93 m v troskoku (z enim samim veljavnim skokom) uvrstila nekam v sredino dolge vrste nastopajočih.
Natančne uvrstitve, žal, ne poznamo, ker je bilo še pred zaključkom tekme same treba na vlak.
Sicer pa so bili značilnost letošnjega državnega prvenstva za starejše mladince veliko število nastopajočih in zelo dobri rezultati. (I. P.)
sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
ATLETSKA ŠOLA PRI AD BOR INFORDATA vabi mlade do vključno 12. leta starosti, iz mesta in izven njega, da se vključijo v atletsko vadbo, ki je vsak torek in četrtek ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu.
SK DEVIN
priredi 8-urne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z začetkom 20. t. m. vsak torek od 16. do 20. ure. Informacije in vpisovanje do 15.
t. m. na tel. št. 200236 in 910327 ter pri odbornikih društva.
ŠD BREG REKREACIJA obvešča svoje člane, da bo prva vadbena ura in vpisovanje za rekreativno telovadbo v petek, 9. t.m., ob 21. uri v občinskem športnem centru v Dolini
ŠD BREG -
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, vse fante (letniki 1977/79), ki bi radi gojili minibasket, da so treningi ob ponedeljkih ob 17.30 v šolski telovadnici pri Domju in ob petkih ob 16.30 v dolinski občinski telovadnici.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so treningi minibasketa vsak torek in četrtek ob 16.30 na Kontovelu. Treninge vodi prof. Igor Meden.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da je spored treningov za igralce letnika 1975 (»propaganda«) naslednji: ob ponedeljkih ob 17.15 do 18.45 na liceju France Prešeren, ob sredah od 17.00 do 18.00 na stadionu »Prvi maj« ter ob petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu »Prvi maj«. Vpisovanje poteka neposredno na treningih.
Nogomet: v prvi amaterski ligi
Primorje ponovno praznih rok
Finale Davisovega pokala
Indija - Švedska!
BARCELONA — Letošnji finale Davisovega pokala bo kar se da presenetljiv. Verjetni si ni nihče pričakoval razpleta, po katerem se bosta za najprestižnejše ekipno teniško odličje borili reprezentanci Indije in Švedske. Indija je namreč že v nedeljo kar v Sidneyu s 3:2 premegala domačo favorizirano Avstralijo, ki je ta pokal osvojila že lani, od včeraj pa je znan tudi njen nasprotnik. To je švedska^ ki je v Barceloni s 3:2 premagala Španijo.
Odločilno točko je za svoje barve izboril Edberg, ki je s 6:4, 8:6, 6:4 premagal Emilia Sancheza. Drugo točko za Španijo pa je dosegel Javier San-chez, ki je, sicer brez borbe, osvojil nepomembno točko proti Wilanderju.
Finale Davisovega pokala med Indijo in domačo Švedsko bo od 18. do 20. decembra v Stockolmu. Favoriti so sicer domačini, vendar pa lahko Indijci presenetijo, kot so že storili v polfinalu z Avstralijo.
Trener Milan Mikuš
PRIMORJE —S. CANZIAN 0:1 (0:1)
STRELEC: v 1. min. Novacco
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Favreto, Milani, Prašnikar, Livan, Olivo, Antoni, Dagri, Zurini (v 35. min. Umek), Pase.
Niti tokrat ni proseška enajsterica imela sreče. Potem ko so gostje prešli v vodstvo že v prvi minuti, so rdeče-rumeni zapravili preveč priložnosti, predvsem v drugem polčasu, ko so, čeprav neurejeno, stalno napadali. Kot smo že rekli, se je tekma začela na naj slabši način, saj so gostje prešli v vodstvo s prvo akcijo tekme. Cel prvi polčas so domačini igrali zelo neurejeno in pustili gostom preveč prostora, predvsem na desnem krilu, kjer so bili zelo nevarni. V 21. minuti je Prašnikar v kazenskem prostoru zelo lepo preigral branilca, streljal pa je mimo vrat. V naslednji akciji je isti igralec spet nevarno streljal proti vratom gostov. Proti koncu polčasa so domačini izgu-
bili zaradi poškodbe važnega veznega igralca, kot je Zurini.
V drugem polčasu so domačini zaprli goste v polovico igrišča. Dagri in Pase sta se žrtvovala v napadu, Prašnikar pa je bil vedno nevaren. V 60. minuti je Pase z lepim diagonalnim strelom zadel vratnico, dve minuti kasneje pa se je spet Pasejev strel odbil od prečke, nato je poskusil Antoni. Njegov strel pa je bil visok, v zadnjih 15 minutah so imeli rdeče-rumeni na razpolago več prostih strelov in kotov. V dveh priložnostih sta Prašnikar in Pase poslala žogo nad prečko. Tekma je bila precej živčna. Sodnik, ki je bil večkrat netočen in negotov, je pokazal več rumenih kartonov. Kot že Se-vegliano v prvem kolu, je tudi S. Can-zian igral z dolgimi podajami iz obrambe v napad in v prvem polčasu, ko so se domačini branili površno, je bil tudi nevaren. (M. Š.)
Nogomet: v tretjem kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Uspešna nedelja za naše enajsterice
ZARJA — S. SERGIO	1:0 (0:0)
ZARJA: Hočevar, Borelli (v 55. min. Žagar), Gotti, Samec, Samese, D. Fonda, Antonič (v 88. min. Abrami), Bon, Tognetti, Russignan, Franza.
STRELEC: v 64. min. Franza
Po dveh zaporednih remijih je Zarja končno zmagala proti močni ekipi S. Sergia. Tokrat je zmaga Bazovcev, ki so sicer igrali v neobičajni postavi, popolnoma zaslužena, saj so bili večji del tekme boljši. V prvem polčasu so zarjani napadali in nekajkrat nevarno zaposlili obrambo gostov. Najlepšo akcijo pa so izpeljali Borelli, Russignan in Tognetti, vendar je vratar gostov z izrednim posegom rešil svojo mrežo. Do konca polčasa so imeli Ba-zovci še nekaj lepih priložnosti.
V drugem delu pa so imeli več od igre gostje, ki so se večkrat nevarno približali vratom Zarje. Počasi pa se je prebudila tudi Zarja in najprej je Damjan Fonda lepo streljal, nato pa je Franza v 64. min. povedel svojo ekipo v vodstvo. Po golu je igra gostov postala groba in najprej je moral Borelli zapustiti igrišče zaradi poškodbe, nato pa je moral sodnik umiriti živčne Tržačane, tako da je izključil vročekrvnega Perliza. Do konca pa S. Sergio ni popustil, tako da je imela bazovska obramba polno dela, vendar je tokrat zmaga ostala v Bazovici. (Big)
OPICINA - KRAS	1:1 (0:0)
STRELCA: v 71. min. Bolle, v 74. min. Martini.
KRAS: Jvlezzavilla, Sambuchi, Purič, Gnezda, Škabar, Martini, Lepore (v 49. min. Segulin, Vidah, Mosetti, Granata, Pisani (v 70. min. Žagar).
Krasovi nogometaši so proti nevarni Opicini izbojevali nadvse dragoceno točko. Beli izid je naj pravilnejši za igro, ki sta jo enajsterici prikazali, čeprav bi domačini bore štiri minute pred koncem s pomočjo širokogrud-nosti izredno nezanesljivega sodnika lahko posegli po celotnem izkupičku. Na srečo da je vratar Mezzavilla, ki v prejšnjih dveh sezonah, odkar nastopa
v Krasovem dresu, še ni ubranil 11-metrovke, presegel samega sebe in strel Bolleja prestregel v kot.
Prvi polčas je potekal v izenačenem razmerju, čeprav so na sredini gospodarili Openci, to pa zato, da bi jim morebiti uspelo pomakniti nekoliko naprej Krasove branilce, ki pa niso temu nasedli in zlahka nadzorovali sicer povečini starilne nasprotnikove napiade. Druga polovica je bila veliko bolj zanimiva, delno zaradi številnejših priložnosti za zadetek, zadnjih 15 minut pa je za atrakcijo poskrbel sodnik, ki je dosojal prekrške in opominjal igralce le s pomočjo nasvetov publike ali pa nogometašev samih. V 12. minuti je imel Granata edinstveno priložnost, vendar je iz diagonalnega položaja zgrešil prazna vrata. Nato je moral Gnezda posredovati na sami gol črti, da je rešil svojo ekipo pred zadetkom: Še v naslednji akciji pa je Botta zadel vratnico. V 26. minuti je Opicina povedla s posrečenim strelom Bolleja, ki je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, povrhu pa mu je za petami stal še Škabar, vseeno pa mu je uspelo z glavo spraviti žogo za hrbet Kraševega vratarja, ki pri tem nosi veliko krivdo.
Na srečo je le tri minute kasneje uspelo Martiniju s svojim običajnim strelom izven kazenskega prostora rezultat izenačiti, takoj nato pa bi Mosetti v protinapadu kmalu dosegel izredno lep zadetek. Ekipi sta srečanje končali v desetih, saj je najprej sodnik zaradi treh opominov izključil domačega branilca, ob priliki dosojene 11-metrovke v korist Opicine, pa je s sanjsko trditvijo, češ da se mu je zdelo, da mu je hotel Gnezda vreči pesek v oči, predčasno poslal slednjega v slačilnico. (Z. S.)
VESNA - STOCK	4:1 (1:0)
STRELCI: v 30. min. R. Candotti, v 55. in 65. min. Naldi, v 75. min. Kostnapfel VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Petag-na, Rados, F. Candotti, Picchieri, Baril-la (od 70. min. S. Sedmak), Kostnapfel,
Naldi, R. Candotti (od 75. min. Depa-se).
Kriška Vesna se je z visoko zmago nad Stockom nekoliko oddolžila za dosedanje površne nastope. Tokrat ni bilo nobenega dvoma: plavi so stopili na igrišče s trdnim namenom, da osvojijo obe točki in to jim je po dobri in učinkovito izpeljani igri tudi uspelo. Vesna je že v uvodnih minutah pokazala, da ima srečanje praktično v rokah, manjkalo pa je samo učinkovito zaključevanje, saj so se streli izgubljali mimo vrat. Prvi, ki je konkretiziral premoč domačinov, je bil R. Candotti, ki je v malem kazenskem prostoru spretno izkoristil podajo soigralca in povedel.
Po zadetku je vzdušje v kriškem taboru močno naraslo, akcija je sledila uspešno izpeljani akciji in pričakovati je bilo nov razplet v korist domačinov. Prvi polčas se je tako zaključil, v drugem delu tekme pa je Vesna vso svojo premoč kronala s točno izvedenimi akcijami, pri katerih je bil glavni nosilec bivši napadalec Stocka Franco
Naldi, ki je z dvema odličnima pote1 zama dosegel svoja prva dva zadetka v letošnjem prvenstvu. Čeprav je rezultat zgovorno pričal v korist domačinov, se njihova umetniška žilica nikakor ni hotela potolažiti in tako je padel še četrti zadetek, ki je bil sad protinapada.
Gostje v tem srečanju niso pokazali nič posebnega, saj realno gledano sploh niso imeli časa. Edino, kar bi omenili, je bil zadetek tržaškega »režiserja«, ki je sam preigral nekaj branilcev, naposled pa še vratarja Savarina. V kriških vrstah se je tokrat izredno dobro izkazal napadalec Naldi, ki je bil predvsem »z glavo« nerešljiva uganka nasprotne obrambe, pohvaliti pa je treba vse nogometaše, saj so s svojo dobro igro veliko pripomogli k skupni zmagi, ki je tokrat zadovoljila vse kriške navijače, predvsem pa dušo ekipe trenerja Petagno, kateremu iskreno želimo, da bi se čimprej vrnil med »plave«. (A. Kostnapfel)
Prizor s tekme Zarja - S. Sergio
Nogomet: začela so se tudi prvenstva 3. amaterske lige
Na startu uspešna le padriško - gropajska Gaja
MANZANO-SOVODNJE	1:1 (0:0)
STRELEC: Butkovič.
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Devetak, M.Fajt, Bicciato, Marson, Butkovič, Vižintin, A. Fajt, Čevdek, Gulin.
Sovodenjci so proti kakovostni enajsterici iz Manzana zaigrali dokaj solidno in iztržili pomembno točko. Srečanje je bilo na dobri kakovostni ravni in obe ekipi sta pokazali, da razpolagata z dokaj homogenima postavama. Nekoliko boljši so bili igralci Walterja Berlosa, ki so v teku 90 minut ustvarili več priložnosti za zadetek.
Po prvem polčasu, ki se je sklenil brez golov, so gostje, po lepi akciji, prešli v vodstvo z Butkovičem. Domačini so od tega trenutka dalje zaigrali bolj motivirano in izenačenje dosegli po avtogolu sovodenjske obrambe.
JUVENTINA-PRO FARRA 1:2 (1:2)
JUVENTINA: Molinari, Krpan, Chiz-zolini, Paziente, Pizzolato, Costa, Del Negro, Sermino, Tabaj, Bastiani, Marvin.
Juventina je letošnje prvenstvo začela s porazom. Na domačih tleh (na Rojcah) je klonila ekipi iz Farre, ki je pokazala bore malo, če izvzamemo dva prosta strela, s katerima je dosegla oba zadetka. Judi Štandrežci niso igrali brezhibno, čeprav so že od vsega začetka potrdili terensko premoč.
Nogometaši iz Farre so že v uvodnih minutah prešli v prednost in okoli 20. minute podvojili. To je povsem otežkoči-'o delo Juventine, ki je žogo dobro držaja na sredini igrišča, v konici napada pa je bila dokaj pomankljiva in ustvarila Premalo priložnosti za zadetek. [AJAM]
GAJA - ROMANA	2:0 (1:0)
GAJA: Altin, Šuc, Marko Rismondo, Maks Grgič, Walter Kalc, Vengust, Alfie-ri, Vescovo, Aversa, Calligaris (v 80. min. Gojča), Aleksander Kalc (v 80. min. Salvi), Kante, Stranščak, Boris Rismondo.
STRELCA: v 30. min. Vengust, v 70. min. Aversa
Ekipa Gaje, ki je nastopila s čisto novo garnituro, je svoj krstni nastop pred svojim občinstvom, kar dobro opravila. Pospravila je prvi par točk proti skromnemu moštvu Romane, ki ni niti enkrat resno ogrozila Altinova vrata. Kozinovi varovanci so nastopili na igrišču samozavestno, trdno prepričani v izdatno zmago. Na samem začetku so navalili na nasprotnikov gol z lepimi in tudi duhovitimi kombinacijami. Le škoda, da se jim ni takoj obrestovalo.
Da bi še nadalje igrali po trenerjevih navodilih, jih je to preprečila Prezgodnja izključitev mladega napadalca Vescova, ki je neumestno reagiral na vratarjev prekršek, je preprečila da bi še nadalje igrali po trenerjevih navodilih. Podvojili so moči in prešli v vodstvo z Vengustom po učinkovit izvedbi kota veznega igralca Kalca.
V drugem polčasu so Gajini igralci imeli nekaj več od igre, zapravili so si nekaj stoodstotnih priložnosti, a so nekaj pred zaključnim sodnikovim žvižgom tudi podvojili in s tem zaključili tekmo. Upati je, da se bo letos dovolj pomlajena enajsterica dostojno kosala za sam vrh. (Kalc)
SANT ANDREA - MLADOST 3:1 (2:0)
MLADOST: Gergolet, Lakovič (Zdravko Černič), Marjan Černič, Uljan, Deve-
tak, Černigoj, Marušič, Massimiliano Ar-gentin, Ferfolja (David Argentin), Kobal, Lavrenčič.
STRELEC: Devetak iz 11 - metrovke.
Krašovci so v uvodni tekmi letošjega prvenstva zabeležili prvi sezonski poraz. Se najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so si poraz tudi zaslužili. Domačini sicer niso bili nepremagljivo moštvo in v teku prvenstva verjetno se ne bodo potegovali za prva mesta na lestvici. Poleg treh golov so imeli namreč le še eno priložnost za zadetek. Tokrat pa je bil vratar Gergolet na mestu. Na sredini igrišča pa so imeli terensko premoč, ker so Kraševci popolnoma popustili.
Tekma se je za novega trenerja Peršo-Ijo in njegove varovance takoj začela na najslabši način, saj so domačini povedli s prostim strelom takoj v uvodnih minutah. Po približno dvajsetih minutah mrtve igre so domačini podvojili. V tem primeru moramo pripisati krivdo vsej obrambi kraškega moštva. V zaključnih minutah prvega polčasa je moštvo Mladosti imelo dve lepi priložnosti, s katerima bi lahko zmanjšali razliko golih, a so najprej zadeli vratnico, drugič pa je Argentin neverjetno streljal mimo cilja.
Če bi jim vsaj enkrat uspelo zatresti mrežo, bi se morda tekma v drugem polčasu spremenila. Po premoru so domačini že v prvih minutah zadali še treti udarec gostom in v tem trenutku se je tekma praktično končala.
(Zvonko Frandolič)
BREG — S.MARCO	0:2 (0:1)
BREG: Hrvatin, I. Tul, Olenik, Pavletič, Germani, M. Tul, Zonta, Albertini (v
46.min. Diuresi), Celin (46. min Paoli), Kelemenic in Di Sotto.
S prve prvenstvene tekme so si Brežani nedvomno pričakovali kaj več, kljub temu, da so se zavedali, da so imeli nasproti ekipo, ki spada v ožji krog favoritov za prestop v višjo ligo. Začetek tekme je za plave veliko obetal, saj so z dokaj dopadljivo igro osvojili določeno terensko premoč in jo obdržali tja do gola, ki je padel v sredini drugega polčasa.
Gostje so tako z edinim strelom na vrata v prvem polčasu prešli v vodstvo. Vsekakor pa je treba reči, da je k temu pripomogel zelo negotov poseg Bregove-ga vratarja. Reakcija Brežanov je bila dokaj mila, vendar so vsekakor odigrali glavno vlogo na igrišču Dolinčani. V drugem polčasu, ko so vsi pričakovali kaj več od domačinov, smo prisostvovali zelo zmedeni in neučinkoviti igri plavih. To je bilo v prid gostom, ki so z zelo dobro organizirano obrambo predstavljali nepremagljivo oviro za domače napadalce.
Časa je bilo tako vedno manj, kar je bilo seveda v korist gostov, ki so v enem od dveh protinapadov v drugem polčasu dokončno zapečatili končni izid v svojo korist. Tokrat pa jim je gol naivno omogočil Miloš Tul, ki je z nesrečnim posegom spravil nasprotnega veznega igralca v optimalno pozicijo za strel na gol. Torej kljub temu, da so si plavi stalno držali pobudo v svojih rokah, so se ponovile lanske vrzeli: solidna igra, a o golih ne duha ne sluha. (M. Tul)
rezultati
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 3. KOLA
Costalunga	- Sevegliano			1:1	
Lignano - Percoto				2:1	
Palmanova	- Fortitudo			0:0	
Pieris - Latisana				0:1	
Primorje - San Canzian				0:1	
Pro Fium. -	Ponziana			2:1	
San Giovanni - Ronchi				2:0	
Sangiorgina - Gradese				0:2	
	LESTVICA				
San Canzian	3	2 1	0	5:2	5
Sevegliano	3	2 1	0	3:1	5
Palmanova	3	2 1	0	2:0	5
Gradese	3	2 0	1	6:3	4
Latisana	3	2 0	1	3:2	4
Lignano	3	2 0	1	4:3	4
Pro Fium.	3	1 2	0	4:3	4
Costalunga	3	1 1	1	6:4	3
S. Giovanni	3	1 1	1	4:3	3
Fortitudo	3	1 1	1	2:4	3
Pieris	3	0 2	1	3:4	2
Ponziana	3	0 2	1	4:5	2
Percoto	3	1 0	2	5:6	2
Ronchi	3	0 1	2	0:3	1
Sangiorgina	3	0 1	2	0:4	1
Primorje	3	0 0	3	1:5	0
PRIHODNJE KOLO (11. 10.)					
Fortitudo - S. Giovanni, Gradese				- Pal-	
manova, Latisana - Ponziana, Percoto -Costalunga, Primorje - Pro Fiumicello, Ronchi - Pieris, San Canzian - Lignano, Sevegliano - Sangiorgina.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 3. KOLA
Buttrio - San Nazario					3:0	
CGS - Zaule Rabuiese					1:2	
Edile Adr. -	Čampi Elisi				1:2	
Giarizzole -	S. Luigi VB				1:0	
Muggesana	- Opicina S.				2:1	
Opicina - Kras					1:1	
Vesna - Stock					4:1	
Zarja - San Sergio					1:0	
	LESTVICA					
Čampi Elisi	3	2	1	0	4:1	5
Kras	3	1	2	0	5:2	4
Buttrio	3	1	2	0	4:1	4
Edile Adr.	3	2	0	1	3:2	4
Opicina	3	1	2	0	2:1	4
Zarja	3	1	2	0	3:2	4
Giarizzole	3	2	0	1	2:2	4
Vesna	3	1	1	1	5:3	3
CGS	3	1	1	1	4:3	3
Zaule Rab.	3	1	1	1	3:3	3
Muggesana	3	1	1	1	2:4	3
San Sergio	3	0	2	1	0:1	2
Opicina S.	3	1	0	2	2:3	2
S. Luigi VB	3	0	2	1	0:1	2
San Nazario	3	0	1	2	1:6	1
Stock	3	0	0	3	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (7. 10.)
Čampi Elisi - Vesna, Giarizzole - But-trio, Kras - Zarja, Opicina S. - Opicina, S. Luigi VB - Edile Adr., San Sergio -CGS, Stock - Muggesana, Zaule Rab. -San Nazario.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 1. KOLA
Isonzo - Mariano					1:3	
Medea - Audax					2:3	
Juventina	- Pro Farra				1:2	
Arrigosport - Sagrado					2:1	
Moraro - Brazzanese					3:0	
Azzurra - San Lorenzo					2:1	
Manzano -	Sovodnje				1:1	
	LESTVICA					
Mariano	1	1	0	0	3:1	2
Audax	1	1	0	0	3:2	2
Pro Farra	1	1	0	0	2:1	2
Arrigosport	1	1	0	0	2:1	2
Moraro	1	1	0	0	3:0	2
Azzurra	1	1	0	0	2:1	2
Sovodnje	1	0	1	0	1:1	1
Manzano	1	0	1	0	1:1	1
Sagrado	1	0	0	1	1:3	1
Brazzanese	1	0	0	1	2:3	0
San Lorenzo	1	0	0	1	1:1	0
Isonzo	1	0	0	1	1:2	0
Medea	1	0	0	1	0:3	0
Juventina	1	0	0	1	1:2	0
PRIHODNJE KOLO (11. 10.) Mariano - Azzurra, Sovodnje - Isonzo, Audax - Manzano, Brazzanese - Medea, Sagrado - Juventina, Pro Farra - Mora-ro, San Lorenzo - Arrigosport.
Skupina L
IZIDI 1. KOLA
Fincantieri - Hermada			0:1
S. Vito -	Chiarbola		2:1
Gaja - Romana			2:0
S. Andrea - Mladost			3:1
Euforia -	Fossalon		0:5
Breg - S. Marco			0:2
	LESTVICA		
Hermada	1 1 0	0	1:0 2
S. Marco	1 1 0	0	2:0 2
Fossalon	1 1 0	0	5:0 2
Gaja	1 1 0	0	2:0 2
S. Vito	1 1 0	0	2:1 2
S. Andrea	1 1 0	0	3:1 2
Chiarbola	1 0 0	1	1:2 0
Mladost	1 0 0	1	1:3 0
Romana	1 0 0	1	0:2 0
Euforia	1 0 0	1	0:5 0
Fincantieri	10	0		1	0:1 0
Breg	1 0 0	1	0:2 0
PRIHODNJE KOLO (11. 10.)			
Fossalon -	Breqr Mladost -	Euforia, Ro-	
mana - S.	Andrea, Chiarbola		- Gaja,
Hermada ■	■ S. Vito, S. Marco -		Fincan-
tieri.	Skupina M		
	IZIDI 1. KOLA		
Montebello - Exner			1:0
CUS - Architrave			1:4
Domio -	Don Bosco		1:1
Fincantieri - Olimpia			0:4
Union -	Roianese		0:5
La Lanterna - Campanelle			1:4
S. Anna	- Primorec		pr.
PRIHODNJE KOLO (11. 10.) Campanelle - Primorec
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 222023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%, IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. oktobra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Nuccio Miano hotel umoriti »tekmeca« Antonina Fara in Antonia Marana
»Proces Epaminonda«: mafijec streljal kar v sodni dvorani in ranil dva karabinjerja
MILAN — Mafijci se ne ustavijo prav pred ničemer: včeraj je prišel eden tako daleč, da je streljal kar v sodni dvorani in ranil dva karabinjerja, medtem ko sta odnesla zapornika, katerima so bile krogle namenjene, celo kožo.
Zgodilo se je v milanskem »sodnem bunkerju«, kjer teče razprava proti mafijskemu kolovodji Angelu Epami-nondi in drugim pripadnikom mafije, »podvig« pa je delo Nuccia Miana, enega njegovih zvestih killerjev. Medtem ko je govoril javni tožilec Fram cesco Di Maggio, je prosil Miano karabinjerje, da ga peljejo na stranišče. Do tega pelje ozek hodnik za kletkami z obtoženci na levi strani dvorane: Miano je izstopil iz kletke v spremstvu treh mož postave, obrnil na hodnik, ko pa je bil za sosedno kletko, je potegnil izza pasu pištolo kal. 6.35 in sedemkrat ustrelil vanjo. Streli so bili namenjeni Antoninu Faru in Antoniu Maranu, ki pa ju je Miano zgrešil in zadel karabinjerja Alda Serpija in Luco Bonomija. Oba ležita na polikliniki, prvi s tremi lažjimi ranami na levi nogi in levi rami, drugi pa s svinčenko v medenici. Pokanje je povzročilo v dvorani kaos: odvetniki in publika so se v paniki vrgli na tla za klopi, policisti v civilu so prijeli za revolverje, a že po nekaj minutah se je ozračje umirilo. Slišati je bilo le še kričanje iz kletk: jetnik Vincenzo An-draus je vpraševal, kdo je streljal, Ma-rano pa je splezal na rešetke in začel grobo žaliti Santa Mazzeija, ki je bil v kletki na drugi strani dvorane: »Ti in tvoji ste sami žandarji, izdajalci!«
Marano je februarja letos v jetnišni-ci San Vittore ranil z nožem Mazzeija, 29. aprila pa je s Farom skušal ubiti Andrausa: nekaj dni pozneje so ju po hitrem postopku obsodili na 17 let ječe vsakega. Čemu ta napada, se ne
ve, kajti po mafijski tradiciji vsi molčijo, tako tudi Andraus ni obtožil dvojice, pač pa ji je po procesu zažugal: »Z vama je konec!« Očitno ne bo moč zvedeti niti tega, zakaj je včeraj Miano streljal na Fara in Marana: zaradi maščevanja za napada na Andrausa in Mazzeija ali pa zaradi nečesa, kar sodi v preteklost, ko se je postavil Marano na stran Epaminonde proti tistemu delu njegove mafijske »družine«, v katerem je bil tudi Miano in ki je hotel odvzeti Epaminondi nadzor nad trgovino s kokainom v Milanu?
Predsednik sodišča je hotel že včeraj soditi Mianu, a se je premislil, ker hoče prej zvedeti za izid njegovega zasliševanja. Preiskovalci morajo seveda tudi dognati, kako je prišel killer do pištole, ko pa so ga pred prihodom na sodišče dvakrat temeljito preiskali.
Na sliki (AP) karabinjer Luca Bo-nomi v bolnišnici.
Zadnja plovba Heralda of Free Enterprise
HAAG — Britanski trajekt Herald of Free Enterprise je včeraj pričel svojo najbrž poslednjo plovbo. Trajekt, ki je povzročil na stotine mrtvih, je v ranem jutru zapustil nizozemsko pristanišče Vlissingen in odplul proti Grčiji, kjer bi ga morali razstaviti na sestavne dele.
Po tragičnem brodolomu pri Zeeb-ruggeju, ko je v hladnih vodah Severnega morja utonilo 189 potnikov, se je pomorska družba Townsend and Tho-resen skušala znebiti ostankov Heralda of Free Enterprise. Maja letos ji je le uspelo, da je trajekt prodala nizozemski družbi Dalmeijer, ki je zdaj odločila, da ga bo v sredozemskih vodah dokončno »upokojila«.
Proti Grčiji je sicer odplula ladja, ki ni več podobna trajektu, od katerega ni ohranila niti imena. Kar je pravkar dobilo dovoljenje za plovbo, so namreč prekrstili v Flushing Ranger, njegova prva pot pa bo tudi zadnja. V Zeebruggeju je torej dokončno utonilo tudi upanje po nadaljnji uporabi potopljenega trajekta.
Našli skladišče orožja v Abrucih
LANCIANO — Desničarskemu pre-vratništvu iz sedemdesetih let lahko še danes najdemo nevarne priveske. S tem še ni rečeno, da gre izključno za ljudi, pač pa lahko zadeva tudi skladišča orožja. V Lancianu pri Chietiju v Abrucih so nekatere skupne preiskave namreč privedle do zbiralca orožja Fe-derica Spoltoreja.
Spoltore je bližnji sorodnik istoimenskega slikarja, ki je svoje dni izdelal Hitlerjeve in Mussolinijeve portrete. Federico Spoltore iz naših dni pa je imel v stanovanju pravo minis-kladišče orožja, ki ni imelo nikakršne zveze z njegovim konjičkom, saj je
imelo to orožje tudi lastnika. Tako pištole in puške kot eksplozivi so bili namreč last terorista Luciana Bruna Ber-nardellija.
Policija in karabinjerji ga zaman iščejo že leto dni, pred tem pa je bil Bernardelli zapisan med avtorje dolge vrste atentatov. Preiskovalci so prepričani, da je Bernardelli negativno vplival na Spoltoreja, ki naj bi bil, vsaj tako trdijo na kvesturi, psihično šibka osebnost. Prav zaradi tega so tudi prepričani, da Spoltore najbrž ve za skrivališče ubežnega domnevnega terorista.
VValdheim zaman išče sodelovanje z dunajsko židovsko skupnostjo
LONDON — V včerajšnjem intervjuju za londonski dnevnik Daily Te-legraph je avstrijski predsednik Kurt VValdheim odločno zanikal, da so v Avstriji med drugo svetovno vojno vedeli za obstoj plinskih celic, nikakor pa ni izključil, da bi bili obveščeni o obstoju koncentracijskih taborišč.'
VValdheim je novinarja Daniela Johnsona vneto prepričeval, da si je on, potem ko je postal predsednik Avstrije, strastno želel stika z židovsko skupnostjo, vendar je vselej naletel na gluha ušesa. Avstrijski predsednik si je baje prizadeval, da bi ob 50. obletnici Anschlussa (leta 1988) odprli na Dunaju židovski muzej, v spomin na žrtve holokavsta, in mednarodni simpozij na isti argument. Ves VValdheimov trud pa je bil zaman, saj se je vodja dunajskih rabinov Eisenberger, kot je dejal Kurt VValdheim, vselej zbal vzpostaviti odnose z novim avstrijskim predsednikom. Kar se pa tiče njegove pripadnosti VVehrmachtu, je VValdheim izjavil, da v veliki večini vojaki VVehrmac-hta niso bili nacisti in so oni danes posebno užaljeni, ko jih vse bolj pogosto enačijo z SS-ovci.
Vedno več mamila v ZR Nemčiji
BONN — Zahodnonemško notranje ministrstvo ugotavlja v svojem najnovejšem poročilu o trgovanju z mamili v ZRN, da je zahodnonemško tržišče v zadnjih letih postalo eno od najpomembnejših v Evropi in da vrže prekupčevalcem z mamili letno milijardo mark.
Na problem je včeraj v intervjuju za Welt am Sonntag opozoril tudi notranji minister Zimmermann, ki je dejal, da sta se tihotapljenje in preprodajanje mamil razvili v dejavnost, ki je usmerjena »k vrhunskim dobičkom«. Kar zadeva organiziranost, naj bi ta zločinska dejavnost ne dosegala tistih ravni, ki so jih dosegla druga zločinska združenja (mafija v Italiji, Cosa nostra v ZDA), kljub temu pa se je Zimmermann zavzel za širjenje repertoarja kaznovalnih ukrepov, ki naj bi bili takšni, da bi med drugim preprečili tudi uživanje s to dejavnostjo pridobljenega premoženja, skratka zaplembo premoženja, pridobljenega v trgovanju z mamili.
Kar zadeva obseg trgovanja, se zdi, da ZRN še vedno zaostaja za Nizozemsko, kljub temu pa se črta zločinov, ki so povezani z mamili, v ZRN strmo vzpenja. Leta 1965 so zabeležili okoli 10.000 primerov te vrste, leta 1970 okoli 16.000, leta 1980 nekaj čez 62.000, pred dvema letoma pa 68.700. Od začetka letošnjega januarja do konca avgusta je zaradi mamil umrlo 234 ljudi, kar je 58 več kot lani. Strokovnjaki urada za preganjanje trgovine z mamili pričakujejo, da bo letošnje število mrtvih krepko preseglo lansko raven, ko je zaradi uživanja mamil umrlo 348 ljudi. Policisti in cariniki so do konca avgusta zaplenili 133 kilogramov heroina, 124 kilogramov kokaina, dobri dve toni izdelkov iz indijske konoplje, okoli 40 kilogramov sintetičnega anfetamina in večjo količino LSD. Zaradi sorazmerno visoke življenjske ravni in očitno dobre kurirske mreže iz Južne Amerike se močno povečuje poraba kokaina. Zvezni preiskovalni urad BKA je že leta 1983 začel plesti po vsem svetu razširjeno mrežo izpostav, iz katerih naj bi razkrivali trasport z mamili, še preden bi ta dosegla Zahodno Evropo.
OKTOBER 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 11,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Nove triletne zadolžnice se nudijo ob-
činstvu v podpis proti gotovini in v obnovitev BTP, ki zapadejo 1. oktobra 1987.
•	Ob obnovitvi zapadlih efektov bo izplačano prinesitelju 0,5 lire za vsakih 100 lir nominalne vrednosti obnovljenega kapitala.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis in v obnovitev od 1. do 7. oktobra
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
99,50%
3 leta 12,04% 10,50%
BTP