Edini slovenski dnevnik E * ▼ Zedinjenih državah s- Velja sa vse let' . . $3.00 Za pol leta......$1-50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued erery day except Sundays —: and Legal Holidays. :— qj 50.000 Readers. :- g TELEFON PISARNE: 4687 CORTULNDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 198. — fcTEV. 198. NEW YOBS, WEDNESDAY, AUGUST 23, 1916. — SREDA, 23. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Splošna zavezniška ofenziva na Balkanu. FRANCOZOM IN ANGLEŽEM SO PRIŠLI TUDI RUSI NA POMOČ. — STALIŠČE RUMUNSKE. — BORBA ZA PREHOD PREKO REKE STRUME. — GR SKI REZERVISTI VPOKLICANI. — ZAVEZNIKI PRIPOZNAVAJO, DA SO SE MORALI NA PAR MESTIH UMAKNITI. — PRODIRANJE SRBSKE ARMADE. — V KRATKEM PRIČAKUJEJO ŠE 80,000 RUSKIH VOJAKOV. — ČASOPISJE. Danes je bilo izdano Primorska. It&lj&ni se norčujejo iz zahtev Jugoslovanov. — Kako je v Gorici? Laško prodiranje. Pariz, Francija, 22. avgusta, tukaj sledeče uradno poročilo: — Ob celi solunski fronti se je vnela vroča bitka, ki ne bo še tako km&lo končana. Angleške in francoske čete so poskušale zavzeti bolgarske pozicije ob Doiranskem jezeru, pa so se morale umakniti, ker so naletele na prevelik odpor. Zapadno od reke Vardar smo zavzeli par višin pri Lumniei. Srbska armada prodira med fVrno n Moglenico. \Tsi prehodi preko reke Strume so v zavezniških rokah. Srbske čete tvorijo skrajni del levega krila zavezniške armade. Atene, Grško, 22. avgusta. — Bolgarske čete so po hudih bojih zasedle Kastorijo in Korico. Bolgarskim četam poveljuje nemški general Ma-kensen. Kastorija leži 25 milj južno od Bitolja. Atene, Grško, 22. avgusta. — Nemška in bolgarska vlada sta sporočili Grški, da njene čete ne bodo vdrle v Kavalo, ne v Dramo in ne v Seres. Paris, Francija, 22. avgusta. — Iz Soluna poročajo, da postajajo boji ob solunski fronti vedno bolj živahnejši. Pri Doiranu so zavzele srbske čete Kajmakadar in Cu-curlu. Najhujši boji se vrše severno od Soluna na levem bregu reke Strume. London, Anglija, 22. avgusta. — V nedeljo so se bile spopadle pri Seresu grške in bolgarske čete. Vojaški poveljnik Seresa je vpoklical grške rezerviste pod orožje. V bojih je bilo ranjenih več grških vojakov. Paris, Francija, 22. avgusta. — Iz raznih poročil, ki so dospela zadnje dni sem, je razvidno, da se je izkrcalo v Solium precej italjanskih vojakov. Atene, Grško, 22. avgusta. — Pred nekaj dnevi je dospeia sem brigada ruskih vojakov, ki se bodo borili ob strani zaveznikov proti Nemcem in Bolgarom. Atene, Grško, 22. avgusta. — Danes se je vršila v Solunu konferenca francoskih, angleških, ruskih in srbskih poveljnikov. Določilo se je, da bodo ruske čete zavzele svoje postojanke ob južnem delu Srbije. Solun, Grško, 19. julija. (Poročilo dopisnika "Časnikarske Zveze".) — Zavezniki toliko časa ne bodo stopili v ofenzivo, dokler jim ne bodo prišli Rusi na pomoč. Pravijo, da bo prišlo v najkrajšem času sem 80,000 ruskih vojakov. Skoraj vse te čete se bore zdaj na francoskem bojišču. Tukajšnji francoski časnikarski poročevalci pravijo, da bo imela ruska uniforma in ruska zastava velik morali-čni upliv na bolgarske vojake. Veliko Bolgarov je že de-zertiralo k zaveznikom, in značilno je, da je vsak dezerter vprašal: — Kje so Rusi? Begunci so nadalje izjavili, da se bolgarski vojaki nikakor nočejo srečati na bojišču s svojim velikim ruskim bratom. Berlin, Nemčija, 22. avgusta. — Uradno poročilo o bojih na Balkanu se glasi: Cena kronam je ista kot pri na- — Pri višini Malka smo zavzeli nekaj srbskih pošto- if** P^'i^ah; le za naslov 86 • v „ 1 „ . računa 65 centov za vsako besedo, jank. \ okraju Moglana smo uspesno odbili vse sovražni- Najboljše je, da se nam pofflje $4 *ke napade. Pri Butkovi smo pognali preko Strume fran- za vsak naslov; ako bo kaj preveč, coske čete. ali kaj premalo, bomo poslali na* London, Anglija, 22. avgusta. — Rumunski kralj Fer- zaJ aii^pa sporočili, da se nam še dinand je sprejel danes v avdienci najprej nemškega, po- tem pa avstrijskega poslanika. Poslanika se nista dozdaj rf.^JEftESS se nikoli tako dolgo časa pogovarjala z rumunskmi kra- 300 itd. do K 10,000. Ijem. Brezžične požiljatve gredo vse Berlin, Nemčija, 22. avgusta. — Madžarsko časopi- v Nemčijo, od tam se pa poSljejo sje poroča, da je v Rumuniji zadnje dni zelo poleglo nav *«>srne nakaznice po nazad-dušenje za vojno. Da bi se Rumunska pridružila zavezni- u_ Kom, je zdaj le malo upanja. ......ke ^jitve dospejo primeroma Pans, h rancija, 22. avgusta. — Tukajšnje časopisje hitro za sedanje razmere in je mo-zatrjuje, da se bo Rumunska skoraj gotovo vmešala v gode dobiti odgovor nazaj, da je vojno in stopila na stian zaveznikov. Stališče Rumunije bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo-bo odvisno od bolgarskih operacij. di se pa kaj lahko, da poiiljatev Ako bodo Bolgari dobro napredovali, bo ostala Ru- _ , , , , , r v ,. .. , napravijo napake pn brezzičnem mu tiska nevtralna; ce se bodo pa zaceli umikati, bo stopi- brzojavu; denarja se ne more iz-la na stran zaveznikov. gabiti, pač pa je mogoča cakas- Berlin, Nemčija, 22. avgusta. — Bolgarska ofenziva niter, ako se urino kje kaka naje imela toliko uspeha, da sta Avstrija in Nemčija zopet v direktni zvezi z Grško. n^TJmd^ ™ * Paris, Francija, 22. avgusta. — Ko se je tukaj izve- č n^^piSS^^ov"Si d£ delo, da so poslali tudi It&lj&ni svoje čete v Solun, je za- dati t poflje Liatf te po ttmliiinti vladalo ded tukajšnjim prebivalstvom velikansko nav- Mm dušenje. Italija je s tem jasno dokasala, d& ji ni samo zal »AKS*& I svoje .interese. T- | i1 Jk |g||n vseh savemikov. m Om *mi Ww Tm*, g. J Italjanski časopisi v New Yorku so priobčili neko brzojavko iz Milana, ki vsebuje med drugim tudi sledeče: "Ugleden časopis "Idea Natio-nale" se norčuje iz zahtev raznih jugoslovanskih prenapetežev, ki pravijo, da je Gorica slovensko mesto, da bi bilo dobro, če bi po vojni pripadla bodoči Jugoslaviji. "Idea Nationale" omenja par tozadevnih člankov, ki so izšli v nekem švicarskem časopisu. Iz tega je razvidno, da Lahi nič-kaj posebno ne simpatizirajo z jugoslovanskim gibanjem ter nikakor nočejo pripoznati, da je bila Gorica bolj slovenska kot pa ita ljanska. Italjansko ofenzivno prodiranje na Primorskem, je vstavljeno. — Lahi ne morejo naprej ne nazaj in se izgovarjajo na slabo vreme. Skoraj vse višine na levem bregu reke Soče, severno od Gorice, so še vedno v avstrijskih rokah. A. Fraccaroli, dopisnik "Corrie-ra della Sera" je sporočil, da je nastalo v Gorici zopet čisto normalno življenje. Razen drugih hotelov sta odprta tudi hotel "Pri pošti" in "Tri krone". Ljudje se tako mirno izprehajajo po ulicah kot da bi že čisto pozabili na vojno. — Ko pade mrak na zemljo, je Gorica kakor izmurla. Nikjer nobene luči, odnikoder nobenega glasa, samo močne vojaške patrulje korakajo po ulicah. Vihar v Porto Eico. San Juan, Porto Rico, 22. avg. Danes zjutraj je nastal tukaj silen vihar. Veter je pihal s hitrostjo devetdeset milj na uro. Z nekaterih hiš je potrgalo strehe, po mestu je bil mahoma vstavljen ves promet. Koliko znaša škoda, se dozdaj še ni moglo dognati. Lepa starost. Buffalo, N. Y., 22. avgusta. — Danes je umrl tukaj v starosti 100 let William Ives. Pokojnik je bil petdeset let knjižničar tukajšnje javne knjižnice. Paraliza v državi New Jersey. Včeraj je bilo v državi N. J. prijavljenih 114 novih slučajev obolelosti. Koliko je bilo smrtnih slučajev se ne poroča. Paraliza v državi N. Y. Albany, N. Y., 22. avgusta. — Iz raznih delov države New York, izvzemši mesto New York, je bilo priglašenih 73 novih slučajev. DENAK SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BRE"£lČNEM BRZOJAVK. To in ono iz vojne. Angleški podmorski čoln je potopil nemško vojno ladjo. London, Anglija, 22. avgusta. — Angleška admiraliteta uradno na znanja, da je angleški submarin "E-23" potopil neko nemško vojno ladjo, ki je bila podobna "Nas sau' Rusija bo oprostila 120 političnih zločincev. London, Anglija, 22. avgusta. — Aleksander N. Hvostov, ruski notranji minister, je naročil, kot se sem poroča, da se oprosti 120 poli tičnih zločincev, ki so bili izgnani v Sibirijo in so tam zaprti. Da je notranji minister podvzel ta korak, je zasluga Angleškega odbora za pomoč političnim zločin cem, katere tajnioa je Mrs. Sonija Howe, žena nekega angleškega duhovnika, rojena Rusinja, ki je zadnjič, ko se je mudila v Petrogra-du, pozvala ruski kabinet, da se pobriga za te zločince. Notranji minister ji je obljubil, da bo vse slučaje natančno preis-kal. V sibirijskih ječah je baje 620 političnih zločincev. Rusi so pognali Turke nazaj. Petrograd, Rusija, 22. avgusta. Ruska armada v Kavkazu je, glasom uradnega poročila vojnega u-rada, zavzela zopet nekoliko ozemlja zahodno od jezera Van v Armeniji. 35 Zeppelinov je bilo vničenih tekom vojne. London. Anglija, 22. junija. — Vzbornici se je danes kritiziralo angleško protiZTačno obrambo, vsled katere se je, kot se je reklo, prigodilo tekom vojne toliko in toliko nemških zračnih napadov na angleško obalo, ki so zahtevali zelo veliko žrtev. Na to je polkovnik Baird, zastopnik zračnega oddelka v zbornici odgovoril, da so angleške pro-tizračne baterije nastavljene na angleški obali spravile na tla 35 nemških Zeppelinov. Dalje je omenil, da je bilo pri teh zračnih napadih ubitih 334 civilnih oseb, 50 vojaških. Dva italijanska parnika potopljena. London, Anglija, 22. junija. — Lloydova poročevalna agencija poroča, da sta se potopila dva italijanska parnika, in sicer "Erix" in "Dea". Vsi Portugalci so pod orožjem. Pariz, Francija, 22. avgusta. — "Portugalska je danes veliko polje vojaških manevrov", je rekel major Norton Mattos, portugalski vojni minister v nekem pogovoru s francoskimi časnikarji. Portugalska ima zdaj vse svoje čete mobilizirane in so vsak čas pripravljene, da stojijo v akcijo. Junak? Rim, Italija, 22. avgusta. — Neko poročilo iz Vidma se glasi, da je kralj Viktor Emanuel prišel v Gorico, kljub temu, da je ravnotakrat padal na mesto grozen ogenj. Kralj je šel v Mestno hišo, kjer se je informiral od tozadevnih o-blasti, kaj se bo ukrenilo, da se bo v mestu pričelo zopet _pravo življenje. Ljudje so ga navdušeno pozdravljali. Angleži hvalijo Ogrsko. London, Anglija, 22. avgusta. — V londonskem časopisju se je zadnji čas pojavilo več člankov, v katerih pravijo, da so vladale med Anglijo in Ogrsko vedno močne pri zaveznica Nemčije. Enaki križ županu Verduna. Iz Karpatov. Avstro-Nemci so za vstavili rusko prodiranje v Karpatih. — Vsi ruski poskusi zastonj. London, Anglija, 22. avgusta. — Rusko uradno poročilo se glasi, da je položaj neizpremenjen, toda avstrijska in nemčka uradna poročila pa naznanjajo, da je rusko prodiranje v Karpate začasno vstavljeno in da se vrše na frontah Hin-denburga in nadvojvode Karla I* Franca hudi boji. Avstrijsko poročilo pravi, da so Rusi poskušali na vse načine pre-dreti fronto grofa von Goem-Er-molli-ja, toda zavzeli so le nekaj zakopov, za katere so T>a plačali visoko ceno; ruske izgube so baje ogromne. Berlin, Nemčija, 22. avgusta. — Avstrijsko poročilo od 21. t..m. se glasi, da se Rusi na vse načine prizadevajo, da bi prišli preko Karpatov južno od Kolomeje, ki se nahaja v bližini bukovinske meje, toda avstrijsko-nemške Čete so se jim izvrstno zoperstavile. Magnati se bodo udali. ŽELEZNIŠKI MOGOTCI SE BODO NAJBRŽE ŽE DANES ODLOČILI IN UGODILI DELAVSKIM ZAHTEVAM, AKO SE NE BO KAJ POSEBNEGA DOGODILO. — PREDSEDNIK WILSON. Vročina pospešuje smrtne slučaje pri paraliziranih otrocih. Tekom večrajšnjega dne je u-mrlo 39 otrok, ki so oboleli na grozni otroški bolezni — paralizi. Novih slučajev se je pojavilo 118. Zdravniki so mnenja, da je vro-činak riva, da se bolezen še vedno širi, da je vsak dan preko sto novih slučajev in okoli 40 smrtnih slučajev. Dr. Emerson, zdravstveni komisar, pa ni tega mnenja, on pravi, da se je na Norveškem ista bolezen tudi v največji zimi v velikem številu pojavila. Paraliza je razburila Mehiko. Mexico City, Mehika, 22. avgusta. — Vnekaterih delih Mehike se je paraliza že pojavila, kar je napravila v vladnih in zdravniških kakor tudi v drugih krogih veliko razburjenje. Huda vročina v New Yorku. Vremenski urad poroča, da sta bili zadnje dve noči najbolj vroči v zadnijh petnajstih letih. Tri osebe so včeraj radi vročine umrle, več se jih je onesvestilo. Pozor pošiljatelji denarja! Washington, D. C., 22. avgusta. — Vse izgleda, da bodo železniški magnati ugodili 400,000 delavcem, ki spadajo k štirim velikim železniškim unijam, j Nek poseben odbor železniških predsednikov, sesto-j ječ se iz osmerih mož, je bil danes cel dan v posvetovanju ter sestavljal naznanilo, s katerim bodo magnati sporočili javnosti, da so se uklonili delavski zahtevi za osernurno delo. Odbor bo naznanilo danes prebral pred železniškimi predsedniki, ki zastopajo vse večje železniške družbe, katerih vrednost je osemnajst biljonov dolarjev. Šestdeset predsednikov bo skoro brezdvoma naznanilo posebnega odbora odobrilo. Jutri bodo pa kapitalisti, ki niso imeli uspeha v svojem boju zoper delavce, obvestili predsednika, da se uda-jo in da so poraženi. Predsednik Wilson bo potem pa sporočil 640im delavskim uradnikom, ki že več kot teden čakajo v Washing-tonu, da bi podpisali s kapitalisti pogodbo. Govori se, da se kapitalisti ne bodo čisto podali, temveč bodo stavili nekaj protizahtev. Najbrže bodo zahtevali, da v bodoče v takih zadevah posreduje meddržavna komisija ali pa komisija, katero bi predsednik nalašč za to imenoval. Od zanesljivih strani se je zvedelo, da železniški magnati, ki se nahajajo v Washingtonu tekom zadnjih dveh dni, dobivajo cele kupe brzojavk od vseh večjih delničarjev, ki jih pozivajo, da se uklomjo delavski zahtevi za o-semurno delo. Veliko je tudi mnenj, da bodo magnati samo pod tem pogojem privolili osemurno delo, da jih bo predsednik Wilson podpiral, ko bodo hoteli povišati cene vožnjim listkom in prevažalnim stroškom. Magnati so Wilsona vprašali, kaj on misli, kako bi železniške družbe dobile nazaj one miljone, ki jih bodo morali zdaj, ko bodo delavci delali osem ur. Kaj jim je predsednik Wilson odgovoril, ni hotel nihče povedati. Majhnijuspehi na zapadu. ANGLEŽI SO NEKOLIKO NAPREDOVALI BLIZU POZIERESA. — BOJI PRI GUILLEMONTU. — USPEH FRANCOZOV. — BERLIN PRIPOZNA, DA SO SE MORALI NEMCI NEKOLIKO UMAKNITI. Tded Mfotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerike r Avstrijo in Nemčijo ter narobe, »prejemamo denarne poiiljatve do prekliea le pod pogojem, DA 8JE šen uspeh. V8LED VOJNE IZPLAČAJO | MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE* NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-morejo le zamude. Ml jamčimo sa vaako denarno poifljater toliko fesa* da so izplača na določeni na-iloi. Ietotako nam jamčijo zanesljive ameriške banket a katerimi cmo aedaj v zvezi radi vojne in London, Anglija, 22. avgusta. — Hudi boji se vrše na angleški fronti med Ancre in Somme, in sicer v prilog Angležev. Tudi Francozi so imeli tekom današnjih bojev precej Angleški vojni urad je danes popoldne izdal sledeče ! poročilo: j — Sovražne utrdbe pri Guillemontu se še vedno trdo-| vratno zoperstavljajo, kljub temu, da so nemške izgube velikanske. V bližini Pozieresa smo imeli precejšen us- ljanjn d enarja. O ene e e K 9 K. $ 5____ .85 | 120____ 16.20 10____ 1.50 | 130.... 17.55 15____ 2 20 j 140.... 18.90 20.... 2.85 | 150____ 20.25 25.... 3.55 j 160____ 21.60 30.... 4.20 j 170.... 22.95 35.... 4.90 180.... 24.30 40....- 5.55 j 190____ 25.05 45.... 6.25 j 200.... 27.00 50... .* 6.90 | 250.... 33.75 55.... 7.00 | 300.... 40.50 eo.... 8-25 j 350.... 47.25 05.... 8.95 i 400____ 54.00 70....: 9.60 | 450.... 60.75 75.... 10.30 j 500.... 67.50 80.... 10.95 j 600____ 81.00 85....* 11.65 j 700.... 94.50 90....- 12.30 j 800.... 108.00 103.... 13.50 j 900.... 121.50 110____ 14.85 j 1000____ 132.00 peh. Napredovali smo na pol mlje dolgi fronti. V okolici Thiepvala smo znatno napredoval in se že za 1,000 jardov približali mestu. Zajeli smo oko 100 sovražnih vojakov. — Večerno poročilo angleškega vojnega urada se glasi: __ — Pri Guillemontu in pri Thiepvalu se vrše še hudi boji. Končali se bodo brezdvonmo v naš prilog. Pri Mouquetu smo v nekem boju vjeli 164 nemških vojakov. Na angleški fronti ni drugega nič posebnega, le to še, da so bili sovražni zrakoplovi zelo aktivni nad našimi postojankami. Pariz, Francija, 22. avgusta. — Francoski urad je glede operacij na sommeski fronti, ki so se vršile preteklo noč, izdal sledeče poročilo: — Na severnem delu Somme je bila artilerija zelo aktivna. Tekom noči smo nekoliko napredovali pri Cle-ry-ju. Na bojišču se ni nič posebnega dogodilo. Naši zrakoplovci so spravili na tla en nemški zrakoplov, štirje so pa odleteli močno poškodovani. — Glasom večernega poročila je situacija popolnoma neizpremenjena. J Berlin, Nemčija, 22. avgusta — Nemški vojni urad . J feAvallMo namml, da kltrej* amb _ damo MiloTBlte._ Devlaoai la poSljatTaa aaradtlt K autaior! Hi LAS W A BO DA" H Wertlndt St.,_New Yorf Cttr Teietoa 4687 CortlandL Troje skupin. II. ZASLEPLJENCI. Masi nerazsodnega ameriškega hrvaštva in slovenstva vlada Frank Zotti. Njegovo kraljestvo je majhno, toda bogato. Iz revnih slovenskih in hrvaških delavcev je znal na prefrigan način izmozgati skoraj miljon dolarjev. Ljudje so ga nekaj časa prokli-njali, kmalo po izbruhu vojne so se ga pa znova oprijeli, ker je znal v svojem slovenskem in hrvaškem časopisu pisati tako kot ugaja tem ubogim zaslepljeneera. Ljudje citajo njegova dva lista * velikim veseljem, naslajajo se ob branju junaških činov avstrijske armade in mislijo z globokim spoštovanjem na vse, kar je cesarsko-kraljevo. Priselili so se iz starega kraja v Amesriko, izpod jarma so prišli v svobodno deželo. Toda hlapčevstvo je bilo tako zelo v korenin jeno v njihovih srcih, da se ga niti v svobodni deželi niso mogli otresti. Mi ljubimo bolj ovojo domovino kot Avstrijo, tem ljudem sta pa Avstrija in domovina vseeno. \ gotovih slučajih je pri njih pokornost d<> Avstrije veliko večja kot ljubezen do domovine. Zotti pridigruje zaslepljencem te mo, hlapcem hlapčevstvo, sužnjem fcužnost. To so tri njegove velike zasluge, na katere pa ne sme biti posebno ponosen. Okoli sebe zbira največje na/adnjuke in duševne reveže. — Morda ir-i plača za tako pisanje avstrijska vlada, morda ga ne plača to j<* nazadnje vseeno. Zotti prav dobro ve, zakaj dela tako. — Z mamljivimi besedami privaja k sebi nevedno hrvaško in slovensko ljudstvo; kdor ima le par trdo prisluŽenih dolarjev mu j*1 dobro došel. Ko jih bo zbral zadostno število in ko si bo na prefrigan način pridobil njihovo zaupanje, bo začel z istimi operacijami kot pred osmimi oziroma desetimi leti. .Vsem je znano, da zamore le ne zaveden Slovenec odobravati delo vanje avstrijske vlade. Kdorkoli zna le malo misliti, je gotovo že stokrat izprevidel, da nam Slovencem v Avstriji ni bilo tako kot bi nam moralo biti in da nismo imeli niti malo onih pravic kot jih imajo Nemci in Madžari V nezavednem ljucUtvu, kateremu po ae že utrdila pleča od nepresta nih udarcev, ae ni vzbudil odpor To nezavedno slovensko ljud atvo smatra še v prosti Ameriki besedo avstrijske vlade za božjo besedo. To je Zotti prav dobro vedel in je Mm« iz tega vzroka (ne pa vslec avoje ljubezni do Avstrije) udaril na struno, ki je nezavednim in pomilovanja vrednim rojakom tako zelo po volj L Št dve leti jim brenka in jih va bi v rroje mreie. Ko bo mreža pol ua, jo bo enostsrao za^rgpiL Takrat bo prepozno kesanje, vse kletve in prošnje bodo zastonj. Že dolgo dolgo časa svarimo z drugimi slovenskimi listi vred rojake pred tem človekom, toda vsa svarila pomagajo le malo ali pa nič. Zotti ni v njihovih očeh več slepar, ampak ugleden človek, ki posreduje med njimi in Avstrijo. — Zotti je neka vez, med njimi in staro domovino. To je torej druga skupina Slovencev v Ameriki. Ta del našega naroda je vreden največjega pomilovanja. V svobodni deželi so še vedno pokorni dvema, ki sta jih na vse mogoče načine izrabljala in do krvi izsesavala. — Pokorni so Zotti-ju in Avstriji. Avstriji pravijo domovina, tiju voditelj in dober svetovalec. Zanje se ne bomo več zmenili, zakaj stopili so na pot, ki jih vodi naravnost v pogubo. Večkrat smo jih že klicali nazaj, dokazovali smo jim zmcJto, prepričati smo jih hoteli, toda vse zastonj. T^žka mrena zakriva njihove o-či, njihovi možgani so veliko preslabi, da bi razločevali resnico od laži in hinavca od poštenjaka. Ker so naši ljudje in ker vemo, da je strašno hudo siromaku pri srcu, če ga kdo na spreten način ocigani za zadnji groš jim ne privoščimo, da bi jih začel Zotti zopet skupsti. Zaslepljence svariti, zaslepljencem dokazovati, ni hvaležno delo. Za naše dobre syete so nas v zameno obmetali z vsakovrstnimi priimki, rekli so nam, da smo izdajalci slovenskega naroda, da je vsaka beseda, ki jo zapišemo, laž in da smo plačani od bogve katere vlade. Ti ljudje so za slovenstvo izgubljeni. Naj jim bo usoda tako mila, da bi nikdar ne spoznali, kakšen greh so napravili. Hudo je kesati se za greh, če človek že vnaprej ve, da mu ne bo dana odveza. tov. Rojaki, sezite po tej knjigi! lastno glasil oinore služiti le — Frank perman. J. Kramar in F. Ciin- Ji Si Ki JI noti in vedno delati za napredek Jednote in članstva. Gotovo bodo nekateri zopet rekli: čemu nepo- j trebne stroške? Ako hočemo vedeti o poslovanju Jednote in društev, moramo imeti glasilo in ga tudi plačati gotovo dražje kot ne-. . lastno. Da lastno glasilo več kori- Kratek je že čas do bližajoče se sti kot Podnje, ^ nam dokaz konvencije J. S. K. Jednote. Haj razno dru£fe organizacije; toraj, mi bo toraj dovoljeno, da izrazim ^ vidirao da korisli drugim svoje mnenje. j gankacijam, bi gotovo tudi nam 1. Jaz sem za to, da ostane cen- ne žk(>d,0Vaio. Vedno moramo de-tralizacija; saj smo vsi, kar nas je ]afi z duhora 5asa> ^ podrobno pri J. S. K. Jednoti, enaki, nobe-' h(mio zgovorili na konvenciji.! den ne ve, kdaj ga nesreča dohi-| pozdravijam TSe člane ^ člani-1 ti, da bo potreboval podporo. Vsi ee s}avne j g K j za enega, eden za vse! to bodi na-' se geslo. Če bo centralizacija od-j padla, je moje mnenje, da bo pri nekaterih društvih prišlo do razpada. 2.- Potrebno bi bilo tudi, da bi se ukrenilo kaj glede združenja,j ker to bi bilo za nas velikega po-' , . , ~ ~ _ , raen, I Kusko spisal S. Elpatxevsky. — 3. Nekateri so za lastno glasilo;j Za Glas Narnda Priredil A A-pa po mojem mnenju je Glas Na- Ozdravljen Dopis. Rockford, 111. — Iz tega mesta nisem še nobenkrat čital kakega dopisa, zato hočem jaz nakratko opisati tukajšnje razmere. Dela, kakor povsod, je tudi tukaj dosti. Plača za navadnega delavca je 20 do 25 centov na uro. Tukaj so vsake vrste tovarne, največ je livarn (foundries) in tovarn, ki izdelujejo pohištvo, ter ena usnjar-na, ki prav dobro obratuje. Največja tovarna je Emerson Brent ingham Co., ki izdeluje vsake vrste farmarsko orodje. Delavcev je zap^sljenih v tej tovarni o^oli 2.300. Mesto R<>ekford šteje okoli 57.000 prebivalcev po letošnjem štetju. Kolikor mi je znnno, Slovenca ni nobenega.tukaj razven mene. Vzrok, da se Slovenci ne naseljujejo tukaj, je ta, ker je "suho" mesto. Naj bližnje mesto, kjer*so salooni odprti, je Beloit, Wis.; tja se včasih zaletimo, da si ohladimo žejna grla. Naj zadostu je zaenkrat, pa zopet drugič več. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. — John Klanehcr, P. O. Box 61. Za slovenske reveže v stari domovini. Delegat društva štev. 32, Black Diamond, Wash. Miiuj me! proč, tja v tisto deželo. Rekel je,j "Tako sem mu vedno govorila, da bo postal železniški sprevod-' toda on me je vedno in vedno za-nik, da se bo tako z železnico pri- j vrnil: 'Ne, tetica, življenje nima peljal do morja, tam bo šel na la-|pomena. Jaz bom umrl'. — Tako d jo, ki ga bo peljala, kjer pavi'je govoril in, seveda, človeku je okrog letajo. Potem je pa rekel, nazadnje dovolj takega govorje-da si bo tam sezidal majhno hiši- nja ; večkrat sem ga morala z ne-co, kjer bo živel čisto samzase, prijazno besedo spraviti zopet v in na ničesar drugega mislil kot njegovo posteljo. " Zopet je bil kratek molk, in potem je nadaljevala: "In včasih je bil tako žalosten, grozno žalosten; pa je prišel k meni in me prosil, da naj ga ini-lnjem." "Milujete?" sem jo vprašal. "Da, včasih je ponoči, ko sem mislila, da spi. prišel k meni in rekel, da gre k meni. Zlezel je gori in se mi z rokami ovil okoli biti od mehurnega katarja, bolnih ledic, pe-j . , „ , , , . . Cenje urina, zgubo se- na leP° deželo, v kateri bo stano-mena, želodičnih bo- val. —- Ako mu ne bi dali cel dan lezni in revmatizma,' jesti, ne bi nič dal za to; samo pomeni za vsakogar pravil nam je o svoji deželi, nje-pravo srečo. Ako se ho- j ffQye g0 pa syetile k(jt dvo. čete ozdraveli, od teh kroničnih bolezni, pl-| le svec' Sire za pni"— na: I "Nekoč je prišla k meni moja J. F. DOLENC, [sestrična; ona je poročena z nekim P. O. Box 67, Detroit, MirhJ gostilničarjem v sosedni vasi. In, ko ga je ona prvič videla in slišala praviti o njegovi bajni deže-Bog odpusti mi! — Celo v ječi je mi kar naravnost rekla: — bil roda popolnoma zadovoljivo glasilo, ker je dnevnik in ker se bere skoro po vseh slovenskih hišah. J 4. Naj bi se ustanovil še en raz- I. Sestedeset. pacientov sem bil že sprejel in vendar čakalna soba mestne bolnice še ni kazala nobe-red za $250 usmrtnine, ker s tem nega znamenja, da bi bila kdaj bi pridobili novih članov; dosti prazna; ravno nasprotno : vrata so jih je, ki pravijo: kaj mi pomaga se vsak trmitek odpirala in dopu-velika nsmrtnina, sasmo da dobim ščala v sobo nove paciente, podporo, če sem bolan. t Čutil sem, da so mi bili vsi živci 5. Dosti denarja bi se tudi pri-'napeti, česar ni pri zdravniku, ki hranilo, ako bi bila konvencija1 cel dan opravlja tožavno službo v vsakih 5 let. Če pride med časom bolnici, nič nenavadnega, kaj važnega, se pa da na splošno; Eden pacientov je zapustil sobo. glasovanje. Delegata naj bi po- Sloneč nad knjigo, v kateri sem slalo društvo, katero ima 50 čla-'imel vpisane moje paciente, sem nov, enega; če pa ima 100 ali 200 čakal, da se vrata odpro in da vst® članov, pa jaz mislim, da tudi pi drug pacient. Ne da bi bil dvi eden zadostuje, ker več delegatov gnil glavo od knjige sem stavil če je na konvenciji, dalj časa tra- vstopivši ženski običajno vpraša- ... ..v . - i vratu, nakar je rekel: ' M i lu j me, ze vsled svojega pijančevanja. *Ti, tale fantek pa ne bo dolgo na tetica\ S tem ie mislil namreč, da On ima deset otrok, sedem jih je svetu. On že govori o nebesih. — bi „a božala in k sebi stisnila — Uo s prvoženo, trije pa z drugo. Ali si ga slišala, ko je govoril o stisnila sem ga in tako sva po-Pasa j* bil od prve zene. Dobra ptiču iz paradiža? On bo šel kma- tem oba skupaj zaspala. Nekoč žena je bila; — Bog naj upokoji hl tja, boš videla. Jaz vem že za sva tako ležala,' pa je rekel ta o njeno dušo! Tako je bilo.---Ta- en tak slučaj.'--Tako mi je trnk. ko,--v hiši ni bilo ničesar za rekla sestrična." v usta, pa so pošiljali Pašo okoli, | Dozdevala se mi je, da bo to še da je prosjačil, ko še ni bil šest ff0tovo dolga povest, zato sem let star. Saj veste, kako taki otro- žensko prekinil: ci letajo za vozovi in prosijo: — ] "Toda, zakaj se je pa obesil? 'Stric, dajte mi kopejko!' — In, Kaj mislite?" ako ni prinesel dosti, ga je oče te-, *ekel _ kramarijo, kjer tudi naredim eno Moj sfari ypste tpŽko de]a> ^ se.|,Nekaj me boli pri sreu- '"Pokliči strica', sem mu rekla, 'da bomo jedli skupaj.' — 'Ne, ti pojdi, tetica, jaz sem tako, ti'. — ""Kaj pa misliš, otrok?' sem mu rekla. — 'Zakaj bi prej umrla, predno je nama usojeno?' "Potem je pa on rekel: 'Stric bo prišel k nama, in oče in mati bosta prišla in bosta videla, da sva oba umrla. Vsi bodo prišli in bodo jokali in naju milovali....' "Toda on ni nikdar jokal. Bil je le žalosten, vedno le žalosten". Zopet sem prekinil žensko: "Toda. kako je pa do tega pri- ja in več denarja stane. To je moje mnenje. Prosim delegate in člane naše organizacije, nje: "Kaj je z vami?" "Nis^m prišla radi sebe, go- da dajo še kaj dobrih nasvetov v spod. — Radi nekega certifikata Glas Naroda, da bomo lažje delo vali na konvenciji. Anton Eržen, sem--- "Certifikata ?" — sem vprašal ne posebno prijazno, kajti pri tem Ker se bliža čas konvencije J. delegat društva sv. Barbare št. 33 sem že mislil na delo, katero me ča-v Trestle, Pa. ka v takih slučajih. "Za našega fanta. Glede njegove smrti. On je bil včekrat tukaj; S. K. Jednote, sem se namenil še in vi zdravili. In,--zdaj par besedi spregovoriti v glasilu' nočejo sežgati. Policaj mi je re-Glas Naroda. Veseli me, da so(kel: 'Pojdi v bolnico in prosi člani začeli izražatisvoja mnenja'zdravnika za certifikat'. — In to in nasvete v zboljšanje pravil jJste gospod." .S. K. Jednote. Prav z zanima-1 Stvar mi je postala vedno bolj njem zasledujem vsa poročila ozi-1 »eljuba in neprijetna. Certifikat! roma nasvete. To se pravi, da bo treba pregledati Veliko se razmotriva o centra- Par debelih knjig, lizaciji Da je centralizacija po- kaj je pa bilo fantu?" trebna in da jo članstvo z veliko "Veste, srce, gospod saj veste, večino zahteva, nam je v dokaz srce. On je rekel ,da ga nekaj tišči zadnje splošno glasovanje; toraj! ravno pod srcem, da ga pika in bi bilo nepotrebno s to točko čas grozno bode.--On ni mogel tratiti na prihodnji konvenciji, j najti prostora, kjer bi se bil po-Da smo vsi za enega in eden za miril, kjer bi mogel ostati." vse, je le mogoče, ako imamo centralizacijo bolniške podpore. Člani in članice moramo biti sigurni za bolniško podporo le v centralizaciji. Več članov javka, da odkar Jednota plačuje bolniško Pomočniku sem naročil, da naj pregleda knjige, in vzel sem polo papirja in svinčnik, z namenom, da bom spisal certifikat. "Toda, mogoče fant ni ravno radi srca umrl?" sem ji stavil konč- podporo, nimajo nič v društvenih no vprašanje, blagajnah in prej pa, da so imeli! "Ne, saj ni, ne. On je umrl na Farrell, Pa. — Dan 30. julija je bil namenjen za pobiranje prostovoljnih prisj>evkov; ker so bili pa ta dan veliki izleti, se niso mogli vedno dovolj. Pri nas je pa ravno obratno. Kakor sem opazil, se pritožujejo čez centralizacijo taka društva, ki vedno več podpore vzamejo kot jo v bolniški sklad vplačajo. Toraj naše društvo je in vedno bode za centralizacijo, ker hočemo biti taim, kjer smo sigurni. . Nekateri svetujejo tudi večjo odškodnino za izgubo udov. Višjo vrvi. Vzel je vrv in se končal." "Vrv? Kaj vendar mislite?" "Da, vrv; čtjal si jo je okoli vratu in pridrgnil.---In, ko sem jaz prišla, je bil že čisto plav —", je pripovedovala ženska. Porinil sem na stran tisto polo papirja in moj pomočnik je isto-tako prenehal listati po knjigah. Sele zdaj sem natančno pogledal žensko, ki je stala pred menoj. Bi- mlslite, kako je prišlo do tega, da se je obesil?" Prikimal sem ji. kopejko ali dve. In potem, midva ypda kadap jp kon^al z delom> se stara človeka, sva se tudi vedno mu je vedno domoy mudilo> toda dolgočasila, in zato sva si mislila' no so bili rf>dki dnevi, da 11P samaprisebi: —'Tukaj delava, de- bi kaj prinesel za Pašo> Jn kadar sem jaz prišla domov s trga, sem _ ^ . .vedno kaj prinesla, včasih jabol- sva ga im?la, tudi On je bil tako k0f včasih pest orehov? ali karkoli lala bova celo življenje, pa za ko-' ga?'--Pa sva ga vzela. In rada1 lestvico je lahko napraviti, toda la .ie na prvi pogled žena kakega premisliti je treba, da »za višjb odškodnini. bi bilo tudi treba višja obrtnika, širokih ram, z močnimi kostmi na rdečem obrazu, koža na vplačila, Ako se hoče ven vzeti, se li™ ji je bila, sodeč na oči, trda, mora prej nrttri vložiti. S tem je' gotovo radi sape; in orjaške roke so mi pričele o moči njenih mišic. Oblečena je bila v črno jopo, njeno krilo je bilo pa na večjih krajih umazano; najbrže je prišla na- treba računati, ne pa manj vplačati in več vzeti; to ne bi šlo dolgo. — Nekateri priporočajo strogo rojaki v zadovoljivem številu'nadzorstvo bolnikov, za kar je!ravnost od svojega dela. vdeležiti. Zato se je sklenilo, da'tudi naše društvo. Smelo pa tr- "Menim, da mu ni bilo mogoče se še enkrat objavi v G. N., da se'dim, da pri našem društvu nad- [ živeti, ali kaj?" sem neprostovolj-naj zborovanje vrši, kakor tudi,' zorujemo bolne člane bolj strogo no vprašal. da se bo pobiralo radovoljne da- kakor smo jih prej, ko smo sami' Moj glas gotovo ni bil prijazen rove za slovenske reveže v stari. bolniško podporo plačevali. Pri in vljuden, kajti ženska me je ta- miren in tako ljubek. Pameten in učljiv tudi. Dve leti sva ga pošiljala v šolo, pa^ kadar je domov prišel, je pričel takoj risati tuje dežele in pripovedovati o ljudeh, ki žive v tistih deželah; veste, lepše je nama pravil kot je v knjigah. Ali pa, kadar je stari delal račune, je Paša vse skupaj seštel in zraču-nal. in celo kar iz glave. In potem je stari še enkrat preračunal, pa je bilo vedno vse dobro in prav; nikdar ni našel kake pomote. In. kadar je pisal; veste, on ni pisal takole", je rekla ženka in pričela s prstom po mizi kazati, tako kot bi čečkala, in še dostavila: "Toko-le je pisal, lepo, nalahko", in pokazala s prstom kako je pisal. "In to še ni vse. Ko šem učitelja vprašala, ako je na dečku kaj nenavadnega zapazil, mi je rekel, da Paša ni tak kot so drugi dečki. On je bil vedno prvi v šoli. Učitelj je rekel, da je njegov najboljši licence, le to je, da Paša preveč misli. Kadar so imeli otroci odmor — je rekel učitelj — so vsi drveli na dvorišče, da so se igrali, le Paša je sedel v sobi in mislil o čem ali pa bral. — Bog ve, da resnico govorim. --" "To je, kar je rekel; rekel je, da on ni tak kot drugi. — Paša je preveč mislil. — Včasih je bral kako knjigo, pa je naenkrat prenehal in sedel tam, ne da bi se premaknil. Po sera ga vprašala : — 'Za kaj pa ne greš ven in se ne igraš? — On je pa Tekel: — 'Ne, tetica, sem rajše v hiši; na cesti ni nič, kar bi me zanimalo.' — In pričel je zopet brati. In vedno je bil tak. Najrajše je čital--kako se že pravi tisti knjigi?--zemlje že. Nikdar ga nisva tepla, niti pritaknila se ga nisem. Pa tudi nisva imela povoda., da bi ga tepla", je pristavila. "On je bil vedno tako miren in krotak —" Ženska je parkrat globoko vzdilinila, potem pa nadaljevala svojo povest. "In vedno se je nacesa bal. Nekoč, ko ni posebno dolgo tedaj, je prišel moj stari nekoliko natr-kan domov in se je pričel nad menoj nekaj znašati, ter me celo, kot je to pri možeh navada, nekoliko tepsti. Paša je takrat bral neko knjigo. Toda, ko je videl, kaj dela stari, je skočil in se oklenil svojega strica okoli noge ter ga pričel prositi: 'Prosim, ne tepi teti-ce, stric! Prosim, ne tepi jo. Jaz se tako bojim' — — — "Minilo je več. tedno po tistem, pa ga nisva mogla pripraviti, da bi pozabil, da me je njegov stric tepel. Večkrat je jokal, oh, tako jokal, da sva ga morala več večerov zaporedoma nesti v posteljo. I včasih je prišel celo ponoči jokati in klicati: 'O, stric, pusti jo, — ne tepi jo, — prosim, stric! — Jaz se tako bojim!--' "In potem---Vselej, kadar je imel stari priti domov, je šel na prag in ga pričakoval, da bi videl, ako ni zopet pijan ali jezen". "In, ako zdaj mislim na to", je nadaljevala ženska po kratkem presledku", se mi zdi, da je on do zadnjega na tisto mislil. Včasih je prišel ponoči k meni v posteljo in se vlegel k meni. 'Zakaj pa ne spiš, Paša?' sem ga vprašala. pisje; vsak dan je sedel žnjo in ei- j'Oh, kar tako', je odgovoril in tal. In kadar pa nisem imela jaz vzdihnil. — 'Zakaj si pa tako žalo-nobenega opravka, mi je pa pričel sten?' — 'Zakaj bi bil pa vesel?' praviti o svoji deželi." "O kaki deželi?" "Oh, bral je o njih v tistih knjigah. — Neka dežela, kjer sede pa- domovini, dne 27. avgusta od l.'nas društveni tajnik odbere vsak1 ko čudno pogledala in stegnila'pige na drevju kot pri nas vrane, do 5. ure popoldne v Slovenskem! mesec dva elana, katera morata'proti meni svoje močne roke ter kjer letajo po tleh pavi tako kot društvenem domu. Vsi rojaki so1 ne manj kot vsak dvakrat v te-'pričela govoriti hitro in zelo raz-vabljeni, da se vdelež^jo ter polo-jdnu obiskati vse bolne člane. To- burjeno: pri nas kokoši. In sloni, je rekel, da delajo tam kot pri nas konji, 'Tako, ali ne? Saj živiš z nami in je tako kot je bilo poprej'. — Na to ni nikdar odgovoril. — Včasih je pa rekel: — 'Jaz bom umrl, tetica', — in se me je krčevito o-klenil. — 'Kaj govoriš? Bog se te usmili! Ali se ti ne dopade tukaj?' — Pa je odgovoril: 'Čemu žijo svoj dar bednemu narodu najraj, ako bi vsalko društvo takoj "On, ne, ne, gospod! Nikakor'in opice skačejo po drevju, in bog- naj bi živel?'-- altar. Rojaki, ne glejte na svoje strogo pazilo na bolnike, bi se ne. Ali nismo skrbeli zanj, ali ga j ve kaj še vse je rekel. — Da, rekel] "Pa sem mu pričela na vse na-poJitično prepričanje, temveč se- kmalu znebili simulantov. Ako'nismo ljubili in bili žnjim prijaz- j je, da nimajo tam nič hiš, samo par^ čine govoriti. 'Počakaj', sem mil daj imejmo samo tj> pred očmi, Jednota plačuje bolniško podpo-jni? Nikdar ni slišal od nas kake| kolov zemljo zabijejo in pokrijejo rekla, 'ko boš odrastel, boš dobil kako bomo pomagali vdovam in|ro, moramo imeti vedno pred oc-j neprijazne besee. Ako bi bil prav s kožami in listjem. Pa ljudje, je j novo obleko, dolge hlače, lepo u-sirotam, ki jih imamo toliko v'mi, da mora vsak član enako naš otrok, bi ga ne mogli bolj lju-' rekel Paša, kar brez obleke okoli (ro, srebrno z verižico, veš, ono, stari domovini. Ameriški Sloven-( vplačati v bolniški sklad in dolž- biti. On ni bil naš; samo nečak, mo- hodijo. Tem ljudem ni treba nič ki imam v zastavnici. In ko bomo ci, pomagajmo v tem strašnem nost vsakega društva je, da stro-jjega moža brata sin." I delati, kajti tam so drevesa, na ka-!mi umrli, boš vse ti imel." — Zo- času usmiljenja vrednim roja-'go in vestno obiskuje bolne člane.| "Kako se je pa vse to potem terih se dobi moke, potem so dre- pet ni odgovoril ali kaj pripomnil, kom, ki nimajo od drugje priča- Ako so pa simulant je pri društvu, 'zgodilo? Koliko je bil star?" vesa, na katerih se dobi mleka, | "Pa sem nadaljevala: 'Stric te i_____.i:____i; _ 3___TT*___ii I • __i___ j i«___L J__»i__ j„ trn__________m • . * »T■ '__-t____-i _____. • • , „.. ... kovati pomoči kot od nas. Farrell-'je gotovo dolžnost društva, da ski Slovenci, ne pozabite na ta jih razkrinka in obračunia žnjimi. dan ubogega našega ljudstva naj- Strinjam se tudi, da Jednota Ravno enijst proč. Njegovo na drugih zopet vina, na vsakem bo naučil svojo brt, ali te bomo ime je bilo Pavi, Paša. Oh, nesre-'drevesu se nekaj dobi. Samo sedi- pa kam drugam poslali; ako boš ča, moja nesreča! če bi bila vede- jo in sprehajajo se in jedo. Tam so hotel k tvojemu botru, ki je spre-Slovenskem, katerega je « tako j vpelje še "en razred za $250 smrt-' la, da se bo kaj takega zgodilo, bi vsi veseli in srečni in nikdar lačni, vodnik. On te bo naučil, kako se močjo zadela šiba avstro-nemške- nine in tudi razred za $1 in $2 ga ne bila nikoli vzela k sebi." |Mogoče je kaj pristavil, jaz mi- opravlja sprevodnikovo delo, in ga militarizma. Naša dolžnost je, dnevne bolniške podpore. ' | Za trenutek je bila tiha in po- slim, da je najbrže malo preveč ti se boš vozil po deželi. Ako bo da jim pomagamo. Midva imava Za glasilo eo člani tudi različ-(tem zopet pričela^ ! povedal, pa, saj veste, bil je še o- pa Bog hotel, boš šel pa študirat, na razpolago več iz tiso v knjige nega mnenja. Jas sem za lastno "Moj mož ima tukaj enega bra- trok", je pripomnila žalostno. in postal boš bogat in učen mož, "Slovenija vstani 1'', cena, 50 cen- glasilo, k*r skušnja asa uči, d* Le ta, kovača, grozen pijanec je; — "In vedno je pravil, da bo šel da bol hodil g palico okoli* oh. tako truden'. "In vlegel se je na svojo posteljo in obrnil obraz v steno. Jaz sem šla, pa vem, da sem poklicala starega. Mogoče je bilo deset, mogoče celo petnajst minut pozneje, ko sem se vrnila in hotela iti v njegovo sobo, toda vrata so bila zaklenjena. Zlezla sem skozi okno in ga našla visečega na vrvi; bil je že popolnoma plav. — Gori na stropu je bila majhna kljuka, na katero je obešal svojo brisačo; in na tisto kljuko je privezal vrv in se obesil. — Bila je tako majhna kljuka, da je čudo, da gji je držala, toda, saj je bil koma.) enajst let star, pa tako suh, in bled, oh!---" Pozabil sem da ordiniram, in nisem slišal, ko so se vrata odprla, skozi katera je prišlo cel kup pacientov, ki so poslušali povest. In zopet so se vrstili ljudje z različnimi človeškimi boleznimi, toda mislil sem le na žensko in na premišljajočega, suhega in bledega fanta, ki se je obesil; ki se je obesil — enajst let star. -—-if t Vojna pomaga delavcem v boju za 8-urno delo. / Dr. John B. Andrews, tajnik American Association for Labor Legislation, katere predsednik je prof. Irving Fisher iz YJe univerze, predsednik Wilson in član vrhovnega sodišča Brandeis pa podpredsednika, je izjavil, da je evropska vojna veliko pomagala ameriškemu delavstvu v boju za osemurno delo. Kot vzrok navaja sledeče: "Vojna je povzročila, da se je priseljevanje delavskih slojev skoro popolnoma vstavilo; vojna je na priseljevanje toliko vplivala kot bi bila vpeljana postava, s katero bi bilo ali na oni strani prepovedano izseljevati se v A-meriko, ali pa, s katero bi bilo tukaj prepovedano prišeljevati se." Olede boja za osemurno delo. v katerega so ravnokar zapleteni železniški delavci in železniški magnati, je dr. Andrews rek^l: "Jaz mislim, da ima predsednik Wilson prav; in upam, da je tudi ameriško ljudstvo za to, da se delavcem ugodi v zahtevi za osemurno delo. Moje mnenje pa je, da, kjer so delavske razmere, namreč kar se tiče zdravstvenih razmer, še posebno slabe, bi se moralo vpeljati celo sedemurno delo." Dr. J. B. Andrews je obenem pripomnil, da imajo zdaj osemurno delo največ delavci sledečih strok: zidarske, tiskarske, pivo-varske in premogareflce. ! GLAS NARODA, 23. AVG. 1916. Zdr. države in Mehika. Vojni tajnik Baker je naznanil, da se ne bo milice odpoklicalo, dokler ne bo meja varna. RAZMERE NA MEJI. Villa je zopet p mrl. — Villisti so umorili dvajset Carranzistov. — Raznoterosti o mehiškem položaju Washington, D. C., 22. avg. — Narodna straža bo ostala na mehiški meji, dokler se je ne bo lahko odpoklicalo, ne da bi bila po-, tem zopet v nevarnosti ameriška življenja oziroma ameriška lastnina. Tako je odgovoril včeraj vojni tajnik Jiaker ter s tem pojasnil politiko Wilsonove admini-st raeije. Vojni department je zadnji čas dobil od večjih strani pritožbe, da obdržavanje milice na me-j ji ki — kot se dotični-m dozdeva nima nobenega pomena, ško-j daje miličarjem, ker si ne morejo služiti kruha in se vsled tega tudi' ogroža blagostanje njihovih dni--žin. Na vse te pritožbe je Baker od-' govoril v gornjem smislu in še' prišla vil. da miličarji "vsak dan1 dobivajo nekrvave zmage". On- Katol. konvencija v k^T'S sprejela resolucijo, v kateri se za Yorku. I I I ■ I ■ ■ I Napad na Wilsonovo administracijo. Na programu prvega di.c velikih katoliških slavnosti, ki se ta teden vrše v New Yorku, je bil • zlasti upoštevanja vreden napad: na administracijo predsednikaj Wilsona. zlasti kar se tiče njene politiko z Mehiko. Anthony Matre iz Cbicaga, na-j rodni tajnik Ameriške federacije, katoliških društev, je pri otvor-j j en ju konvencije bral svoj govori v Cathedral College-u, v katerem t je podal vse podrobnosti, koliko je Federacija delala za katoliča-j ne v Mehiki in koliko ovir ji je sedajna. administracija delala s tem, da je pripozna-la Carranzo' za mehiškega predsednika. Rekel je, da je Federacija poslala predsedniku AViisonu in državnemu tajniku Bryanu poseben protest proti različnim grozodej-stvim, ki so se dogajale v Mehiki. Na ta protest ni bilo odgovora, niti .se ni ničesar ukrenilo. Pozneje se je brzojavnim potom poslalo še en protest, in sicer v imenu 16,000,000 katoličanov, toda vse Vladne številke kažejo, da povzroča prosperity stavke. i, hteva, da bo imel papež glas pri mirovnih pogajanji h, ki bodo sledila 'koncu evropske vojne. Papež je "nevtralen", pravi Farley. R i m.sko-k at ol iski prelati v New Yorku so bili zelo razburjeni, ko je iz Rima došlo poročilo, da je papež naročil italijanskim kardinalom in sploh vernikom moliti za poraz centralnih držav in za zmago Italije ter njenih zaveznikov. Vsi dvomijo, da bi papež kaj takega ukrenil, ker je on "oče vseh vernih'\ Kardinal Farley je svojega tajnika pooblastil, da je izdal sledečo tozadevno izjavo: "Kar se tiče poročila, da je sv. oče papež naročil moliti za zmago zavezniškega orožja, moram pripomniti, da-sem jaz mnenja, da v tem najbrže ni resnice. Kore-spondent, ki je poslal to poročilo v svet, bi moral priložiti kaj u-radnega. Dozxlaj ni došlo še nič uradnega, vsled česar je naše mnenje, da poročilo ni vrjetno. Papež je oče vseh vernih. Vs? skupaj najbrže ni drugega kot prazne govorice. "Razumljivo j.-, da italijanski Preteklo leto je bilo v Združe- Dva dni poznej smo bili že daleč v Meftiiki. j Ravno solne e se je dvigalo izza gore. ko amo se približali mali vasi G., ko smo začuli razločno pe-ketanje kopit in glasne krike. Bili smo s konjev v trenutku in zgrabili za puško. Poveljnik je' dal z roko povelje "Action left!'. .'Izpolnili smo ga in pričeli stre- Ou skupaj je bilode. kot "glas upijo-j kardinali molijo za zmago itali janskega orožja, kot molijo francoski in belgijski oziroma nemški kardinali za zmago francoskega, belgijskega oziroma nemškega o-rožja. Cerkev vsake posamezne dežele je popolnoma neodvisna in lahko moli za napredek svoje dežele; tudi mi v Ameriki bi gotovo molili za uspeh ameriškega orožja, ako bi bila, Amerika v vojni. Vatikan je popolnoma nevtralen." Nekteri katoliški časopisi so to • poročilo pozdravljali s "čisto na-za! vadno lažjo". ...iui.U,,.. ... ... . .......— r- pravi, da so si zdaj Amerikanci• čega v puščavi", na meji svesti varnosti svojegal pravi, da se izza časa francoske življenja ;n lastnine, česar pa ne1 revolucije še niso nikdar dogajali! bilo, ako ne bi bilo na meji ob- )e večje nepostavnosti in grozo-orožene sile. dejstva napram katoliškim verni- kom kot so se napram katoliča-Grozni viharji na meji. Jlom v Mehiki, odkar je predsed- Washington, D. <".. 22. avg. — „ik Carr.auza. Pretekli petek je grozen peščeni vihar razsajal okoli miličarskilr Katoličani se potegujejo za mo-t a borov v bližini Brownsville, to- ralo. da. glasom poročila generala j Zopet sp bf> pri£elo veliko giba_ Fun:storni. ni povzroeil posebna /a -istQ in ,nofalno življenje škode. Pač pa so moral' vojak- Ajneriki> k()t se ?lasi ura ampak so se le v daljavi no polju1 je bilo v deželi 14.3 strai-kov, sep-' 7 „ . 1 ^ ' * , ... . J „ , . . i prekucavali. Postrehh smo jih tembra lih ie bilo 165 vec, okto- , .. £ , i ••. • ,nc - , ^\ i i Dar ducatov, nakar so pričeli be-bra jih je bilo 106 vec kot tekom ' , , * „ , 1 , . 4 ... .zati over the hill . Zaplenili obeh prejšnjih mesecev, novem-1 ,, . , . . i ••. • i i no - % i srao neikaj pušk; ko sem tudi jaz bra jih ie bilo I>8 vec, devembra u i -jij • i 6š i annar'a letošn*e leta > en° P°"ra » se,m Je ze'° .i m jannai ja, e osnjega e a, P3 stara m avstrijskega izdelka. Bila 114 vec. - - r. 1 •Tli • I , ... . . 1 je narejena v Gradcu na Stajer-' Tekom iebruarja, marca m , . ^ UM , j I . , , . skem, toda pozabil sem ipogledati, I aprila so se te delavske neumno- , , , * x> i u- r u-i i „., . , , . katerega leta. Rad bi jo bil ob- sti množile m j. maja dosegle , v , . , - - , , ^ . . J , držal, toda ni mi bilo dovoljeno.1 višek. Takrat so računali, da je po m mn bjlo vsled raznih stavk prizadetih eesa Maksimiljain toda tr. okoli pel nnljona delavcev. »diti ne morem. (Po našem mnenju . 1 ekon,1 rn^Ja je pa izbruJinilo df)tična puška ni še od za časa se vec drugih, zlasti večjih straj- Maksimiljail temveč je gotovo kov, kot naprimer newyoi*skili krojawv, potem mizarjev in ple- Slo vent ko aatoliiko E :g) podp. društvo ^^^B svete Barbare skarjev v New Yorku; dalje kro- novejšega izdelka. Znano je namreč, da je bil Huerta nekaj rnese- „ . . . cev pred vojno iz Avstrije noro-, j-acev v Clncagu in premogarjev ^ večjo množino orožja< katere. v Penns.dvaniji. . ga del je dobil, drugega pa ni , Zastavkali so brit tudi zelezni- } ker med^ ^ carji na pacifiški oba h, potem je y jne Qotoyo je ^ a j pričelo s stavko 2^000 premogar- y Mehjko nek ^ red: jev v Kansasu, 6.000 v Kentuekv „ , . . i r' , vojno. — Nedavno se je tudi po- 1 ' ' , ... , _ Iroealo, da so italijanski vojaki na Te številke so povzete iz urad- i t- -i ' v., soiskcim bojišču zaplenili par pušk, nega vladnega j)oroČila. na katerih so bili mehiški grbi, Isto poročilo ki javlja o štraj- ^ bHe avstrijsk izde]ka. kih, poroča tudi, da je zdaj manj Te ^ bi]e gQtovo namenje. brezposelnih, da imajo delavci ne v Mehiko, toda jih vsled iz- «zdai »krajši delavni čas, »boljše , . ' • J . . . J bruha vojne niso mogli, plače, da primanjkuje delavcev oziroma jih tudi ne bi hoteli, ako bi jih ter da se ne producira toliko bl'a- .. , , 1T ^ „„ 1- V „„ .Prav mogli, odposlati Huerti. Op. lured.) Taitore zapusuii in si poisKau s.u j vetja v javnih poslopjih v Prownsville. |( Kolonel Bullard [»orrn-a iz Saii! Hetina. da je tudi tam razsajal1 vihar, toda ni napravil posebne šk<>de. | Življenje so izgubile menda samo tri osebe. Boj med Carraimsti in Villisti J El Paso, Tex., 22. avgusta. —1 V okolici Sante Ysabele, Chihua-j Ima. je šestdeset mož b roječ i rivatna poročila.! Poročila pristavljajo, tla je imel, <'arrauzov {Mjveljnik dvajset im>ž i/iroh. medtein ko so jih X'illisti vaiuo dvanajst izgubili. Grozodejstva Villistov. £1 Paso, Tex.. 22. avgusta. — Seru je došlo par številk "KI Demo« rat "a iz 1'hihuahue, v kate-' rih je poročilo, da je nek Villi-j »tov poveljnik lastnoročno odre-l zal veejim ('arranzoviin vojakom,' ki jih je vjel, ušesa ter jih nato j še umoril. Tako je, kot je ome-' njeno v listu, pripovedoval nek Carranjsov vojak, ki so je srečno rešil i/ vjetništva Villistov. Villa je zopet izdihnil svojo dušo? El Paso, Tex., 22. avgusta. —1 Villa je v Pellay-u, blizu Parral-| ln, umrl na zastrupljenju; tako se glasi neko pori>čilo. katerega'1 je danes prejel general Francisco1 GonzaJes. poveljnik v Juarezu. V poročilu, k»>t ga je general iz-| javil, ni nobenih podrobnosti,! vendar pravi, da je to zelo mogo-j «'•«•. kajti bandit Villa je bil v ne-| kem boju prt Guerreru dobil zelo hudo rano v koleno. Pod kakimi pogoji bodo ameriške čete zapustile Mehiko? j Washington, D. C.. 22. avg. —I V tukajšnjih vladnih krogih je mnenje, da bodo ameriški komi-l »arji. ki bodo, oziroma, ki so bili imenovani, da me bodo udeležili ameriško-mehiške konference, ki bo bo imela nalogo rvšiti meh;-' flrtr iwrri'lrr zapletijaje. dobili' oklicala moje črte iz M-iuke: j ]. — ( arranza mora podpisati pogodbo. je to. da imamo iz-kapita.li.ste prisiliti, da jim bodo vrstne konje, ki so ja-ko vstrajni ugodili- kajti ako je takozvana in iZUeeni za boj. prosperiteta potem je manj brez-j po ^ smQ si skuh,ali v^.erjo poginih m toraj tudi manj stav-K ^ ^^ ^ -o -azo\. j potem smo imeli pa drugo bitko, Prosperiteta je pa tudi povzro-«. je b;,a skoro enaka eila, da so se cene živilom, m splon . . . „ . . življenju zelo povišale. Carnuizwti so kaj eudm vojaka Iz uradnih vladnih številk je'} vagonih so imeli konje in zivez razvidno, da imajo delavci zdaj kar skuPaJ- Potem ^ lmeh s se" VZ odstotkov več plače kot so jo bo-> svoJe zene m otroke' ^ imeli prejšnja leta, toda številke "nuslil- ^ so. c,«am- ki .s? Jnn res iz istega vira pa kažejo, da se je ^ podobm v vseh ozirili. tudi življenje podražilo za 15 od-1 Pozneje smo prišli proti severu stotkov. — Toraj so delavci, ki so do mesta C. D., kjer smo še zdaj, tudi pred to "prosperiteto" dela- "»'kako sto milj oti mehiške meje. li, na slabšem ikot so bili prej. Se-] Tukaj zdaj počivamo in se zadaj imajo od te prosperitete le' bavamo z vsakovrstnimi igrami, oni korist, ki niso pred prosperi-j kakor naprimer z "base-balloni", teto imeli dela. "basket-ballom", rokoborbo itd. Zdaj vidimo, v .koliki meri je Tako, da se nam prav dobro godi. ameriško delavstvo deležno te. Vojne ne pričakujemo z Mehiko prosperitete! Dopis iz Mehike. Nekje v Mehiki, 8. avgusta. Namenil sem se nekoliko opisati, kako je z nami v tej vroči Mehiki. Douglas, Ariz., smo zapustili 8. marea v nadi, da ulovimo bandita Villo, ki je napravil velik zločin v Columbusu, N. Mex., kot je še gotovo v spominu čitateljem. Dobili smo povelje "Boots and Sadies'' in uro poznej smo že dr-vili ob meji. Jezdili smo cel dan brez odmora do polnoči. Prenočili smo v nekem gozdu med dvema gorama. Postavili smo bili močno stražo okolimokoli, potem pa polegli po tleh in zaspali pod milim nebom. Tako smo živeli en teden. Po banditu ni bilo ne duha ne sluha; a pripravljeni smo bili za vsak slučaj. Bilo je nekega večera, okoli 10. ure. ko dobimo povelje "Na sedla!** in kmalu potem je drvila preko meje eela aedma kavalerija. Bilo je ravno ob dveh zjutraj, ko smo vdrli v Mehiko. Tista noč je bila čudna. Slišalo »e je le peke-tanje konjskih kopit in tuljenje divjih živali ki jih je veliko v teh krajih. Bali se jih sie^r nismo, toda kljub temu smo zdajpazdaj pogleda val i na stran, kdaj se nam bo kak volk približal, ali kaj slie-»ega. Imel sem pripravljeno puško in avtomatično pištolo, katere bi se bil v slučaju potrebe po-služil. No. pripetilo se ni bilo nič takega. Jahali sms - celo noč in drugi dan dopoldne. Ustavili smo se 60 milj proč od meje, pripravljeni na boj. Jmeli smo palec na debelo prahu na aebi, toda vojak, ako je treba, vee presto j i. Nakrmili smo konje m jih očistili, kakor tndi aebe in me sa tiati po&L ---------— - - • ,,: Iz Berlina je došlo sledeče poročilo : Berlin, Nemčija. 20. avgusta. — (Brezžično preko Savville.) — I (J lasom Prek morske poročevalne agencije, je nek italijanski list na-j tisnil poročilo, da je bil angleški pisatelj Norman Angeli obsojen na osemnajst mesečno ječo in trdo J I delo. ker ni lintel sprejeti orožja in iti v vojno. Poročilo dalje pravi, da mu niso vsi pri/.ivi nič pomagali. Ralph Norman Angeli Lajie, ali I pa kot je bil pod svojim posatelj-skim imenom znan — Norman Angeli, je bil že dolgo v zvezi z mednarodnim mirovnim giba-! njem. in splošno znan je postal; zlasti še odkar je izdal svojo knji-[ go "Velika iluzija", v kateri znanstveno razpravlja o brezpo-nvembiiorti vojne. Od pričetka vojne, 1. 1914, je Angeli vednoinvedno kritiziral 'razmere, ki so narode privedle do' j tega, da so se zapletli v tako grozno klanje. Večkrat je imel preda-' vanja. s katerimi je vspodbujal ljudi, da bi se pričeli zavzemati za mir. Toda dozdaj, dokler ni' došlo poročilo iz Berlina, še ni bilo čuti, da bi bil prišel v kake ne-prilike z angleško vlado. Norman Angeli je preživel svojo mladost v Združenih državah in pozneje se je tukaj večkrat mudil. On je bil preteklo zimo šest tednov v New Yorku, kjer je imel več predavanj o mednarodnih aferah. Svoja predavanja je imel zlasti pred različnimi mirovnimi organizacijami. Pred Žensko mirovno stranico se je 11. novembra 1915 zgražal' nad takozvaao ameriško "preparedness" kampanjo ter je prerokoval vojno z .Japonsko, ako ne bodo Združene države svojo poli-[tiko v kratkem spremenile. V Londonu in Parizu je bilo te-1 kom vojne \ stanovi jenih več; ;"■ Norman Angellovih - klubov*'.! katerih name je bil propagirati! njegove ideje. 0 mraku. Mrak se prikradel je v sobo skozi prozorno steklo... Mene pa v duše tesnobo vroče je nekaj speklo. Vem, kaj: pisma spomin, ki mi je trdo reklo, da sem jaz teme on, da že name preži pogin... -.....—— in upamo, da bomo kmalu v Združenih državah. Mehika je čudna dežela. Visoke in gole gore se dvigajo proti nebu. Drevja je zelo malo, kvečjem pri vodi se ga nekaj dobi, katere pa tudi ni veliko v tej deželi. Vasi in hiše so izdelane iz blata iu po stenah imajo razobešene slike iz Svete dežele. Ljudstvo je zelo zanemarjeno; polje obdelujejo na bolj priprost način kot pri nas na Slovenskem. Toda zemlja je bogata in rodovitna. Žito je bilo tukaj že koncem junija omlačeno. Divjačine se tukaj ne manjka. Ravno včeraj sem bil na lovu; in s tovarišem — po rodu Cehom — sva ustrelila srno. Tako se pra,v dobro zabavamo in čas nam hitro teče. V mojem regimentu ni razven mene nobenega Slovenca; pač pa v drugih polkih. Zadnjič sem dobil dobrega prijatelja, namreč "Glas Naroda", ki me v prostih urah kratkočasi. Zato sem se namenil napisati teh par vrstie, da bo našim rojakom kaj bolj znano, kako se nam tukaj godi. Pozdravljam vse rojake v Združenih državah, posebno pa še one v Minnef*>ti, kakor ti>di uredništvo O. N. Feliks Boninsegna. slov. vojak sedme kavalerije. Angleške čete pazijo na Irsko. Pred par dnevi je prišel v New York s parnikom "Finland" elii-caški trgovec Henry M. Enright, ki je izjavil, da pnzi na Irsko nočindan lf>0,000 angleških vojakov, ki imajo nalogo preprečiti kak»» vstajo, ako bi slučajno izbruhnila. "To je vsekakor znamenje, da se Anglija boji, da ne bi Irci zopet pričeli s kako vstajo, kajti znano jim je, da se vrši po celi Irski veliko protiangleško gibanje. V Ir^ki je z vsakim dnem. večja nezadovoljnost; to pripozntajo sami Angleži. Na skrivaj se tiska več časopisov in jih nato Lstotako na skrivaj razširjajo, v katerih se zgražajo nad vlado in ščujejo proti nji." r. Enright je prinesel s seboj par številk 'Irish Independent*-a in "Irish Nation'-a, v katerih je citati hude napade na vlado, v katerih se nahaja več karikatur David Lloyd George-a, ki plese na zabavo ljudstva kot Charlie Chaplin. V Angliji se ne poroča veliko o vojne položaju, pravi omenjeni trgovec, vsled česar je priprosto ljudstvo mnenja, da položaj ni posebno bliščeč za zaveznike. Ko so 7. avgusta nemški Zeppe-lini vprizorili na pad na angleško obalo, je angleški vojni department sporočil, da je bilo zelo malo škode in sta bili samo dve osebi ubiti. Mr. Enright pa pravi, da je on iz zanesljivih virov zvedel, bi je bilo 160 ubitih. Usoda. Smrt je sapa studena, človek na vrbi je kaplja, vrba zamaje se lena. človek se v večnost potaplja. Z nami usoda igra, kakor z vodami čaplja. Blede kosti še rahlja, ko smo že v grobu doma. Anton Medved. Poziv! Prazno papirnato polje, prazen pred mano črnilnik. Prana posoda za olje, prazen stekleni svetilnik. Prazno srce in moj — žep. Duh moj, modrie naailnik, danes izpolni svoj sklep: Pegaza spremi ▼ pogreb! NAŠI ZASTOPNIKI. kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino sa "Gina Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage t naSo stroko ■padajoče posle. Jenny Uad. Aft in okolica: Mihael Clrar. San Frandsn, CaL: Jakob LotBb. Denver. Colo.: Frank Skrabec. UadTiDe, CM«.: Jerry Jamnik. Pueblo, CO«.: Peter Culi«, Frank J&nesh in John Germ. Šalite, Cel«, in okolica: Lonia Oa-■tello. Clinton, bi: Lambert Bolskar. Imfiimpriii, ImL: / lola Rodman. Woodward, la. in okolica: Loku Podbrezar. Anrara, HL: Jernej B. Vertoli Chlcac«, HI.: Frank Jnrjovec. Denne. DL: Dan. Badorlnac. MMi HL: Frank Laorleb, John Zaletel In Frank Bambicb. Ia SnUe. DL: Mat. Komp. Nokaaia, DL in akalica: Math. Gai- 8*. Chicago, DL: Frank Čem« »»ringHeld, DL: Matija BarboriA fWi*M. Bana: Frank BeBmt M. OL: Nfctt. Hrthenrtk Waukegan, 111. in okolica: Fr. Jfet-kovsek in Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Itok Flrib, Kansas City, Kans.: Peter Scbnnller. Mineral. Kans.: John Stale. Ringo. Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopiveo. Calumet, Mich, in oboliea: Pavel Shaltz, M. F. K ob« lu Martin Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. TJ. Likovich. Chisholm, Minn.: R. Zgonc ln Jakob Petrlch. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Mina. In okolica: Ivan GouŽe, Jos. J. Peshel in Ixjuis M. PeruSek. E velet h, Minu.: Jurij Kotze. Gillx'rt. Minn, in okolica: JL. Vesel. Ilibbing, Minn.: Ivan 1'ouSe. Kitzville, Minn, in okoUea: Joe Ada- mlch. Naslnvauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerlxxa. Virginia, Minn.: Frank Hroyatlch. St. Louis, Mo.: Mike Orabrl&n. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. Y.: Karl Sterni^a. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Mariučič, Chas. KarlJnger, Jakob Rea-nik, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. KumSe in Louis Balant. Niles, Ohio: Frank KogovSek. Youugstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M.. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pletergek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem* 6a r. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid Rovansek. Claridge, Pa: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A Demšar. Darragh, Pa: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sohor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben in Math. Kamin. Farell, Pa.: Anton ValentlnCtC. Greensburg, Pa in okolica: Frank Novak Irvin, Pa. In okolica: Fr. DemBar. Johnstown, Pa: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa. In oktrfiea: O- solnlk Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta Moon Ron. Pa: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. In okolica: Z. Jakah«. I. Podvasnik, I. Magister In D. K. Ja-kobich. Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Kopriv še k. StecitM, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa: Josip J oran. Wlllock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-nel. Tooele, Utah: Anton Palflfi. Winterqoarters, Utah: L. Bltfleh. Black Diamond. Wash.: O. J. Po- renta. Davis, W. Va. in oko&ca: J. Broslcb. Thomas. W. Va. in okolica: Frank Kocijan ln A. Korenehan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik In Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin la Martin Kos In John StampCeL West Alfi«, Wis.: Frank Skok. • Bask t»»H«as. Wy«.: A. Jnstln. VaL mtiUk ia Yakutia Marataa, poročilo Narodnega odbora za ljudsko morulo Ameriške; t^^lera-cije katoliških društev. V otvorilnem govoru velike ka-' toliške konvencije je bilo navede , no, da vladajo v Združenih drža-I vali v!*e kritike vredne moralne I razmere, katere so poslediea raz-;jiili nepravilnih in celo nezasliš- iiih naprav, kot naprimer: kine-matografi«-nih Klik, časopisov, knjig itd., zlasti pa še raznih pro- : tikatoliških organizacij. Nekoliko krivde pade tudi na | obstoječe šolske razmere, jjosebno ■ se v vi^jiii šolah, ali takozvanih :' * »'ollege-ih' i Dotieuo poročilo, ki je bilo pri otvoritvi konvencije prebrano, se kon<"-a s pozivom na stariše, da se [pridružijo delu zoper nemoralo. jWilsonova administracija ni nevtralna, pravijo nemški katoličani. j Nemška katoliška centralna j zveza in nemška katoliška federa-| cija države New York sta se izra-j/ili proti evropski in mehiški politiki Wilsonove administracije. Centralna zveza je sprejela poročilo predsednika Jos. Frey-a, ki karakterizira Wilsonovo administracijo kot "ne-nevtralno" in ["pro-angleško". Mr. Frey se tudi zgraža nad washingtonsko vlado, ki se ni nič i potegnila za mehiške katoličane, ki so morali veliko trpeti zadnji čas. i Najbolj globoko je posegel v napadih na Wilsona Chas. Krotz, iiredsednik Nentšk« katoliške federacije države New York, ki je rekel: ".Medtem ko moramo vsi iz srca obžalovati, da božja roka s tako težo leži na človeštvu, ne mo-! remo. da ne bi izrazili svoje vese- II je in zadovoljstvo, da ima nemški narod toliko uspehov. Zaupa-nje v božjo pravico, velik patriotizem in entuziazem za idealni do- | brobit človeštva, nam jamčita, da ne more biti nemški narod nikdar podjarmljen. ""L>a mi Ainerikanti, ki smo |bili n»j»mi kot Nemei. zavedamo t.-^a dejstva, še ni noben dokaz. | da ljubimo manj svojo deželo I pri t.m misli namreč Ameriko . .Lsihko rečemo, da naše simpatije 1 z Wmei nhw znamenjf neJojaino-i%ti d-J naše del^I«- (Amerike ; in 'lahko vedno rečemo, da srno več i storili za razvoj te dežele kot An-| glo-Saksi, in neuteJti vpliv ni še nikdar ogrožal naše l"n:je. Amerika je kriva, da se je vojna podaljšala. "Valed tega se ne moremo strinjati z odnosaji naše vlade napram nevtralnosti, r katero občuje z vojskujočimi se državami; in naše mnenje je, da je »oglasa nge in Kimpatiziranje Združenih držav z zavezniki zakrivilo, da ae je vojna podaljšala___" GLAS NAHODA, 23. "AVG. 1916. ' mpr^z: jDgisiovanski Katol. iednsta IcJiarporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnaaot^ Sedež v ELY MINNESOTA. GLAVNI UKADH11II: FVadaednlk t J. A_ OEJiM, 507 Cherry Way o« $oa 17. Br*9 dock. Pa. rodprade«dnik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl At«.. Lorkte. Ohio. ft lavni tajnik: GEO. L BROZICII, El>, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Mina. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5&3. Salida. OoU. VBHOVNI ZDRAVNIK: 1%. HAJiTlN 1VBO. tfOO N Chicago tit., JoUet, JUL NADZORNIKI: ŠOK M ZUNICO, 421 — 7th St., Calumet, Mlak. PVr: EH ft PEHA K, 422 N. 4th St., Kaosa« City, Kana. JOHN AU8E0, 0427 Ho.ner Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN &J4Ž1ŠN1K. KouU 2. Burley. Idaho. POROTNIKI: FEAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. /tt?EPH PISHLAJt, 308—6th St., Rock Spring«, Wya, J. tOREMTA, Box 701, Black Diamond, Waak, ' i POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MEBTEL, od druitva a v Cirila In Metoda, itev, J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva av. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, JOHN ORAHEK, at., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Val dopisi, ti kujoči ae uradnih cadev, kakor tudi denarni joliljatve, naj ae poidjajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pr> toibf pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna piama od strani llanov ae b« kad« odralo. Druitveno *laallo: "GL AB NAKODi" IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. PROŠNJA. Cenjene krajevne zastopnike uljudno prosim, da za-ta mesec pošljejo asesment na glavni urad, če je le mogoče, ne kasneje kot do 30. avgusta. Glavni tajnik in blagajnik morata imeti vse knjige v redu ob tem času. da hode mogoče nadzornemu odboru pregledati finančno stanje Jednote teden dni pred zborovanjem. Ako ima katero društvo svojo sejo pozno v avgustu, je tem potom naprošeno, asesment plačati kakor je razpisan. Akc se pojavijo kake razlike, jih boru drage volje popravil in uredil po zborovanju, tako da ne bo nihče oškodovan. Za to naklonjenost od strani krajevnih društev bom zelo hvaležen. POJASNILO. Društva, katera žele poslati kaj pročil ali brzojavov na zborovanje Jednote. naj jih naslove na "J. S. K. .). CONVENTION AKMOKY MALI. KVELETH. MINN.", kjer se bo zborovanje vršilo. Se enkrat opozarjam vsa ona drušva, katera nimajo zadostne* ga števila članov za poslati svojega delegata, da mi naznanijo, ako se so, ali ako s«* bodejo pridružila s katerim drugim društvom v to svrho. Njih poverilne liste in pojasnilo, na en ali drugi način, moram imeti najkasneje do 1. septembra. Kolikor se vožnje tiče za delegate in uradnike iz Pennsylvani-je in Ohio, mi poroča brat predsednik Germ, da bo on preskrbo! skupno vožnjo. Vs.- podatke glede tega bode on razposlal. Ako kdo ne sprejme, je pro.šeri na njega se obrniti za časa. Ostali delegati so prošeni ravnati se po posebni okrožnici, razposlani pred par dnevi. Naj gledajo na to. da pridejo v Duluth. Minn, v NEDELJO DOPOLDNE, da »imorejo biti navzoči na zborovanju v Eveleth-u v pondeijek zjutraj. Ako želi kilo imeti še kaj nadaljnjih informacij, naj se obrne name. Z Hobratskim pozdravom vsem članom in članicam udani _________________ Geo. L. Brosich, glavni tajnik. \ Cilji. i. Pozno v jeseni je odpovedal eetrtoiolee Janko Poljane« svoji stari gospodinji stanovanje. Tovariši mu niso ugajali in preveč jih je bilo. Pomislite: sedem v dveh malih, temačnih in vlažnih sobah pod Gradom! Iz tihega dolenjskega Zadolja je prišla mati Poljanska, da poišče svojemu otroku primerno stanova nje. I. saj sem vedela, da pri Mi-eiki ni za našega Janka. Pa ine ne morala prelestiti tista sladka Trška. ki za votlo branjari. Hm. že takrat mi ni bilo všeč, ko sva prišla. Tisti dolgini osmošolei so se prepletali po sobi in tako nerodno govorili, da nisem vedela sama kam pogledati. Saj so sami med seboj, z malimi ne pridejo skup, je rekla Micika. He, kdo im brani? Mieika je na pol slepa. Ta skrb. ki jo ima človek z otroki! Vdova Poljanka je ljubila svojega Janka nad vse na svetu. Celo dopoldne sta hodila po mestu in iskala stanovanja. Povsod i M ju lahko videl: njo v mehki volneni ruti z rdečim čislom, v preprostem črnem krilu in črnosuk njeni jopi, in sina v kratki rjavi Htiknjici z globokimi žepi in velikimi gumbi. Na oglu ulice sta se ustavila in čitala ua prilepljenem listku: — Stanovanje! Na stanovanje se vzame dijak na Krivi uliei št. 27, tretje nad »trop je. Suha snažna soba z lepim razgledom, in dobr?* postrežba mirni družini brez otrok. Člani mehiške posredovalne komisije. Zgoraj: Louis Cabrera; aredi: Alberto I. Pani; z dola j: Ignacio Bonillas. Janko je hotel zopet nekaj ei, pa je umolknil. Mati ga je pogledala s svojimi skrbnimi, od truda mirnimi očmi, ki so hotele a hip biti živahnejše. A Janko ji- vedel, da je mati trudna. Potrkala sta. — Noter! Visok, skoro kričeč glas se ma je od val, in vstopila sta. Po nizki, začrneli kuhinji plaval čuden, zadušljiv vonj. Janko ga ni mogel razločiti, stara Poljanka je dvomljivo zmajala z glavo in krepko stisnila ustnice, da sta se ji naredili na licih dve globoki jamici, zakaj imate pridnega, — Ali sinčka mama. — Kako veste? Stara Poljanka se je nasmehni la z nekako samoljubno zadovoljil ostjo. — E-e-e, jaz se spoznam na to. Vidite, predeljejio brado iiua, — ji"! e j te, kakor dve bradi. Iri to zmerom pravi, da se fant lahko . uči. Gospod bo. gotovo bo gosje ' pod! j Nato ga je gledala zopet tako n . čukasto, da si ni mogel kaj. da bi se ne smejal. Polanka pa je rekla: — E, revo bo! A okoli usten ji je igral blažen Ji mati Poljanka ni imela več zob. smehljaj. Skoz leva vrata je vstopila v I Janko je pogledal mater, in kuhinjo ženska srednje rasti, ne- oči so mu oživele. V njegove nenavadno živahnega in razigranega j razvite, otročje poteze je šinilo obraza ter malih, bistrih oči,j., li! j nekaj ponosnega, potem pa se mu te oči so bile zabrisane, vtisnjene, je za hip pojavil smehljaj zadre-ohrvi redke in trepalnice mesna ! »re na licu. tokrvne. — Bog daj. Bog daj: — je za-, čela naglo in si hitela gladili ra;< I kuštrano frizuro. — Ste prišli po-' gledat kvartiček za svojega sine-; Nato so Se smejali vsi trije. A najglasnejši .)< raz- gotovo izgubo. Ali rada bi ga. — Jako mi ugaja, zato, ker ima tako lepe črne kodrčke in tako velike oči. Jej, kako mu bo pristo-jal beli koretelj! On mora biti gospod! In še mene se bo lahko spomnil pri kaki maši. Človek res ne utegne, da bi zmolil eden oče-našek ali dva. Toliko skrbi, da se Bog usmili, in polne roke dela. Med tem pa se človek ne more izkopati iz greha,- povsod grešiš. O usmili se nas Večni, grešnikov! Gospa Pospišilova je povesila glavo in zavrtela oči, da se je pokazala belina, preprežena z drobnimi, krvavimi nitkami. Sledil je kratek odmor. — Sedemnajst, kaj ne, mama t — je pretrgala gospodinja molk. — Nekaj bodete odnehali. Tam je plačeval samo štirinajst. . Pa Je jedel polento in močnik; kaj takega jaz vendar ne morem postaviti predenj. — Hm, Bog nam daj močnika dovolj! Morebiti Še tega ne bo... Slabi Časi se nam obetajo. — Saj ne rečem, za na kmete je ze močnik. Tudi jaz ga imam rada. A v mestu je drugače. Tukaj ni nihče brez mesa. Meso opoldne. meso zvečer! Hm, — Poljanka je zmigni-la z rameni. — No, šestnajst bodete pa dali, kaj ne, mamica? Fant je mlad in raste. Zato mu bodete že privoščili kaj boljšega; saj je vaš sin. Gospa Pospišilova je udarila na pravo struno. Poljanka se je vzravnala. — I, no, če je on zadovoljen. — Vidite, vidite! Torej, gospod Janko, kaj pa vi pravite? _ Kaj ne, da ste zadovoljni, da o-stanete pri meni? Janko se je vzpel od okna. — Kaj* po pravici povejte. Pogledal je mater in potem v tla. - Jaz bi bil rad tukaj, — je rekel počasi in mirno. Potem je pa dobro! Za par goldinarjev se ne bom vlekla, saj še nismo tako pri koncu. Tako je! — je potrdila go spa Pospišilova in se glasno zasmejal a s svojim visokim, zadirč-nim glasom. Dogovorili so se, da se Janko še pred večerom preseli. Kar je nainerjala Poljanka oditi šele drugi dan domov, povabila jo je gospa Pospišilova, naj nocoj prenoči pri njej, tudi ni treba nikoder iskati večerje. II. K večerji je prišel tudi gospod čjši j*1 bil zadirčni, klani smeh gospodinje, ki splohl ni mogla govoriti s tujim člove-'Pospišil. kom brez smehu. To ji je bilo pri-^ Po rodu je bil Čeh, a govoril je ka— prosim, kar vstopite! SVv. rojeno. Njeno vedenje je da zameriti ne smeta, se nisem: H/njeno, skoro prismuknjeno, nadejala, res ne, — in odprla vrata V Vpraša joče sta se ozrla drug v drugega. — Greva pogledat? — Mati. kakor veste. — Veš za ulico? — Vem. ali... daleč je, in vi težko hodite. — Beži, beži - Že nekatero stopinjo sem storila. Nikoli več jih inborn toliko. Pa če bi bila trudna, ti moraš dobiti dobro stanovanje, ali misliš, da se boš zmerom premikal? _ Hm-- In vnovič sta stopala po ozkih, oglodanih, lesenih stopnicah in temačnih hodnikih, zastaljenih z vrečami moke in otrobov. Iz kuhinje v prvem nadstropju ju je gledala debela kozava glova zijala-ste kuharice, iz velikega kurnika so steza le gologlave kokoši svoje lačne kljune in čopaste jarčke svoje drobne glavice z lepimi, živimi očmi. Janku se je zdelo, kakor da bi izpraevale stare v globokem basu : — Kdo, kdo. kdo? — in mlajše bi jim odgovarjale: — Tujci, tujci! — poudarjajoč zadnji zlog. Po kotih so visele raztrgane pajčevine, stai^e in apuščene, kakor potresene s sivkasto moko. Tiho bi bilo v teh masivnih prostorih, da bi ne bilo odmevalo iz neke sobe jednakomerno udarjanje črevljarskega kladiva in dvorišča brskanje drvarjeve žage. Počasi sta prišla v trete nadstropje. Mati je obstala na vrhu Ktopnie in globoko zasopla: z obraza ji je sevala hipna rdečica, da so bile njene ostarele poteze se lepše in mehkejfie. bilo pri U pravi tako. kakršno je vede nizko, s starim pohištvom 11 je natakaric in markerjev. opremljeno sobo, maha je ua vs.-j Gospodinja ju je nato povabi strani z rokami in prestavljaje po hi. da si ogledala sobico, v kate-nepotrebnem stole iz kola v kot. stanoval Janko. Bil je to Potem je zaprla napol priprta vrata, skoz katera je bila prav kar smuknila mala. suhljata moška postava. Jn še dolgo je drobentila po so bi in brezposelno prijela sedaj to. sedaj ono stvar. Poljanka in sin sta sedla na odkazaua prostora. Nasproti se .ji ma je naslonila na mizo nova go spod i n ja in neprenehoma govorila : — O. človek ima toliko dela! — Polne roke, i"ez glavo! Sedaj pojdi na trg, sedaj kuhaj, sedaj leti v prodajalno, sedaj sedi in pomagaj njemu! — Veste, moj mož j* krznar. Pa ne tak. kakršni so drugi. On dela samo za veliko gospodu: mufe, kape, kožuhe, pelerine, ovratnike, ah. enega za sto goldinarjev. In toliko imava dela. d;< vam ne morem povedati. Pa res. kje ste bili doslej na stanovanju? S tem vprašanjem se je obrnila na Janka, ki je z zanimanjem o gledoval nove vojaške in druge kape. razobešene po zidu. -— Pri Miciki pod Gradom j< bil. — je odgovorila mati in postrani pogledala sina. ki je v za dregi povesil oči. — A, pri Miciki pod Gradom! je ponovila s prisiljenim čudenjem zasmejala se sumljivo in namrdnila z velikimi ustnicami. — Pa zakaj ne mara biti več tam? — je vprašala dalje. A ko je videla, da se pomišljata. je hitro pripomnila: — Eli, reeita, kaj tebi mar! Kaj ne? Že tako pride. Nikjer ni za vse prav. Kaj ne, mati, tuji ljudje so le tuji. Oh, tudi jaz vem: poskusila sem dovolj sama. Moj križani Jezus... — zavila je male oči in kimala z glavo tako komično in prisiljeno, da bi se bil Janko kmalu nasmehnil. Nato je uprla oči vanj ter ga začela prikupno motriti. Janko se je premaknil na sedežu in iskal, kam bi pogledal. najhen prilepek, ki ga je odda jala jrospa Pospišilova že dolgi časa. Odkar so je bil izselil iz nega pred petimi meseci neki nemški pleskarski pomočnik, ni živa duša vprašala po lijem. -Tanko se je oziral po nizki sobici. Na steni, pobarvani s stari mi, okornimi in voglatimi orna nienti, je visela orumenMa slika francoskega grenadirja, iztrgan; iz časnika in objedena od molov V kotu je stala omara, na kateri so se dali le še težko razločiti sle dovi politure. Ob mizi. pregrnjeni z rjavim čipkastim prtom, je stal oguljen naslonjač. Čez posteljo pa je bile razpeto pregrinjalo z velikanskimi rdečimi rožami. Pod oknom se je razprostiral vrt bogatega zasebnika. Pirami-daste smreke in sočnate tise, go sti jasminovi in kosmuljevi grmi či, različno tuje in domače drevje je rastlo v njem. — Kako lep razgled, poglejte! Kako prijazno je tu pomladi, ko vse mrgoli samih tičkov! Od jutra do večera pojo na vrtu kosi in senice. In duh španskega bez ga — oh, to je zame največje veselje ! Ko bi ne imela toliko dela, hej, celi dan bi bila pri oknu! Gospa Pospišilova je govorila tako, kakor da bi čitala iz knjige, zato je zavila vsako besedo naopak in naglašala tako. kakor nikoli nihče. Pri vsaki besedi pa se je ozrla na Janka, ki je slonel na oknu. Poljanka je mislila, da se govori tako po gosposko, a Janko je ni slišal; zagledal se je bil na vrt in motril bele breze, ki so se lepo svetlikale izmed obletelih vej kostanjev, platan in laških jesenov. Breze je imel jako rad. za plačo. — Res, mama, res: izpod sedemnajst goldinarjev na mesec ga ne morem vzeti. Imam izgubo, za silo tudi slovensko, kadar mu je pustila soproga. Sicer pa je molčal, gledal z malimi, bistrimi očmi, kimal z drobno glavico in se potihoma smehljal vselej, kadar je zagnala njegova žena svoj raz-kavi hohot. Droban je bil in suh. Polt mu je bila brez barve, ma,one prozorna, da so se razločno črtale pod kožo debele modre žile. Ali pri mizi sta bila še dva sedeža prazna. — Kdo pride neki sem, — si je mislila Poljanka. V tistem času je zaklicala gospa Pospišilova: — Jerica! Kakor bi trenil, so se odprla vrata, stranske sobice, in prišlo je srednjeveliko, zajetno dekletce. Imela je na sebi še kratko krilce, da so se ji videle zalite, oble no-žiee v belih nogavicah in nizkih, cipelah. Ta božja stvarca je bila skoro še otrok, a nosila se je že kot velika. Okrog prsij jo je oklepal korzet in imela je pas iz rumenega usnja. Na vsem njenem vedenju je bilo opaziti, da bi bila dala mnogo, mnogo, ko bi bilo njeno krilee vsaj za trohico daljše. Ob roki je privela v sobo majhno punčiko drobne glavice in vodenih mrtvih očij. Poljanka je pogledala vstopiv-šo deklico in otroka in se začudila. Pospišilovka je uganila njene misli. — Mami se čudno zdi, da jim nisem že prej pokazala svoje družine. Mislili ste, da sva sama, kaj ne? — I... — Poljanka ni vedela, kaj bi rekla. (Dalje prihodnjič). Nemci in Belgijci. Pariz, Francija, 21. avgusta. — Journal des Debats pravi, da je belgijsko prebivalstvo zapustilo vas Bouchate in da so se zdaj p■,;.. ^ GLAS NARODA, 23. AVG. 1916 Vrt, vrt! Povest. — Spisal I. Štrukelj. (Nadaljevanje). "Kaj ti nkem pravil, da po-skuai?" veselil se je ž njim vred Jože. "Pa rea nifaem mislil, da ima ta hudik mali tako mo«-! No, je že dobro, da. jo ima", pravil je Andrej m 6e pristavil: "Ne vera, kaj bi bilo, če bi me ne bil ti o-pomnil. Hvala Bogu in tebi!" Po praviei se je veselil svojega zdravja, zakaj po dolgi zimi je le1 prišel čas d«-la na polju, bolnik pa za to ni. V»e je bilo pozno, ker se meg tako dolgo ni spravU. in niso si obetali kmetje dobre letine. — "Kadar sani dolgo pleaejo, takrat s** tanki kosi režejo", modro- ( val j« Knvw, ko »ta »e z l^azar-l jem menila o pomladanski petvi. "Ne rei-em, j aro žito bo že še naredilo, če ne bo nesrečevje- VABILO na PLESNO VESELICO. ki jo prirede skupno društvo sv. Barbare št. 54, mal se je i. njim Košček samo napol, "ali z ozimino pa ne bo nič. Dobra polov iea je segiiila." "Kotnaj bo seme." •'Dosti več no." "Kmet j<- revež." "Pa se velik." "Tebi bo vsaj vrt nekaj daJ." "K'ak«r bo, vse j« v božjih rokah." ; panje je imel. Seveda nad prsti je 0 ženitvi se pa sedaj nista me bila noga skozinskoz predrta, to nils, imela »ta drugih skrbi pre- '»i malenkost, ki bi bila dobra v več. (nekaj dneh. Taka stvar se ne za- Ko>če.k in Andrej sta že pnd raste kar v hipu, j»os* bno pri sta-enim tednom razorala za ječmen, rem človeku ne. ek ga je VMej&l, pa na enem' "Vedno enako, vedno enako!" kraja kar ni ozelonel in ni. Ko- zmajeval je Košček žalostno, po-.š. ek je pustil presevek. tem pa zaklieal: "lončka, Lenč- "Take pa ne, take pa še ne!" ka!" praskal se je osupel za ušesi,' Hči je prišla in vrata preeej za "kaj pa sedaj!" fseboj zaprla, pa je že "1, ie to leto boste umrli; saj KoSčka v nogo; vsako sapico je veste, kaj pomeni posevek", dra /*utl!- Zflfo boječe velel: /il ga je hlapec. | "Hitro mi daj sem mazilo — "Zaradi presevka ne", odvrnil oh- prisadi naj se mi!" mu je g«»sptra- lončka mu je prinesla piskr- Ij'aJ. kolikor.je mogel, hitro, da bi hu, da. bi m; vendar-le utegnilo tu- v katerem je bilo neko mazi- bil preje pri hčeri. Hitel je Kodi kaj takega nakfcučiti. "Druge- !o- kuhano iz \sakovr»t2iih ze-ga ne kaže, koruze bom vsejal za m držala pred očetom, ki živino. Prazno ne bo." ,si nadrgnil na platneno cunjo Še tisti dan sta z Andrejem so-llleki!j pravila, jala koruzo. Pa kakor da bi prese-'. fa eilkrat bo že . vek res kaj pomenil! Ob skali, ki ^ pol^l je obv^o na nogo. je molela izmed rodovitne zemlje, utrgala se je vrv-zadrgnica in brana je tako nerodno poskočila,' da je z enim zobom priletela . K - i ti sedaj sem jo pa zopet razdrazil — 0^.4-ku na nogo, pri-drla mu ee- J. .. .. ! 1 • • l 1 -i 1 >ss! vlekel je oee sano vase 111 veli m hudo ranila nogo. . .. , ,V 1 ,«r> • 1 • - 'polagoma poviml bolno notro. "Bog nas varuj, za nekaj časa 1 ,v . . . ""o". x • «»» j-i m ■ x - 'Dajte. Intl pa jaz! ze nnam! vzdihiul je moz in se • :' . 1 . . . sesedel na zemljo. I A *aj f!. ll k->e se sme* "Da ni *reč* s to njivo letos! Staknil 1! S, 1» • 1 1 . 1 • »• .ustreženi, r., ariitkrt ln»ste dajali na * iuio,1 . čevelj Se pa zašije. Nič bati!" I ] V-i,J ,"wem a, K.,ko si ho Obiral!" Veje pod težo češpelj, jabolk in' .-t.«.,: u„• • • ,,, ,-1,1 , , T .-I loraj kaj naj napravim?" hrušk, l^Hlisi pomladi ob cvetju. , , , . ». I Kar ti na misel pride, sat sem 1 o j.- bilo vse belo m živo —: se- . . . , ' . ,, 1,-1 - . v, • J rekel, da je vse dobro. Veda hueele m ptieki so vedeli,! , , .. ,, , , .. ^ . ... t » uuhr<». jut vse za me. kako prijetno je na Kowkovem prostornem vrtu! I ,u k«J «^ovolj- Tudi majnika tega leta je obe-',,a * ^^ovim "vse m »»kurila, a za ka- ma »pelina Tona ter rekla, da vanja, obkopavanja in kaj iie vse,,ter"' to ^ '>a Iie ve< kt*r ,lstl dan.gre preeej ž njim pred oltar, pa ni bil za nič! Andreju ni mnogo zaupal, no pa ta bi tudi ne bil utegnil vrtnariti, ker j«* moral ži-| Košček je dolgo povijal iu po- obrisal pot z obraza. "S tem otro-• vini donašati in dovažati krmo, a vezovaJ, mnogo stokal in zdilio-1 kom me pa Bog hudo tepe! En-tudi na polju se je vrstilo delo za'vaI- predno je bila noga zopet v. krat se bo gotovo ubila! Vedno je delom. In eden sani človek pri hi-j klobač-ini. j nima kdo varovati, vrže jo pa naj- za delo, kaj bo to? Saj se ve,! "sm zid in začel :ie spati, ain-p rem Sije val, kaj in kako bi. j Pak misliti. Misli so se mu pa ta- "Naj raste, kako ve in zna". ko ,e vrstile: tako je rekel nasposled in se udalj Oh, presneta noga !... Presne-ko si ni mogel pomagati; saj ta noga še enkrat! Kdo bi si bil drevje je ponajveč staro, nekaj mislil, da jo boni tako na lepem bo že, a steer bi bilo preveč ško-J skupil? Človek res nikoli ne ve, de in zamude. Oh. ta noga, ta se'kje ga nesreča čaka. Pa kar je, tako počasi celi!" je--- Kako dolgo se bo neki še Okrog desete ure zjutraj je bi- J vleklo?— Hencani presevek!... lo, težko, če ni bil torek tisti dan. Kaj pa, če tisto leto umrje, kdor Košček je sedel na klopi za mizo.'presevek pusti? E, to so same čen- Nogo je pest o val. "Preobvezati'če! Toda, če bi pa noga____ e, saj jo bo treba, pa me že naprej skr- je že bolje. Pa — pravzaprav: bi", govoril je nekako sam s se- figo je bolje! No, 110, da bi pa kar boj, potem pa se premikal po klo- kri izmil in čevlje obul, pa bi hipi do omarice in izpil par krep- lo vse zdravo, to bi bilo pa tudi pepelnata — pod božjim solncem kih požirkov slivovčnega poguma, prehitro. Hm, pa kaj še vse lahko'menda ni nikjer tako! Oh, oh! In začel je varno in počasi sezu- pride! Prisad naj pritisne... alilPredal moram zapreti, da ne pri--vati obutev od klobučine, pa je kri naj se zastrupi... ali če bo dejo kokoši zraven, drugo naj že bil menda že neroden ali kali, ali zabelo rasti divje meso... Kako bo, kakor hoče." ) pa je bila noga tako strašno ob-!sem neumen! Ali je to taka reč, Hotel je vstati, todai/preveč ga čutljiva, večkrat je bolestno zaje- ako me majhno noga boli! Komaj je zabolela noga, ee }4 obsedel: eal: "U — uh — sss — boli, zelo bi bjlo, da bi imel na glavi tako "Sss — malo mor^m počiti. O, boli I" j rano, ali na prsih, pa te tam se ti nesrečna noga t&ka!" Se prevkineje je" ravnal, razve- zacelijo. Da sem tako plašljivl Košeek je aedel^jfokal in čuval, pajoč cunje na nogi. Vse g* j® bo- Slabeje ni: vnetja nič, drugega Kokoi^ so otfUWJsmalu opazile njaka! PREDSEDNIK WILSON S SVOJIM KABINETOM. COPYRIGHT HARRIS A EWING. WASH, lelo: noga, hrbet in roke. E, sta- hudega nič... le malo potrpimo, rost ga je že tlačila kolikortoliko,1 v štirinajstih dneh bom morda že eeprav .siim ni hotel nikoli plesal... Pa res! Ko shodim, po- prbmati. W'krat se je slišalo po tem bo pa resno treba misliti na pra/ni sobi: ' V — uh — sss — ženitev. Kaj bi odlagal, koga bi bol: boli!" pridno je prišel do naj poslušal 1 Polona naj molči... rane. Opazoval jo je. pa slabo 11- ali naj vpije .. Andreja bom pa saj dra- zrares zapodil .. vse noči... najbrže hodi klieat Tono. .. sedaj naj bi mu pa še prav stregel in gosposko kuhal! "Jezus. Marija!" se začuje ta treputok presunljiv krik izpred peči, nekaj težkega pade po tleh, burki je zaropotajo, skleda ali lonec se tudi razsuje, kuretnina pa glasno zakokodaka pred hišo. Lenčko je viglo. Košček je to zazeblo' precej vedel. "Za božjo sveto voljo", zatar-nal je, "pa ga ni človeka blizu, da bi kaj pomagal!" Ni bilo drugače, sam je krev- Ali še ni nič bolje?" vprašala je Lenčka. "Bolje je /e, tisto ne rečem, da bi ne bilo. ali dobro še ni — sss. sam bi mi li J" si ne K a je šček, hitel, pa je šlo 1« počasi. Samo na peto je stopal, pa ga je vendar-le neznansko bolelo. Ni vedel, ali bi vpil »zaradi bolečin, ali bi v hiši ostal, ali bi nadaljeval pot v vežo. "C'e je kako čudno padla — ni drugače, lepojdimo!" Premagal je bolečino in prišel pred ognjišče. Dobro je bilo, da je prišel. Hči .se mu sicer ni pobi la, vsaj posebno ne, ker ni imela nobene rane, vendar zadušila bi -e bila lahko, ker je imela glavo v pepelu, ki so ga shranjevali pri Koščku v zidni odprtini pod ognjiščem. "liug pomagaj in pa Mati Božja!" zdihoval je Košček, vzdigo-vaje hčer. To ni bilo zanj lahko delo. Ce bi bil zdrav, bilo bi dru-gač«*, a z nogo, 11a katero se ni smel opreti, katere so skoro še dotakniti ni smel: to niso mačje solze! Toda v sili id da bi mislil na Itolečiuo, in oče mora imeti tudi kaj srca za svojega otroka. Kapljica je kapJjico pobijala, tako vroče je^ bilo Koščku, ko je naslonil lenčko v kot pred ognjiščem, da ne bi kairn omahnila. Drugače so jo ob takih nesrečnih prilikah vselej nesli na posteljo, a Košček bi tega ne mogel storiti ugodno priliko pri predalu in se brž hotele lotiti pšena, pa glasni gospodarje%' "šu-u" jih je pregnal. Všeč jim pa to ni bilo, češ., kako je to, mar nismo domače, mar nismo pridne? Na pol poldne je že šlo, ko pride Andrej s polja domov. Navajen je bil siceV puščobe in čudnih razmer pri Koščku, toda takega pa le še ni doživel, kakor ta dan. Gospodar in njegova hče sta ravno vstajala in stokala pri njegovem vstopu v vežo. Lenčka vsa v pepelu povaljana, Košček ne dosti boljši, in drug nered — zares modro držati se ni bilo lahko. Andrej se že ni mogel. Toda Andrejevega smeha je bilo kmalu konec. Lenčka je šla ležat. Košček je lezel zopet na svoje mesto blizu omarice, hlapec je pa živahno opravljal. Tistega pa, ki bi kaj skuhal, ni bilo. Povsod je že odzvonilo poldne, še za Bregom, kjer imajo vedno najkasnejšo uro, pri Koščku se pa na mizi še nič ni kadilo. Lenčka in Košček se nista za to nič zmenila, Andrej je bil pa popolnoma drugačen. (Dalje prihodnjič). pri Koščku niso opoldne nič jedli. Zakaj ne, jasno bo kmalu. "Ej. to so križi in težave!" zdihoval je mož in si zrokavom malo jim, kolikorkrat ima nož v rokah No, pa saj se revi sama tudi skoro trese, če ga irora prijeti v roke. liog se nas usmili, kako je to hudo!" Košček je dosedaj sedel poleg I a-ličke na tleh in si podpiral glavo 7. roko, naslonjeno na koleno zdrave noge. Sedaj je vzdignil glavo in pogledal hčer, pa se še vedno ni zavedela. "Ubožice — in jaz ubožec!" je vzdihnil na dolgo. Ko je pa videl nered po kuhinji, jel je nanovo tožiti: "Oh, kakšno je pri nas! V peči prekipevata dva piskra, burklje leže vse navskriž, tam v omari je odprt spodnji predal s pšenom, po tleh je nastlano s čepinjami in na lupljeniin krompirjem, hči vsa , ... : ' /. Iz prirodoslovja. (Nadaljevanje). V ledeni dobi je tu« severno-nemške in ruske planjave pokrivalo morje, in to morje se je stiskalo z Ledenim morjem. Tedaj je sedanja vroča puščava Sahara stala pod vodo, morje jo je pokrivalo, gora Atlas je bila otok. Hopkins sodi, da v tistih vekih ni bilo toplega zalivskega toka. ki ogreva sedaj večerne dežele Evrope in pomnožuje njihovo toplino za 4 do 5 stopinj C. Hopkins t rili celo, da so se pred tisto dobo pretakale tople vode iz Ind-skega morja v Atlanško morje. Ko je pa pominul ta preliv, se je "Žrela ognjenih gora", pravi A. Humboldt, "so v zvezi z raztopljenimi tvarinami podnjih zemeljskih skladov. To izpričuje postanek Azorskega otoka. 'Sabri-ne' dne 30. prosinca leta 1871. — Izprva so se pojavili strašanski potresi, ki so se raztezala do A-merike, pretresovali začetkom An-tilske otoke, potem pa tudi ravnine ob rekah Ohiou in Mississippi-ju in na zadnje tudi Venezuelo. I11 trideset dnij potem, ko je potres popolnoma razdejal stolno mesto, je pričel izmeta t i dolgo počivajoči vulkan St. Vincent. 11a Antilih. ' Tu se je opazovalo nekaj posebnega. V tistem trenutku namreč, ko se je odprlo žrelo tega vulkana — dne 30. mal. travna 1. 1871 — se je zaslišalo strašansko podzemeljsko gromenje v južni Ameriki. V kaki ojrnjeni zvezi pa morajo biti podzemeljski prostori, da se je to gromenje raztezalo nod zemljo nad 2200 štirijaških milj na široko? Po mestih, stoječih okoli 160 geografskih milj vsaksebi, se je slišalo to podzemeljsko bobnenje, kakor bi stala /mesta drugo pri drugem okoli St. Vincenta. Kaj takejra ni mogoče brez globoke podzemeljske zveze, ki ne more biti tak plitva, da bi ne segala do raztopljenega jedra naše zemlje". "V tropični Mehiki, v domovini Aztekov", tako nadaljuje A. Ilumboldt, "segajo ognjeniki čez meje večnega snega. In teh je cela vrsta. Ti ognejniki so pač sajeni nad jedno podzemeljsko razpoko, in ta razpoka veže med seboj kakih 10."» geografskih milj vsaksebi stoječa žrela gorečih mehi Iranskih gofa. Sile podzemeljskih ognja pritiskajo ondi še dandanes s tako si-io proti površju zemlje, da so meseca kimavca leta 1759 iz ravni vzdignili novi visoki ognjenik Xorullo. Zraven njega pa je izpa-rivala zemlja po globokih razpo- K. J. Št. 77. S. N. P. J. št. 223 S. S. P. Z. št. 12T, v Greensburgu, Pa., v sebeto 26. avgusta 1916 v dvorani g. M. Miheuca na Ilavdenville. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za člane omenjenih društev -ti, za nečlane 50^; dame1 proste vstopnine. Igrala bode slovenska godba iz' Johnstownia, Pa. Za dober prigri-' zek in sveže pivo hode preskrbeli odbor. j Tempotom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi vse' rojake in rojake in rojakinje, da' se polnoštevilno udeleže naše veselice. Toraj. rojaki, nas viden je dne 26. avgusta! Odbor. (23-24—8) POZOR, ROJAKI! Delo dobi vsak za skladati ža-gance ali za rezati logse. Plača $2.50 na dan, za delati poto\e pa j gj$2.35, voznikom se plača tudi za nedeljo $2.50. Babeoek Lumber Co., __Davis, W. Va. Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratov ANTONA in JOSIPA ROLICH. Doma sta iz Gornjega Zemuna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred par leti sta bila v Davis, Va.. in zdaj ne vem, kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nju naslov, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sama javita.-Frank Rolieh, Box 145, Hudson, Wyo. (22-21 8) Sedlar dobi dobro službo pri L. HRDLICKY, 318 Hackensack Plank Road Union Hill, N. J. g POZOR! I HIPN0TIZEM IiHa J« TMikosl unlmlva ( knjigi, kakorSne Be nimajo Slo-i II! venci ne ta ne v it ari domovini. II Kdor Jo bo naročil, Jo bo t nžlt-J j' kom prebral in dobil vpogled v marsikatere at vari, o katerih do-adaj če alntU nt Knjlra ima prek« ate itraal opremljena Je i dvanajstimi krstni ml slikami. V njej so natančna navodila u hipnotiziranje, v njej bo nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Slovek aa nenaravne. Stane M eentov. Trt knjlfe $LM. Oni, ki nI S njo »adovoljen, naj Jo vrne ln dobil bo denar naaaj. Naročajte pri; "SLOVENSKA KNJIGARNA", F. 0. Box 1611 New Xork, N. X. OPOMIN. Vse one, ki mi kaj dolgujejo in zdaj bivajo izven Minnesote, tempotom opominjam, da poravnajo j svoj dolg, ali naj se pa vsaj ogla-jsijo. Jaz ne bom krirv, ako bodo i imeli nepotrebne stroško. Tukaj j je že drugi mesec stavka in jaz i neobhodno potrebujem denar. Math. Knaus, 21 C, Oak St., Chisholm, Minn. (22-28—8) Slov. ohladila Evropa bolj in bolj, za-\ kali soparje, bruhala prah kaj premagal je dotok mrzlih severnih voda, ki so prinesle s seboj dovolj mraza za nastajanje ledni-kov. Marsikdo bo mislil, da je sedaj pojasnjeno vprašanje o izviru ali o vzrokih lednikov: pa ni. Polovica dotokov in pojavov nam je še vedno uganka kakor prej. Ta uk namreč ne odgovarja vprašanju: Od kod pa je prejšnja topla doba s svopimi tropičnimi organizmi? Teorija vzrokov mora razložiti o-boje pojave z jednotinim prirod-nim zakonom. Velika nasprotja, ki so se razodevala sedaj v toplem, potem pa v mrzlem podnebju, mora razložiti prava teorija iz jedne korenine. Pristopimo k Aleksandru Hum-boldtu in pogljemo, kako si je ta strokovnjak razlagal ledeno in tropično dobo po sedanjih zmerno toplih deželah. Bolj kakor marsikdo, ki s ije z vsemi močmi prizadeval rešiti to uganko, si je A. Humboldt poostril svoje oči in svoj razum z lastnim ogledovanjem in preiskovanjem prirodnih pojavov. Popotoval je po oddaljenih deželah starega in novega sveta, po Aziji ob Uralskem gorovju, po ameriških Andih in po neizmerno razprostrtih velikanskih ravninah ob reki Orinoku, in ob tem je bitro opazoval prirodne pojave pod tem in onim podnebjem. Ogledal si je tudi zanimive ognjenike, ki so uklenjeni v verige Andov in mole visoko v ozrač- in pepel, pred katerim so pobegnili vsi bližnji prebivalci. (Dalje prihpdnjič). Eksplozija v Angliji. London, Anglija, 21. avgusta. — V Yorkshire je nastala v tamošnji inunieijski tovarni huda eksplozi ja, ki je najbrže zahtevala veliko človeških življenj. ^ Podrobnosti še niso znane. VABILO na IT VESELICO, ki jo priredi godba na Alexander Place v Canonsburgu, Pa., v soboto 26. avgusta 1916 v dvorani dr. 'Postojnska Jama'. Tempotom vabimo vse rojake iz Canonsburga in okolice, da se te naše veselice v mnogobrojnem števiJu vdeleže. Ker je godba še mlada, zato potrebuje pomoč. Nasvidenje 26. avgusta! Oubor Slovenske godbe. [j Zadnja novost. fi StttHiYf^eT^te-Ž&anj"e^TOevec- slivovec. tropinovec itd., kakor E J tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vgake priprave, brez ku- f 1 9« fen^rJTVrleČki-,PoŠi,jam 6 steklenic za $1.00 in' iz vsake J 1 E 1 £ ; *l8l lah,ko-nared,te en cel» kvart bolj zdrave, CistejSe, bolj- I J t 3 aalonerjfh polovico cenej5e P^6*- kot Pa "daj kupujeie pri | I B1" F. P. Barton piSe: [ 1 t ''Naznanim vam, da eem prejel od vas izvlečke za delati pijačo f 1 B tor^taM'^rtljit"Kriujem'daJ"r" uko ""k- k" r 1 11 t. J v ibj„nic?b'J;Hs„d,,biro v"ki d,n'k,r >' f S Pišite na:* Z, JAKSME Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH PA QJ frSfigffigf^^ CENIK KNJIG katerejima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CO RT LANDT ST. NEW YORK, N. YJ NAZNANILO. Naznanja se Johnu Laharnar-ju> da se je njegov brat Andrej Laha rnar hudo ponesrečil dne 19. avgusta 1916. Zda jse nahaja v Davis Moore bolnišnici v Elkins, W. Va. Zaeno naj vzamejo na znanje tudi moji bratje in oče, da so mojemu možu ure njegovega življenja štete. Ivana Laharnar, soproga, (23-25—8) Davis, W. Va. 1 Is ČE SE DELAVCE je svoje ognjene glave, in tu mu'za splošno delo v tovarni. Vpra- je razkazovala priroda tudi strašanske sile notranje zemlje. Cnjmo misli tega velikega uee- šajte pri: Employment Department, Westing-house Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa. (19—« v d) POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar r-.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvo, vezan $1.00 Postrežba bolnikom _.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. alovar —.50 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna nš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem! ~ —,50 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke; 1. in 2. zvezek po ._.20 (lustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Leban, 100 beril .—.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Ma različnih potih —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. peš polka it. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanja »—.30 Zgodovina slov. naroda S. zvezek r—.40 21ate jagode, vem. 1—.30 življenja trnjeva pot —.50 Z slikami mesta New Yorka Po —.25 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolia (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: * 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, Bin indijskega kneza RAZGLEDNICE: —.20 —.20 —.25 Newyorake a cvetlicami, § humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po _.03 ducat po —.25 Album mesta New Yorka a krasnimi slikami, mali !—.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki —.25 Astrijsko-Italijangka vojna mapa —.15 Balkanskih držav _.15 Evrope _ .15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyi- t vania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mall —.10 veliki vezan —.50 Celi svet 1—.25 Velika atenska mapa U. S. na drugi strani pa celi avet $1.50 $1.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t go-to vini, poštni nakaznici, ali pofltnOk snamkah Poštnina Je pri vaeh UJl jJ GLAS NARODA, 23. AVG. 1016. Berta pl« Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) fffftfffffffff»ffi m m v 20 (Nadaljevanje). drugi. Ko je bil Rudolf odšel oni dan («1 Raneggovih, je moral neprestano misliti na Kajetano in na njene besede. — Morda ga ljubi? Če ga ljubi, ima toliko vee vzroka, da se je izogiblje. — Za nobeno eetio se ni hotel zopet vjeti v kletko. — Kajetana je bila ljubka dekliea, zaljubljena je bila vanj in je samo zategadelj občudovala njegove spise. Hodil je po Rtngu. Sam ni vedel, kaj mu je padlo v glavo, da je stopil v kočijo. — Kam, Vaša milost? — ga je vprašal kočijaž. — V predmestje.... daleč v predmestje.... Kjer je kaka zabava. --Ali kak političen shod. — Ze vem, Vaša milost. — V Margarethen bomo šli. — "Pri zlatem jabolku' je velika slavnost. mislim, tla je politična, ali nekaj takega. — Prav, torej tja. Oetrt ure pozneje je vstavila kočija pred malo gostilno. — Tukaj Vaša milost.... Tam je vzhod. — Dobro, počakajte me tukaj. Rudolf je stopil v dolgo zaduhlo dvorano, v kateri je seuno kakih trideset možkih. Eden meti njimi je bil ravnokar končal svoj p.- v or, drugi so mu pa nazdravljali. Rudolf je dobil sedež poleg odra in je naročil vrček piva. opolnoma zavedam, kakšne dolžnosti mi nalaga moja zmaga. — In tem dolžnostim bom zadostil, naj velia in naj pride kar hoče. — .laz bom razkrinkal lopove.. .. proklete lopove.... — Proč z Židi! — je zadonelo po dvorani. — Gledal bom, da bom vreden mandat našega krščanskega prebivalstva, gledal bom, da bodo kristjani zopet dobili svoje praviee, moja naloga je osvobajati.... kratkomalo.___ — Žide pregnati — je vzkliknil nekdo. — Proč žnjimi, proč njimi! — so kričal Rudolf ni mogel več sedeti pri mizi. N Vstal je in planil k odru. — Gospodu — je rekel z odločnim glasom — tudi jaz sem dunajski volilee. tudi ja/. sem bil že kandidat. — Moje ime je.... toda to je stranska stvar. Dovolite mi, da i/pregovorim par besed---- — Kdo pa je to j — Lep gospod! — Skorajgotovo špion! — Jaz nisem nikak špion. — Poskušal bom samo ovreči vaše besede. Po teh besedah se je obrnil k govorniku. — Oho, liberalec — je vzkliknil govornik. — Le govorite, le povejte! — Liberalec? — je ponovil Rudolf. — Res ne vero, kaj mislite s to besedo. — Meni se le čudno zdi. kako morejo ljudje pod parolo sovraštva zasledovati uspešno politiko? — Tako? — se je oglasil nekdo. — Morda ste sam Žid? — Ne, slučajno nisem. — Potemtakem ste pa v židovski službi. — Potem ste plačani. — Potemtakem nimate ničesar opraviti pri nas. — Mi smo vsi auti-aemisti. Rudolf je govoril in jim dokazoval, da so v zmoti. — Nikdo ga ni poslušal, v dvorani je nastajal vedno večji hrum. Ko je končal, se je oglasil njegov nasprotnik. — No, ali ste povedali vse, kar vara je bilo na srcu? — Mi smo proti Židom, liberalcem, prostozidarjem in socialistom. - Obžalujem vas. — je rekel in se odpravil proti vratom. Tedaj je šele izbruhnil vihar. Vsi so skočili s svojih sedežev in ga začeli proklinjati. — Žid ! — Žid ! — Ven ga vrzite! 1 Mimo Rudolfove glave je priletel vrček. Dva možka sta ga prijela za rame in ga tirala proti vratom. — Ven in jim! — Ven žnjira ! Moža sta odprla vrata in ga s tako silo pahnila na cesto, da je padel na tlak. < esta je bila prazna — Kočijaž ga je že čakal. Prepbien je skoči k njemu in ga vprašal: — Jezus! — Za božjo voljo! — Kaj se je zgodilo? — Ali vam nisem povedal? — Nič ni, nič ni. — Peljite me nazaj na Ring. % Vstopil je. — Sele v kočiji je opazil, da krvavi. Toda to je bila samo mala praska. Naslednji dan ni bilo ničesar več videti. — Toda v srcu je nosil drugo rano. Izgubil je bil vero v človeštvo. \ t XXV. boš moja. — Nikdo ni vreden odvezati jermena mojih čevljev, pred teboj se pa valjam v prahu____kraljica. — Toda ne! — Ne bom tvoj hlapec, tvoj zaščitnik bom. Ti moj nebeški otrok. — Ti ne veš, kaj sem že vse pripravil zate. — Na mojem srcu boš počivalh, v mojem naročju bo1 tvoj dom. — V srcu se ti bo rodila zavest, da si popolnoma varna. % Veliko bridkih nr si preživela, zato pa potrebuješ tolažbe. miru in pokoja. Ne boj se, tvoj ljubimec te ne bo potegnil seboj v vr-! tinec strasti---- mir boš imela. — Minutam goreče strasti bodo sledile ure razvedrila. Zdaj naj pa končam. — To pismo bom sam prinesel v tvojo hišo in ga izročil tvoji hišni, da ga boš prej dobila. (Dalje orihodnjid). POZOR ROJAKI! iMafa^dtaU« ——» n imk« luc. kakor tudi i brka ln brado. Od tt»-----araatajo » EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Hotary Public) ▼ GREATER-NEW TOEKTJ ANTON BURGAR t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije fledt datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno ln solidno po ■treženi. ! ttih t«dalh krasni sort Id dol*i Uaj« kakor tudi ; mofltiB k runi brU la brada la nahoda odpadati ln ! oaivali. Rennatiiem. kosti bol «11 trganje v rokah. Booh in T križ n. ▼ osmih dneh popolnoma oid.-a i vim. rane. opekline, bula. ture. kraata in grinte . , potna nage kurje o£c«a. ozebline » par dneh pa-poiaonaa odstranim. Kdor bi aaole idravila brez i uspeha rabil mu Jamčim za $S'00. Pišite Ukoj po : cenik, ki sa takoj po&ljam zaatnnnj- JACOB WAHOlO, 6708 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. iofatte "QLAS K ARO DAskoal Mri saeeoca dnevno, isvxcmft nedelj is postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnsvno na ftastUi itranek, teko, ia dobit« tedensko 86 strani borila, v mesecu 166 strani, ali 624 strani v štiri* mesecih. "GLAS NARODA" donate dnevno poročila i bojišča ln ran« »like. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo IS,0001 — Ta iUvflka Jasno govori, da j« list salo rasiirje*. Vte osobj« Usta ]• organizirano ln spada v strokoma olji >pm OPOMIN. Rojake v Southu in po Pennsyl-vamji ter drugih državah prosim, da mi takoj vrinejo svoto, katero sem jdm posodil v gotovem denarju. Jaz sedaj rabim, bolan sem že kake tri mesece in brez denarja. Mislim, da vsak rojak se bode na to oziral, ker jaz sem jim tudi v sili posodil težko prisluženi denar. Ako tega ne store v teku 14 dni, jih bom sodnijskim potom iskal. Valentin Eržen, Mibic Camp 38, Pickens W. Va. (17-23—8) OPOMIN. Vsi oni, ik so bili pri meni in ostali kaj dolžni, naj se mi javijo. Imen zdaj še ne pri-občim, ker u-pam, da vsaJc ve za svoj dolg. Moj sedajni naslov je: Aleš Oman, 128 Long Way, Pittsburgh, Pa.i (Preje bival v Export, Pa.) ; 19-23—8) Dr. LORENZ, Specialist moških kolesni. Jas sem edini brvaSko govoreči Specialist moških bolezni » Pittsburghu, Pa. DR. LORENZ. €41 Peon Av. II. nmdat. na nll«a Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. doiKjlne do 2. popoldne. Nedeljo od 20. dop. do 2. popol. - "" —___1 j ' / " r, \Oj..... jyr • r-- M ^ ; (i k V, r . i s „ : ( Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh' Pa. Dr- Koler Je najstarej6i slovenski zdravnik. S p e c i j al i s t v Pittsburghu, ki ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo ških bolezni. Sifilis ali za-strupljenje krvi _________________zdravi s glasovi- tim 606, ki ga je izumel dr. prof. Erllch Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistll vam bo kri. Ne C-akajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druge posledicp, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s goto-vojstvo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. _ NAZNANILO IN F&IFOSO- ČILO. _ Cenjenim rojakom v Clevelaa- —--- i du, Ohio in okolici naznanjamo, NAZNANILO IN PRIPOROČILO, da jih bo obiskal nai potovalni Cenjenim rojakom v državi isastopnik Pennsylvania naznanjamo, da jih i bo v kratkem obiskal naš zastop- j nik ! Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bnndere, zastave, regalje, godbene Instrumente, kape ltd., aH pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraS&nje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & COM Conemaugh, Pa., Box 328. Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naroČ-1 nino za "Glas Naroda" in izdajati| tozadevna potrdila. — Upati je,' da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredništvo. \ HISE NA PRODU nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognjr, JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd., Cleveland, Ohio HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrata izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo saneslj.'vo vsakdo pošlje, ker sem ie j%d 18 let tukaj v tem poslu in aedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge harmonike ter računam po dela kako rfeno kdo zahteva brca nsdsljolb vprašanj. _ _ JOHN WENZEL. 1«17 East 62nd SL. Clev« Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. i-—3 Tjtbko te pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da m priloži tudi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko •prejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ue našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVBDKA F&ANK 8AX8EK, FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom nsj-topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda" IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftr«> za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. 1. STEPHENSON CO., Trustees, WCortlandt St.. New York. N.T.i (11—7 v d) Wells. Mich. V w v. Brezplačen nasvet in pouk \ priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION'' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili 108lep&7jeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacij skih zadevah — kako postati državljan Združenih dr- Hufon Breser je nestrpno pričakoval pisma. i av' *e £a državljan- Po dv< h dneh je dobil pismo: »ske listine. — Tvoja, samo tvoja hočem biti. — Toda prej se moram! Sorodniki naj bi čakali dovo-m* osvoboditi. — Le potrpi se malo, ti bom že še pisala. — Do-jdošle priseljence na Ellis Island kler ti ne pišem, ne smeš v mojo hišo. — Besedo, ki naj tiialip-^i Barge Office. zadostuje, še enkrat ponavljam: — Tvoja hočem biti. Te vrstice so llugona strašno ganile. — Sedel je k pisalni mizi, da bi ji odgovoril. i Kri mu je valovila po žilah in v glavi se mu je vrtelo, ko je| pisal: — Silvija, nikar ne izreči besede "pozneje". — Jaz ali ti lahko umreš in kaj bi bilo potem T — Oprostiti se hočeš T — Ali morda nisi prosta? — Ali ne veš, da vsebuje srečna ljubezen moč, ki stre vse verige in premaga vse zapreke? — Sicer pa tadi nikogar ne briga, če se ljubiva. — To je najin svet, tako veliko svet, da stopi vse drugo v ozadje. — Ti si pre ponosna, da bi lagala. — Oba morava biti ponosna in ne smeva svoje sreče razkladati ljudem. Jaz sem ponosen.... Zdi se mi, da ni nikogar na svetu, ki bi bil vrednejši in močnejši od raene. — Jaz sem kralj vseh kraljev, kajti ti Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, NewyorSki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 701, D. 8. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih port sredah od eafl— do Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln driavnlSl o knjlfi Berta pl» Suttner. "Doli z orodjem!" Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjlfo sem s velikim oflU kom prebral in v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla sudams Staal bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Pref. dr. A. Dodel: Doli s orožjem' je pravo ogledalo ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajie poljubil. T dno srca me je pretreslo, ko sem Jo bral. Štajerski pisatelj Peter Beaeger piše: Sedaj mm v vdam gozdu pri Grleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj poeebcega ▼ mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka da bi Jo tudi v Kolah ae smelo manjkati Na svetu so dražbe, ki razširjajo Svete Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, Ki bi razširjala te knjlgof Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva Knjiga, kar mm fib kdaj bral-- C. Nenmana Heffer: « To Je najboljša kar se Jlfe spi- sali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir. Hans lasi (na shodu, katerega Je imel IMa 1890 t Berlina)! Ne bam zlavU knjige, zamo imenoval Jo bon. Vsakemu Jo bom pe» sodlL Naj bi tudi ta h«jtp našla svoje apostelje, ki bi Hi flaje krlšemsvet ln učili vse naroda. m v pozlsnskl zbornici: Saj Je blla^pre^tettt^pow^lajS opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja* fel strokovnjak, noben državnik, pač pa priprozU lanska Berta •L Bil I ser J* vs. Prosim Vsa, posvetite par nr temu del«. IflsUst da s> ns be nikdo na vdnšei al a^vojjLče bo prebral teknjlpa. Slovenic PublislAig Co., n OortiawU Hm^ .InrSMi City, V, |lll|l|ip|l|l|i|ilHl|iHHW iiiiliMiaiHtiiaiiMii MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • e e • DELO OKUSNO. • • • 4» IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE. it 'si UNUSKO ORGANIZIRAT POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. mum Velika vojna mapa vojsiajocih se evropskih držav. Velikost Je pri 28 palcih. Cen* 15 centov, fl^i Zadej je natančen pppis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L 1 skih posestev vadi velesil Obsega 11 resnih nmljevtdo?. Cena samo 25 natov. Naročila in denar pofijHt u] Sfovenic Poblishing Company, n OOETLAHDT ITEKXT, HSW YOU, M. Y. ------ . . . ... .i ,