Gostikličarski Vestnik
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in »Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2467.	_______________________________________________ Cek' rač' St n-43<5-
Štev. 6.
Maribor, dne 20. julija 1932.
Leto IL
Kakšen bo finančni efekt novega trošarinskega zakona ?
Z zakonom z dne 10. aprila 1929 (Službene novine z dne 13. aprila 1929 štev. 87/XXXVI) so bili predpisi o trošarini na vino in žganje izenačeni za celo državo odnosno je bila trošarina na navedena dva trošarin-ska predmeta razširjena na celo državo. S tem zakonom se je odpravilo torej stanje v državi, ki je dalo upravičeno povod raznim pritožbam in rekriminacijam v javnosti o neenaki obremenitvi državljanov ene in iste države. Ta izenačba se je ocenila po vsej pravici kot važno in pomembno zakonodajno delo na fi-nančnerp polju.
Izvedba novih trošarinskih predpisov je naletela v krajinah, ki do-tedaj teli trošarin niso poznale, kakor vsaka nova davščina, na več ali manj očiten odpor prebivalstva. O vzrokih, zakaj je bila ravno trošarina na vino in žganje tako nepopularna, se na tem mestu ne more obširneje razpravljati; naj zadostuje ugotovitev, da imamo opraviti na eni strani z zelo konservativnim ljudstvom, ki je zgubilo z vpeljavo teh trošarin na mah svojo starodavno pravico svobodnega razpolaganja z vinom in žganjem, na drugi strani pa menda tudi način pobiranja ni bil brezhiben in niso bili zlasti pobirajoči organi kos tako delikatni nalogi, kakor jo zahteva pobiranje trošarine na vino in žganje, napram prebivalstvu, kar nas pa ne sme čuditi, saj so bili ti novi predpisi uveljavljeni takorekoe kar čez noč tako, da so se lotili finančni organi te nove težavne naloge strokovno in menda tudi moralno premalo pripravljeni. Nesigurnost, ki je vladala že s početka pri pobiranju teh trošarin v južnih krajinah, je stopnjevala še česta sprememba in dopolnitev teh predpisov, ki so postali dejansko na ta način zlasti za nestrokovnjaka nejasni in nerazumljivi, kar je povzročilo zmešnjavo in tudi samovoljnb-s1i v praksi.
Pri izvajanju vsakega novega zakona se pojavljajo težkoče, ki so tem večje, če odreka prebivalstvo takoj s početka svoje sodelovanje in če tudi izvršujoči organi niso zadostno kvalificirani. Tu treba torej potrpljenja., postopne odstranitve vseh hib in smotrenega, vestnega dela. Samo, če bi se bilo postopalo na ta način, bi se bil tudi tak osovraženi zakon kakor je zakon, o trošarini na vino in žganje, polagoma vživel.
Ta edino pravilna pot se pa ni ubrala, ampak je izrabila skupina poslancev novoizvoljenega parlamenta ugodno priliko, ki se ji je nudila povodom razpravljanja o proračunu za leto 1932/33 za to, da je zahtevala spremembo predpisov glede trošarine na vino in žganje odnosno celo ukinitev teh trošarin. Vlada, ki bi zgubila s popolno ukinitvijo trošarine na vino in žganje precejšen del proračunskih dohodkov, ha ukinitev umevno ni mogla pristati. Po dolgotrajnih razpravah, pri katerih sta bila odklonjena dva vladna predloga, jo bil sprejet končno zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932 štev. 31680/III, ki je objavljen v Službenih novinah z dne 19. aprila 1932 štev. 90/XXXIX-266 in dobil obvezno moč z dne 20. aprila 1932.
Omenjeni zakon ukinja državno in banovinsko trošarino na vino in
VABILO
MA
IKUPSCINO
gostilničarjev, hotelirjev in kavarnar~ jev Dravske banovine, katera se vrši
12. AVCUSVA OB 10. URI DOPOLDAN
ob priliki „Mariborskega tedna“ v dvorani «U NIO N » v Maribo ru s sledečim
dnevnim redom :
1. Trošarinski zakon in njegove posledice
2. Položaj naše hotelirske industrije
3. Tujski promet in gostilničarstvo. Sodelovanje tujsko-prometnih in gostilničarskih organizacij
4. Eventuelni referati delegatov ostalih banovinskih organizacij
5. Resolucije .
Na skupščino so vabljene tudi gostilničarske organizacije iz cele države
Po zborovanju skupno kosilo v hotelu „Orel“ v Mariboru
Pričakujemo, da se tega zborovanja udeleži sleherni pripadnik naše "ubiti, ker lahko izrabi ugodno priložnost polovične vožnje po železnici. Legitimacije za polovično vožnjo je dobiti pri gostilničarskih zadrugah, pri »Putniku« in vseh denarnih zavodih. Te legitimacije se smatrajo obenem kot vstopnice na razne prireditve »Mariborskega tedna«
Tovarišice in tovariši! Neznosno stanje v katerem živi danes naša obrt nas ponovno sili, da vzdignemo glas v obrambo svojih pravic in svojega obstanka, zatorej vsi na skupščino
Z¥eza gostilničarskih zadrug v Mariboru
tovljenih podatkih ali z drugimi besedami, če bi se pustilo finančni upravi dovolj časa, da preračuni predvsem točni številčni efekt te finančne operacije.
Na razpolago so nam samo podatki za dravsko banovino. Iz teh podatkov, ki so naravnost porazni, si bo pa lahko vsakdo ustvaril vsaj približno sliko za celo državo.
Pa naj govore številke: Po stanju 'i dne 20. aprila 1932 znaša celotna odmerjena trošarinska taksa za našo banovino 14,156.700 Din.
Na posamezne davčne uprave odpade od te vsote:
Din 226.200 703.500 204.400 101.000 96.600
253.800
357.800
469.200
132.200
351.800
328.200
701.700
225.800 3,400.000
786.800 108.600
327.800 2,462.600
272.600
403.800 86.800
354.200
324.800
538.700
žganje in predvideva kot nadomestilo za to trošarino pavšalno troša-rinsko takso, ki so jo zavezani plačevati točilci na drobno in točilci iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksn. zakona, ki so plačevali in bodo plačevali poleg trošarinske takse tudi točilno takso in dalje živiljske, špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo' vino in žganje v izvirno zapr-til steklenicah. Prodajalci vina in žganja v izvirno zaprtih steklenicah niso plačevali doslej točilne takse in je ne bodo plačevali tudi ne v bodoče.
Za točilce je razvrščena pavšalna trošarinska taksa v obliki mnogokratnika točilne takse v 9 kategoriji, ki jih našteva § 2 zakona, špecerijske in podobne trgovine, ki prodajajo vino in žganje v izvirno zaprtih steklenicah, pa plačujejo trošarin-sko takso v obliki povprečnine, ki je razvrščena v 4 kategorije.
Namen zakona je torej ta, da tvori trošarinska taksa nekako nadomestilo za državni) in banovinsko trošarino. Država in banovina naj bi dobili tedaj s to trošarinsko takso vsaj približno to, kar jima je zasi-gurala na dohodkih doslej trošarina na vino in žganje.
To se je torej pričakovalo, efekt pa bo dokaj drugačen in z vso pravico lahko že danes trdimo, da je predmetni zakon eden najbolj usodnih bodisi za državne, bodisi za banovinske in občinske finance in da bi bil težko kedaj uveljavljen, če bi se topredmetno razprave vršile na konkretni podlagi, namreč na točno ugo-
1. Brežice . . .
2. Celje ....
3. Črnomelj
4. Dolnja Lendava
5. Gornja Radgona
6. Gornji gjrad .
7. Kamnik	.	.	.
8. Kočevje	.	.	.
9. Konjice	.	.	.
10. Kranj ....
11. Krško ....
12. Laško	.	.	.
13. Litija ....
14. Ljubljana
15. Ljubljana
16. Ljutomer
17. Logatec	.	.	.
18. Maribor	.	.	.
19. Murska Sobota
20. Novo mesto
21. Ormož	.	.	.
22. Prevalje	j.	.	.
23. Ptuj ....
24. Radovljica . .
mesto
okolica
25. Škofja Loka	....	187.200
26. Slov. Bistrica .	.	.	147.200
27. Slovenjgradec .	.	.	126.400
28. Šmarje pri Jelšah	.	.	247.200
29. Šoštanj........................ 139.000
30. Višnja gora	....	90.800
Skupaj 14,156.700 V posamezne kategorije je bilo v	kategorijo	2	.	.	.	358	točilcev
v	kategorijo	3	,	,	,	19	»
v	kategorijo	5	.	.	.	221	»
v	kategorijo	6	.	.	.	514	»
v	kategorijo	8	.	.	.	96	»
v	kategorijo	9	.	.	.	4370	»
skupaj 5578 točilcev.
Skupno število točilcev na drobno (gostilničarjev) v naši banovini je znašalo torej 5578; k temu številu pride še 83 točilcev po 4. pripombi k tar. post. 62 in 109 špecerijskih in podobnih trgovin.
Po pripombi 5 k § 2 zakona bi morala dobiti od vsote po 14,156.700 Din država 50%, to je znesek 7,078.350 dinarjev in banovina tudi 50%', to je kvoto 7,078.350 Din.
Besedo »morala« smo namenoma debelo tiskali, ker dejansko niti država niti banovina ne bosta prejeli omenjene kvote in to iz teh-le razlogov:
Po pripombi 10 k § 2 zakona je troš. taksa vezana s točilno takso in se tedaj zmanjšuje in zvišuje s točilno takso. Točilna taksa pa vsled zmanjšane količine v gostilnah iztočenih pijač stalno pada in bo sedaj ko so tihotapstvu z vmom in žganjem odprta vrata na stežaj, še bolj padla. Že s prvim julijem bo torej podlaga za troš. takso znatno manjša in se bo s 1. jan. 1933 nadalje zmanjšala in s tem se bo zmanjšala tudi pavšalna trošarinska taksa.
Drugi razlog je ta, da se po navedbi z dne 4. aprila 1932 štev. 32.850 (Službene novine z dne 26. aprila 1932 štev. 96/XLII/306, Službeni list šftev. 35/363 z dne 4. maja 1932) kopališki kraji s 1. julijem 1932 izločijo iz kategorije a) tar. post. 62 taksn. zakona. Ker noben kopališki kraj ne šteje čez 2.500 prebivalcev, bodo prišli torej vsi ti kraji v naši banovini v kateg. 9 § 2 zakona, kar bo povzrdčilo nadaljnje občutno znižanje troš. takse.
Končno se pa ravno radi trošarinske takse število točilnih obratov vsled odjav dan za dnevom manjša in s tem se zmanjša tudi trošarinska taksa.
Niti država niti banovina ne bosta prejeli tedaj kvote po okroglo 7,000.000 Din, ampak znesek, ki bo precej zaostajal za tem zneskom in to tudi, če prištejemo k vsoti
14.156.700 Din še znesek 150.000 Din, ki bo približno odpadel na vinotoče pod vejo in ki ni vpoštet v vsoti
14.156.700 Din.
Da bo razvidno koliko bo izgubila država vsled ukinitve državne trošarine na vino in žganje ni nadomeščanja te trošarine s pavšalno troš. takso, treba ugotoviti, koliko bi znašali dohodki iz trošarine na vino in žganje.
V tem pogledu so nam na razpolago za našo banovino točni podatki za leto 1931.
V letu 1931 je znašala trošarina na vino 11,167.844 Din 55 p in na žganje 1,075.984 Din 12 p, skupaj tedaj 12,243 828 Din 67 p.
Vsota 12,243.828 Din 67 p pa je čisti dohodek po odbitku vseh povračil iz raznih naslovov in zlasti premij za izvoz vina v inozemstvo. Te izvozne premije na vino so zna-
šale v naši banovini v letu 1931 okroglo 950.000 Din.
,Ce puščamo torej popolnoma v ne-mar ostale izdatke za povračila, ki so bili tudi izdatni in prištejemo vsoti 12,243.828 Din 67 p samo še izvozne premije na vino okroglo
950.000	Din, dobimo vsoto 13,193.828 Din 67 p ali okroglo 13,200.000 Din, ki nam kaže čisti efekt dohodka iz trošarine na vino in žganje V letu
1931	za našo banovino. Ta efekt bi se bil dosegel vsaj približno tudi v proračunskem letu 1932/33, ker ima-jo ravno dohodki iz trošarin in posebno iz trošarine na vino in žganje še najbolj stalen značaj in ne kažejo tudi v neugodnih gospodarskih razmerah tiste tendence padanja kakor na primer neposredni davki.
Po tem, kaj- smo prej omenili glede stalnega padanja točilne takse in s tem tudi pavšalne troš. takse, se nam pač ne more očitati pretiravanje, če trdimo, da bo znašal skupni efekt pavšalne troš. takse približno toliko kakor bi znašali dohodki iz trošarine na vino in žganje, kar zna-či, da bo izgubila država, ki mora deliti ta dohodek po polovici z banovino, vsled nadomestitve trošarine na vino in žganje s trošarinsko takso samo v dravski banovini najmanj 6,000.000 Din. V tekočem proračunskem letu pa sploh ne bo nobenega dejanskega dohodka iz pav-išjalne troš. takse, ker se mora po pripombi 8 k § 2 predmetnega zakona vrniti točilcem pijač po dosedanjih predpisih plačana državna trošarina na vino in žganje, ki se je nahajalo v zalogi dne 20. aprila 1932 in po pripombi 7 k § 4 zakona razlika med staro trošarinsko stopnjo in stopnjo po tem zakonu na špirit, ki je bil dne 20. aprila 1932 v prometu odnospo na špirit v rumu, likerju in konjaku, ki se je nahajal ta dan na zalogi pri prodajalcih teh pijač na debelo odnosno pri obrtnih proizvajalcih teh pijač. Ta povračila pa bodo piašala dokaj več, kakor bo država prejela na pavšalni trošarinski taksi, kar znači, da bo neposredni efektivni izpad znašal za državo preko 13,000.000 Din. Povdarjamo', da je to samo neposredna fzguba, kajti s tem izpadom pogubne posledice tega zakona še niso izčrpane, ker bo zrtalno oslabljena tudi davčna moč obrtnih točilcev in prodajalcev teh pijač*, zl&sti gostilničarjev in bo že ta izguba na pridobnini vsled oslabljene davčne moči točilcev za državo dokaj večja kakor omenjeni izpad
13.000.000 Din in ker bo državna blagajna občutno prizadeta tudi vsled zmanjšanega konzuma piva in špirita. Sicer se pa na to vprašanje pozneje še povrnemo.
To so torej podatki za našo banovino. Za ostale banovine nimamo podatkov na razpolago. Ce se je pa trošarina na vino in žganje pobirala
v	drugih banovinah količkaj točno, bo efekt razmeroma isti kakor za dravsko banovino odnosno prej še neugodnejši, ker so v drugih banovinah odmerjene točilne takse v splošnem nižje kakor v naši banovini.
Kako stoji stvar za banovino?
Že prej smo označili predmetni zakon z finančnega vidika za najbolj usodnega od obstoja naše države. To velja posebno za banovinske finance.
Da podkrepimo to svojo trditev zopet s številkami, poglejmo si predvsem proračun dravske banovine za leto 1931/32.
V	tem proračunu je preliminirana trošarina na alkoholne tekočine s
37.000.000 Din, kar je najvišja postavka med dohodki, za katero zaostajajo vse druge postavke dohodkov daleko, Še celo 35% banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom, ki znaša 28,000.000 Din. Kakor razvidno iz §§ 31 in 34 pravilnika o banovinskih davščinah za kritje predmetnega proračuna, obsega postavka 37,000.000 Din dohodke iz trošarine na vino, žganje, pivo, esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom in na liker, rum, konjak in špirit. Koliko odpade od prelimini-rarie vsote 37,000.000 Din na dohodke iz posameznih Vrst trošarin, iz proračuna ni razvidno. Nas zanima
tukaj samo dohodek iz trošarine na vino in žganje. Ta dohodek pa ugotovimo liahko kolikortoliko točno iz prej omenjenih podatkov glede državne trošarine na vino in žganje, ki je znašala v letu 1931. okroglo
13,200.000	Din. Če namreč upoštevamo, da je znašala državna trošarina na vino 0.50 Din, banovinska pa 1 Din od litra, dalje državna trošarina na žganje 14 Din, banovinska pa 5 Din od hektolitrske stopnje, dobimo kot banovinski dohodek iz trošarine na vino in žganje v letu 1931. okroglo 25,000.000 Din. Ker se pa proračunsko leto ne krije s koledarskim letom 1931., za katero veljajo ugotovljene številke, ampak obsega dobo od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932, in če dalje upoštevamo neznatno nazadovanje dohodka iz trošarine na vino in žganje, bo dejanski efekt z okroglo 24,000.000 Din kolikor toliko pravilen. — Za proračunsko leto 1932/33 je banovinski dohodek iz ti^ošarin na alkoholne tekočine preliminiran z 31,500.000 Din, torej za 5,500.000 Din nižje, kakor za pred-idoče proračunsko leto, tvori pa še vedno daleko najjačjo postavko' celega proračuna.
Nas zanima tukaj zopet vprašanje, koliko od skupne vsote 31,500.000 dinarjev bi bila prejela banovina predvidoma kot dohodek iz trošarine na vino in žganje.
Pd tem, kar smo že prej omenili, namreč, da je dohodek iz trošarine na vino in žganje še najbolj stalen in je neznatno padanje pripisovati ne toliko poslabšanim gospodarskim razmeram in s tem zmanjšanemu konzumu, ampak dejstvu, da si je vsak privatnik v preteklem letu lahko nabavil vino državne in banovinske trošarine prosto na ta način, da si je kupil vinski mošt ali grozdje in si izprešal mošt in da je banovina dovolila za gotove sreze zamenjavo živil za vino banovinske trošarine prosto in so se dejansko teh ugodnosti tudi mnogi poslužili, moremo sklepati, da bi znašal banovinski dohodek iz tega vira okroglo
22,000.000 Din. Namesto teh 22,000.000 Din pa bi morala dobiti banovina po!ovico pavšalne trošarin, takse po 14,156.700 Din, to je okroglo 7,000.000 Din. Ker pa mora po pripombi 8 k § 2 zakona tudi banovina povrniti banovinsko trošarino na vino in žganje, ki se je zateklo dne 20. aprila 1932 pri točilcih pijač, kar bo znašalo približno toliko kakor bo znašal njen delež na troš. taksi, dobimo že tu. ogromen izpad nad 20,000.000 Din. Tistim, ki dvomijo, da bo znašalo povračilo na banovinski trošarini res toliko, povemo, da so zaloge vina in žganja pri točilcih deloma nepričakovano velike, kar je pač pripisovati dejstvu, da je bil lanski pridelek vina izvrstne kakovosti in se je pač vsak gostilničar, če je le količkaj mogel, zalagal s to izvrstno kapljico.
S tem pa ta finančna Golgota za banovino še ni odpravljena Padli bodo namreč tudi dohodki iz trošarine na pivo in špirit. Vino je že danes cenejše kakor pivo, torej popolnoma naravno, da bodo ljudje pili predvsem vino in ne piva, na vino pa ni več trošarine, ampak jo nadomešča trošarinska taksa. Konzum špirita pa bo padel iz razloga, ker je cena med špiritom in žganjem tako velika, da bo žganje izpodrinilo špirit v alkoholni industriji tudi tam, kjer se je doslej uporabljal špirit, namreč pri proizvajanju likerjev, ruma in konjaka Da se nas prav razume: s stališča banovinske trdšarine je vseeno ali se proizvaja liker, rum in konjak iz žganja ali špirita, ker so te pijače v enem ali drugem primeru predmet banovinske trošarine, čim se pojavljajo pod tem imenom v prometu; težišče stvari pa je v tem, da se je pobirala banovinska trošarina doslej večinoma že na špirit, to je na surovino in ne šele na liker, rum in konjak, to je na gotov proizvod in je bil ta način pobiranja dokaj točnejši in sigurne j ši. Sedaj pa žganje ni več trošarinski predmet in ne podlega promet z žganjem nobeni kontroli. Tudi ni z zakonom dolo'čeno, do katere stopinje jakosti se sme proizvajati
žganje in od katere stopinje jakosti naprej je smatrati žganje za špirit. Doslej je bilo to vprašanje urejeno naredbenim potom na ta način, da se je smatralo žganje z jakostjo nad £0%' za špirit. Kje je danes meja? Nihče tega sigurno ne ve. Pomisliti treba, da stane danes 1 liter 45% vinskega žganja 16 Din, 1 liter 95% špirita pa z banovinsko in občinsko trošarino v detajlni trgovini 45 do 50 Din in tudi več, jasno torej, da se bo tihotapskim potom proizvajal in prodajal vinski špirit, ki bo mno'go cenejši, kakor špirit iz tovarne. S tem pa ne bo prizadeta samo banovina, ker se bodo likerji, rum in konjak dokaj lahko odtegnili trošarini, ampak bo občutno prizadeta tudi država.
Ce upoštevamo tedaj vse, pravkar omenjene činjenice: izpad na trošarini na vino' in žganje vsled nadomestitve s trošarinsko takso okroglo
15,000.000 Din, povračilo trošarine na vino in žganje in zmanjšan konzum piva in špirita, je več kakor gotovo, da bo zgubila banovina od preliminirane vsote 31,500.000 Din najmanj 22,000.000 Din. Kaj pomeni to pri proračunu 110,324.238 Dih? Nič več in nič manj kakor to, da je pro<-račun uničen in da se ne bo mogel izvajati. In ta katastrofa je prišla sredi proračunskega leta in v dobi naj večje gospodarske in denarne krize! Ce se kaj siičnega pripeti kakemu gospodarskemu podjetju, mora podjetje svoj obrat ustaviti ali vsaj dokaj omejiti. Banovina pa ima svoj po zakonu določeni delokrog, katerega mora izvršiti. Ali bo zanemarjala ceste, ali zaprla šole ali bolnice? Tega ne more in ker je proračun menda itak že skrčen do skrajne meje, si bo morala preskrbeti nova sredstva. Kje jih bo morala iskati? Pri gospodarstvu, in bo menda tista razbremenitev gospodarstva, o kateri se je tudi govorilo in pisalo pri razpra-
vi	o tem zakonu odnosno se je ta zakon s tem argumentom celo utemeljeval.
Za tekoče proračunsko leto bo treba torej preskrbeti kritje za okroglo "*22,000.000 Din, za bodoče proračunsko leto pa okroglo’ 20,000.000 Din, pri čemer pripomnimo, da dohodek iz prejšnjih banovinskih trošarin po našem mnenju ne bi padel tudi, če bi trajala sedanja neugodna konjunktura še dalje, pod vsoto trideset milijonov dinarjev. — Takšen bo torej efekt za banovinske finance in dvomljivcem povemo že vnaprej, da so navedeni podatki ugotovljeni z vso vestnostjo in s temeljitim preudarkom vseh činjenic, ki prihajajo v poštev. Nimamo absolutno nobenega povoda, da bi pretiravali ali prezentirali javnosti podatke, ki so brez stvarne podlage. Sicer pa nam bo dala najbližja bodočnost žal prav.
In sedaj še k občinskim financam.
Kakor za banovino, tvori tudi za pretežno število vseh občin naše banovine trošarina na alkoholne pijače glavni vir dohodkov. Večina podeželskih občin sploh nima drugih pomembnih dohodkov kakor dohodke iz trošarin na alkoholne pijače in iz doklad k državnim neposrednim davkom.
Po členu 79 troš. zakona so občine upravičene nalagati občinsko trošarino na predmete, potrošene na ozemlju občine in po členu 80. istega zakona je določena za tihotapstvo občinske trošarine ista kazenska sankcija kakor za tihotapstvo državne trošarine. Občinske trošarine na alkoholne pijače so torej samostojne trošarine, ki uživajo isto zakonito zaščito kakor državna in banovinska trošarina na alkoholne pijače.
Kaj določa trošarinska novela glede občinskih trošarin na vino in žganje?
Po pripombi 4 k § 2 te novele smejo občine izza dne 1. januarja 1933 pobirati kot občinsko trošai*ino na vino: v vaških občinah do 50 Din, v mestih pa do največ 100 Din od 100 litrov, na žganje pa največ 5 Din od vsake hektolitrske stopnje. Dalje je po pripombi 9 k § 4 novele omejeno pobiranje občinske trošarine na špirit z največ 5 Din za vsako hekto-litrsko stopnjo in to tudi izza dne 1. januarja 1933.
Do 1. januarja 1933 ostane torej za pobiranje občinskih trošarin na vino, žganje in špirit na videz vse pri starem. Ampak samo na videz
Nam gre tukaj samo za občinsko trošarino na vino in žganje, ki nista več predmeta državne in banovinske trošarine, ker za špirit, ki je še vedno trošarinski predmet in kot tak pod kontrolo, ne bo zaenkrat glede pobiranja občinske trošarine bistvenih sprememb.
Zakaj je torej s trošarinsko nove-
lo	ogroženo tudi pobiranje občinske tre šarine na vino in žganje. Iz enostavnega razloga, ker ta glavna reprezentanta alkoholnih pijač nista več predmeta državne in banovinske trošarine in je odpadla tedaj vsaka kontrola proizvajanja in prometa s temi pijačami. S tem pa so izgubili pobirajoči organi vsako podlago za pobiranje in so v glavnem navezani samo na dobrovoijno prijavljanje prejema teh pijač, ki je pa seve zelo zelo redko. Dejansko je zavzelo tihotapstvo z vinom in žganjem domala
v	vseh občinah tak obseg, da nobena občina ne bo dosegla preliminiranih dohodkov iz trošarine na vino in žganje, škoda gre že danes v stoti-soče in se stopnjuje iz dneva v dan. Samo eden je, ki mora plačevati občinsko trošarino z isto točnostjo kakor doslej, in to je gostilničar. Njegova klet je slejkoprej pod kontrolo, njemu se zatrošarini vkleteno vino in žganje do zadnje kapljice, tisto vino in žganje, o katerem spričo vladajočih razmer ne ve kedaj ga bo stočil in če ga bo sploh stočil.
—	Pa se svetuje občinam, naj nastavijo dacarje, češ, da so pobira-se je pobirala državna trošarina na vino po zakupnikih, namreč pod bivšo avstrijsko upravo, občinski da-carji. Ta nasvet pa je neizvedljiv, ker je treba dacarja plačati, kar je nemogoče, ker imamo opraviti z [ večinoma. malimi občinami, kj, imftjb vse dohodke že angažirane za dvuge izdatke in torej nimajo kritja še ,#a plačo dacarja; sicer pa je trditev, da so imelo občine v času, ko je bila dana državna trošarina na vino v zakup, svoje lastne dacarje, tudi ne-osnovana, ker je bil zakupnik državne trošarine po zakupni pogodbi zavezan pobirati brezplačno tudi tS(k,o-zvano občinsko naklado k drž%\$ni trošarini na vino.	,	jum
Škoda, ki so jo utrpelo- ob&ine vsled ukinitve kontrole nad ;prome-tom z vinom in žganjem, je že danes nenadomestljiva in je več kakor gotovo, da bo zašla večina občin v kratkem v finančne težkoče. Tudi tukaj je prišla katastrofa sredi proračunskega leta, ki se krije pri občinah s koledarskim letom. Za kritje izpadka rednim potom torej v tekočem proračunskem letu ne bo mogoče poskrbeti in se bodo morale občine zadolžiti. S tem pa se bodo bremena občin, ki so itak že ogromna, še občutno množila.
Za tekoče proračunsko leto bo treba torej nadomestiti izpadek na do* liodkih, za bodoče proračunsko leto pa bo treba računati že z zakonito omejitvijo občinskih trošarin na vino, žganje in špirit navzgor in se bodo morali sestaviti proračuni na popolnoma novi podlagi, ker pobirajo skoraj vse občine te trošarine v izmeri, ki presega daleko' s trošarinsko novelo določeni maksimum.
Kakor smo že omenili, ima večina občin razun dohodkov iz trošarin, pomembnejše dohodke samo še iz doklad k državnim neposrednim davkom in je torej jasno, da se bodo morale izdatno zvišati občinske doklade k neposrednim davkom. Te doklade se gibljejo danes okoli 50%, je pa tudi precej občin, v katerih znašajo celo 100%' in tudi več. S tem zvišanjem doklad pa bodo obremenjeni med drugimi tudi vinogradniki in ravno le-tem se je baje hotelo z ukinitvijo državne in banovinske trošarine na vino in žganje pomagati.
Takšen bo torej finančni efekt tega zakona. Kakor vidimo, bodo posledice v finančnem oziru za državo, banovino in občine jako občutne odnosno so že danes občutne in se ne bodo dale lahko in enostavno, kakor si marsikdo misli, odpraviti.
Pričetek gradnje Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem
Izredni občni zbor delničarjev, ki je bil 21. junija t. L v Laškem, je' ovrgel vse pomisleke.
Nikdo ni pričakoval, da bo na sklicanem izrednem občnem zboru tako obilna udeležba. Bilo je 135 delničarjev in to iz vseh, tudi oddaljenih krajev dravske banovine. Zborovalci so bili vsi, ne samo številčni udeležniki, marveč tudi ugledni možje — gospodarji Mogočen je bil vtis na opazovalec tega zbora.
Predsednik g. Ciril Majcen je uvodoma pozdravil gospoda notarja dr. Prana Prislana iz Laškega, kakor tudi vse zborovalce, spomnil se je umrlih delničarjev Karbaša, Zgonca, Kolimana, Cepuša, dr. Jerale, Koširja, Germutha, Stepiča in Petrine TropoVe.
Dnevni red je bil sledeč: 1. Poročilo upravnega sveta; 2. odobritev odaje gradbenih del in strojnih naprav pivovarne; 3. sklepanje o zgradbi lastne sladarne in tovarne kvasa;
4.	sklepanje o znižanju delniške glavnice; 5. sklepanje o izterjanju nevplačanih delnic.
Vse točke so bile izčrpno in v pravem gospodarskem smislu obravnavane.
Predsednik upravnega sveta je v svojem poročilu v glavnem izvajal naslednje: Upravni svet je ta izredni občni zbor sklical na lastno ini-cijativo. O vsem, kar je na dnevnem redu, je bilo sklepano sicer ,že na ustanovnem občnem zboru, vse to je bilo upravnemu svetu in izvoljenemu družbenemu gospodarju že soglasno naročeno, naj izvrši, za kar je kompetenten tudi po družbinih pravilih. Toda z ozirom na to, da so baš v tem vi pretečenem letu nastopili z veliko naglico težki in zamotani gospodarski časi, ker se na gibanje vseh gospodarskih panog gleda s posebnim kritičnim očesom, se je upravni svet odločil, da se pogovori še ponovno z delničarji družbe in dobi tolmačenje in izraz o njih mnenju k stvari, ter tako ostane gospodar družbe zvest pravilu, da upravlja in vzpostavlja podjetje pivovarne v kontaktu in sporazumu z družino delničarjev, skratka — demokratično.
'S tem je dana edina možnost, da gg. delničarji čujejo vse, kar jih zanima, kajti s časopisnimi vestmi jih je težko o' vsem informirati, pa tudi interesi onujoče se pivovarne bi bili lahko s tem oškodovani. Nekateri časopisi so nam tudi nenaklonjeni. Tako naj n. pr. navajam primer, da je pred nekaj tedni prinesel nek slovenski dnevnik notico, v kateri namiguje, da ni prav, če bomo pivovarno gradili. Poslali smo takoj na to temu dnevniku pojasnilo in ugovor, a. je bil ta dopis odklonjen, niso ga hoteli objaviti. Mnogo le tudi ustmeno prenašanih vesti, ki krožijo med delničarji in še več se,veda med nedelničarji. Vržene so iz znane nam nasprotne kovačnice z namenom, da bi nam škodovale. Nekatere so izmišljene prav spretno in s preračunanjostjo, da, če se vsega že ne bo verjelo!, pa vsaj nekaj. Na take vesti naj delničarji tudi dobe pojasnila in stvarne ugotovitve, radi tega je upravni svet smatral potrebnim, sklicati izredni občni zbor.
Vesti, ki se jih čuje in prenaša, niso nobena izmed njih kaj novega. Vse je ono staro, kar smo že neštetokrat ugotovili, kako brez vsake podlage je. Toda, ker ti naši nepri-jatelji nočejo prenehati, se moramo s temi prežvečenimi otrobi brez stvarne vsebine pač baviti. Od kod so te vesti, kdo jih lansira, čigav interes je, da bi imele kaj uspeha v našo škodo? Ta vprašanja si moramo kot prva staviti. Ali je nanje težak odgovor? Ali ni vsakomur čisto jasno, če količkaj pomisli, od kod prihajajo in za čigav interes izvirajo? — Z osnovanjem naše gostilničarsko pivovarne je postavljen mejnik. Na eno stran tega mejnika smo mi, na drugo pa jo samo ob sebi razumljivo postavljena fronta neprija-
teljev. Ti neprijatelji kriče kot deca, ki se ji odteguje cucelj. Nas imajo za sovražnike, ki jim hočemo odvzeti po krivici držano svojino — Komu naj verjamemo? Ali vestem z one strani mejnika, ali kričanju, jadikovanju, kritiki, zavijanju, grožnjam od njih, ali samim sebi, odnosno upravnemu svetu svoje družbe?
»Vso bodete izgubili, kar bo v to Vašo gostilničarsko pivovarno zazidano«! To je trditev, ki se jo zelo pogosto čuje. K temu se nehote postavi vprašanje, zakaj se na primer ne preneha izkuhavati pivo v sedaj obstoječih pivovarnah. Ali so morda njih lastniki teh tako velikodušni in radodarni, da svoje premoženje dele mod gostilničarje in konsumente? Odkod imajo ti lastniki premoženje, s katerim se na prsa trkajo? Odkod so imeli in imajo ti lastniki nakupi-čeno premoženje za pokopavanje vseh bivših pivovaren zato, da se jih preda razvalinam? Kakor taka trditev izhaja očividno iz onemogle jeze, tako nas žali, ker je s tem toliko rečeno. kot da smo vsi gostilničarji, vsi delničarji z upravnim in nadzorstvenim svetom vred, gospodarski otroci brez vsake kalkulacije! Želeti bi bilo, da bi taki modrijani sede-
li	sedajle tu med Vami, da bi videli Vas gospodje delničarji in občutili pezo, ki jo tvori Vaše število, Vaša resna možatost in gospodarska izkušenost!
»Stanovanjsko hišo so napravili za gospode upravne svetnike, zakaj so jo postavili preje kot pivovarno, poglejte, delničarji, kako slabo gospodarijo z Vašim denarjem«, pravijo. Boljše naj bi toraj bilo, da bi za gradnjo potrebne poslovne in pisarniške prostore, ter stanovanja za nadzorstvo postavili provizorno, ter tako vrgli sto ali stopetdeset tisoč v vodo, mesto, da smo nekaj zraven dodali in zgradili tako kot trajno ostane. S takim pričetkom se gradi vendar vsako tovarniško poslopje. S kakimi izdatki in kako se je zgra- , dilo, bodete čuli iz tehničnega poročila našega upr. svetnika g. inž. Uh-lifa in oglejte si jo prosim po občnem zboru na licu mesta. Prepričali se bodete, da je tako solitinc in za tako ugodno ceno zgrajena, da če že o tem govorimo, moramo edino to lconštatirati, da je s tem naše družbeno premoženje pridobilo.
»Sedaj je vendar kriza, kaj pa mislijo, da se sedaj spuščajo graditi« se tuli čuje ugovarjati. »Toliko in toliko podjetij je dandanes faličnih, tukaj pa novo pivoVarno zidajo!« Kaj naj petem rečemo onim, ki v brez-potrebni zbeganosti dvigajo denar, da kupujejo vsevprek hiše hi razna posestva. Vse take sedanje kupčije so z malimi izjemami visoko preplačane Deln. družba naše pivova rne se je ustanovila pred to krizo. Kriza pa ni povzročila poviška cen za nove zgradbe. Sedaj je baš čas, ko se bo lahko zgradilo in nabavilo vse potrebno po tako nizkih cenah, kot nikoli več. Delavna moč in materijal je danes pod ceno, kot ne bo več, kakor hitro! se preobesi čas sedanje krize. Kolika je razlika v cenah v primeru na naš proračun pred enim in pol letom, bomo slišali iz referata našega g. inž. Uhliča. K ali or je ta kriza splošen gospodarski udar, tako je nam pravzaprav dobrodošla. Omogočila nam je, da bomo delniško glavnico lahko znižali od 15 na 10 milijonov, kakor je to dano na 4. točko dnevnega reda. Razmotrivajte prosim, če bi bilo res pametno čakati, da pridemo v dražji čas, premislimo prosim, če bi bila res gospodarska modrost z vplačanim denarjem in iztirjanjem zapadlih vplačil čakati, med tem, ko mimo nas vsakdo v galopu hiti z denarjem v nepremičnine!
»Že letos v jeseni bo ta gostilničarska pivovarna likvidirana. Vsak bo dobi; samo 50% nazaj ali pa še manj. Denar imajo' naložen brez obresti in noben ne ve kje. Nastavljenih imajo vse polno drago plačanih uradnikov, kar po 4, o ir, 6 tisoč
jih plačujejo. Upravni in nadzorni svetniki si zaračunavajo mastne zneske« so klevete, ki smo jih tudi že slišali. O kaki likvidaciji govoriti, je smešno in pač samo pobožna želja gospodov, katerih interes bi to bil. Govoriti o slabem denarnem poslovanju, gospodarstvu in izkoriščanju pa je naravnost zlobna laž, ki meri na to, da bi se upravnemu in nadzorstvenemu svetu jemalo zaupanje Slišali bodete iz poročil sledečih gg. poročevalcev in ugotovili, kako varčno, prevdarno in s kako veliko požrtvovalnostjo se gospodari in posluje V resnici smo provizorno nastavili pivovarskega strokovnjaka, da do vseh potankosti prouči načrte strojne in celotne pivarske opreme še predno jo nabavimo. Mnogo je detajlov, ki jih je na našem prvotnem načrtu po svoji izkušenosti spremenil. Njegova plača je pri tem mali drobec od onega, kar bi nas stalo za preureditev že postavljene opreme. Upravni svet, ki je imel nad 25 sej in sestankov, ni vzel niti beliča za stroške. V Laško se vozimo na svoje lastne stroške! Poleg tega so nekateri člani skoraj stalno zaposleni, posebno gg. inž. Uhlir, Trop, Kramar in dr. Roš. Ce bi mi hoteli n. pr. samo ono delo, ki ga je do sedaj izvršil g. inž. Uhlir, plačati, bi to znašalo najmanj nekaj stotisočev dinarjev. Povejte prosim, prijatelji to vsem onim, ki se dajo z raznimi lažmi begati. Ne navajam tega zato, da bi iskal za člane upr. in nadz. sveta kako hvaležnost, ampak zato, da Vam dajem s tem podatke, ki jih, prosim, uporabite za obrambo mož, ki ste jih izvolili, obrambo našega podjetja, obrambo interesov nas vseh delničarjev!
Zelo mnogo se tudi že od vsega poi-četka čuje grožnja, kako nas bo neka pivovarna s konkurenčnim bojem že ob samem početku onemogočila, ki da ima za to pripravljene velike rezerve. ima rezerve, v zidovju jih ima, kolikor jih ima. če bo hotela res umazano konkurirati, tedaj bodo morali gg. delničarji dotične pivovarne napraviti zbirko za to, vplačevati bodo morali za to, da bodo izgubljali. Kdo to verjame? In ali je sploh mogoče, da bi bili vsi gostilničarji-del-ničarji, ki jih je nad 2.300, same šo-lobarde, ki nimajo nobene samozavesti, nobenega ponosa in ki bodo kar brž pustili svoje lastno podjetje na cedilu, na cedilu zato, da uničijo svoje podjetje in omogočijo zopet monopol ali kartel, ki bi jih po mili volii lahko izkoriščal!
Sliši se sem in tam trditev, ki naj bi ustvarjala nerazpoloženje, da bodo prišle vse pivovarne v naši drža-
vi	v brezdelje, ker je trošarinski zakon omogočil, da se vino vsled znižane obdačbe lahko tako po ceni prodaja. Noben zakon ni večen, tudi ta zakon je po mnenju vseh nas vsaj tu v dravski banovini samo nekak poizkus. Poizkus je bil nekaj let tudi zakon, da se ni moglo dobiti koncesije za izdelavo kvasa. Danes imamo to koncesijo v rokah, čeprav je marsikdo izmed nas dvomil, da jo bomo dobili. Zakon, ki je zabra-njeval, je padel. Možje, ki sklepajo zakone, so čuli in osvojili klic proti krivici. K temu klicu smo solidarno' z lastniki pekarn, trgovci in konsu-menti z našimi pogostimi in argu-mentaričnimi vlogami in intervencijami pripomogli mnogo tudi mi. — Pivo je danes res zelo obdavčeno, prej a!i slej pa bodo te obdavčbe tudi padle na nižjo mero. Pa tudi pri teh ni najti opravičbe za ceno. po kateri se prodaja. Saj stane danes ravno toliko, kot je stalo pred dvemi leti, dočim je cena ječmenu, hmelju in vsem surovinam za 50% nižja. — Konzum pive ne bo padal v naši državi, pač pa rasteh Statistika nam pove, da je potrošnja pive pri nas razmeroma z drugimi državami na najnižji stopnji. Pri nas so potoči letno n. pr. 12 do 15 litrov na prebivalca, drugod pa tudi 200 litrov in to v državah, ki so tudi razmeroma toliko vinorodne kot naša. Denar, na-
ložen v delnicah pivovarne bi bil siguren tudi, če bi bila Last le par deset delničarjev, 100% sigurnost za pravo rentabiliteto pa je, ker bo ta pivovarna večinska last gostilničarjev. — V Francii so počeli gostilničarji s svojimi pivovarnami že pred 35 leti. Danes je tam, zlasti v severnem delu Francije v rokah gostilničarskih delniških družb že nad 70% vseh pivovaren! — V Feldbachu v Avstriji so gostilničarji predlanskim odprli svojo lastno pivovarno na isti podlagi kot bo naša, ki je takoj prvo leto pokazala kolosalen razmah. To tam, kjer je polno že obstoječih pivovaren v najhujšem konkurenčnem boju.
V	zadnjem času se mnogo govori o nekaki fuziji naše del. dražbe s pivovarno Union v Ljubljani, češ da bomo gradnjo lastne pivovarne opustili in pristopiti s kapitalom k Unionu. Nekateri obračajo te vesti tudi j že tako, da smo gotovi člani uprav-| nega sveta prejeli mastne podkupnine Resnice je na tem le toliko, da je nas neki denarni zavod, ki je lastnik večinskega paketa delnic Uniona, povabil s predlogom, da bi mi opustili svojo pivovarno, on pa da bi dal nam delničarjem v odkup delnice Uniona. Kot gospodarji naše družbe smo si šteli v dolžnost ta predlog obravnavati, da se izognemo vsem zavijanjem, ki bi se nemara pojavila. Toda povedali so nam, da bi nam dali par tisoč delnic po kurzni vrednosti (izmed 240.000 delnic!) in par mest v upravi. Mi smo zahtevali, da nam dajo na razpolago polovico delnic po nominalni vrednosti. Zahtevali smo, da bi morali imeti naši delničarji odločilen vpliv. Toda zasmehovali so nas, omalovaževali in bagatelizirali so našo družbo. Soglasna sodba celotnega upravnega sveta je bila, da je njih namera, naš pokret zavlačevati. Dali nam niso nobene zasne izjave, kako in kaj mislijo, neizpodbitno pa. je, da je bil njih pravec samo tak, ki bi Vam gostilničarjem in delničarjem ne doprinesel nikakega haska. Kakih ugodnosti bi morda bil deležen kateri izmed nas članov upr. sveta. Za take kupčije pa mi nismo. Smo, hočemo biti in bomo vredni Vašega zaupanja. Vas vseh delničarjev interes je naš interes in nedotakljiva stvar. Mi se v našo pivovarn, družbo nismo osnovali zato, da bi sklepali kupčije in fuzije, ki bi naš gospodarski pojav pritisnile ob steno, ali pomenjale celo kako sramotno izigranjo! Naš dosedanji skupni trud, složen nastop, soglasni sklepi, vsa zborovanja, duševne in matei’ijalne žrtve številnih naših tovarišev, idealizem kristalne nesebičnosti vseh delujočih ne sme biti predmet brezplodja, seme brez kali! Ne sme biti zopet tako, kot je bilo pred 20 leti, da bi odnehali in čakali morda na čudež, ki bi nasi rešil podložnosti izvestnih skupin špekulantov, kar bi bila neizogibna posledica. Do krvi bi trpeli materijal-no in sram bi nas bilo do mozga. Preklinjali bi sami sebe, preklinjali bi nas zanamci!
Morda ste tudi že čuli ugovore proti naši pivovarni z motivacijo, da se je neka pivovarna »nacionalizirala« in da ni prav iz narodnogospo-darskih ozirov, če se ji kot konkurenca postavimo. To je zelo prozoren in šepav argument. Izkušnje nas uče že takozvane nacionalizacije raznih industrij in podjetij, da se pod takim naslovom skriva marsikaj in da je stvarno stanje čisto nekaj drugega Pred nekaj tedni sem pd-slušal predavanje o vzrokih krize. Navajalo se je gospodarsko nacionalizacije TPD, KID in z njimi v zvezi Slavonsko banko. Človeku se morajo ježiti lasje pri ogromnih številkah vrednosti narodnogospodarske ima-viue. ki je od nas odtegnjena. To so kričeči svarilni opomini, da se za sam naslov »Nacionalizacije« ne smemo več kar tako enostavno in naivno ogrevati. Zavedajmo se tudi, da go časi z velikansko naglico spreminjajo. Toda ne v smer, ki bi kaza-
la naši široko zasnovani delniški pivovarni slabo, pač pa po vseh znamenjih tako, kot ne bo več dobro raznim predvojnim in povojnim družbam. ki so si vzele posamezne produkte v monopol, v korist nekaj peščic ljudi. To je tudi leglo današnje težke krize. Sistem današnjih zapovedujočih, samooblastnih pivo-varen in kvasarn se bo moral zrušiti, sistem, da se vdinja cele mase naroda za kupičenje in vlačen je kapitala nekaternikom, se bo moral odpraviti in s tem odpraviti možnost odtegovati narodni kapital čez meje naše domovine, pa čeprav bi to bili oni, ki nosijo ogrlice z velikim napisom: »Jaz sem nacijonalenl« To mora priti neizbežno povsod v vseh panogah gospodarstva, ne samo v pivovarski industriji. Kriza ne more večno trajati. Toda ko bo preslana, bomo morali porabiti izkustvo, ki ga imamo in odpraviti vzroke za zopetno krizo. Mi smo pripravljeni, čez tri tisoč nas je, mi bomo edino ono pravo nacijonalno gospodarsko podjetje!
Če naj današnji zbor, častiti delničarji, govori o krizi, ki bi zadevala našo drubo, je to edino ona kriza, o kateri moramo radikalno spregovoriti, ki se ji pravi kriza zaupanja v nas same sebe. Ce bomo storili sklepe v tej smeri, tedaj je sigurnost in hitro dosegljiva bodočnost našega podjetja večja kot si jo more misliti največji optimist:
(Zborovalci so poročilo predsednika priznali z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.)
Vprašanja in odgovori:
Vprašanje: »Podpisal sem 10 komadov delnic Gostilničarske pivovarne v Laškem. Dotični agent mi je obljubljal, da bom dobil, Če vzamem delnice, zalogo pive, pod katerim pogojem sem delnice vzel. Ali sem jih primoran plačati? (M. Ž. v C.).
Odgovor:	»Akviziterji, ki jih je
imela gostilničarska pivovarna za nabiranje delničarjev, so bili pooblaščeni edino za oddajo delnic na podlagi pogojev, vsebovanih v Začasnem potrdilu. Če so obljubovali kake ugodnosti, so storili to brez pooblastila in ni gostilničarska pivovarna vezana na njihove obljube. Plačati boste morali delnice, da si ne nakopljete nepotrebnih stroškov.«
Vprašanje: »Dobil sem opomin advokata, da moram plačati prevzete delnice gostilničarske pivovarne v Laškem do 1. VIII. t. 1. Jaz sem se zavezal delnice plačati v obrokih in sicer za vsako po Din 28 mesečno. Na račun sem plačal Din 280.—, delnic imam 10, torej še niso vsi obroki dotekli Ali moram plačati do 1. 8. ves znesek in stroške?« (I. L v Li.>.
Odgovor: Plačati morate le toliko obrokov, kolikor jih je dospelo do
1.	8. v plačilo. Ostanka Vam še ni treba plačati, vendar se držite na-daljnlli obrokov. Advokatove stroške bo treba plačati, ker se niste obrokov držali. Informirali pa smo se pri upravnem svetu gostilničarske pivovarne in dobili odgovor, da se ne bo zahtevalo advokatskih stroškov od onih, ki se bodo opominu v redu odzvali.«
Vprašanje: »Ali se bo res pričela gradnja pivovarne, ali je to v teh težkih časih priporočljivo?« (Fr. R. v K.)
Odgovor: »Z gradnjo pivovarne se bo pričelo še ta mesec. Popolnoma nova, moderna strojna oprema je pod silno ugodnimi plačilnimi pdgo-ji in pc zelo nizki ceni kupljena, čas je ugoden, ker so se materija! in delavne moči znatno pocenile Glede rentabilnosti in uspevanja tega podjetja ni nobenega dvoma, ker je to gostilničarsko stanovsko podjetje in bodo gostilničarji odjemalci piva. Uspeh je zagotovljen.«
Vprašanje: »Ali je res pričakovati povišanja trošarine na pivo?« (R. K. v S.'.
Odgovor: »Brezdvomno se bo trošarina na pivo povišala, čemur pa se bedo morali gostilničarji z vso silo upirati. Smatramo, da vprašajte to z ozirom na gostilničarsko' pivo-
varno ter Vam z mirno vestjo odgovarjamo, da ta trošarinski povišek ne bo zadel gostilničarsko pivovarno, ker je krog sigurnih odjemalcev gostiln, pivovarni zasiiguran in bo pivovarna uspevala tudi s proizvajalno kapaciteto 20—25.000 hi. Vse večje pivovarne bi pri tako nizki proizvajalni kapaciteti morale propasti.'«
Zapisnik
izrednega občnega zbora Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki se je vršil dne 21. junija 1932 v hotelu »Savinja« v Laškem s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo upravnega sveta;
2. odobritev oddaje gradbenih del in strojnih naprav pivovarne;
3. sklepanje o zgradbi lastne sladar-ne in tovarne kvasa;
4. sklepanje o znižanju delniške glavnice;
5. sklepanje o izterjanju nevplačanih delnic.
Občni zbor je sklican za pol 10. uro. Predsednik upravnega sveta g. Ciril Majcen otvori občni zbor ob pol 11. uri in povdarja, da se je otvoritev zavlekla zaradi verifikacije glasovnic in pooblastil ter konstati-ra, da se je občnega zbora udeležilo 110 delničarjev, zastopajoč (s pooblastili vred) Din 3,261 000.— podpisane delniške glavnice, kar presega v pravilih za sklepčnost predvidenega kapitala.
Spominjajoč se na to preminulih delničarjev, je pozvai g. Majcen zborovalce, da počastijo njih spomin z dvigom raz sedežev, kar se je zgodilo
Nato je podal g. Majcen obširen referat o dosedanjem poteku cele akcije, o poskusih protivnikov akcijo ovirati in sploh o vseli bistvenih točkah, tičočih se podjetja.
Referat g. predsednika tvori posebno prilogo tega zapisnika.
Po njegovem referatu so podali svoja poročila ostali upravni funk-cijonarji i. s. gg.: Inž. Uhlir, tehnično poročilo, Jos. Kramar, blagajniško poročilo in Ignac Trop splošno poročilo.
Referati omenjenih funkeijonarjev tvorijo istotako posebno prilogo k zapisniku.
Za temi je podal svoje poročilo, nadomestujoč predsednika nadzornega sveta g. Ogrič iz Novega mesta. ki je izvajal sledeče: Pred nekaj dnevi smo imeli sestanek gostilničarjev pri g. Windiseherju v Novem mestu, na katerem je vladalo napram naši akciji zelo pesimistično razpoloženje, ki je celo mene deprimiralo, ker nisem bil orijentiran o stanju položaja in delovanju našega podjetja. — Bivši predsednik g. Kavčič nas sploh ni obveščal o tekočih zadevah in ni skliceval sej. — Jasno je, da smo bili člani nadz. odbora vsled takega postopanja in še več zaradi defetističnih vesti o pravem položaju docela desorijentirani. šele pri pregledu, ki smo ga izvršili včeraj, jaz in gg. Kovač, Wagner, Kandušar, Juvančič kot člani nadz. odbora, smo iz knjig in prilog dobili jasno sliko in prepričanje, da bO bile vse te vesti zgolj tendenci j ozne izmišljotine ter smo prišli do zaključka, da se je godila članom upravnega odbora s takim blatenjem velika krivica. Predlagam, da se jim da v dokaz neomejenega zaupanja in priznanja za njih požrtvovalno, nesebično in vzorno delovanje razrešilni-ca.
Predsednik gosp. Majcen je dal ta predlog na glasovanje in je bil soglasno sprejet.
Dodatno k svojemu poročilu je pripomnil g. Ogrič še sledeče: Gostilničarska zadruga v Novem mestu me je pooblastila, da predočim da-| našnjemu zboru dejstvo, da našemu | napredku in celi stvari najbolj to j škoduje, ker smo razdeljeni na dve j zve?i, vsled česar predlagam unifikacijo zvez, s čemur bodo tudi interesi skupni.
K besedi se je oglasil nato gosp. Elsbacher, veletrgovec iz Laškega,
ki je izvajal sledeče: Dovolite slavna gospoda, da kot domačin in star trgovec, ki deluje že dolgo vrsto let v raznih organizacijah, podam tudi jaz o stvari svoje osebno mnenje v trenutku, ko se odločuje gradnja Gosti) ničarske pivovarne.
Zgradbo tega velevažnega industrijskega podjetja je iz gospodarskega vidika najtopleje pozdraviti, ker gre pri tem ne samo za interese delničarjev, temveč v veliki meri tudi za interese konsumentov. Gradnja pivovarne je tak edinstven pojav, s katerim se ne more ponašati nobeno drugo industr. podjetje, ker znači ta korak stanovsko osamosvojitev. Ravno ta moment pa jasno pobija dvome črnogledov, češ, ali bo novo gospodarsko podjetje imelo zadostni krog odjemalcev in ali so dani pogoji za njegovo prosperiteto. ker je ideja vznikla iz načela osamosvojitve.
O	podrobnih načrtih gradnje in podjetja samega nisem bil poučen. Ugodna poročila upravnega sveta pa jasno dokazujejo, da je gradnja pivovarne tudi v današnjih prilikah mogoča in prosperitota zagotovljena, kar me je privedlo do prepričanja, da moram glasovati za predlog takojšnje gradnje pivovarne, uver-jen, da bodo sledili mojemu vzgledu tudi oni delničarji, ki sd dosedaj oklevali. Ta soglasna odločitev naj bo dokaz naše trdne in nepreklicne volje.
Obenem predlagam, da naj današnji zbor izreče vsem cen j. članom upravnega sveta za njihov prekomerni in požrtvovalni trud pri vodstvu predpriprav najtoplejšo zahvalo, ki naj bo izraz naše hvaležnosti za njihov trud, zgubo časa, stroške in obenem uničujoča kritika natol-vecanja protivnikov. (Zborovalci so sprejeli govor gosp. Elsbacherja z velikim vtisom in ga živahno akla-nurali.)
G predsednik Majcen povdai ja na besede predgovornika, da je s tem že načeto vprašanje 2. točke dnevnega reda in prosi, ako žel: k tej točki še kdo besedo, nakar se oglasi ‘g. Dolinšek iz Hrastnika, povdarja-joč: Delamo že drugo leto in danes smo končno tam, da lahko res že jutri začnemo z gradnjo pivovarne, ki jo ne smemo več odlašati, kajti mi si ne bomo pustili več diktirati cen pive. Primerjajte samo razliko v ceni med pivom in vinom v predvojni dobi in med današnjimi cenami če danes glasujemo za gradnjo, nas bo čula cela Slovenija in gotovo ga ni ozkosrčneža, ki bi še okleval. Ko smo upravni odborniki prevzeli poverjena nam častna mesta, nam ni šlo pri tem za čast, temveč zgolj za korist podjetja in delničarjev in zavest, da smo to dolžnost v polni meri izpolnili, nam bo v zadoščenje, a zanamci naj delo nadaljujejo in uživajo sadove podjetja, kateremu smo mi postavili temelj.
2fa g. Dolinškom se oglasi k besedi g Herman Posti/iz Bistrice pri Mariboru, ki je prečital predvsem dopis Gostilničarsk e zadruge ozir. Zveze v Mariboru, v katerem smatra le ta, da naj bi se gradnja •/ ozirom na današnje gospodarske prilike zaenkrat še odložila. Mislim, nadaljuje g Posti, da ni nihče nasproten akciji, videč, kaj se je vse storilo med tem Ozirati pa se moramo vsekakor tudi na one, ki so v nekdanjih boljših časih več delnic podpisali, kot jih zamorejo danes plačati. Dopis Zveze sicer pri odločilnem glasovanju ne pride v poštev, jaz pa sem storil le svojo dolžnost in hotel Vas zgelj opozoriti na to, da varujem naše člane.. Verujte mi, da bi bila nesreča, ako začnemo z gradbo in bi jo ne mogli končati. MI vsi dobro vemo., da danes ni več na razpolago toliko denarja, kot nekoč. Zatorej bodimo previdni, ker bi bila škoda, ako bi naša stvar trpela.
Nato se oglasi k besedi g. Žuraj Ivan iz Slov. Bistrice, ki se dotakne predvsem poročila nadzornega odbora, češ, da je bilo od g. Ogriča neprevidno, da ni podal točnih podatkov o vplačani glavnici. Marsikdo, ki je bil še sedaj v dvomu o uspehu akcije, bi morda ravno po teh števil-
kah jjrišel do nasprotnega prepričanja. Jaz za svojo osebo sem za gradnjo. neobhodna potreba pa je, da se ugotovi predvsem, koliko podpisanega kapitala je faktično že vplačanega, da. dobimo jasno sliko, ako tudi finančna plat zmore vse investicije, ki jih je navajal g. inž. Uhlir v svojem tehničnem poročilu. Povdar-jam, da je gradnja pivovarne v današnjih razmerah priporočljiva, treba pa je podati ljudem jasno sliko, ker bi bila največja napaka ako bi se moralo delo prekiniti v/ finančnih razlogov. Mi bomo skušali vsak v svojem okraju vzpodbujati podpisnike delnic k rednemu odplačevanju. Priporočam zborovalcem, da glasujejo za gradnjo. Upravnemu svetu pa polagam na srce finančno plat, tako pri gradnji sami kot pri nabavi strojev, katere bomo pri splošni današnji krizi tem ceneje dobili, ako jih takoj plačamo. Prepričan, da upravni svet teh vprašanj ne bo pustil iz vidika, priporočam še enkrat, da glasujete za.
Slično vprašanje, koliko delnic je podpisanih in koliko delniške glavnice je do danes vplačane, je stavil tudi g Podboj iz Ribnice.
Nato se je oglasil k besedi g. dr. Roš, župan iz Laškega in izvajal sledeče: Mi smo trgovci in Vi aobro veste, da nobeden trgovec ne bo dal iz rok svojih kart, ako bi bil: pri tem tangirani njegovi interesi.
Član upravnega odbora g Kramar Vam je podal točno sliko o dejanskem stanju, kar je, smatram, položaj popolnoma pojasnilo. Podpisanih in sigurno odplačljivih delnic je za Din 7,000.000.— in preostane torej nekake 4K milijona, čijih podpisniki se plačilnim opominom niso odzvali, akoravno bi pretežni del istih te lahko takoj odplačal. Imamo torej Din 9,000.000.— zasigurardh. Iz tega pa izvirajo' draga vprašanja, t. j. kako z izterjavanjem zaostalih delniških obrokov (§ 5 pravil). Ko smo šli nekoč v fronto, smo se ozrli na desno in levo, ako gredo z nami tudi naši tovariši. Istotako je tudi s podpisniki zamudniki. Seveda mi ne bomo gnali na boben onili nesrečnežev, ki jih je pritirala današnja gospodarska kriza v bedo, nasprotno pa bomo proti onim, ki lahko plačajo, postopali rigorozno.
Drugo vprašanje je gradnja pivovarne oz. takojšnji začetek te gradnje Da se je tvar zavlekla, so edini vzrok delničarji zamudniki,, h čemur so nekatere prisilile razmere Zamuda pa ima zopet to dobro stran, da smo s tem mnogo profiti-rali na cenah pri gradnji sami in pa pri nabavi strojev, kakor ste to razvideli iz poročila g. inž. ijhlifa.
Če začnemo takoj graditi, bomo čez 8 mesecev že lahko točili lastno pivo; ako pa bomo zadevo odlašali ad kalendas graecas, potem bi pa bil seveda uspeh iluzoren. Hmelj se sadi takrat, ko so cene najvišje. Gradnja pivovarne je torej imperativni zahtev.
Mi moramo imeti pred očmi predvsem ščitenje interesov našib delničarjev in naše družbe. S tem je v tesni zvezi vprašanje, ako so izterljive vse podpisane delnice ter drugič, ako bodemo dobili pravočasno nakazila v denarnih zavodih naloženega denarja.
Pri oddaji del bodemo morali sklepati pogodbe, sklepali pa jih bodemo tako, da se bo moral prevzemnik v danem primeru tudi z bančnimi nakazili zadovoljiti in se bo moral on nato trgati z denarnimi zavodi glede izplačila. Mi dobro vemo, da je takih podjetnikov dosti, ki bi pre-vze’i dela tudi pod temi pogoji, ker je stavbno gibanje skrajno padlo in vsak. podjetnik pač gleda, da si ohrani svoj kader izvežbanega delavstva in ga kakorkoli mogoče zaposli tudi brez večjega lastnega dobička
Kar se tiče ofert glede dobave strojev, imamo od raznih tvrdk že fiksne ponudbe, ki čakajo samo še Vaše pritrditve in bodite uverjeni, da se bo odločil upravni odbor go-itovo za najcenejšo ponudbo in pa za najmodernejše stroje.
Kar zadeva časopisnih vesti glede
pacanja konsuma piva, se jaz bolj bojim tega, ko ne bodemo mogli ustreči vsem našim odjemalcem in zadostiti naročilom.
Od članov upravnega sveta ni dobil nihče niti ficka za njegovo delo in trud. Nasprotno. G. inž. Uhlir nam je popolnoma resno izjavil, da rad plača mesečno Din 4.900.— samo, da ga razrešimo. Bodite prepričan’, da ni v nas nikakega požel j e-nja po upravnih mestih in je to veliko breme, ki smo ga prevzeli in delo' še ni končano. Ako pomislimo, da je ravno naš tehnični referent g. inž tlhlif zastavil vse svoje sposobnosti in znanje v korist ideji, ne sme biti tu nikakega oklevanja glede pričetka gradnje.
Ravno iz teh razlogov bodemo morali prisiliti zamudnike, o1 a storijo svo.io dolžnost in ko bodo to storili, j ne bodo nič manj navdušeni, kot I smo mi za stvar danes.
Kar se pa pomislekov tiče, zakaj graditi še eno pivovarno, ko imamo v Sloveniji že staro pivovarno, bi to primerjal s kmetom, ki ima star, zanemarjen svinjak, v katerem mu letno pogine toliko in toliko prašičev a graditi novega se zdi zopet šteti lepe denarce. Isto je s starimi pivovarnami, ki imajo zastarel ustroj čegar modernizacija bi stala ogromne vsote. Da pa je odjem laškega piva zasiguran, dokazuje najbolj tipanje nasprotnikov (Kreditni zavod, »Union«). Res je, da, se je tozadevno vršila gotova korespondenca, pri čemur smo imeli mi pred očmi zgolj interes delničarjev. Nasprotno pa smo se o ponudnikih uve-rili, da iščejo le svojo korist, hoteč se znebiti gotovega paketa delnic, ki sc zanje balast in bi bili nam morda koncedirali par upravnih mest. Na taki podlagi so se seveda pogajanja prekinila.
Ali smo Vas danes poklicali, ker hočemo glede gradnje in dobave str«;jev slišati tudi vaše mnenje. Prilike za to so danes, kar se cen tiče, skrajno ugodne. Drugič pa odlašamo celo akcijo že dve leti in jo ne smemo še dalje odlašati. Ko pa bo prišlo naše pivo v konsum, bodete ta korak le pozdravili in začeli se bodo zg.ašati novi delničarji, kot se oglašalo že danes. Ne strašite se ovir. Premagal jih bo upravni odbori Ako pa tega ne bo zmogel, pa vas bode zopet poklical. Edina ovira ja še, katero bodemo tudi premagali, to so zamudniki. Dragih ovir pa ni. Kar se detajlov tiče, govore številke, ki so vsakemu na razpolago v pisarni.
Sc ni dolgo od tega, kar me je neka veleugledna osebnost opozorila, da mogoče vendar ni današnji čas primeren za gradnjo pivovarne, ker bi znal neuspeh pasti na stranko. Odgovoril sem mu, da mi ne poznamo nobene stranke in nobenih zasebnih interesov, temveč samo eno, to je: stanovski gostilničarski in interes konsumentov. Naše podjetje je in bo stanovsko, nestrankarsko in nepolitično!
Reasumirajoč izvajanja predgovornikov je dal g. predsednik na glasovanje predlog takojšnje oddaje gradbenih del in strojnih naprav pivovarne.
Predlog je bil soglasno z navdušenjem sprejet.
K besedi se je oglasil nato gosp. Zdravič iz Kočevja (nedelničar) v imenu zadruge gostilničarjev Kočevje ter omenja, da je v Kočevju malo navdušenja za to velevažno akcijo, katero je samo pozdraviti, ker pomerila rešitev od kartelov.
Mnenja sem pa, da bodo tukaj finančne težkoče, ker danes ni dobiti denarja iz bank. So pa med nami tudi delničarji, ki jim je skoraj nemogoče plačevati delniške obroke Od podpisanega kapitala so 4 milijoni Din dvomljivi glede izterjanja. Podpisniki tega zneska so po večini mali posestniki in obrtniki. Ali jih hočemo pognati izpod lastnih streh? Morda pa bi se lahko našei kak drug izhod? Zato je moje mnenje in tudi mnenje naše zadruge, da bi se gradnja odložila za eno leto.
Šušljalo se je tudi nekaj o prodaji pivovarne. Kaj je na tem resnice, ne vem. Da pa je bilo nekaj na stvari,
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
uporabljajte
ROGAŠKO SL9TIN0
vrelec WTEMPEL“
ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na-domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in
ima dober okus.
— Dobi se v vseh boljših trgovinah —
dokazuje pismo, ki ga je pisal gosp. | Majcen g. Kajfežu.
Prečitajoč to pismo, se sklicuje g. Majcen predvsem na pogajanja, ki so se v resnici vršila in ki so jih že predgovorniki omenjali. Kar se tiče g. Kajfeža iz Kočevja, omenja gosp. Majcen, da je res zahteval od njega seznam vseh gostilničarjev in delničarjev in število podpisanih delnic. Iz pisma samega pa razviditei, nadaljuje g. Majcen, kako odločno sem tako predrzno zahtevo zavrnil. Jaz sem samo član upravnega sveta in torej nimam nikake pravice do kakih separatnih pogajanj, ker je za to kompetenten celokupni upravni odbor. Ta primer pa je samo en odlomek poizkusov naših protivnikov. Kakšen interes pa ima na stvari g. Kajfež, ki je podpisal samo eno delnico. na katero ni plačal niti še enega obroka, pa mi ni umljivo.
V	nadaljnem omenja nato g. Majcen že prej omenjena pogajanja z »Unionom«, ki so se vršila v Ljubljani. Imajoč v vidiku interes naših delničarjev, smo stavili kot prvi pogoj, da pridobimo 51% delnic, kar so nasprotni zastopniki z zasmehom zavrnili in izjavili svojo pripravljenost kvečjemu prepustiti 4 do 5 mest v upravnem odboru Do sklepa seveda na tej bazi ni moglo priti, izmenjalo se je sicer naknadno še par pisem, toda odgovori so biii vedno tako megleni, da smo uvideli, da imajo oni v vidiku samo lastni interes, vsled česar smo položili celo stvar ad acta.
G. Rregar iz Ribnice zahteva, naj bi se vse to obelodanilo v časopisju, da dobijo naši ljudje o stvari jasno sliko.
Prišedši k 3. točki dnevnega reda, t. j. sklepanje o sladami in kvasar-ni omenja g. Majcen, da bo fabrika-cija mogoča s stroji, ki ne bodo pre segali za celokupno gradnjo in stroje projektiranega kapitala 10 mili-jonoV dinarjev. Osobito, kar se slada tiče, so to velike carinske težkoče. Tudi glede kvasa so bile nove tovarno kvasa še do pred kratkem po trošarinskem zakonu nemogoče. Morda se je ravno naši ingerenci in trudu zahvaliti, da se je omenjeni zakon črtal in da imamo mi koncesijo za fabrikacijo kvasa že danes v rokah Po kratkem tehničnem poročilu g. inž. Uhlira, da predsednik predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet.
K točki 4. o sklepanju znižanja delniške glavnice navaja predsednik g. Majcen, da so dovedle do te odločitve spremenjene gospodarske prilike, vsled katerih smo prišli do prepričanja, da bo zadostovala naša prvotno zamišljena delniška glavnica in 10 milijonov, s katero je prospe-riteta še vedno v polnem obsegu zagotovljena. S tem znižanjem lahko razrešimo obveznosti onih delničarjev, kateri podpisanih delnic ne morejo plačati, s tem pa damo zopet drugim možnost pristopa. Pa tudi gmotni efekt, kar se dobička tiče, je večji, akd se razdeli na 10 milijonov mesto na 15 milijonov dinarjev.
Na pripombo g. Cilenška, Laško, zakaj naj bi se delniška glavnica znižala, odgovarja g. predsednik, da gre pri tem tudi radi taks. dočim glavnico po § 5. pravil še vedno lahko povišamo.
Predlog, da se glavnica zniža na 10 milijonov dinarjev, je bil nato soglasno sprejet
• K 5, točki, t. j. sklepanje o izterjanju nevplačanih delnic, se je oglasilo več delničarjev k besedi, i. s.: g. Žuraj iz Slov. Ristrice je bil za to, da naj bi vsak poverjenik, ki naj se danes prostovoljno javi, šel v svojem kraju od podpisnika do podpisnika ter ga opozori! na plačilo.
G. Posti iz Ristrice pri Mariboru priporoča, da naj bi se onim, ki ne morejo plačati, dovolil odiog plroti obrestovanju podpisanega zneska, tako, da bodo ostali še nadalje delničarji, dočim bi prisilno izterjava-nje napravilo le slab utis.
G dr. Roš se strinja s predlogom g. Žuraja, ker je tudi upr. svet za to, da se da zamudnikom 1 mesec odloga ter prosi delničarje, da obvestijo o tem zamudnike, ki naj po preteku enega meseca ali plačajo ali pa naj sporočijo, kdaj nameravajo in bodo' zmožni plačati.
G Dolinšek iz Hrastnika: ta sklep, t. i enomesečni od’og, naj bi se obelodanil tudi v časopisju, ker se bo na to notico gotovo vsak delničar oglasil. Kar pa se krajevnih poverjenikov tiče, dvomim na uspeh.
G. Zdravič iz Kočevja: Priporoča, da naj bi se z zamudniki solidno postopalo in ako ni drugega izhoda ev. zahtevalo vrnitev delnic.
Na to odgovarja dr. Roš, da kar se tiče vrnitve delnic, ne gre, ker so tol pravnoveljavne pogodbe in bi bilo to tudi protivno določbam pravil. V? a k, kdor je delnice podpisal, jih bo tudi plačal. Če pa jih kdo ne bo mogel, bo o tem odločal upravni svet.
G Ogrič iz Novega mesta: S cincanjem se bo razpoloženje le poslabšalo. Kako pa naj pridemo potom do podpisanega detyi. kapitala? Vaša dolžnost je, da greste kot organizatorji na delo in pojasnite ljudem resnico ter bodite prepričani, da bodo šli vsi stanovski tovariši z vami. Že enoletna zamuda je slabo vplivala na delničarje, še slabše pa bo, ako zamudimo še eno nadaljnje loto. Zatorej nobenega odlašanja več in uspehe bodete videli na prihodnjem občnem zboru.
G. Ota iz Celja: Priporoča:, da se da upr. svetu v tem pogledu popolno zaupanje in naj dela po svoji uvidevnosti v tem pravcu naprej.
G. šribar od Sv. Petra v Sav. dol.: Predlaga, naj bi se n. pr. gostiln, zadrugam sporočilo, koliko je še kdo dolžan in naj bi te opozorile svoje člane na plačilne obveznosti.
G. Posti iz Ristrice: Se sklicuje na dopis zadruge, ki ga je preje preči-tal in priporoča, da naj se one, ki ne morejo plačati, dalekomožno tolerira in ne pritiska s tožbami. Po-vdarja; da je storil s tem svojo dolžnost tako tukaj, kakor jo bo storil tudi doma.
Predsednik g. Majcen resumirajoč predloge predgovornikov, formulira to točko dnevnega reda v sledeči predlog: Tolerantni postopek napram gospodarsko šibkim in plačila nezmožnim, ki naj se jih v danem primem razreši obveze in odda delnice drugim.
Predlog je bil soglasno sprejet.
S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar je predsednik g. Majcen zaključil zborovanje s sledečimi besedami: »Z zadovoljstvom konstatiram soglasno izglasovanje tako važnega vprašanja, ki ga današnji rod in tudi pdtomci ne bodo ustvarili. Povejte doma, da je naša pivovarna,
kakor družinska hiša, ki ne sme in ne bo trpela nobenih klevet in splet-karenja. Izgnajte vsakega plačanca iz te hiše, ki je naša last in kdor dvomi na obstanku svoje lastne hiše, je izdajica svojih stanovskih interesov.
Jaz, kot tudi celokupni upravni svet in vsi vi smo veseli tako sijajne udeležbe in soglasnih sklepov. Pojdimo, pa povejmo vsem, da današnji kritični časi gospodarske depresije ne zadenejo nas, temveč naše protivnike.
Vsak dvom in vsako željo pa sporočite Gostilničarski pivovarni d. d. v Laškem in bodite prepričani, da bodete dobili takoj vsa potrebna pojasnila.«
S tem je predsednik zaključil zborovanje ob 13. uri 40 minut
Zapisnikar: Franc Jenko, Laško, overov. zapisnika: Ivan Šket, Laško in G v. Počiva všek, Trbovlje.
LAŠKO, dne 21. junija 1932.
Pozor gostilničarji!
V	zadnji številki »Kmetovalca«* se je spomnil neki I. Š., da je »Gostilničarski vestnik« februarja meseca pravzaprav prinesel članek z napisom »Narod pije — vinske krize ni«. Ker se nam ni hotelo verjeti, kako se nam krati naše pravice baš od nezavednih vinogradnikov, smo objavili tudi nekoliko slik. Kakor rečeno, smo že februarja objavili ta članek in je naravnost značilno, da se gosp.
I	Š. razburja šele po 5 mesecih v »Kmetovalcu« pod bombastičnim naslovom »Pozor vinogradniki!« V tem članku se nam očita od g. I. Š., da smo z odurnimi besedami blatili revne vinogradnike in zanika dejstva, ki smo jih iznesli v našem opisu Obžalujemo, da je imel ta članek tako slab vpliv, ker je tako dolgo časa lezel v kožo pisca, da se je šele po tolikem času preril do njegove srčne krvi. G. I- Š. naj bo potolažen, da ni bil sam razburjen, ker se je že preje razburjal neki slučajno visoko stoječ gospod, ne da bi mu ta jeza kaj pomagala. Mi vemo, zakaj se je pisec tega članka šele sedaj prebudil Najbrže sef mu neljubi ogorčeni protesti baš po krivdi zastopnikov vinogradništva uničenega gostilničarskega stanu. To, kar smo napisali, stoji, in ne črtamo niti ene besede, ker lahko dokažemo posamezna navedena dejstva v sto in sto slučajih. Poseganje v naše pravice od strani nerazsodnih in nediscipliniranih vinogradnikov, med katere štejemo sedaj tudi njihovega zagovornika g. I. Š. je rodilo nezaželjeno nasprotstvo. Mi gotovo nismo krivi nad tem trošarinskim zakonom, katerega kritizirajo ne samo gostilničarji, temveč tudi pravi vinogradniki, temveč je iskati krivce v družbi pisca g. I. Š. Dvomimo, da je pisec vinogradnik, če pa se je mogoče pri zeleni mizi razburil, spada potem vsekakor v oni krog, katerega stremljenje je, čimpreje uničiti gostilničarski stan. Prosimo ga, da se naj podpiše s celim imenom, ker si bo s tem napravil brezplačno reklamo. Taki neutemeljeni izpadi pa tudi ne bodo rodili zaželjenih uspehov, ker bomo še nadalje reagirali brezobzirno in tudi še vnaprej neusmiljeno bičali to stanje, ki so ga v svoji nepremišljenosti zakrivili baš zastopniki vinogradnikov. Hujše, kakor se nam godi, se nam ne more goditi, zato nam ni treba poznati nobenih ozirov. Kdo bo imel poleg nas vsled takega početja nekaterih vinogradniških krogov še škodo, bo pokazala najbližja prihodnjost. Torej g. I Š. priporočamo mirno kri, ker se bomo, kakor že rečeno, ne glede na te napade, ki so namenjeni za ulico — borili za naše pravice in za naš obstanek, pa naj pridejo napadi od tega ali onega. Kakor vidite, smo Vam vedno na razpolago. Rilanco tega obračunavanja pa si boste napravili pozneje.
Nevzdržen položaj manjših gostilničarjev.
Leto za letom se gostilničarji težje borimo za obstanek, leto za letom pada konsum, posebno občutno pa je padel po vstopu v veljavo novega troša-rinskega zakona, kateri nam je zadal nepričakovano hud udarec, ki se ga nismo nadejali in skoro verjeti ne moremo, da je to sploh mogoče.
Že pred leti, ko se je vsakomur (iz-vzemši gostilničarjem) dovolilo kuhanje žganja za domačo porabo brez vsakega nadzorstva, ki so jo posamezniki izkoriščali na razne načine, so za gostilničarja minili oni stari dobri, zlati časi.
Kakor je od tega časa dalje padal konsum, tako so rastle vedno nove in občutnejše javne dajatve, s čemur se je tudi zvišala režija a nasprotno se je pa skrčil dobiček gostilničarja.
Že poprej smo se težko borili za svoj obstoj tako še radi vedno slabejše kupne moči konsumentov, kakor tudi radi konkurence, ki je izvirala iz neenotnih občinskih trošarin in neenotnih občinskih doklad na neposredne davke, kakor tudi še zato, ker so se v današnjih slabih časih morale trošarine plačevati takoj ob prejemu oziroma vkle-tenju. Zato so si le redki, to je imo-vitejši izmed nas mogli že v jeseni preskrbeti enoletno potrebno zalogo, dočim nas je bila pretežna večina navezana na vinske trgovce, ki so nam šli s kreditom na roko.
Vedno je bila naša želja:
a) da se odpravijo trošarinski registri, ki so bili brez pravega pomena in ki so marsikogar radi netočnega vodenja olajšali za precejšne zneske;
b) da se unificirajo javne dajatve;
c) da se ukine točilna taksa, oziroma, da se ista pobira od litra in
č) da se trošarine pobirajo šele ob nastavitvi sodov na pipo.
Že pavšaliranje računske in točilne takse je bila za malega gostilničarja težak udarec, a isto je sedaj s pavša-lirano trošarinsko takso.
Nov trošarinski zakon pa nudi ugodnosti le gostilničarjem z večjim prometom v prometnih in industrijskih krajih, dočim pa nam pretežni večini manjših gostiničarjev ogroža obstoj posebno pa radi krošnjarenja z vinom in sadnim žganjem, katero se je v poslednjem času neverjetno razpaslo. To je pa omogočeno le zato, ker je dopuščeno prenašanje vina in žganja iz kraja v kraj brez vsakih kontrolnih listin, in to ne glede na sejmske dneve.
Tudi v preko 100 km zračne linije oddaljene nevinorodne kraje se iz Savske banovine in drugih vinorodnih krajev dovaža vino, koder ga krošnjarji prodajajo v vsaki poljubni količini po A. Din 4'50, za liter takega vina. Tak krošnjar skliče ljudi in jim toliko časa vsiljuje vino dvomljivega porekla, da se nekateri solidarno odločijo za nakup prvih 50 litrov vina, nakar ga pa prične prodajati tudi v količinah po pol litra. Ob eventuelnem protestu glede take prodaje od strani gostilničarja pa trdi, da ga ni prodajal v količinah izpod 50 litrov (seveda prvih). Z enim in istim potrdilom prevaža tak krošnjar vino iz kraja v kraj in ko ta svoj proizvod proda, ga lahko zopet nakupi od drugih vinogradnikov ali pa še celo od veletrgovcev z vinom, ter na ta način, ker ga krije staro potrdilo neupravičeno trguje in s takim dejanjem spravlja nas gostilničarje v propast, to pa le radi tega, ker ni ni-kake kontrole nad prometom z vinom in sadnim žganjem.
Konsumenti pa, ki kupujejo tako vkrošnjareno vino in ki dostikrat ne plačajo niti odpadajoče občinske trošarine v kraju potrošnje, pa kriče, da delamo gostilničarji mastne dobičke, nikdo od teh pa ne pomisli in se tudi prepričati ne da, da poleg vseh režijskih stroškov (kurjave, razsvetljave, čiščenja, postrežbe, obrabe inventarja i. t. d.) plačujemo gostilničarji državno, banovinsko in občinsko trošarino, poslovni prometni davek, točilno in v mestih še računsko takso, zgradarino ali najemnino, pridobnino, banovinsko in občinsko zdravstveno in cestno doklado ter občinski kuluk na zgrada rino in pridobnino in marsikdo, ki ni bil vojak, ali ki je samec oziroma vdovec brez otrok še vojnico in samski davek na osnovi zgradarine in pridob-nine.
S takim krošnjarenjem se kvari ugled gostilničarjem, tako krošnjarenje
bo rodilo pretepe, uboje, razno maščevanje in drugo, radi takega krošnjarenja bodemo imeli gostilničarji le sitnosti s pijanci, razgrajači in marsikdo izmed nas bo radi teh imel še opravke §§ glede dajanja pijač pijanim osebam in glede policijske ure.
Nadaljnjih katastrofalnih posledic za manjšega gostilničarja je novi trošarinski zakon še:
a) ker se trošarinska taksa pobira na osnovi odmerjene točilne takse ne glede na konsum piva, likerja, ruma in špirita;
b) ker bodo gostilničarji z večjim prometom alkoholnih pijač uničili s konkurenco slabejšega gostilničarja, ki bo radi režijskih stroškov in manjega minimalnega prometa postal insolveri-ten.
Da pa bi se tudi nam manjšim gostilničarjem omogočil obstanek, prosimo, da se čimprej uvede nov trošarinski zakon, sličen pravilmku za vino iz leta 1920., ki naj med drugimi ureja še:
1) da se znova uvedejo kontrolne listine na vino in žganje ;
2) da se na vso žganjekuho uvede kontrola tudi na privatnike kot je bilo nekdaj;
3) da se občinske trošarine pobirajo v vseh občinah v enotnem znesku in na enoten način, in
4) da se vse javne dajatve t. j. vse trošarine, takse, davki in doklade pobirajo v kraju potrošnje fiksnem znesku po litru prejetih količin in to:
a) na vino še le ob nastavitvi soda (po najmanj 50 litrov) na pipo, in
b) pri ostalih alkoholnih pijačah pa takoj ob prejemu odnosno ob vklete-nju v poslovne prostore.
Da pa bi se prištedilo na dajatvah za poštne takse ob vplačilu položnic, naj se način pobiranja vseh pod 4) ravnokar navedenih javnih dajatev u-redi tako, da se iste vplačajo samo z eno položnico z vsemi odpadajočimi davščinami.
Namesto trošarinskih registrov naj bi se uvedle revizijske knjige in po potrebi tudi revizijske pole, a zasebna shranišča, ki podražujejo nabavno ceno naj bi se opustila, vendar naj bi bila trgovina z vinom na debelo pod kontrolo kot nekdaj.	.	?<■
S tem bi se razbremenile davčne u-prave z odmero vseh neposrednih davkov za gostilničarja, ker bi vse to delala le finančna kontrola, nafa način bi država in autonomne institucije prišle pravočasno do svojih dohodkov, in s tem ker bi bile unificirane vse javne dajatve, bi bila onemogočena vsaka hujša konkurenca.
Vsak gostilničar, ker mu bode znana nabavna cena in javne dajatve si bode lahko skalkuliral dobiček, kar pa doslej ni mogel, ker ni mogel vedeti vnaprej, koliko poštnih položnic in za kakšne zneske mu bode poslala pristojna davčna uprava za plačilo davka od gostilniške obrti.
Z upoštevanjem te naše prošnje bi bilo pomagano tudi nam manjšim gostilničarjem, kakor tudi vinogradnikom, pri čemur pa moramo pripomniti še to, da je vsled dosedanjih razmer vino pri producentih skoro cenejše, nego sadni mošt, katerega bi tudi gostilničarji lahko prodajali cenejše, ako bi pač vedeli v naprej njih dajatve odnosno javne davščine. Zato bi bilo priporočljivo, da se bi plačevalo od litra in ob nastavitvi na način kot je že obrazloženo.
Opumba ured. Ta dopis smo prejeli iz Gorenjske, kar Driča, da ne čuti pezo novega trošarinskega zakona samo gostilničar v vinorodnih krajih, temveč tudi tam, kjer ne uspeva vinska trta.
Konsum
Radenske zdravilne vode
stalno raste. To je zadosten dokaz, da ljudje to mineralno vodo izredno čislajo.
V	Vašem interesu je, da svojim gostom ustrežete ter jim servirate
Radensko zdravilno vodo,
ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno.
Poučna knjiga o serviranju
je izšla februarja tega leta pod naslovom »Serviranje«, ki sta jo spisala gg. Ferdo Jelenc in Narte Velikonja. Odkar je pošla leta 1912 po Hess-Mencingerju izdana zelo dobra knjiga »Nauk o serviranju«, ni imel naš na-naščaj skoraj nikake literarne opore, vsled česar je ta zboljšani nadomestek tembolj dobrodošel.
Po sestavi in slogu je pisana zelo prijetno, tako, da morda celo za ne-zainteresirance ni čtivo strokovne suhoparnost1. S kritičnega vidika kaže, da sta pisca vložila prav mnogo truda. Vzela sta osnovo iz literature tujih narodov starejših in novejših izdaj.
Namen, vse najboljše izcimiti in strniti v celoto, ki bi imela stopnjevano moč pouka in vzgoje, ni v vseh predelih dosežen. Po nekod je preširoko napisano, drugje zopet pomanjkljivo.
Manjka nekaj več razlage in sodobne skladnosti v oziru higijene. Namizje ne sme več prenašati solnikov z odprtimi posodami. Servijetni obročki stalnih gostov bi se ne smeli celo s sliko kazati, ker so ti ravno toliko, kot bi se prtiči od vseh stalnih gostov zmetali v skupen koš že rabljenega perila z razliko, da je vsak z obročkom zaznamovan komu pripade zopet nazaj iz tega skupnega koša, ker se take zvite prtiče spravlja pač v predale skupaj. Knjiga bi morala povedati, da je za prtiče stalnih gostov dopustna edino platnena ali še bolje, papirnata vrečica, ki so znane v gostilniški stroki že precej let. Slike kovinastih kangljic za čaj, kavo i. t. d. so zastarelih, danes iz obratov skoraj že zavrženih oblik. Poznati moramo gladke, enostavne, ravne oblike. Ne zvitih odtočnih cevi, ne okraskov, kamor se zaseda nečistoča. Dno jajčaste oblike, ne vodoravne, ker je kot ob obodu prav težko snažiti. Košara, ozir. nastavek za kruh se taka, kot na sliki, že precej let zametuje. Stremeti je za pokritimi krušnim nastavki, zraven klešče za prijemanje. — Manjka priporočilo zelo praktičnega patentiranega stiskala za limono, k jedi, če se daje gostom, da sami okisajo.
Pri srebrnini manjka opozorilo na značke, po katerih se spoznava kvaliteto različnih tovarn. Veliko gostilničarjev namreč je, ki kupujejo od raznih maloprodajalcev lahkoposrebreno alpako, ali celo alpako samo za ceno, kot težko posrebreno (alp. I.). 1. Slike pribora so zastarelih oblik, ki se jih že nekaj let ne kupuje več. — Sliki pod »krožnik za sladoled« (bolje »školjka«, ne krožnik), manjka steklen vložek, sicer je ta školjka za prikuho.
Pri porcelanu je malo preveč zahtevano, ko je rečeno, da mora biti označen z monogramom podjetja. Manjka vsaj kratek opis o razlikovanju porcelana po kvalitetah. Posebno glede barvanih okraskov (bordur) in mono-gramov pod in ' nad prevlečko (glazuro), ker je to važno radi tega, ko marsikateri v nevednosti kupi porcelan z barvanimi črtami brez glazure, ki se kaj hitro obrabijo in je potem porcelan grd kot da je umazan.
Pri pogrinjanju prta manjka potrebno opozorilo, da naj bo viseč okrog in okrog enako, ker se pogosto vidi prekratke ali preozke prte, da zgleda miza kot neenako »spodrecano dekle«. To napako prinašajo tudi slike (XL1I, XXVI, XII). — Slika XXIII, ni logična, ker je navskrižje vilic in noža tako, kot da je gost uporabljal nož z levico vilice pa z desnico. Dalje bi slike ne smele trpeti notranji lokal s pomešanimi vrtnimi in salonskimi stoli. —
Slika LXXI1, ni dosledna pravilu, da se prinaša pijačo k mizi na podnosku in prav čudno izgleda ko natakarica postavlja z desno roko kozarec pred gosta, z levo pa drži steklenico z vinom. Na slikah LXXIV in LXXV manjka sladkor na pladnjih s kavo.
Manjka kratko navodilo o kletarstvu, kar je skoraj nerazdružljivo z naukom o serviranju. Knjiga je namenjena pač tudi onim podeželskim gostilničarjem, katerih glavni predmet je pijača, a so potrebni nauka o tem. Imamo knjige o kletarstvu za vinogradnike — in — recimo vinske trgovce, špecijalno za gostilničarje pa ne. To bi se dalo napisati na nekaj strani.'
Jezikovno je opaziti izraze, ki ne done prijetno. Tako n. pr.: »bucika« za meso, mesto »nabodalce«, »dolgost« mesto »dolžina«, itd. toda to naj bo stvar slovničarjev.
Vsi ti nedostatki pa so vendar na-pram vrednosti celega dela tako majhni in morda deloma tudi problematični, da se razblinijo. Kritizirat je lahko, drugo je izdelati do vseh natančnosti in želj dovršeno in v vsem zadovoljivo delo, ko sta strokovna obravnava in pouk tako razsežno podajana. Saj vsebuje 14 poglavij i.i to: servirni materijal; restavracijsko osobje; njega organizacija in hirarhija ; nauk o obedih in menu-ju ; spored jedi in njih serviranje; pijače; jedilni list; vinski list in menu; obratovanje restavranta; prostori in njih oprema; načela serviranja; servirne vaje; serviranje v splošnem, serviranje v posebnih okoliščinah ; prej jemki postrežnega osobja. Vsa poglavja pa so razvrščena na 110 podnaslovov. Knjiga obsega 260 strani tiska s številnimi ilustracijami, zraven pa še 78 tabel s 150 slikami, ki praktično kažejo, kako naj se gostom streže, krije in dekorira mize, bife, pripravlja in pospravlja itd. K strokovni izobrazbi slovenskega gostilničarja in njegovega naraščaja daje ta knjiga tako velik napreden korak, da je neprencenljive vrednosti. Ne sme biti gostilničarja, ki bi si kar hitro ne nabavil ta svoj katekizem. Pa tudi naši sinovi, hčere in učenci naj ne bodo brez te knjige!
—	Dobi se pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani za Din 72.—. Po obsegu, obliki in vrednosti je to izredno nizka cena in je mogoča le, ker je v ta namen dala banska uprava posebno podporo,
Cfrll Majcen.
Razno
Važno opozorilo glede plačila točilne takse.
S 1. julijem je zapadla v plačilo točilna taksa za II. polletje 1932, katero je vplačati do najkasneje 31. julija 1932 pri pristojnem davčnem uradu.
Kdor do 31. 7. 1932 ne bo vplačal polletne točilne takse bo moral plačati Se enkratni znesek točilne takse kot kazen in razun tega takso po tar. post. 229 taksn. zakona in to v smislu naredbe z dne 4. 4. 1932 štev. 32.850 (Službene novine z dne 26. 4.
1932	štev. 96/XLH/306, Službeni list štev. 35/363 z dne 4. 5. 1932).
Ker je ta kazenska določba nova — doslej se je namreč izterjevala nepravočasno vplačana točilna taksa Iz-vršllnom potom — opozarjamo na to naše člane radi pravočasnega vplačila točilne takse, to je do najkasneje 3l. 7. 1932, ker morajo davčne uprave kaznovati vsakogar, ki bo vplačal točilno takso po 31. 7. 1932, s še enkratnim zneskom točilne takse in s takso po tar. postavki 229 taksn. zak.
Pripomnimo pri tem, da se nanaša omenjena kazenska sankcija samo na nepravočasno vplačilo točilne takse in ne tudi pavšalne trošarinske takse, od ktere je zapadel dvomesečni obrok v plačilo tudi 1. 7. 1932.
Gostilničarji, podpirajte svoje glasilo!
V	dobi, ko je nam stanovsko in strokovno glasilo najbolj potrebno, grozi nevarnost, da bomo morali listu skrčiti njegov obseg. Največje dohodke tvorijo pri listih oglasi, tako je tudi pri nas. Radi gospodarske krize razumemo in tudi upoštevamo, da mora
Gostilničarji, pozor!
Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ulica št. 2
ima na zalogi večjo množino
sadjevca
jabolčnika "in hruševca
lastnega pridelka.
Prodaja po naj nižji dnevni ceni!
podjetnik štediti s svojimi izdatki, vendar je nedopustljivo in vsake graje vredno, če odklanjajo oglase velike in dobro stoječe tvrdke in predvsem take, ki odvise v prvi vrsti od našega sodelovanja. Tako smo ravno pred kratkim prejeli od poznane veletvrdke iz Savske banovine dopis, s katerim nam sporoča, da je žal izčrpala predvideni znesek za reklamo in da žal ne more ustreči naši prošnji. Tak dopis nam je poslala tvrdka, katera je ravno v zadnjem času plasirala svoj proizvod v večini naših obratov. Poleg tega je označena tvrdka isti hip objavila v listih dolge reklamne članke, katere je morala seveda drago plačati. Navedli bi lahko še mnogo takih primerov. Zadostuje za enkrat samo ta. Koliko predmetov se prodaja porablja v največjih količinah v naših obratih in koliko tvrdk živi naravnost od našega obrta. Ali je potem odveč, če zahtevamo malo protiuslugo, da oglašajo tudi v našem listu ?
Nameravali srno razširiti svoj list in ga tudi izpopolniti, ter ga celo pretvoriti v dvotednik, toda smo morali radi finančnih teškoč opustiti to misel. Kakšne vrednosti bi bil za naš stan list, ki bi bil dvotednik se lahko predstavlja sleherni, ki količkaj pozna moč javnega mnenja. Prosimo tedaj vse člane, da z vso doslednostjo zahtevajo od trgovskih potnikov in sploh od dgfcaviteljev, da oglašajo stalno v .našem glasilu. Dosegli pa boste i^peh le tedaj, če boste dosledno j^updvali in naročali pri tvrdkah, k j,; pglašajo v našem listu. S tem boste krepili naše stanovsko glasilo in pa moč stanovske organizacije.
Ustroj gostilniških zadrug po novem obrtnem zakonu.
Ker razločuje čl. 76 novega obrtnega zakona 9 vrst gostilniških podjetij so nekatere organizacije ali bolje nekateri pripadniki teh gostilniških podjetij smltrali, da lahko ustanove posebno strbkovno organizacijo. Vsled tega je rninisterstvo trgovine in indiiu strije s svojim razpisom II. br. 8513/Y z dne 20. aprila 1932. izdalo sledeče rešenje:
»Na stavljeno vprašanje, če tvorijo gostilniška podjetja po § 76 obrtnega zakona skupno eno gostilniško stroko, odnosno če tvorijo poedine vrste podjetij naštetih v § 76 1.1 do 9 posebno stroko, smatra rninisterstvo, da tvorijo gostilniška podjetja našteta v označenem členu skupno eno gostilniško .stroko In da lahko Isto osnujejo v smislu § 357 samo skupno strokovno organizacijo. Cepljenje pojedinih vrst gostilniških podjetij v posebne stroke ne bi odgovarjalo niti duhu zakona niti potrebi življenja, ker se lahko za vsako podjetje osnujejo v okvirju strokovne organizacije posebne sekcije.
Pri izdaji dovolil za gostilniško obrt je treba paziti, da se skupni značaj gostilniške stroke obvaruje s primerno stilizacijo dovolila.
Ta značaj se naj označi na ta način, da se dovolilo glasi na gostilniško obrt s pravico držanja ali vodstva hotela, restavracije itd.«
Potemtakem morajo biti po prednjem rešenju v gostilničarski zadrugi včla-njenja sledeča gostilniška podjetja: Ihoteli, restavracije, gostišča ali staja-išča, gostilnice, kavarne, penzije, buffe-ti, ljudske kuhinje in krčme. To v znanje in ravnanje vsem našim organizacijam
Obvezno zavarovanje pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu.
Ministerstvo trgovine je predpisalo na podlagi zakona o obrtih pravilnik o obveznem zavarovanju pri rednem prevozu pothikov v autobusnem prometu. (SIuž. list kr. banske uprave št. 38 z dne 14. maja 1932). Obvezno zavarovanje obsega tejesne nezgode potnikov, ki potujejo z autobusi in mo-
tornimi vozili autobusnih podjetij, s katerimi vrše redni potniški promet. Nadalje obsega tudi zakonsko odgovornost autobusnih podjetij za telesne poškodbe in škode na stvareh, povzročene po omenjenih autobusnih in motornih vozilih grugim osebam, ki niso potniki, kakor tudi prtljago in druge predmete, ki jih imajo potniki s seboj.
To zavarovanje se izvede v breme potnikov in to tako, da pobero auto-busna podjetja zavarovalne premije od potnikov ob prodaji vozovnic. Te vozovnice se izdajo v predpisani obliki in nadomeščajo obenem zavarovalne listine (police) podjetja.
Pravila združbe.
V Služb, listu št. 45 z dne 8. junija 1932. so objavljena nova pravila združb, po katerih morajo naše zadruge po čl. 442 novega obrtnega zakona do 9. septembra t. I. prilagoditi svoje poslovanje. V to svrho bodo morale zadruge najkasneje do 9. septembra t. 1. sklicati izvanredne občne zbore, da sklepajo o vpisnini in drugih dohodkih, kakor tudi o številu odbornikov. Pravila so prilično jednaka dosedanjim pravilom, pač pa razširjajo pravice združbenega upravnega odbora.
Obrazci po zakonu o obrtih.
Služb, list naše banovine objavlja v št. 46 z dne 11. junija 1932. pravilnik o obrazcih po zakonu o obrtih. Tako so naznačeni obrazci za dovolila, učne pogodbe, potrdila o trajanju učenja, za poslovne knjižice, za register učencev in register o izdanih poslovnih knjižicah in obrtni register.
Ukinitev kategorizacije našega uslužbenstva.
Kot poznano' se je po rešenju Sre-d.išnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu uvrstilo počenši z driem 1. G. 1930 ne glede na višino zaslužka natakarje, natakarice in sobarice v hotelih, restavracijah, gostilnah in kavarnah v XII. mezdni razred, vse drugo v hotelih in restavracijah zaposleno osobje pa v mezdne razrede po dejanskem zaslužku. Odpor, ki je nastal vsled te odredbe pri naših organizacijah, je rodil s pomočjo naše Zbornice za TOI v Ljubljani, in po intervenciji našega zaslužnega g. poslanca Cerer-ja uspeh.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev je z odredbo št. 18440/1932 z dne 2. junija 1932 ukinil za področje dravske banovine od 1. junija 1932 dalje kategorizacijo za pomožno osebje v javnih lokalih, to je za
1. natakarje, natakarice in sobarice v hotelih, restavracijah, gostilnah in kavarnah;
2. za isto osobje v krčmah, vinotočih, izkuhih, menzah itd.
Za vse našteto osobje se določajo tedaj od 1. junija 1932 dalje mezdni razredi po dejanskem zaslužku pri vseh novih prijavah. S tem je dosežen gotovo velik uspeh, če se premisli, da sta plačevala gostilničar in natakarica male podeželske gostilne istotoliko zavarovalno premijo, ka-
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
marčno in črno pivo v isti kvaliteti kakor pred vojno
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko n vinsko droženko, likere i. t. d.
*
kor lastnik in usiužbenstvo velikega podjetja. Priporočamo tedaj vsem onim članom, ki zaposlujejo natakarice, natakarje in sobarice, da prijavijo na novo svoje osobje s točnim označilom višine zaslužka. V zaslužek uslužbenca ali uslužbenke se šteje poleg redne plače tudi hrana, stanovanje in napitnina. Radi boljših informacij Vam v naslednjem podamo tabelo zavarovalnih premij in tabelo odtegljajev, katere lastnik podjetja lahko odbije od plače svojih uslužbencev.
Če zasluži tedaj naš uslužbenec mesečno
od 240—290 Din, znaša zav. premija 10.85 Din in se uslužbencu lahko odtrga 9.98 Din; od 290—350 Din znaša zav. premija 20.36 Din, odtegljaj usl. 12.06 Din; od 350—420 Din znaša zav. premija 24.57 Din, odtegljaj usl. 14.55 Din; od 420.500 Din znaša zav. premija 219.48 Din, odtegljaj usl. 11.46 Din; od 500—600 Din znaša zav. premija 35.10 Din, odtegljaj usl. 20.79 Din; od 600—720 Din znaša zav. premija 42.12 Din, odtegljaj usl. 24.95 Din; oti:720—850 Din znaša zav. premija 50.54 Din, odtegljaj usl. 29.94 Din; od->850—1000 Din znaša zav. premija 59.67 Din, odtegljaj usl. 35.34 Din; od 0000—1200 Din znaša zav. premija 70.20 Din, odtegljaj usl. 41.58 Din; od 1200 Din dalje znaša zav. premija 84.24 Din, odtegljaj usl. 49.90 Din.
K tem svotam je prišteli še prispevke za slučaj nezgodejza delavsko zbornico in za borzo dela.
Čeprav smatramo ta uspeh za veliko našo pridobitev, s vendar se z njim še nikakor ne moremo popolnoma zadovoljiti. Ukinitev kategorizacije ni odpravila razliko med našimi služkinjami in med služkinjami privatnega gospodinjstva. Naše dekle, kuhinjske pomočnice, točaji, sluge se uvrščajo namreč v mezdne razrede po dejanskem zaslužku, dočim se služkinje in slično osobje uvršča v Mariboru in v Ljubljani ne glede na zaslužek v IV. mezdni razr., v ostalih pa ne glede na njih zaslužek v III- mezdni razred. Zvezna organizacija v Mariboru je napravila v tem
smislu že predstavko potom Zbornice za TOI v Ljubljani na Osrednji urad s prošnjo, da se tudi ta neopravičena razlika čimpreje ukine.
Kakor že gori omenjeno, se ponovno zahvaljujemo naši Zbornici za TOT v Ljubljani za pomoč in pa g. poslancu Cererju Antonu, ki je rešitev pospešil.
Gostilničarsko-hotelirska
banka
Kot poročajo, še osnavlja denarni zavod za gostilničarje in hotelirje s sedežem v Ljubljani. Ali bo ta zavod ustanovljen na podlagi delniške družbe ali zadruge zaenkrat še ni odločeno. To ustanovitev je prav toplo pozdraviti posebno radi tega, ker državna zanatska banka gostilničar-stvo izključuje, češ, da ti niso obrtniki, akoravno je precejšnje število delnic v rokah gostilničarjev, zlasti v dravski banovini. Tak lastni ¥tib novski zavod bo lahko marsikateremu gostilničarju pripomogel do kredita, posebno ob nakupih vina iri pripravah za sezono v letoviščih in sploh turističnih krajih. Ta zavod bo lahko imel kolosalen razmah, saj je gostilničarski - hotelirski obrt poleg trgovskega stanu v naši banovini največji. O stvari bomo še poročali.
r—  -----------»---------  ebfr*
Najboljše tamburice
farkaškega In sremskega sistema
pristne in z jamstvom razpošilja stara in poznana tvornlca tamburic
Stjepan M. Gilg
Sisak 16.
Na zahtevo pošljemo vsakomur cenik tamburic zastonj. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami in Grand Prix.
Moderne tiskovine
vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila in drugo Vam nudi v okusni izvedbi in po zmerni ceni
Lastna knjigoveznica
izvrSuje vsa v njeno stroko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, zapisnikov, molitvenikov itd. Ljudske knjižnice imajo popust.
ZVEZNA IISKAKNA
V CEUII
l
6£5236T53sS9SCSa9,o!S39GI55Sl9<
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah (v izvlečku)
(Dalje.)
Pripomba 2. Če se plačujejo »vstopi« v povprečnem znesku v obliki vpisnine v klub, društvo ali družbo ali v obliki sezonske karte ali v obliki abonmaja za določeno število vstopov ali za vstope v določenem časovnem razdobju, se pobira ta taksa odstotno po gorenji stopnji po skupno plačani vsoti. Plesne šole, če so kot take protokolirane in obdačene z neposrednim davkom, ne plačujejo te takse za šolnino (članarino svojih učencev; če pa prirejajo zabave, matineje in temu podobno, plačujejo takso po tej tarifni postavki na vstopnice ali prostovoljne prispevke za te prireditve.
V drugih primerih, če je vstop dovoljen brez vstopnice (vstop prost) a se v lokalu prodajajo pijače in jedila in se tukaj ljudje zbirajo zaradi zabave, plesne veselice in razvedrila, poslušajoč petje, godbo, radijsko apa-
rate in druge glasbene avtomate, gledajoč bioskopsko predstavo itd., se j določi taksa povprečno za en dan. i To takso mora vplačati vnaprej lastnik podjetja. Plačilu te takse so zavezani tudi nočni obrati — javni tolerirani obrati. Taksa se določa v razmerju z zneski, ki se povprečno pobirajo v dotičnem kraju od podobnih lokalov kot taksa od vstopnic.
Pripomba 3. Bari, kabareti, orfeji, varieteji, cafe-chantants, nočne kavarne, kjer izvajajo poklicni artisti svoje produkcije, razne plese, balet in temu podobno, in vse ostale podobne naprave, plačujejo kot takso 20% celokupnega povprečno ugotov ljenega kosmatega dohodka v lokalu, nezavidno od tega, ali je dovoljen vstop za plačilo vstopnice ali ne. Za kosmati dohodek se smatrajo vsote, pobrane za vstopnice, programe, garderobo, za pijačo, jedi in vse druge storitve in razvedrila.
Za osnovo izračunu tega kosmatega dohodka služi približno velikost lokala, število sedežev, trajanje prireditve, približni potrošek in cena jedi in pijač, dohodek od garderobe, ne glede na to, kdo jo ima, vrednost vstopnic ali postrežbe in temu podobno.
Ta kosmati dohodek se računa povprečno za en dan.
Pripomba 4. Izjemoma se ta taksa ne pobira za:
1. predavanja in razstave, ki služijo v poučne, prosvetne in gospodarske namene;
2. zabave na vaških slavnostih, cerkvenih in šolskih slovesnostih, proslavah in narodnih svečanostih, če se prirejajo na krajih, ki so za to določeni;
3. cerkvene koncerte (v cerkvah), javne vaje sokolskih društev in koncerte domačih pevskih in umetniško glasbenih društev, če se prirejajo
brez plesne veselice;
4. vstopnice v državne, banovinske in občinske muzeje;
5. prireditve društva Rdečc^ križa samo ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov;
6. državna in banovinska narodna gledališča kakor tudi gledališke predstave vaških čitalnic. Če dajejo
ta gledališča svoje prostore drugim ustanovam in prirediteljem v najem, se plačuje taksa po tej tarifni postavki.	*
Pripomba 5. Pri prireditvah z vstopnicami, ki so zavezane taksi iz te tarifne postavke, se smejo uporabljati samo vstopnice državne izdaje.
(Dalje prih.)
BILJARDNE POTREBŠČINE I (,)
Krogle, palice, žoge, guma za mantinele, krede in kožice, kontrolne ure, šah-domino, krogle in kegle, domači izdelek.
Solidne cene. — Pošiljam franko postaja naročila.
Cene za »lignum sanctum« krogle za keglanje:
11	|	12	|	13	|	14	|	15	cm
50--	| 70-	|	80--	| 100-—|	|	110 - Din	'
EHRLICH JOSIP, SOMBOR
Dunavska banovina Proizvod biljardških potrebščin	(0
B(5CS>lS(51S2£)(oS5il9Sl®2S(5CSSSX55SSSlSGtS3SX55®>lS<5US39S8SS£)Co5S5SSCSSl£)SCSilSS1SS9£H
® K
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica št. 49 - Telefon št. 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem, tonizatorjem, diatermijo, žarnico „hala“, „ e nt er ocle a n e r “ j e m
Dnevna oskrba: I. razred Din 120*—; II. razred Din 80'—; III. razred Din 60'—
Izšla, je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga: ,,Vinski zakon in kletarski vedež '
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom..,
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 uia.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): .,Das jugoslavische Weingesetz'(
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 501 Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlašaj !
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES*‘, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION"
Ljubljana, Laško in Maribor ==
csHosBnsnaBniasiiiniiennnBe
Za uredništvo: Karol Perc, Celje Za lastnika: Zveza gost. zadrug Ljubljana in Maribor: Drago Bernardi, Celje. Za tiskarno: Milan Cetina, Celje.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.