cena 8 dinarjev številka 51 (664) glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Naloge in težave so skupne Pred letom dni smo si zaželeli srečno leto 1982, uspeSno, zdravo in brezskrbno. Ka] nam je leto, ki se. pravkar izteka, prineslo, lahko najbolje oeeni vsak sam, odvee pa ne bodo tudi nekatere skupne ugotovitve. ' Vedeli smo, da to leto ne bo' lahko, vendar pa le nismo slutili, da nam bo prineslo toliko težav, novih skrbi in zahtevalo od vseh nas tolikšnega odrekanja. Go-spodarske težave, v katere smo zabredli v pretežni meri po lastni krivdi, so pokazale, da jih nismo in jih ne bomo rešili v enem letu. Čeprav smo napovedovali, da bo to leto težko, pa nas čakajo še težji časi. Stabilizacija, v katero ob vošči- ■ lih ob nastopu letošnjega leta, še nismo povsem in ne vsi verjeli, nas je tekom leta, še zlasti pa pro-ti koncu leta, morala strezniti. Bil je to hud udarec našim prepriča-njem, nafinu življenja in želja. Hud zato, ker je prišel dokaj nepričakovano, nanj nismo bili. pripravljeni in zato tudi vahj nis-mo verjeli. Mnogočemu smo se morali že odpovedati, mnogoče-mu se bomo ,še morali, če bomo hoteli, da bodo težave res le pre-hodne. Pa vendar! Vse, kar smo doživeli in dosegli, ni samo slabo. Res je nismo zgradili novih velifastvenih objektov, ki bi jih lahko postavljali za vzgled uspešnega gospodarjenja in dela v tem letu, nismo zgradili novih cest, novih tovarn, nismo re-volucionarno posegli v razvojne programe. Pa vendar je življenje prav tako teklo, s težavami sicer, pa vendar. Smo dobro in slabo gospodarili (kako, naj vsak oceni zase), zgradili smo nova stanova-nja, oblikovale sose in zaživele so nove soseske, dosegli smo skoraj povsod vsaj minimalno načrtova-ne programe m plane, ponovno dosegli rekordni izkop premoga in dali naši družbi neprecenljive količine energije. Nakopičile pa so se tudi nove težave in to'pravv organizacijah, ki so vsaj za sedaj itosUke našega razvoja. Zato so tudi večje težave v šolstvu, zdrav-stvu in drugih družbenih dejavno-stlh, ki so morale izpolniti naloge z manj sredstvi. V letošnjem letu se je iztekel mandat delegatom v samouprav-nih organih in skupščinah in na-loge so prevzeli številni novi Ijud-je. Njihova naloga ni lahka: po-praviti morajo tisto, kar je bilo dosedaj slabega oziroma se je za ta čas pokazalo kot neustrezno, odločati morajo o novih in dru-gačnih smereh razvoja in ponov-no morajo zagotoviti in dokazati, da je naš sistem in da smo se mi sami sposobni in pripravljeni spoprijeti z vsemi slabostmi in ležavami ter jih tudi sami premagati. Največjl uspeh preteklega leta pa je, da smo ie skoraj vsi spoznaV In priznali, da po starem ne bo vef šlo bi da so polrebne korentte spremembe v mišljenju, načinu življenja, željah in delu. To pa je že pol uspeha in na tem gradimo in načrtujemo delo v pri-hodnjem letu. Novo leto ni prelomnica. Je sa-mo dogodek, ki se ga veselimo in ga praznujemo, da - si zaželimo novih uspebov in sreče, ko škuša-mo vsaj za kratek čas pozabiti pretekle mesece in težave. Toda življenje teče dalje — neen trenu- tek, ne en dan in ne en praznik ga ne more sprenieniti. Problemi in ležave, ki smo jih za trenutek odložili, ostanejo in znova se jih moramo lotiti. Znova moramo razmišljati, znova načrtovati in znova delati. < Začrtali smo si razvoj in naloge v prihodnjem le-tu. Edini smo si, da leto, ki ga težko čakamo, ne bo lahko — težje bo od leta, od katerega se poslavljamo. Ostali so nam števil-ni problemi, pojavili se bodo no-vi, - Manj bo denarja za razvoj, manj za osebni standard, manj bo možnosli za zaposlitev, manj bo možnosti uvoza, večje bodo obveznosti do izvoza, več bo tre-ba prispevati za proizvodnjo hra-ne. Vsakdo, pa naj bo to velika organizacija združenega dela, majhna delovna skupnost ali po-sameznik, bo moral sam bolj kot doslej skrbeti zase, saj od skup-nosti ne bomo mogli več toliko pričakovati, kot smo doslej. Sicer pa smo skupnost nij vsi in kdor želi od te skupnosti zase več, mo-ra vedeli, da to jemlje drugemu. Skupne naloge so znane in zanje smo dolžni prispevati vsi, vsak po svoji moči, sposobnosti in zmož-nosti. Sistem solidarnosti naj zagotovi, da bomo vsi enakomer-no odgovorni za te skupne naloge in da ne bomo zahtevali več, kot nam je v danih pogojih možno dati. Le kdor prizna drugim nji-hove posebnosti, težave, potrebe, možnosti in uspehe, lahko računa na pomoč. Ta pomoč pa ne sme prikrivali nedela, nesposobnosti in nepravilnosti, more in mora bi-ti le spodbuda za boljše lastno de-lo, Pa vendar ne bi smeli biti že l ar na začetku leta popolni pe-simisti. Dobre želje so nam vedno dobrodošle in vedno nas vsaj ne-koliko spodbudijo. Tokrat bi že-let vsam našim delovnim Ijudem, občanom in državljanom širom domovine, da bi resnO prijeli za delo, da se ne bi ustrašili težav in da bi s svojim delom in odločitva-mi prispevali k odpravi slabostl in k postavitvi bolj zdravih temeljev gospodarskega razvoja. Zaupati moramo sami vase, v lastne spo-sobnosti, znanje in delo. Nihče ne bo namesto nas delal, nihče pa tu-di ne sme namesto nas odločati o našem življenju, potrebah in bo-dočnosti. Le naše odločitve, ne odločitve posameznikov in orga-nov, naše neposredno odločanje in odločanje preko delegatov v samoupravnih organih in skupščinah, je zagotovilo, da bo-do te odločitve res naše, da bomo vanje verjeli in se po njih ravnali. Le takšne samoupravno sprejete in dogovorjene poti nam bodo prave smeri in izhod iz težav. Že sedanje vzdušje in pripravljenost za takšno usmeritev dokazujeta, da smo že na pravi poti in to na vseh frontah — v organizacijah združenega dela, delovnih skup-nostih, družbenopolitičnih or-ganizacijah, krajevnih skupno-stih, skupšf inah. To je zagotovi-lo, da bomo srefno prebrodili težavno leto in da bomo našii uspešne rešttve. To pa je tudi mo-ja želja in festitka vsem, da bi bi-lo na ta nafin leto 1983 srefno in uspešno! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE JANEZ BASLE 23. decembra rudarji nakopali 4,900.000 ton lignita Prejšnji četrtek, 23. deeembra so velenjski rudarji znova slavili. Zaposleni v dopoldanski izmeni so nakopali še zadnje tone, ki so manikale do izpolnitve povečanega Sozd kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine, gostinstva in turizma letnega delovnega načrta, to je do 4.900.000 ton. Zaradi, velikih po-treb po premogu so rudarji iz Titovega Velenja maja letos skle-nili, da bodo letos nakopali 200.000 ton premoga več, kot so sprva načrtovali. 9. decembra so siavili prvič, ko so nakopali 4.700.000 ton lignita, in izpolnili osnovni letni delovni načrt. Ta mesec so sprejeli vrsto ukrepov, da bi bil izkop premoga še večji. Uspešnost tovrstnih prizadevanj kaže tudi povprečna dnevna proizvodnja, ki je za več kot 2.600 ton večja od načrtovane. Prepričani smo, da bodo rudarji tudi letošnje leto sklenili z rekor-dno proizvodnjo, saj je mogoče pričakovati izkop najmanj 5,000.000 ton premoga. Termoelektrarne Šoštanj Visoka obratovalna pripravljenost Delovni kolektiv šoštanj-skih Terrrioelektrarn je že 25. oktobra, kot prvi v Šaleški dolini. uresničil proizvodni načrt za leto 1982. Na to so vplivale tako velike potrebe po električni energiji kot vi-soka obratovalna pripravlje-nost naprav. s katero se Ter-moelektrarne Šoštanj uvršča-jo v sam evropski vrh. Podo-bno kot zadnja leta so bile tudi v letu 1982 šoštanjske Ter-moelektrarne zanesljiva opo-ra in člen v našem elektro-gospodarskem sistemu. Te dni smo obiskali delovni kolektiv šoštanjskih Termo-elektrarn. Beseda je tekla o letošnji proizvodnji, visoki obratovalni pripravljenosti naprav kot posledici skrbnega sprotnega vzdrževanja, načr-tih za dclo in gospodarjenje v letu 1983, pa o skrbi zazaščito okoija, samoupravnem in družbenopolitičnem življenju ter sodelovanju delovne or-ganizacije s krajevnimi sku-pnostmi in osnovno šolo Biba Roeck. V pogovoru so sode-lovali Jaro Vrtačnik, Franc Poličnik, Dušan Vukić, Franc Slavič, Danica Ojstršek, Ma-rjan Potočnik, Maks Medved. Rudi Bajec, Tomo Jurčec, Franc Dolar in Janko Meža. Daljši zapis z razeovora bomo objavili v prvi številki Našega časa, ki izide v novem letu 1983. Tudi v letu, ki se izteka, so naši delovni Ijudje in občani Saleške doline uresničili pomembne naloge pri uresničeuanju programa nadaljnjega razuoja občine Velenje in use naše samoupraune socialistične skupnosti. V letu 1983 želimo usem našim delounim Ijudem in občanom nouih delounih uspehou in osebne srečel Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinski komite ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje 2. stran ★ naS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje *28. decembra 1982 Zahvala tovarišici Brini za pomoč pri urejanju spominske sobe Vera Hreščak-Bebier je počastila obietnico Kajuhovega rojstva z recitira-njem njegovih pesmi V Šoštanju ob 60-letnici Kajuhovega rojstva Šoli zlata plaketa odbora XIV. divizije 60-letnica rojstva partizanskega pesnika, narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha so v Šoštanju proslavili z veliko pozornostjo. Pripravili so kar dva kulturna do-godka. Na Kajuhovi šoli so odprli spominsko sobo, v kateri je v besedi in sliki predstavljena krat-ka, vendar nadvse bogata Kaju-hova pot in hkrati ustvarjalnost kulturniške skupine XIV. divizije, katere vodja je bil ta šoštanjski pesnik. Na šoli so bili zelo veseli, ker sta se otvoritve spominske sobe udele-žili tudi Kajuhovi soborki, članici kulturniške skupine Marta Sch-midt-Brina in Vera Hreščak-Bebler, ki sta tudi spregovorili o Kajuhu, tovarišica Vera pa je tako dopoldne na proslavi v šoli kot popoldne na slavnostnem kultiirnem večeru v šoštanjskem domu kulture recitirala njegove-pesmi. Novo, večjo spominsko sobo so na šoli uredili v gornjih prostorih, pri tem jim je veliko pomagala tudi tovarišica Brina, ki je zbrala gradivo o Kajuhu in .kulturniški skupini zet ga podarila šoli." Svojima gostjama so se člani kulturnega društva Brina prisrčno zahvalili za obisk in za pomoč pri urejanju sobe. Učenci so toplo pozdravili na proslavi tudi Kaju-hovo še edino Sivečo teto Slavico Mešič iz Skornega, predstavnika odbor". XIV. divizije Bojana Škrka in predstavnike družbeno-političnega življenja Šoštanja ter občine. Člani društva so pripravili bogat kulturni program, ki je bil name-njen, kot so dejali, samo otvoritvi spominske sobe, ampak so si ga zamislili tudi kot pozdrav vsem skupinam, ki jih bddo obiskale med šolskim Jetom." Zato ga tudi vi sprejmite kot dobrodošlico, obenem pa se v mislih povrnite v čase, ki so skriti tako daleč, hkrati pa tako živo v vašem spominu. Mi pa se obvezrujemo, da bomo skrbeli' za ta prostor in tako ohranjali tradicije NOB, kajti — kot prava tovarišica Vera Hreščak — lahko bi se bilo zgodilo, da bi bili mi borci XIV. divizije, saj si nihče ne izbira kraja in časa svo-jega rojstva," so dejali učenci ob začetku programa. Nadvse pozorno so po programu vsi skupaj prisluhnili pripovedi tovarišice Brine o junaškem pohodu Štirinajste, Kajuhu in kulturniški skupini. Njen glas je bil tresoč, ko je pripovedovala o hudih in junaških bojih, o mnogih, premnogih žrtvah, borcih, ki so junaško padali na juriših, prebo-jih. Posebej je omenila sotovariše, člane kulturniške skupine kiparja Janeza Weissa-Blekača, ki je padel 21. februarja na Graški gori zadet od drobca mine. Naslednjega dne je pri preboju v Ravnah obležal ranjen komponist himne XIV. Prevenitivna prometna akcija So naša vozila tehnično neoporečna Na pobudo sveta za preventi-vo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje, je bila pretekli četrtek preventiv-na akcija, v kateri so sodelovali tudi delavci postaje milice, Avto moto društvo, Zveze šo-ferjev in avtomehanikov ter pionirji prometniki. Akcija je potekala v okviru letošnje akci-je Nič nas ne sme presenetiti. Ugotavljali so, če po naših cestah vozijo tehnično neopo-rečna vozila, ali vozniki upo-rabljajo varnostni pas in pa kako je poskrbljeno za poftrno varnost. Akcijo so pripravili v času, ko postajajo pogoji vožnje vse težji in ko je nujno, da imamo zaradi polediče, snega, megle in drugih nevšečnosti motorna vozila v primernem stanju. Vozila so pregledovali člani varnostnjh inženirjev in tehnikov, v akciji pa je sodelo-val še požarno varnostni in-špektor velenjske občinske skupščine. Skupno so tega dne ustavili 199 vozil. Pri teh vozilih so odkrili tri napake na krmilnem sistemu. 16 pomanjkljivosti za-vor, v štirinajstih primerih so vozniki vozili z izrabljenimi gumami, kar 40 voznikov ni imelo primernih luči, pri 23 pa so ugotovili še nekatere druge pomanjkljivosti. Vse te voznike so med akcijo opozorili, da morajo napake nemudoma od-praviti, niso pa ukrepMi. Tega dne 'pa je vozil eden voznik brez prometnega dovo-Ijenja. eden brez vozniškega, eden pa je btl pod vplivom alkohola. Proti tem voznikom pa bodo seveda vložili zahtevek pri sodniku za prekrške. Opazili pa so tudi, da zelo veliko voznikov vozi po naših cestah brez potrebnih dokumentov. . Požarno varnostni inšpektor je ustavljal vozila, ki prevažajo nevarne, vnetljive in eksploziv-ne snovi. Kar okoli 50 odstot-kov vozil tega dne ni imelo predpisanih naprav in opreme. Ta vozila prevažajo snovi, ki lahko ob nesreči povzročijo večjo nevarnost za lju premoženje. Posledice tega pa so lahko dosti manjše, če ima -voznik pri sebi vso predpisano opremo, če zna ravnati z njo in če je seznanjen s snovmi, ki jih prevaža. 2al, pa so med akcijo ugotovili, da temu ni tako. Kljub številnim opozorilom o potrebnosti varnostnega pasu, ga vozniki še vedno v glavnem ne uporabljajo. Vendar pa se bomo na to, za nekatere vozni-ke neprijetno stvar, morali navaditi, saj jih bo predpisala zakonodaja. Naša prometna kultura še vedno ni na primerni višini, o čemer pričajo tudi rezultati četrtkove akcije. S podobftimi akcijami bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Pri čemer si bodo prizadevali, da bi vanje vključi-li čim širši krog občanov, saj skrb za prome.no vamost ni samo delo poklicnih služb am-pak je to skrb nas vseh. Na tem področju pa bomo največ nare-dili, ko bomo kot'neposredni udeleženci v prometu ravnali skladno z našimi predpisi in upoštevali dejstvo, da na cesti nikoli nisi sam. MIRA ZAKOŠEK Pogoji vožnje so v zimskem času težji, zato morajo biti naša vo-zila tehnično neoporečna divizije Sveto Marolt-Špk, ki so ga Nemci ujeli in ustrelili 7. maja kot talca. V večerni uri istega dne je v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer se je skupina ustavila, da bi se odpo-čila, junaško padel Kajuh ... " Ob koncu slovesnosti ob ot-voritvi spominske sobe je predsed-nik odbora XIV. divizije — podaril osnovni šoli Karla De-stovnika Kajuha plaketo odbora. ,,To je druga plaketa", je dejal; ,,ki jo ta odbor podeljuje kot priznanje za vse, kar ste storili za razvijanje tradicii NOB." V slavnostnem kulturnem večeru v domu kulture pa so nastopili člani moškega pevskega zbora Kajuh iz Titovega Velenja pod vodstvom Zmaga Frankoviča, Kajuhove pesmi pa so recitirali tovarišica Vera in Jelka Koren ter Edi Fenko iz Šoštanja oziroma Topolšice. Titovo Velenje Podelitvi Član predsedstva CK ZKS Janez Zahrastnik je pred dnevi na prilož-nostni slovesnosti v Titovem Vele-nju izročil red dela š srebrnim ven-cem Mariji Skornišek za njeno dolgoletno, odgovorno in uspešno delo v občinski organizaciji Zveze komunistov. Petru Tratniku pa je podelil medaljo za zasluge za nje-gov prispevek pri organiziranosti ZK v občini Velenje. Priložnostne slovesnosti so se udeležili tudi medobčinski sekretar ZKS Celje dr. Emil Rojc in pred-stavniki družbenopolitičnega ter samoupravnega življenja občine Velenjc. Upravni organi Nov delovni čas Delavci v upravnih organih in slrokovnih službah velenjske občinske skupščine delajo od 15. novcmbra dalje od 8. do 16. ure, ob sredah pa do 18. ure. S tem delovnim časom so se približali potrebam delovnih ljudi in obča-nov. tako da ti lahko urejajo upravne zadeve izven svojega delovnega časa. Po 'uvedbi novega delovnega časa, so nekaj časa zasledovali število strar.k in ugotovili, da je teh še vedno največ v jutranjih urah oziroma v dopoklanskem ča-su, najmanj strank pa je od 12. do 14. ure. Tudi ob sredah, ko delajo delavci upravnih organov do 18. ure, je v času od 16. do 18. ure ze-lo malo strank. V odloku o razporeditvi delovne-ga časa" so določeni uradni in neuradni dnevi. Uradni dnevi so v ponedeljek, sredo in petek. Neuradni dnevi so zato, da bi delavci v upravnih organih lahko v leh dneh opravljali terenska dela in bi ostali delavci delo opravljali i'emoleno in tako hitreje in kvali-tetneje. Neuradne dneve imajo predvsem službe na komiteju za planiranja, gospodarstvo in varst-vo okolja. Pa tudi tu za nujne primere narede izjemo. Skupno število strank ob dolo-čenih dnevih kaže na to, da občani upoštevajo uradne in neuradne dneve. Tako so našteli v pone-deljek 500 strank, torek 299, sredo 439, četrtek 196 in v petek 340 strank. Ob uradnih dnevih je torej za polovico več strank kot ob neuradnih. Za delavce v upravnih organih je prehod na nov delovni čas povzro-čil vrsto težav od varstva otrok, organizirane prehrane, študija ob deiu in prevozov na delo. Potreb-no je bilo organizirati varstvo otrok v času, ko so matere na delu, spremeniti način prehrane med delom in doma, saj so sedaj praktično ves dan na delovnem mestu. Prizadeti pa so vsi tisti, ki se ob delu izobražujejo, saj je ob takšnem delovniku malo časa za predavanja in šudij. Vozači iz smeri Raven, Škale in Andraža imajo tudi težave pri prihodu na delo, saj nimajo avtobusnih zvez. Težave, ki so vezane na nov delovni čas, poudarja načelnica oddelka za občo upravo in prora-čun Marjeta Mezner, bodo sčaso-ma premagali oziroma jih bodo prilagodili spremembam. Pravi na-men pa bo spremenjeni delovni čas dosegel le, če bodo zaposleni obča-ni urejali'zadeve v upravnih orga-nih izven svojega deiovnega časa, tako da jim ne bo potrebno zato koristiti dopusta ali pa časa, ki je namenjen za njihovo malico. Rudarska godba Velenje Z vedrimi melodijami v novo leto Po tako ali drugače preži-veti najdaljši noči v letu in po nedeljskem počitku, vas čla-ni velenjske rudarske godbe skupaj z amaterskim gleda-liščem Velenje, vabijo, da ponedeljkovo dopoldne pre-živite v domu kulture v Tito-vem Velenju na koncertu z naslovom Z VEDRIMI MELODIJAMI V NOVO LETO. Dirigent bo Ivan Marin, režiser Bogomir Ve-ras. Začetek prireditve bo ob 10. uri in 30. minut. Vsem člani rudarske god-be in gledališčniki želijo za-dovoljno leto 1983. Priznšnje za dobro delo Mlada velenjska atleta najboljša Atletska zveza Slovenije je iz-vedla posebno anketo, da bi ugo-tovila, kdo so blli r.ajboljši posa-mezniki (od pioniriev do članov) v letu 1982. To anketo so poslali vsem klubom, strokovnim delav-cem ter zvezi in športnim novi-narjem. Med pionirkami in pionirji sta bilazveiikoprednostjoizbrana za najboljša mlada velenjska atleta Nataša Krenker in Tine Štajner. Zasluženo, saj sta letos zmagala na vseh pomembnejših atletskih tekmovanjih. dosegla pa sta tudi vrsto rekordov. To priznanje ie dokaz klubu za dobro delo z mladimi. gotovo pa tudi obveza. da bo tako tudi v prihodnje. Veter jo tudi v naših krajih včasth po-šteno zagode. Tako je močan sunek v nedeljo zjutraj v Plešivcu pri kmetu Ferdu Hriberniku, po domače pri Lepku. podrl velik oreh. Oreh je padel na elek trične žice ter podrl dva nosilna in pet vmesnih drogov. Brez toka in brez vode. kijoprečrpavajo,je bilodesetdomačij. Kerna teh domaćtjah redijo okoli sto glav živine bi zaradi pomanjkanja vode lahko nastale pre-cejšnje težave. Vendar pa so po sporočilu o okvari kmaluprišlidelavcitozda ElektroCelje ter skupno z nekaterimi domačini zasilno popravili poškodovano napeljavo. ,,NAS ČAS", glasilo Sociali-stične zveze deiovnega Ijudstva, izdaja Center za inforiniranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajai kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni centcr Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar-jev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeline in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopoiitič-ne organizacije, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiv« vna-Prcj- Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Veienje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Ma-ribor. Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacjjo izvršne-ga sveta Skapščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febrtiarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 28. decembra 1982* Titovo Velenje V SREDIŠČU P0Z0RN0STI __fiaS CBS ★ gtran 3 V ponedeljek zvečer so se v prostorih občinske skupščine na letni programski seji zbrali člani občinske konference SZDL Velenje. Med drugimi gosti se je seje udeležila tudi podpredsednica republiške konference socialistične zveze Tilka Blaha. Udeleženci so se najprej seznanili s poročilom o delu občinske konference in njenih organov v minulem letu. V poročilu je zapisano, da so večino programskih smernic uspešno uresničili, pomembna pa je ugotovitev, da so bili uspešnej.ši pri tistih nalogah. ki so se jih lotevali frontno in so vključevule širok krog delovnih ljudi in obča-nov. Šibka točka vseh priza-devanj je pričakovanje, da bo napotek za reševanje lastnih problemov ponudil nekdo drugi. Soočiti se je treba tudi z dejstvom. da stališča sociali-stične zvezc velikokrat niso bila dovolj argumentirano in konkretno predstavljena de-lavcem in občanom. premalo pozornosti pa je bilo name-njeno preverjanju sprejetih dogovorov in iskanju osebne odgovornosti pri uresničeva-nju posameznih sklepov. Osnovne smernice delova-nja občinske organizacije so-cialistične zveze so bile pri-praya. izvedba in nadaljeva-nje volilnih postopkov, ure-sničevanje politikc gospodar-ske stabilizacije in dograjeva-nje metod in oblik delovanja. V nadaljevanju ponedeljkove seje -so člani konference še enkrat ohravnavali izkušnje. ki so jih.navrgle leto.šnje vo-litve, seznanili so sc z uspe-šnostjo delovanja svetov in koordinacijskih odborov pri občinski konferenci, posebej temeljito pa so ocenili pro-gramske seje krajevnih kon-ference. Ugotovili so, da so s pripravami na programske seje kasnili, se jih lotevali preveč formalno, na sejah pa so vse premalo pozornosti namenili kritični oceni uspo-sobljenosti krajevnih konfe-renc pri povezovanju in usmerjanju vseh oblik akti-vnosti delovnih ljudi in obča-nov v krajevnih skupnostih. Člani občinske konference so na programski seji razpra- vljali še o prizadevanjih za nadaljnjo preobrazbo kraje-vnih skupnosti in o poglab-Ijanju krajevne samouprave, ocenili so uspešnost uresniče-vanja ukrepov družbenoeko-nomske stabilizacije, na kon-cu pa so se seznanili še s po-tekom letošnje akcije NNNP. Koordinacijski odbor za splošni Ijudski odpor in druž-beno samozaščito pri pred-sedstvu občinske konference letos ni neposredno usmerjal akcije, zato velja ugotovitev, daje bila njena intenzivnost v krajevnih skupnostih in po-sameznih družbenih organi-zacijah manj.ša. kot v minulifi dveh letih. Na letni programski seji občinske konference SZDL Vclenje so ratem obravnavali in sprejeli arvcijske usmeritve /a uresničevanje nalog druž-benoekonomske stabilizacije v prihodnjem letu. Poudarili .sc). da je to vsekakor dolgo-•ročna naloga. ki terja celovito obravnavanje, in temelji na vseh znanih dejstvih in stali-ščih. Zato usmeritve pravza-prav niso nekaj bistveno no-vcga. pomcnijo le odločno zahtevo po doslednem ure-sničevanju sprejetih nalog. Smernice obravnavajo pod-ročja načrtovanja, smotrnej-šega gospodarjenja z družbe-nimi sredstvi in varčevalne tikrepe. Nalog je veliko in za vsako so podrobno oprede? ljeni nosilci, roki in odgovor-nost za uresničitev, prvič pa so v sm'ernice zapisali tudi deja-vnike, ki bodo ugotavljali odgovornost in ukrepali v primerih neuresničevanja sprejetih nalog. V naslednji točki dnevnega reda so člani občinske konfe-rence SZDL obravnav'ali in sprejeli programske usmerit-ve konference in njenih orga-nov za prihodnje enoletno obdobje. Pri oblikovanju teh so se naslonili na še vedno aktualne naloge. ki so jih sprejeli na lanski programski seji in na naloge, ki jih nare-kujejo trenutne družbenopo-litične in družbenoekonom-ske razmere. Sevedaso morali razmejiti stalnice v aktivnosti socialistične zveze in že opredeljene naloge. ki bodo OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE ODBOR ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINSKE KULTURNE SKUP-NOSTI VELENJE ZA LETO 1982 PRIZNANJA SO: 1. Napotnikovo priznanie 2. Napotnikova diploma 3. Napotnikova plaketa Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim orga-nizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini. RAZPISNI POGOJI: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posa-meznikom, društvom in organizacijam združenega dela s po-dročja kulture. NAPOTNIKOVA DIPLOMA se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posa-meznikom ter za več kot petdeset let kontinuiranega đela. NAPOTNIKOVA PLAKETA se podeljuje za dolgoletno cspešno in življenjsko delo. Utemeljene predloge za podelitev priznanj za leto 1982 spre-jema strokovna služba Občinske kulturne skupnosti, Titov trg 4, poštni predal 1, do 15. 1. 1983. Ob dnevu oboroženih sil Tovarištvo brez primerjave Pripadniki oboroženih sil so v sredo slavili svoj pra-znik. Slavili so z vnovičnim trdnim in neomajnim zago-tovilom. da so v vsakem tre-nutku pripravljeni in spo-sobni braniti našo domovi-no. revolucionarni razvoj in vse dosežke pri graditvi sa-moupravne socialistične ureditve. Kljubizjemnonapornim in odgovornim vsakodnevnim nalogam ob državni meji so svoj praznik skromno. pa vseeno svečano, proslavili tudi vojaki v obmejnih po-stojankah v Logarski dolini in Podolševi. Hrabri vojaki so to in ponosni na izjemno zaupanje. ki jim ga je z va-rovanjem državne meje iz-rekla domovina. Omahova-nja ne poznajo. ne glede na mraz ali vročino. sneg in dež. meglo in veter. dan ali noč. ne glede na druge nevšeč-nosti in nevarnosti. Izjemna volja, zavest in tovarištvo so njihove velike odlike. ki nam vsem zagotavljajo varen vsakdanjik. Pa ne le to. Ponosni so lahko na velike uspehe, ki jih dosegajo v času. ko niso na doižnosti. To potrjuje raz-nolikost njihovih svobodnih aktivnosti." vzorna urejenost postojank. sodelovanje z ljudmi na visokogorskih kmetijah in s krajevno sku-pnostjo Solčava. Veliko in prevečje dosežkov. ki bi jih morali omeniti. Veseli so vsakega obiska in enotni v svojem navduše-nju nad lepotami solčavske-ga področja. predvsem pa nad medsebojnim tovari-štvom. bratstvom in eno-tnostjo. Prisluhnim dvema.- ZVONIMIR SPASIĆ iz Kruševca. najstarejši po sta- žu: »Pozačetnem usposablja-nju seveda nisem pričakoval. da bom prišel v Logarsko dolino. še manj pa sem pri-čakoval. da je narava v teh krajih tako čudovita. Tudi Ijudje tod okrog so dobri, imajo-nas kar za svoje. Rad bi se podal na okoliške vr-hove. pa zato ni bilo časa, žetim pa si. da bi to storil kdaj kasneje. V -Logarsko sem prišel pozimi in bom pozimi tudi odšel. V postojanki so življenjski in delovni pogoji odlični. nekoliko drugače je seveda ob meji. zlasti oozi-mi. Na.še cxigovorne naloge uspešno izvrsujemo, čeprav v znatno težjih pogojih, kot drugod. Vseeno ijam nič ni pretežko. Krepi nas za-vest. da skrbimo za varnost meja na.še domovine, pred-vsem pa nas krepita izjemno prijateljstvo in tovarištvo, ki sta daleč naokoli brez pri-mere.« GORAN RADOJČIĆ iz Gornjega Brestoca, v Lo-garsko je prišel šele pred dnevi: »Prej sem bil v Mari-boru in moram po'vedti. da so moji prvi vtisi v novem okoiju izredni. Narava je prelepa in sem bi se rad po končanem služenju voja-škega roka še vrnil. Način kako so me sprejeli starejši tovariši priča o tem. da vlada med njimi izredno tovarištvo in bratstvo. pa tudi urejenost postojanke in okolja govori temu v prid. Na meji sem že bii in moram reči, da je služba zelo naporna. Seveda je tudi odgovorna. prepričan pa sem, da bom zvesto služil svoji domovini. Ob takšnem tovarištvu in ob naši mlado-sti ne sme in ne more biti pretežka nobena naloga.« J. P. Občinska konferenca SZDL Velenje Uspešnost zagotavlja frontno delovanje Zvonimir Spasić: »Tovari-štvo. ki mu ni para.« tudi v prihodnje terjale akti-vnost najširšega kroga delo-vnih ljudi in občanov. Pred-vsem bo treba dejansko za-gotoviti frontno delovanje socialistične zveze, zlasti kra-jevnih konferenc. preseči fo-. rumsko delo. okrepiti ka-drovsko politiko. dejavnost skup.ščin krajevnih skupnosti, svetov in koordinacijskih od-borov socialistične zveze in poskrbeti za primerno druž-benopolitično izobraževanje. Na seji so podrobno opredelili še naloge na področju krepit-ve delegatskega sistema in na području družbenoekonom-skestabilizacije. Medostalimi nalogami so najpomembnejše ustanavaljanje skupnosti sta-novalcev. nove oblike krepit-ve sistema splošne Ijudske. obrambe in družbene samo-za.ščite. vzgoja in izobraževa-nje tcr pospeševaanje razvoj-no-raziskovalnega dela v ob-ćini Velenje. Na koncu so se domenili, da morajo dojunija zaključiti priprave za sprejem udeležencev vlaka Bratstva in enotnosti. Skupna razprava o vseh teh točkah je bila dokaj pestra. Nekajkrat so omenili izrazito neusklajenost pri uvajanju nove-ga delovnega časa. razpravljali so o samoupravi v družbenih stano-vanjskih objektih. o zemljiški po-litiki in prizadevanjih za večji pridelek hrane, o inovacijski de-javnosti in še o marsičem. Pred-vsem velja poudariti. da med de-lovne ljudi in občane še vedno ni v celoti prodrla zavest o smislu in vsebini frontnosti delovanja soci-alistične zveze. Dejstvo torejje. da delovanja našega družbenopoli-tičnega sistema še ne poznamo dovolj. zlasti ne delegatskega. Razmeram in potrebam bomo zato morali priiagoditi izobraže-valne programe. ki se nanašajo na družbenopolitični sistem. Tudi sicer je bila razprava pe-stra in zanimiva. več o njej, o pretcklem in bodočem delovanju socialistične zveze ter o stabiliza-cijskih prizadevanjih" pa v prvi številki v letu 1983. • Goran Radojčić: »Mladost ne pozna ovir.« Srečanje članov štajerske partizanske tehnike Občina Velenje Pohvale, odličja, nagrade Ob prazniku naših oboro-ženih sil je občinski štab teri-torialne obrambe občine Ve-lenje pripravil na večer pred 22. deeembrom v knjižnici kul-turnega centra Ivana Napo-tnika slovesnost, na kateri so za izredne uspehe dosežene pri pouku, vzgoji in urjenju, kre-pitvi moralno političnega sta-nja in borbene pripravljenosti enot ter štabov TO občine Velenje posameznim pripa-dnikom TO podelili pohvale, odličja občinskega štaba TO in knjižne nagrade. Tisti. ki so kakorkoli pripoinogli h kre-pitvi TO v občini pa so prejeli zahvale. Obenem so na svečanosti proglasili tudi napredovanja rezervnih oficirjev, nižjih ofi-cirjev in vojakov. Zbranim je v knjižnici spregovoril politični komisar enote TO Miran Ah-tik. Nato so se pripadniki TO in gostje zbrali v domu kulture na osrednji občinski proslavi. Na njej je o pomenu 22. decembra spregovoril predsednik Sob Velenje Janez Basle, kulturni program pa so izvedli velenjski godbeniki. Delegacija pripa-dnikov oboroženih sil je polo-žila tudi venec k spomeniku vrhovnega komandanta Josi-pa Broza Tita. Preteklo soboto so se srečali v prostorih Doma boreev in Mladine v Titovem Velenju jčlani štajerskega pokrajinskega od-bora partizanske tehnike, torej tisti, ki so delali v času narodno osvobodilne vojne v partizanskih tiskarnah. Obudili so spomin na tiste čase, ob tej priložnosti pa so prejeli tudi priznanja. 4. stran ★ riSS CS5 GDTUINTAM Titovo Velenje *28. decembra 1982 30-letnica DPM članom Tridesetletnico društev pri-jateljev mtadine v Sloveniji, je občinska zveza društev prija-teljev mladine Velenje prosla-vilaz letno konferenco, na kateri so med drugim podelili prizna-nja za dolgoletno delo na tem področju. Med posamezniki so priznanja prejele Majda Menih. Teja Podgoršek in Majda Šuk. Med društvi pa sta bila nagra-jena društvo prijateljev mladine Konovo za najbolj pester pro-gram dela ter društvo iz Pesja, kjer jim je uspelo, da je aktivno zaživelo delo uličnih aktivov pionirjev. Osnovna skrb društev prija-teljev mladine, v naši občini jih je 11, v občinsko zvezo društev prijateljevmladine Velenje pase združuje še 19 pionirskih odre-dov, je skrb za srečno otroštvo naših otrok. Povsod tam, kjer društva prijateljev mladine že delujejo, beležijo na tem pod-ročju lepe uspehe, saj jim je uspelo pritegniti k sodelovanju lepo število otrok, pa tudi odra-slih, ki so pripravljeni sodelovati v različnih aktivnostih, ki jih društvo pripravlja za otroke. Prav vsa društva v občini se lahko pohvalijo z dobrimi in obsežnimi programi dela, ki ne ostajajo le programi, temveč jih tudi dosledno uresničujejo. Pa vendar v občini Velenje čutimo na tem področju še veliko vrzel, saj še vedno ni društev v samem centru Titovega Velenja, kjer pa so potrebe, gotovo pa tudi mo-žnosti za ustanovitev teh dru-štev, največje. Tu je n'amreč naj-večje število otrok, manjka pa tudi ne tistih, ki bi lahko prevzeli skrb za organizacijo aktivnosti za otroke. Zal pa je očitno vse premalo pripravljenosti. Na le-tni konferenci so ponovno po-uđarili, da bodo storili vse, da bi delo društev prijateljev mladine le zaživelo tudi na mestnem področju. Upajo, da bodo sledili novo ustanovljeni krajevni sku-pnosti Edvarda Kardelja, kjer ze uspešno dela takšno društvo. Šaleška dolina Še bo odmeval rudarski srečno V srednjeročnem programu usmerjenega izobraževanja SOZD RHK si je kadrovsko-izobraževalna služba v okviru izobraževanja za pridobitev stro-kovne izobrazbe med drugimi zastavila tudi nalogo, da bomo s sistematičnim proučevanjem potreb po izobraževanju, v prihodnje potrebe po kadrih V., ,IV. in II. stopnje izobrazbe pokri-vali z udeleženci rednega izobra-ževanja. Pri razpisih štipendij v usmeritvah — elektroenergetika, elektronika, strojništvo, grad-nja . . . smo lahko v večini pri-merov izbirali med večjim številom kandidatov, kot pa je bilo razpi-sanih štipendij. Drugače pa je bilo v rudarski usmeritvi, kjer za štipendije med slovensko popula-cijo skoraj ni bilo interesentov in smo pokrivali potrebe z učenci iz sosednjih republik. Da bi v prihodnje dosegli Jeljen vpis: 240 učencev v 1. letnik IV. stopnje in 30 učencev v 1. letnik II. stopnje rudarske usmeritve, sitio si v novo ustanovljenem TOZD-u Izobra-ževanje, v okviru DO RLV, na tem področju zastavili obsežne naloge: — Z začetkom štplskega leta je že stekla akcija sistematičnega pridobivanja — kadrovanja učen-cev v rudarske poklice, ki zajema predvsem slovenski prostor. Akcija vključuje osebno navezovanje kontaktov delavca naše službe z vodstvi šol in šolskimi svetovalnimi delavci ozi-roma mentorji poklicnega usmerjanja in preko njih sodelovanje z učenci in s starši. Proces prosvctljevanja in in-formiranja smo najprej usmerili na učence 8. razredov in po potrebi 'na njihove starše. Tako je delavec naše službe, skupaj s tehologom RSC, obiskal že okrog 100 šol v občinah: Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Mozirje, Smarje pri Jelšah, Šentjur, Slovcnj Gradec, Ljuto-mer, Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Velenje, Zalec in zajcl preko 7000 učencev. Obiski so vnaprej dogovorjeni, v informativni sklop. pa sodi: predvajanje filma o poklicih v rudarstvu in geologiji, informi-ranje učencev o predvidenih razpisanih štipendijah, o sistemu šolanja ter obveznostih in ugodno-stih v procesu izobraževanja in zaposlovanja. Informacije dopol-nimo še s pisno informacijo, ki zajema povzctek ustnih informacij in se nanaša konkretno na naše razmere. Temu dodarno še lepaka in knjižico, ki polcg tekstualnega opisa glavnih del in nalog v posa-meznih poklieih v rudarstvu in geologiji, informacij o trajanju šolanja, pogojih /a vpis ter o šol-skih centrih v Sloveniji, z dobrimi slikovnimi prika/i poglobi prcd-stavo. Podobno informacijo smo na nekaterih šolah ponovili tudi za starše, za katere vemo, da hote ali novih melodij, ki so kot zatrjujejo zanimive in dovolj dobre za snemanje. Skupina Šank rock I •▲• •▲• *A0 >A< •▲• •▲• •▲• ♦▲• »If •Af fif •▲• •▲• *▲• •▲■• #▲• •▲• •▲• •▲• * A* *A* •▲• *A* e*e •▲• •*• •*• •▲• •▲• •▲• »A0 •▲• *A±* >A> •▲• •▲• •▲• *A.* m •▲.» •▲• • 9T0 #T9 9T9 *r» •▼• »T» •▼• •▼• •▼• »T» »Ti •▼• •▼• •▼• •▼• |Tt •▼• •▼• m m •▼• m m •▼• m •▼• •▼• 9T0 •▼• W •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• »Tl •▼• SVt 0T* •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• •▼• ■ v Srečno in uspešno novo leto 1983 voščita ter se priporočata za obisk prodajalni Gorenje cSTJ1 Titovo Veleoje, Celjska 19 in Nazarje ja« (A*•▲• •▲• •▲• •▲• •▲• •▲• •▲• •▲• •!• ^g ••.'..» •▲_• »i» •▲• •▲• •▲• •▲• •▲!»•fl«> fA* •▲>•▲• •▲• >^>•*• •▲• •▲• >^> IA? >▲> >^> n^-jt >A> •▲.• •▲• •*• •*» >A> «.«|1| jTj 28. decembra 1982* Titovo \/fcienje NOVOLETNA VOŠČILA nas cas * stran 5 VrfVAA ^V -STV rf^'V V^'V^V v-^V ^V^V ifVii'% iSCV ->V if'V V V \ rf'V ^ V J»'V ^'V.^'V ^v ^v ^V »W -^v^v JTV đr'V>f }uuQuyOQUvwwwvwyw o o o o o o o o O O o 0 o o o o o o o o o o o gorenje Leto 1982 se izteka. Iztekajo se delovni dnevi, ki nam ne bodo prinesli takšnega uspe-ha, kot bi ga vsi mi že-leli. Z novim letom je prišel tudi čas, ko se bomo morali znova spoprijeti z obračuni našega dela. Že danes vemo, da vsega, kar smo načrtovali ob začctku letošnjega leta in po-zneje, med letom do-polnjevali, nismo ure-sničili. Prevečkrat smo morali ustaviti tekoče trakove, prevečkrat ni prispela pošiljka repro-dukcijskega materiala pravočasno. Spoznali smo, da so razmere težavne. Tudi ukrepali smo. Sprejeli smo sanacijski pro-gram. Tudi samoupra-vni dogovori in druge-akcije so bile pred nami. V prihodnjem letu bo treba uresničiti vse do-govore, izpolniti pro-gram sanacije v naj-večji možni meri. Tudi v prihodnje mora biti izvoz naša prednostna naloga. Varčevanje na vseh področjih dela, tvorno vključevanje vseh dejavnikov pri re-ševanju gospodarskih zagat, popolno izkori-ščanje proizvodnih zmogljivosti in posto-pno prestrukturiranje so jasni cilji ne samo sanacije, temveč naj bodo tudi svetlejša per-spektiva. V letu 1983 bo Go-renje dopolnilo polna tri desetletja svojega dela. Jubilej bo najlepše izpolnjen z delom, s plodnim delom, s spo-razumevanjem in dogo-vaijanjem za enotne ci-Ije. Takšen je bil naš kolektiv pred dvema, tremi desetletji, ko so tudi bile prisotne teža-ve. In kolektiv, združen, jih je znal premagovati. Tudi v bodoče jih bo! Z voljo, prizadevanjem in enotnostjo! Tako si bomo segli v roke in stisnili dlani: SREČNO IN USPE-ŠNO NOVO LETO 1983! v Gv JOCm« X)OOOOOOOOOOOOOOOOOCK>OOOOOOOOOOOOTO 6. stran ★ nSS CgS __ZANIMIVOSTI Titovo Velenje *28. decembra 1982 Fotografirajmo (23) Začela se je zima Spet je pred nami nov letni čas.čas. kije bogatsštevilnimi motivi edinstvene lepote od mokrih do zasneženih pokra-jin, meglic in ivja, okrašenih vej. zametenih ulic, ledenih sveč terzamrznjenih potokov. Seveda pa fotografiranje ni tako enostavno, kot je bilo v jesenskih mesecih. Sneg je na fotografiji zelo težko dobiti takšen kot ga vidimo v naravi, ne sme biti preveč bel, pa tudi siv ne more biti. Zaradi obilja odbite svetlobe, pa je težko določiti pravilno osvetlitev. Snega ne bomo slikali v ob-lačnem vremenu, razen če bi želeli dobiti temačno zimsko podobo ali grafične učinke. Najboljši posnetki bodo na-stali v jutranjih urah pod pr-vimi sončnimi žarki in ob svežezapadlemsnegu. Lepiso tudi posnetki proti svetlobi, vendar morate paziti na te- mne objekte, ki bodo na sliki izgledali neprirodno črni. Zimski posnetek pa bo de-Ioval monotono in nezani-mivo. če bo prikazoval le belo površino. Zato ga obogatite z zanimivimi predmeti, ljudmi ali živalmi. Kadar snemamo posameznika ali skupino lju-di, moramo izmeriti svetlobo, le kakšnih 15 cm od objekta. Samo tako bom namreč do-bili pravilno osvetlitev. Kadar pa želite na snežnem prostranstvu posneti tudi te-mne objekte, vzamemo sred-njo vrednost osvetlitev, ki smo ju izmerili proti snegu in proti temnim objektom. Na višini preko 1500 me-trov uporabljajte rumeni ali UV filter. Snežinke bomo najlažje posneli ob daljšem osvetlit-venem času (1/60 sekunde) ter proti temnemu ozadju. Zavedati se tudi moramo. da so pozimi kontrasti manjši, črnih tonov je malo, razen kadar slikate proti svetlobi, belih in sivih pa skorajda preveč. Če želimo večji kon-trast. potem uporabite malo občutljive filme (EFKE KB 14) ter trde razvijalce. Naj-bolje pa bo. če v takšnih pri-merih, nekoliko krajše osve-tiite in dalje razvijate. Zavedati pa se morate, da boslika zanimiva le, če ji boste dali njeno posebnost. Neza-nimiv prizor lahko spremeni-te z drugačnim kotom snema-nja, z uporabo filtrov, poseb-nim filmom in drugimi efekti. l'poštevajte, da nekateri fo-tografi po mesece čakajo do-godek, ki bo vsakdanji prozor spremenil v nekaj izjemnega. B. Z. Tudi pozimi naj vas povsod spremlja fotoaparat Klub OZN 0b dnevu človekovih pravic — zaradi pomanjkanja hranesta coli dve tref'ini svetovnega prebi- ihrvn norn -pni okoli............ valstva ogroženi — za leto 1985 napovedujejo pomanjkanje 100 milijonov ton hrane V sodelovanju s sošolci smo člani kluba OŽN na Gimnaziji. pripravili petkov kulturni večer. Zeleli smo prikazati pomanj-kanje lakoto. trpljenje .. . in to ne le preko številk. ampak z recita-lom afriške lirike, ob glasbenih točkah na klavirju, ter spremljavi kitare. December je navsezadnje zelo pester mesec. Poslavljamo se od iztekajočega se koledarskega leta, v zadnjih dneh se prično tudi po-čitnice ... Skrbi za učenje, službo, za nakup novoletne obleke za večer ob plesu in še nešteto drugih skrbi in težav, ki pestijo človeka v tako hitrem tempu življenja ... Skorajda ni časa pomisliti še na druge. Na koga? Na tiste, ki ne praznujejo rojstnih dni s pozdra-vom okusno pečene torte, tiste, ki ne vihajo nosu ob dveh dneh sta-rem kruhu ... Skratka, takrat ko mislimo, da nam nikakor ničesar ne uspe in smo sami največji ne-srečnežt, ko želimo imeti več kot zaslužimo, takrat se spomnimo, da obstaja še temnejša stran ži-vljenja. Nekateri niso znali odgovoriti, kaj so to človekove pravice in drugirn spet se ni zdelo vredno o čem takšnertj sploh r^zmišljati... Učenca BOSTJAN ZVIKART in FRANCI HRIBAR, obiskujeta 4. c. razred na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo. Na vprašanje sta odgovorila: »Clovekove pravice so tiste. ko lahko hodimo v šolo, naši starši pa v službo. Ko smo prijazni do ljudi in se imamo radi. Vendar, če v našem razredu nekateri prejmejo brezplačno malico, zakaj se ne pomaga tako tudi tistim otrokom, ki so tako suhi in bolani. . . in umirajo od lakote. Saj se učimo, da za delo potrebujemo hra'no. Ce smo lačni se tudi vojskovati ne moremo. Zato misliva, da je hrana bolj potrebna kot pa vse modemo orož|e bogatth držav.« EMICA VRTAČNIK je bila prav tako prijeten sogovornik. Je gospodinja in ženska, ki je preži- Zdravstveni center Velenje — referat za zdravstveno vzgojo Preprečevanje zobne gnilobe (Nadaljevanje in konec) Pri kolektivni profilaksi proti zobni gnilobi gre za ukrepe, ki jih vodi, usmerja in kontrolira zobozdravstveni delavec, izvaja pa jih vsak posameznik sam. Ti ukre-pi so glede na to, da z njimi lahko nacnkrat zajamemo mnogo ljudi, ob cnem pa so dokaj poceni, najbolj primerna oblika za prepre-čevanje zobne gnilobe in drugih ustnib bolezni. Vemo, da so glavni povzročitelji zobnc gnilobe bakterije, ogljikovi hidrati in zobne obloge. Zato je ustna higiena eden izmed bistvenih ukrepov za ohranjevanje zdravih zob, preprečevanje zobne gnilobe in drugih ustnih obolenj. Pri ustni higijeni je najvažnejše čiščenje zob. Zobe je treba čistiti trikrat na dan, predvsem pa vsaj zjutraj in zvečer. Svetujemo čiščenje zob ali vsaj izpiranje ust tudi po vsaki hrani ali malici, ki jo sestavljajo predvsem ogljikovi hidrati n. pr. bonboni, čokolada, pecivo, sladki namazi idr. Zobe moramo čistiti tako, da drgnemo s ščetko z dlesni na zobe in ne obratno, ker bi dlesen sicer poškodovali. Pomembno je, da z zobno ščetko podrgnemo tudi po dlesnih, ker jih na ta način masi-ramo in utrjujcmo. Zobc ščetkamo po določenem vrstnem redu, in sicer začnemo levo zgoraj na ličnih ploskvah stranskih zob in se s potegi od dle-sni proti zobni kroni (na eneni me-stu naredimo 6—10 potegov) pomikamo proti dcsni strani. Ko očistimo tudi stransko ploskev zadnjega /oba, preidemo na nebne ploskev desnih zgornjih zob in se pomikamo na/aj proti levi strani, kjcr konča šiščenjc s stransko ploskviio jcvega /adnjega zoba. Nato na enak način očistimo še zobe v spodnji čeljusti. Nazadnje očistimo še grizne ploskve ličnikov in kočnikov. Pri izpiranju stis-kamo vodo skozi zobe, da izplavi vse zrahlane in zaostaie delce hra-nc iz medzobnih prostorov. Uspešnost čiščenja zob lahko kontroliramo s testnimi tabletami, ki obarvajo sicer nevidne zobne obloge. Glavna pripomočka za čiščenje zob sta voda in zobna ščetka. Pri tem pa je va/no poudariti, da ni vseeno, kakšna je zobna ščetka. Dclovni dcl zobne ščetke naj bo dolg okoli 3 cm in širok 1 cm, saj le s tako ščelko laho očistimo tudi težje dostopna mesta. Sčetine, ki so razporejene v priostrenih snopi-čih, naj bodo umetne. Te imajo prednost pred naravnimi ščetinami zaradi homogenosti, elastičnosti, obstojnosti v vlagi in zaobljene konice. Ročaj naj bo v kotu nagnjen proti delovnemu dclu. I'o vsaki uporabi je treba ščetko temeljito izprati pod tckočo vodo in jo postaviti v kozarec z delov-nim delom navzgor. Pravilno jc, da ima vsak družinski član svojo zobno ščetko in svoj kozarec. Zobno ščetko je treba vsake 3 mesece zameniati za novo. Zobna pasta poveča čisttlni uči-nck zobne ščetke. Detergenti in mila, ki so v zobni pasti, omogo-čajo nastanek pene, kar povzroči še dodatno mehanično či.ščenje in odstran jevanie zaostalih delov hrane in zobnih obloe. Nekatere paste vsebujcjo razne dodatke za preprečevanje zobne gnilobe n. pr. tluor, za odstranjevanje nikotin-skih oblog ali sredstva, ki prepre-čUjejo razvoj bakterij ter snovi za izboljšanje okusa. Vendar uporaba /obne paste ni niuna, saj že samo mehanično čiščenje zob z zobno ščctko in mlačno vodo brez'zobne pastc zmanjša zobno gnilobo z; 16—18 Kot mehanični pripomoče1< za čiščcnjc zob se uporabljata tudi zobotrebec in nitka. Poznana je tndi ustna prha, ki s pulzirajočim curkom izpere i/.med zob ostanke lirane, poleg tega pa masira dlescn. Vendar za čiščenje zob ne zado-stuje, ker ne more odstraniti zob-nili oblog. Uporaba ustne vode ne zmanjšuje zobne gnilobe, marveč je njen namen predvsem odstran-jevanje z.adaha in izboljšanje okusa. Uživanje fluora je koristno, ker sc vcže v času razvoja zob v trda zobna tkiva tcr jih naredi odpor-nejša proti zobni gnilobi. Izločen s slino v usta pa preprečuje dejav-nike, ki povzročajo zobno gnilobo. Zato priporočamo, da uživajo nosečnice in dojcče žerte dnevno 1 mg fluora, otroci po prenehanju dojenja 0,25 mg fluora, otroci od drugega leta starosti do vstopa v šolo 0,50 ntg fluora in šolarji do 14. leta starosti 0,75 — 1 mg fluora v obliki fluonatril tablet. I lucir je učinkovit, če ga dovajamo organizmu v primernem času in v koristni količni. Ce ga zaužijemo preveč, pride do fluoroz, zobje so motni in manj odporni proti zobni gnilobi. Študije, ki so jih izvajali v Ame-riki in na Svedskem, so pokazale, da je občasna izločitev hjdratov iz" hranc. lahko le sladkarij, zelo učinkovita pri preprečevanju zobne gnilobe in ima ugoden uči-nek še potem ko že preidemo na normalrio hrarto. K individualnim zaščitnim ukrepom zobni gnilobi šte-jcmo vse „tisto kar naredi zobo/dravnik. Sem spadajo sistematični pregledi določenih skupin n. pr. otrok male šolc, šolarjev, nosečnic in drugih ogroženih skupin. S pregledi se ugotavlja zdravstveno stanje zob in obzobnih tkiv in ob enem uspešnost oziroma neuspešnost prizadevanj za preprečevanje zob-ne gnilobe. K tem ukrepom spada tudi popravljanjc zob, odstranje-vanje zobnih oblog in premazo-vanje -zob s fluorjevimi razstopi-nami. Važno je tudi odpravljanje položajnih anomalij zob in čelju-sti, te so dokaj pogoste, saj jih ugotavljamo pri 60 % otrok. Ob nepravilno izraščenih zobeh zaostajajo ostanki hrane, otežko-čeno je tudi čiščenje in tako hkrati z odpravljanjem nepravilnosti preprečujemo tudi zobno gnilobo. Kako in v koliki meri bo zobo-zdravnik lahko izvedel naštete zaščitne ukrepe, je odvisno od posameznika. Pogosto starši vabljenin otrok ne pripeljejo na prcgled, še pogosteje šolarji po sistematičnem pregledu ne nadaljujejo zdravljenja zob ali neredno obiskujejo zobozdrav-nika. Koga naj zato krivimo. Mor-da strah, pomanjkljivo zdravstve-no vzgojo staršev, nezadostno sodelovanje zobozdravnikov s šolo ali kar malomarnost in neodgovor-nost za lastno zdravje. Uspešnost preventivnih ukrepov proti zobni gnilobi ni odvisna samo o !■***** * * * * * * * ♦ * * * * * * * * # * * * * * * * * # * * * * * * * # * * * * # * * * * * * * * * * * * * * * * # * * * * * * * * # * * # * # * * * * * # # * # # # # * * * # # * # # * * * * # * # * # JOŽI ŽALIK: »Ja, staro leto se nam kar prehitro oddaljuje. Le še nekaj dni in stopili bomo v hovo. Leto 1982 nam je prineslo precej novosti in vrsto presenečenj. Tudi takih, ki jih nismo najbolj veseli. Bencinski bo-ni so marsikomu zagodli. Če bi se vsi že prej pametno vozili, ne bi prišlo do tega. Toda. ne smemo samo tar-nati. V tem letu sem si dokončno opremil stanova-nje. Kupna moč denarja je vedno rrianjša. Ukinitev ne-katerih kreditov in višje obrestne mere so zlasti pri-zadejale tiste, ki so hoteli graditi. Pomanjkanje neka-terih dobrin pa smo tako in tako že preboleli. In kaj naj bi prineslo leto 1983? Najprej trdnega zdravja. Vse bo šlo. če bo tega dovolj. Veliko družin-ske sreče in uspehov pri delu tudi ne bo odveč.« darinka berze- LAK: »Leto 1982 je bilo zame uspešno. čeprav je primanjkovalo zdaj teh, drugič drugih do-brin. Karsem načrtovala, se je uresničilo. Z možem sva si zgradila novo hišo in se v začetku_ leta vselila vanjo. Vsega je bilo dovolj v letu. ki so mu šteti dnevi. veselja in žalosti ter seveda novosti. Najprej nas je »razveselil« paket ukrepov. pa nov aelo-vni čas. padec dinarja, cene pa kar vi.šje in višje. Tudi v prihodnjem ietu se bo treba obnašati stabilizacijsko, če hočemo še naprej tako žive-ti. Želje ob novem letu? Te so skromne. Zelim si lc miru na svetu, zdravja, osebne sreče. Dcđek Mraz pa naj nam malo bolj napolni pro-dajne police s kavo, pralni-mi praški...« Staro leto zdaj j je pree JANkO NAVRŠNIK: »Kaj naj rečem o letu. ki se izteka? Da je bilo zame še kar uspešno. Ukrepi zvezne-ga izvršnega sveta so rnarsi-komu obrnili vse na glavo. padec dinarja pa smo obču-tili najbolj mi. potrošniki. S pomanjkanjem nekaterih dobrin smo se že »sprijazni-li«. Nov delovni čas je naše življenje »prikrojil« prav po svoje. Pa bo že šlo. Želje!? Tako kot vsi, si želim miru na svetu. Zdrav-je je najpomembnejše, saj če sj zdrav, se da vse narediti. Živeli smo na preveliki nogi. Treba bo še bolj varčevati, pa bo vsega dovoli.« ROMANA PETEK: »Kaj posebnega v tem letu nisem doživela. Delala sem vozni-ški izpit, pa ni šlo najbolje. Treba se bo bolje potruditi januarja prihodnje leto. Upam, da bom imela kaj več uspeha. Zlasti v drugi polovici leta smo doživeli marsikaj. Sveženj ukrepov, padec dinarja, potrošniška mrzlica, so kar dobro vpli-vale na naše življenjske navade in razvade. V letu 1983 siželim veliko osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja in miru. Sem trgovka in si seveda želim še to, da bi se preskrba z nekaterimi do-brinami bolje uredila. Tako bi bile zadovoljne stranke in mi. Preveč lagodno življenje pa bomo morali zamenjati z malo skromnejšim.« DUSKA KNEZ: »V tem letu je bilo bolj vse stabiliza-cijsko. Pomalo je vsega primanjkovalo, zlasti najpo-trebnejših artiklov. Želja vseh nas potrošnikov je. da bi bile prihodnje leto trgovi-ne bolje založene. V letošn-jem letu sem dobila stano-vanje. Tega sem zelo vesela. Sicer pa je bilo letos kar nekaj lepih in tudi žalostnih trenutkov. Prihodnje leto si želim sreče, žadovoljstva, predv-sem pa zdravja.« IVANKA STROPNIK: »Letos je bilo kar nekaj sprememb. Kljub temu sem bila zadovoljna. Najbolj sem se razveselila vnučka. Čeprav so pri nasgospodar-ske težave, pa ne kaže obupati. Nekaj strpnosti in skromnosti nam ne bi smelo manjkati. Posebnih želja za prihod-nje leto nimam. Le da bi bilo tudi to vsaj tako. kot letošnje. Predvsem pa si želim zdravja in razumeva-nja. Ali ni to dovolj'J« ZORAN ZAGER: »To Icto jc bilo zame drugačno od prejšnjih. Služil s_em vojaški rok v Mariboru. Čas pri vojakih mi je kar hitro minil. Na vsch korakih se je v letu 1982 čutila stabilizaci-ja. vendar kot kaže, so bili ljudje na ukrepe dokaj pri-pravljeni. Zato je njihova učinkovitosi in uresničeva-nje zadovoljivo. Privaditi se bomo morali na bolj varčno življenje. Upam. da v letu 1983 ne bo slabše. čeprav dobro vemo. da nus čaka še nekaj ukrepov. Dobil sem službo. To pa ,je bila tudi moja največja želja že nekaj ča-sa.« no. Uredila sem si lastno zasilno stanovanje. Prej sern stanovala pri starših. Še vedno pa nisem dobila do-voljenja za gradnjo nove hiše v Pesju. čeprav čakam nanj že lep čas. Zatoje moja velika želja v prihodnjem letu ta, da bi odgovorni le izpolnili obljubo. Na splošno bo v novem letu težje. vendar upam, da ne preveč. Predvsem pa si želim sreče in zdravja, dru-go pa pride samo.« SAFET SMAJLOVIČ: »Leto. ki se izteka, je bilo zame nadvse uspešno prav na vseh področjih. Zelo zadovoljen sem z rezultati, ki sem jih dosegel v karate-ju. saj sem osvojil nekaj prvih mest in sem kandidat za državno reprezentanco. Tako je torej ena m^jih največjih želja Za prihodnje leto. da bi bil v to reprezen-tanco tudi sprejet in seveda, da bi dosegal tudi v bodoče na (em področju dobre rezultate. Tudi v zasebnem življe-nju je bilo letošnje leto zame lepo. Dobil sem hčerko. pred nedavnim pa še stano-vanje. Torej sem resnično lahko zadovoljen in moje največje želje ob novem letu so. da bi bilo tudi v prihod-nje tako,. * NMH f n r * uMlh'/jf PAVLA BRAČUN: »Le-to 1982 je bilo še kar uspeš- MARIJA ČUKUR: »V letošnjem letu se je zgodilo veliko neprijetnega. mene osebno pa je najbolj pretre-sla smrt moje mame. Tudi sicer ne morem reči, da sem bila zadovoljna, saj me je motilo to, da v trgovinah številnih izdelkov ni moč kupiti. Upam. da se bo stanje na tem področju v prihodnjem letu le popravi-lo. Jaz sem doma. mož pa je obrtnik, zato upam, da bodo pogoji dela za obrtnike boljši. saj so trenutno davki precej visoki. Poleg zdravja, mtru. ki si ga ob novem Ietu želimo vši. pa si jaz želim še. da bi bili hčerki. ki obiskuje-ta osnovno šolo, uspešni.« VESELJKO TE'SlČ: »V Titovo Velenje sem prišel pred letom in pol iz Bosne. Delam na rudniku in mo-ram reči, da sem z vsem zelo zadovoljen. Delo, ki ga opravljam mi ugaja. plača pa je tudi dobra. Tudi življenje v Titovem Velenju mi je zelo všeč, saj je to mesto. kjer delajo številni delavci iz vseh jugoslovan-skih republik. Po mojem mnenju je Titovo Velenje primer bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi naro-di. ki ga moramo tudi v prihodnje razvijati in storiti res vse. da ne bi prihajalo do nesoglasij, saj se moramo zavedati, da bomo naloge, ki smo si jih zastavili, lahko uresničili le. če bomo enot-ni. Le tako bomo lahko premagali tudi težak gospo-darski položaj v katerem se nahajamo. PAVLA VODLAN: »V letošnjem letu ni bilo vse tako kot bi si želela. saj mi je veliko skrbi povzročila sino-va bolezen. Sin je namreć srčni bolnik in zaradi tega je nogosto odsoten od pouka. Na Soiskem centru. ki ga obiskuje, se pedagoginja Marjeta Primožič vključuje v razreševanje teh vprašanj tn meni osebno je veliko pomagala. Drugače sem zadovoljna: V veselje so mi vnuki, ki jih tudi ćuvam. Ob novem letu si želim v prvi vrsti zdravja..Upam, da bo sin ozdravel in da bo uspešno končal šolanje. Se-veda pa si želim. da bi tudi v prihodnje živeli v miru.« PETER TROGAR. »Kaj ijaj si zaželim? Predvsem bi rad. .da bi v moji enoti še naprej vladalo takšno tova-ri.štvo in prijateljstvo. kot doslej. V zimskih razmerah je odgovorno opravljanje nalog ob državni meji moč- no oteženo in izjemno tova-rištvo pride ob tem še pose-bej do veljave. Kot vsak vo-jak si seveda želim. da bi zadnjidnevi tekličim hitreje. upam pa seveda tudi. da^ bomo prihodnje leto v našf družbi uspeii uresničiti vse pomembne naloae.« l<> KAREL NATEK: »Za-ostrene razmere doma in v svetu seveda ne obetajo prav rožnatih časov. Moja velika željaje tako prav gotovo, da bi bili vsi skupaj čim bolj uspešni v naših naporih in da bi z odgovornim delom naši družbi zagotovili trdne te^ melje za nadaljnji razvoj. Želel bi si tudi, da bi se lahko udeležil še kakšnega tako prijetnega srečanja s soborci, kot pred nedavnim v Gor-njem gradu. Želja jc še ve-liko. največja med njimi pa vsekakor obilna mera zdra-vja.« LOJZE PLAZNIK: »Ze-lja je zagotovo vsaj toliko. kot zahtevriih nalog. ki nas čakajo v prihodnjem letu.To seveda velja za vso našo družbeno skupnost. za našo občino in vsakega posame-znika v njej. Zelim si. da bi v občini Mozirje s skupnim. zavzetjm in odgovornim de-lom. uspeli izpolniti vse sprejete naloge. si s tem za-gotovili lepši jutrišnji dan in dati svoj prispevek k sku-pnim naporom vse naše ilružbe. Pa veliko sreče in /dravja želim sebi in vsem občanom.« # * * * * * # * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * # * * # * # * * * * * # # * * # * # # * * * * * * # * # * # * * * * * * * # * * * * * * # # # * * * * * * * # 28. decembra 1982 * Titovo Velenje SREČANJA nas cas ★ stran n Marija Hriberšek Ivan Erhard Se vedno poprime trm za delo pa letina tako dobra. Preveč jabolk bi ostalo.« menita. Marija je v kuhinji. sku-pno s hčerko in njenim mo-žem. ki sedaj živita v Ka-mniku. pripravljajo dobrote za bližnjo vnukovo poroko. Naš Obisk zaustavi običajen tek dela. posedemo in po-kramljamo ob domačem narezku in dobri izabeli. Dela je tako vedno preveč, malce premora nikomur ne škodi. Z Marijo se tokrat ne po-govarjamo o preteklosti, kije bogata. prepolna številnth dogodkčv in spominov. Nič ne rečemo o hudih vojnih ča-sih. o strahu in bolečinah. o skrbi za partizane, tudi pri težavnih povojnih letih se tokrat ne ustavimo. Sprego-vorimo le o vsakdanjih stvareh, o delu na kmetiji, ki ga ta klena šesfinsedemde-setletna žena tako ljubi, da se nikakor noče preseliti k hčeri in zetu. »Kar konec bi me bilo.« pravi: Na kmetiji, ki ima 26 ha redijo pitance in oddajajo mleko. V hlevu je okoli 20 glav živine, tu pa so še prašiči in druge male živali, pa tra-vniki, gozd in polja na kate-rih sejejo predvsem pšenico in koruzo. Resnično je dan včasih kar prekratek, da bi človek zlahka opravil po-trebno delo. Marija še vedno vstaja ob šestih, pripravi zajtrk, na-hrani svinje, pospravi. kuha ter še kako drugače prtskoči na pomoč sinu in snahi. Po-zimtje malo manj naprezanj. pa še taicrat morajo, kadar ni veliko snega, postoriti čim več. »Od večerov ostane bolj malo.« pravi. »saj nas preveč moti televizija.« Priznanje izvršnega sveta ji pomeni veliko. »Ne rečem sicer, da sem si priznaftje zaslužila. V zadoščenje pa mi je vendar. da je nekdo opazil moja življenjska prizadeva-1 nja in trud. Vedno sem mo-rala veliko delati in čeprav sedaj ne morem več tako poprijeti kot nekoč, še.vse-eno kaj postorim.« Pohvali tudi sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Poma-gajo jim s krediti, pridejo pa tudi svetovati, kako in kaj narediti. da bo pridelek večji in boljši. »Od kmetije se kar daži-veti.« meni, »le kakšne večje nesreče te ne smejo pnza-deti. Pa zasukati se je treba. Ce bi bili počasni, ne bi šlo.« In ko jo ob koncu vpraša-mo, kakšen je danes odnos do kmečke žene, se na-smeh ne. »Velika razlikaje,« pravi. »Včasih ni bilo niko-mur mar za kmečko ženo. danes pa smo precej bolj enakopravne. Ampak dela zato ni nič manj.« še pristavi. Poslovimo se. Odtrgali smo jim že kar preveč časa, do bližnje poroke pa sta le še dva dneva in marsikaj je še potrebno narediti.- Novoletna številka našega tednika naj bi bila praznič-na. polna zanimivega bra-nja. Ko smo takole razmi-šljali, kaj naj(bi zanjo napi-sali, smo se odločili, da vam bomo predstavili življenje in delo nekaterih da kra-janov naše občine. In kdo naj bi bil še primernejši za predstavitev kot I van Erhard iz Metieč pri Šoštanju in le-tošnji dobitnik priznanja iz-vršnega sveta skupščine ob-čine Velenje. Priznanje je preje 1 za izredne uspehe na področju obrtne dejavnosti. Naj že kar na začetku po-vemo, da je naš gost najsta-rejši aktiven obrtnik v občini in edini usnjar vse do Mari-bora. Obrti, izdelovanje vseh vrst galanterijskih izdelkov in za.ščitnih sredstev, se je izučil pri očetu, izpopolnje-val pa v delavnicah v Škofji Loki, Ljubljani in Zagrebu. Ivan Erhard je »zvest« svoji stroki že celih 55 let, od 15 leta dalje. Pred štirimi leti je pričel izdelovati še zaščitna sredstva. »V našem poslu uspeš le, če imaš veliko ve-selje do dela. volje ter potr-pljenja. Seveda se moraš tudi znajti kakorveš in znaš, zlasti v teh nerožnatih časih. Delo samo ni zahtevno, ie natan-čen in vesten moraš biti, pa gre. Posel mi vsaj zazdaj še kar dobro cvete: Če so iz-delki dobri, se tudi kupci zanje najdejo,« je na kratko predstavil svoje delo naš so-govornik. Največ njegovih galante-rijskih izdelkov vseh vrst je iz skaja. Tu in tam pa je med njimi tudi kakšen izdelek iz usnja. Cene teh so dobro »zasoljene«. Vendarne zato. Galanterijske predmete iz-deluremo le v malih količi-nah in po naročilu zaščitna sredstva pa serijsko. Ce ver-jamete ali ne. mnogo rajši krojim kot pa vodim vso stvar.« je pripovedoval. Seveda mu vse le ne teče tako gladko. Tudi težave so vmes. Pa še kar precejšnje. Mlajšega. šolanega kadra enostavno ni. Mladim tak-šno delo ne diši preveč. če-pravje iz dneva v dan bolj iskano. »Najhuje je s stroji. Ti so uvoženi in zelo dragi. Rezervnih delov na prodaj-nih policah ni niti za naše stroje. kaj šele uvožene. O okovju raje ne govorim. Tudi cene nas tepejo. Na tr-žišču moraš biti konkuren-ten. da si uspešen. Bili so slabi in težki časi pa smo vzdržali. Kako potem sedaj ne bi,« je menil Ivan Erhard. Naš pogovor se je počasi bližal h koncu. In icer se ra-vno bliža novo leto, smo ga vprašali še o željah za pri-hodnje leto. Te so skromne kot je on sam. »Kakšnih po-sebnih želja nimam. Zdravje je na prvem mestu. Sreča in zadovoljstvo ter mir na svetu soželje vseh nas. Starsem že. Počasi bo treba izpreči in delo predati mlajšim, ki bodo delali s prav takšnim poletom, kot sem celih 55 let jaz. Čeprav imam dva sina, se nebeden od njiju ne »ogreva« za mojo obrtno dejavnost. Poiskati bom moral nekoga drugega. Vendar bo »ta pravega« na-slednika težko najti. Močno upam. da se mi bo ta želja kaj kmalu uresničila.« je sklenil pogovor Ivan Erhard, naj-starejši prizadeven usnjar v na.ši občini. ker Ivan tako vioko ceni svoje delo, ampak zaradi materiala. Vsi izdelki so njegovi. Tudi vzorce pona-vadi skroji sam. Ivan se vsa-ko leto udeleži celjskega Med nagrajenci izvršnega sveta je bila tudi Marija Hriberšek iz Silove, ki je priznanje prejela za uspehe na področju kmetijske deja-vnosti. 76-letna Marija sku-pno s sinom in njegovo ženo uspešno gospodari na sred-nje veliki kmetiji, ki so jo leta 1975 pričeli preusmerjati v prirejo mleka in mlade pi-tane govedi. V obdobju zadnjih osmih let. se je tr-žnost kmetije stalno stop-njevala. Na kmetiji so pre-uredili in povečali gospo-darska poslopja ter jo opre-mili s kmetijsko mehaniza-cijo. Sicer pa je ta domačija poznana še iz časov NOB, saj je nudila pomoč partizanom vse od pričetka vojne dalje. Avto zaustavimo na ne-koliko blatnem dvorišču. Zadiši po gnoju in silaži. Pred vhodom nas renče po-zdravi močan-volčjak. Ma-rijin sin in njegova žena sta stiskala jabolka. »Malce pozno je že?« po-vprašamo. »Ah.ne! kojebila obrtnega sejma inje za svoje izdelke prejel že nekaj pri-znanj. Čeprav je naš gost že kar prileten možakar, je še ve-dno čvrst. Vsaka bes.eda iz njegovih ust pove, da ima resnično rad svoje delo. Iz-delki v vitrinj in na prodajni polici dovolj nazorno kažejo, da je mojster svoje stroke.« Pisarne nimamo »se je opravičil.« Tudi potrebujem je ne, saj delam vseskozi v delavnici. Moj delavnik se pričneob6. urizjutraj.konča pa o ob petih popoldne. Za-poslenih imam pet ljudi, in sicer štirje izdelujejo zašči-tna sredstva na domu v Me-tlečah, v šoštanjski delavnici pa vrti šivalne stroje le ena delavka. Nadur ne pozna-mo. saj vsa naročila izdela-mo v rednem delovnem času Marija in Jože Kumer Jože Nunčič ric, ostalo pa so predvsem pitan-ci," je na kratko predstavil kme-tijo gospodar Jože. Gospodinja Marija pa je kaj hitro pristavi-la: ,,Tudi nekaj svinj imamo. Za te skrbim predvsem jaz. Ceprav se „sučem" največ le okrog šte-dilnika, pomagam kolikor se le da tudi na polju. Dela je ogro-mno, pridnih rok pa vedno pre-malo." Njegova toporišča tudižaizvoz oblikovanje lesa.« je na za-četku povedal Jože Nunčič. IzdeloVanje sodov in ostalih lesenih izdelkov zahteva močne in pridne roke. Mnogi to delo podcenjujejo in mislijo. da je enostavno. Vendar temu še zdaleč ni tako. Kot pravi naš sogovornik. je vedno bolj iska-no. Sodobna strojna obdelava lesa je v tej panogi kaj malo pripomogla k enostavnejši in iažji izdelavi, saj je še potrebno vedno veliko ročnega dela (fina obdelava, žaganje. ročno risa-nje). Tega v sodarstvu in kolar-stvu ne bo zamenjal nobeden stroj, pa naj bosta razvoj in teh-nika na vseh področjih dela še tako velika. Seveda moraš biti pri tem opravilu še dober po-znavalec lesa. Za sode »pride v poštev« le hrast, za toporišča pa jasen, bukev. gaber. akacija. smreka. Predvsem je pomemb-t na kakovost lesa. »Mnogo raje kot sode izdelujem drobne stvari. čeprav je treba pri njihovi izdelavi delati precej večzglavo. Z naročili za zdaj nimam, težav. Trgovine in kmetijske zadruge na celjskem, mariborskem in ljubljanskem področju. kjer prodajam svojo »robo«. so pri-dni odjemalci. Da so njegovi so-di in toporišča res kvalitetni. po-ve tudi priznanje ki ga je Jože prejel na letošnje'm sejmu obrti v Slovenj Gradcu. Svoje izdelke vsako leio razstavlja tudi na celjskem sejmu. Spregovoril je tudi o težavah. V ospredju so cene. izdelkov. ki so mnogo pre-nizke. »Kar 50 odstotkov ali pa še več je izdelek na prodajnih policah dražji, kot sem ga prodal trgovini jaz. Truda in vloženega deia. ki ga vložiš v to, d^ je to-porišče ali sod kvalitetno nare-jen. nikomur ni. mar. Svdje iz-delke prodajam le na osnovi sklenjenib pogodb. V letošnjem letu sem postal kooperant Ere-TOK Koplasjn bom prihodnje leto. če bo vse po sreči, pričel đelati tudi za izvoz. Lotil sem se namreč izgradnje nove sodobne delavnice z mnogo večjo zmog-Ijivostjo kot je sedanja. Le de-narja mi za dokončanje del pri-manjkuje.« je hitel pripovedo-vati o načrtih za prihodnje leto. Še o marsikateri težavi je spregovoril. od pomanjkanja rezervrnih delov za stroje. ki so uvoženi in zelo dragi. pa o tem. da mlade ne zanima tovrstno delo. Kot kaže, bo sodarstvo in kolarstvo čez nekaj let izumrlo, če ne bo družba te dejavnosti malo bolj podprla in spodbujala. V vseh 20. letih. pravi. je izućil le enega vajenca, pa še ta se je iz-neveril temu delu. Obveznosti do družbe so visoke. delo pa slabo plačano. Tako hudo kot je to videti na prvi pogled le ni. saj tudi Jože ne bo kar tako vrgel puške v koruzo. Dokler bo še pri .močeh, bo vztrajal v tej obrti. Ko ne bo več šlo. vsaj tako upa Jože, bo pre-vzel krmilo v roke sin. V letu 1983 si želi sodar-kolar Jože Nunčič iz Velikega vrha predvsem zđravja. uspehov pri delu ter vsaj malo boljše delovne pogoje za obrtnike. Svoje njive imajo Kumrovi, posejane s krompirjem, silažno koruzo, nekaj koruze pridelujejo za zrnje ter peso. V tem letu so malo več nasejali še žita. Vso kr-mo porabiio doma, saj živina ve-liko rabi. ,, ,,Prvič letos smo oddali tudi pšenico. Do leta 1976 smo se uk-varjali s pridelovanjem hmelja. Dela je bilo vrh glave dovolj in nismo utegnili vsega pravočasno iii dobro obdelati. Tako so bile nekatere njive slabo obdelane, drugc malo boljše. Zemlje, niti najmanjšega koščka, ne smeš ni-koli pustiti vnemar, saj je druga-če pridelek zelo slab in težko je spet doseči čez nekaj let dober pridelek. Zato smo raje to opu-stili," sta pripovedovaia. Poleg prodaje pšenice imaio Zimovi sklenjene pogodbe z Ero, Tok Kmetijstvo Šoštanj, katerega ko-operanti so, še za oddajo mleka in odkup živine. Na leto oddajo približno 20 tisoč litrov mleka, čeprav ga veliko porabijo doma za pitance. lu. Mi kmetje 8-urnega delavni-ka ne poznamo. Dclamo od jutra do večera, od zore do mraka. Prostega časa nimamo riiti ob nedeljah, saj" mora živina tudi takrat jesti," sta hitela pripove-dovati kar oba. V teh hladnih zimskih dneh nas je pot zanesla na trdno in napredno kmetijo v Paški vasi, h Kumrovim, po domače Zimo-vim. Seveda se tam nismo znašli povsem slučajno. Obiskali smo jih zato, ker sta Jože in Marija ob letošnjem dnevu republike prejela priz.nanje izvršnega sveta skupščine občine Velenje za izre-dno dosežke na področju kme-tijske dejavnosti. Nismo imeli ob našem obisku namcna spregovoriti o težavah, vendar brez njih enostavno ni šlo. Presneta reč, povsod morajo biti poleg,'pa naj si gre za re-zervne dele, za traktor in stroje, ki jih lahko. kupiš v sosednji državi. Novi carinski predpisi pa so onemogočili še to. Preskrba z umetnim gnojilom je v tem letu močno pešala. Zemlja je izčrpa-na in za lepe hektarske donose je kmetje rabijo kar nekaj. Seveda sta naša sogovornika tarnala še zaradi cen kmetijskih proizvo-dov. ,,Delamo praktično zastonj. Plačano imamo le krmo, ki jo rabimo za živino, in elektriko. Kaj več pa nam ne ostane. Treba je plačati še dajatve, socialno in kaj vem kaj še. Ko pa nisi več 74 ,,nobeno rabp", te čaka le še skromna pokojtiina." sta se hu-dovala Zimova. Ve.sela pa sta, da je v zadnjem letu celotna družbe-na skupnost tudi kmetom name-rtila precej vcč pozornosti. Jože Nunčič je eden od tistih, ki se ukvarja že skoraj s pozabljeno obrtjo vsaj pri nas, sodarstvom in kolar-stvom. Lahko bi jih iskali pri belem dnevu. pa bi našli tam in tam katerega. »Obrtnik sem že 20 let. Prav toliko časa se ukvarjam tudi z izdelovanjem sodov ter toporišč vseh vrst, za motike, lopate, krampe, se-kire. lesene grablje in še s čim. Preizkusil sem se že v raznih drugih strokah. ven-dar mi <4elo ni šlo najbolje od rok. In danes lahko rečem. da sem v tem poklicu našel svoje zadovoljstvo. K temu pa je pripomogla še trdna volja, veseljc in smisel za Na kmetiji, ki meri 8 ha obde-lovalne zemlje iu približno 4 ha gozda, trdo delajo gospodar Jo-že, gospodinja Marija ter sin in snaha. Naj.starejša člana imata oba skupaj nekaj več kot 100 let. Vendar je trdo in garaško delo na polju pustilo svoje sledove na njunih obrazih. ,,Naša kmetija je že nekaj let usmerjena v živino-rejo. Mislim, -da smo bili prvi v vasi, ki smo sc začeli ukvarjati s prirejo pitancev /a odkup. Pred približno štirimi leti smo zgradili nove hlcve in-dva velika silosa. Čeprav je v njcm prostora za 40 glav živine, imamo danes v njem 29 repov, od tega 10 krav mleka- Neugodno vreme pa je letos kmetom krepko zagodlo. Vendar je bila letina kljub toči in neurju še dokaj dobra. Tudi Kumrovi se ne pritožujejo, saj so pridelali okoii 5800 kilogramov žita na liektar, napolnili oba silosa.s silažno koruzo, tudi krme je na seniku dovolj za celo zimo. ,,Le-po je dclati na kmetiji, če imaš' pridne roke in veselje. V veliko pomoč so nam stroji, čeprav teh ne moreš porabiti pri vsakem de- sestavljena organizacija združenega dela gorenje V novem letu 1983 bodo delavci Gorenja nadaljevali s prizadevanji za učinkovitejše delo. Bolj kot kdajkoli doslej bodo delavci Gorenja poslej na vsakem koraku dokazovali, da je usoda resnično le v rokah delavcev, v pripravljenosti do dela vseh in povsod, v doslednem izpopolnjevanju delovnih nalog, v kar največji samoiniciativnosti. Sedanji gospodarski trenutek je in mora postati spodbuda za še boljše in odgovornejše delo - vseh, povsod in vselej. Delavci Gorenja se v polni meri zavedajo, da je pomemben v teh hotenjih ne samo sleherni dplavnik, pač pa vsaka ura, dabi tudi v novih pogojih gospodarjenja dosegali za razvoj Gorenja značilne uspehe. Povečanje izvoza in proizvodnje, zmanjšanje uvoza, okrepljeno razvojno raziskovalno delo, dosledno uresničevanje razvojnih naiog, nadaljnja krepitev samoupravljanja, še uspešnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi so naloge, ki jim bodo delavci Gorenja namenjali v letu 1983 vso pozomost. Doseženi uspehi zagotavljajo, da bodo tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja delavci Gorenja resnično nadvse zahtevne naloge uresničili in izpolnili pričakovanja vseh! w|n.yrr sestavljena organizacija združenega dela gorenje 12. stran ★ jTgS CgS __NOVOLETNA VOŠĆILA _Titovo Velenje ★ 28. decembra 1982 28. decembra 1982*Tit0 '0 Velenje NOVOLETNA VOSCILA nas cas * stran 13 gorenje Tovama gospodinjske opreme Titovo Velenje . gorenje Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec » gorenje Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta gorenjeaiFjdftaDpDast Industrijsko podjetje Ruše gorenje Tovarna elektronike. elektromohaoiko, onten in koblov Gornja Radgona gorenje Industrija in montaža Lendava i!iu (S; gorenje Tvornica aluminijskih radijatora i odlijevaka Mursko Središče gorenje j Elektrostrojno podjetje Ljubljana gorenje Lesna industrija Nazarje gorenjef Fabrika termičkih uredžaja Sombor gorenje Industrija nameštaja Kikinda gorenje Metalna industrija Vranje Organizacije skupnegapomena gorenjepiroDTrasft mms Titovo Velenje gorenjeMsM IbsiorJksi Titovo Velenje gorenjes Titovo Velenje U '•£ 4 # V-.1 14. stran * f-RaS CaS MOVOLETNA VOŠČILA Titovo Velenje *28. decembra 1982 i gorenje glin 1 Lesna BB3 {industrija GH ndZdrjG ! Vsem delovnim l/udem in občanom I občin Mozirje in Velenje že/imo i v novem /etu 1983 ve/iko osebne | sreče in zadovoljstva ter obilo | de/ovnih uspehov! Delovnim Ijudem in občanom občin Mozirje in Velenje čestitamo ob novem letu 1983! Tudi v novem letu 1983 želimo vsem delovnim Ijudem in občanom ohilo osebnega zadovoljstva, novih delovnih < zmag in poslovnih uspehov! Skupšoina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenoa SZBl Mozirje Občinski komife ZKS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Samoupravne interesne skupnosti z območja občine Mozirje Vsem delovnim Ijudem in občanom občin Mozirje in Veienje žeiivnovem letu 1983 veiiko deiovnih uspehov in osebne sreče! Zže/jo, da bis skupnimimočmi tudi vprihodnje slavilinove zmage na vseh področjih življenja in dela s e pridružujejo čestitkam ob novem letu 1983 deiavcitozda KOVINARSTVO # fšfonin slovenske železarhe LJUBmU (jb)ŽELEZARNA RAVNE OB SA VINJ! RAVNE n. sol. c. ravne n a koroške e m | mvuv' trpcvsta đe»cvriB c.roaniracija - mozine p o SREČN01983! Iskreno čestita vsem svojim kupcem ob novem letu 1983 za izkazano S | zaupanje in se priporoča tudi za naprej! $ MMMMMIMMtNtNMtNINNtNMMHMNMHNHNH Z željo po sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom kooperantom ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob novem letu 1983! & ZGORNJESAVSNJSKA Hjti KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE 28. decembra 1982 * Titcvo Velenje NOVOLETNA VOŠClLA nas cas *stran Delavci, benopolitične anizacije in samoupravni rgetskega Titovo Veienje Velenji 1983! Rudarsko elektroenergetski kombinat Titovo Velenje Defovne organizacije RUDNIK LIGNITA VELENJE Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jama Škale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost Tozd Gradbena dejavnošt Tozd Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS skupnih služb TERMOELEKTRARNE S0STANJ TozdTEŠI TozdTEŠ II Tozd Vzdrževanje Tozd Inženiring DS družbena prehrana DS skupnih služb ELEKTR0STR0JNA 0PREMA Tozd Strojni obrati Tzd Elektro obrati Tozd Vodovodno toplovodni obrati Tozd Krovsko ključavničarski obrati DS skupnih služb SIPAK Tozd Plastični izdelki _ _ . ... .. Tozd Kovinski izdelki in galanterija DS skuPn,h s,uzb AVT0PREV0ZNIŠTV0IN SERVISI ELEKTROFILTRSKIELEMENTI TISKARNA Delovne skupnosti sestavljene organizacije DRUŽBENI STANDARD ZAVAROVANJE AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV SKUPNE SLUŽBE 16. Stran *nascas NOVOLETNA VOŠČILA Titovo Velenje k28. decembra 1982 * Savinjsko šaleškr gospodarska zbornica | Titovo Velenje iskreno čestita vsem deiovnim ijudem in občanom občin Veienje in Mozirje ob novem ietu 1983 injim že/itudi vprihodnje novih ; deiovnih zmag in pridobitev! V i IIROSTROJ PRECIZNA MEHANIKA Titovo Velenje, Foitova 8 Servis pisalnih strojev, elektronskih kalkulatorjev, fotokopir-nih strojev, razmnozevalnih strojev in registrirnih blagajn iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje ter jim želi uspešno poslovno leto 1983. zavarovaina skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE Čestitamo vsem delovnim Ijudem in obćanom občine Velenje in Mozirje, želimo veliko sreče in delovnih , uspehov v novem letu 19831 ^ 'O vehnjtka kooperact/a gradbano-obrtna ladruga p. o titovo vetenie. cdjska 36a Pridružujemo se voščilom z naj-boljšimi željami za novo leto 1983 vsem delovnim Ijudem in obča-nom Šaleške do-Nnel Ijubljanska banka Temeljna barika Velenje Obnovemietu 1983 iskreno čestitamo vsem deiovnim ijudem in občanom vŠaieški in Gornji Savinjski doiinil mladinska knjiga tozd knjigarne in papirnice Ijubfjana KNJIGARNA, PAPIRNICA IN GALERIJA HTOVO VELENJE Delovnim Ijudem in občanom občine Velenje čestitamo za novo leto 19831 DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Pridružujemo se čestitkam delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline za novo leto 1983! titovo velenje turizem / gostinstvo propaganda PA i» i» ) <> \ (» (» DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, KoroSka 37 b Osnovna dejavnost delovne organizacije je: 1. Opravljanje komunalne dejavnosti — oskrba naselij 2 vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda (kana-lizacija), — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb (javna snaga), — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, — urejanje zelenih površin, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — oskrba naselij s toplotno energijo. 2. Opravljanje stanovanjske dejavnosti: — gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v druž-beni lastnini Stranska dejavnost: — projektiranje komunalnih sistemov in objektov. V novem letu 1983 želimo vsem občanom zdravja, sreče in poslovnih uspehov! (•••H«HHMMHM«H*Ne9«NN«H«MmM INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA IA2A/ TOZD TOVARNA USNJA Š O Š T A N J USTANOVUENA LETA 1788 T0VARNA USNJA Š0ŠTANJ | Vsem delovnim Ijudem in občanom občine ! Velenje želimo v novem letu 1983 veliko ! osebne sreče in zadovoljstva ter delovnih i f uspehov! 0Is I : : i 18. stran ★ NAŠIKRAJIIN LJUDJE Titovo Velenje *28. decembra 1982 V krajevni skupnosti Staro Velenje so pred iztekom letošnjega leta pripravili tovariško srečanje starejših krajanov. V dvorani gasil-skega doma je bilo nadvse prijetno. Prilo-žnostni kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Antona Aškerca, za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela harmonikarja Tine Podpečan in Dominik Kncej. Posebne pozornosti je na srečanju bil deležen Miha Kompare, ki je bil najstarejši udeleženec s 87 leti. V tej krajevni skupnosti niso pozabili tudi na tiste, ki so zaradi bolezni privezani na po-steljo. V teh dneh jih bodo obiskali, jih obdariii ter zaželeli še dobrega zdravja in ugodnega počutja. ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE K02E PO UGODNIH CENAH! Koteks tobus in 2birainice kmetijukih zadrug VSEM KMETOVALCEM ŽEUMO SRECNO IN USPESNO NOVO LETO 1983! VVZ Velenje in Šoštanj Vključujejo se v okolje V velenjski vzgojno varstveni zavođ je vključenih 1465 otrok. poleg tega pa jih imajo še 67 v družinskem varstvu. Zmogljivosti so tako polno zasedene.vendar pa bi lahko zaposlili še kakšno va-ruhinjo za družinsko varstvo. Vabijo starše. ki imajo potrebe po tem varstvu. da vložijo prošnje. Prošnje pa bodo od 1. januarja dalje zbirali tudi za sprejem otrok v vrtec za novo šolsko leto. Poleg rednega dela opravljajo vzgojiteljice velenjskega in šo-štanjskega vzgojno varstvenega zavoda še skrajšani program pri-prave otrok na šolo. V to dejavnost imajo v Titovem Velenju vklju-čenih 216 otrok, v Šoštanju pa 62 otrok. Dejavnosti izvajajo po krajevnih skupnostih. Šoštanjske vzgojiteljice imajo dokaj obsežen teren, saj izvajajo program male šole kar v sedmih oddelkih. Vzgojiteljice ob^h vzgojno var-stvenih ustanov pa poleg tega iz-vajajoše 50. urniprogramza5.do 6. letne otroke. S tem programom so.v Titovem Velenju in njegovi okolici že pričeli. na šoštanjskem področju pa bodo po novem letii. Tako pri redni dejavnosti kot pri vseh dodatnih oblikah posve-čajo v leto.šnjem letu vso pozor-nost samozaščiti otrok. varovanju zdravja ter varnosti na cesti. Pri-vajajo pa jih tudi k praktičnosti, osamosvojitvi. Nove obrestne mere V \ ■ A "..... . j,. Večina naših načrtov in želja je tako ali drugačs povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o.kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: __ 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. m Ijubijanska banka Vsi 5. do 6. letni otroci, ki ob-iskujejo vrtec. tekmujejo za zlato športno značko. Teh imajo v vzgojno varstvenem zavodu -Ve-lenje kar 330, v Šoštanju pa tek-muje za to značko 108 otrok. Pri temtekmovanjubodoosvojili štiri telesne veščine, in sicer smučanje, plavanje, kotalkanje ter spretnost z žogo. Poleg tega pa bodo opra-vili še osem daljših izletov. Otroci -od 6. do 7. let tekmujejo tudi za cicibanovo prometno značko. Na ta način si bodo pridobili osnovna znanja in veščine, da se varno vključujejo v promet. Skupno tekmuje v naši občini za to značko okoli 700 otrok. Tudi letos bodo organizirali smučarske tečaje, vsi mali šolarji, tudi tisti, ki redno ne obiskujejo vrtcev. pa bodo vklju-čeni v plavalne tečaie Poleg tega pa pripravljajo vzgojiteljtce velenjskega in šo-štanjskega vzgojno varstvenega zavoda še občasne aktivnosti za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev. Tako bodo v prednovole-tnem času pripravili številne pri-reditve za otroke po krajevnih skupnostih, na katere bodo vabili otroke od 3. let dalje. Vabijo starše. da na te prireditve pripe-ljejo svoje otroke. Dejavnosti, ki jih pri delu z otroki. ki obiskujejo vrtce, izva-jajo vzgojiteljice so torej zelo pe-stre. Vse bolj pa prevzemajo vrtci tudi dodatno vlogo, ki jih jo na-laga naša družba. Postajajo na-mrečcentri različnih aktivnosti za otroke. ki so vključeni v dnevno varstvo kot za vse otroke, ki bivajo v njihovi okolici. M Zakošek Dejavnosti, ki jih pripravljajo vzgojiteljice šoštanjskega in ve-lenjskega vrtca tudi za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca, so zelo pestre Občinska zveza društev upokojencev Ustanovitev je bila nujna Pred leti je zveza društev upoko-jencev Slovenije sprejela sklep, da povsod tam, kjer je več društev ustanovijo občinsko zvezo. Koor-dinacijski odbor pri društvu upo-kojencev občine Velenje je z usta-novitvijo zveze nekoliko počakal in želel pred tem razrešiti nekatera odprta vprašanja, ki bi nastala z ustanovitvijo zveze. Zlasti so se morali dogovoriti o financiranju, o delovnih prostorih in razrešiti ne-katere probleme,. ki tarejo posa-mezna društva. Ko so vse te pro-bleme v sodelovanju z občinsko skupščino, socialistično zvezo in občinskim svetom zveze sindikatov zadovoljivo rešili, so se odločili za ustanovitev zveze. Njihov predlog so podprle vse občinske družbeno-politične organizacije. Ustanovna skupščine je bita 10. decembra v prostorih društva upo-kojencev Titovo Velenje. Udeležili so se je predstavniki vseh društev v občini, to je Šmartnega ob Paki, Soštanja, Pesja in Titovega Vele-nja, med ostalimi gosti pa tudi taj-nik republiškega odbora zveze društev upokojencev J6že Jurač. Po uvodnih poročilih so na skup-ščini iAolili izvršilni in nadzorni odbor ter sprejeli delovni program /a prihodnje leto. Poudariti velja, da čaka občinsko zvezo veliko dela uresničevanja vseh tistih nalog, ki jih. je doslej opravljal koordinacijski odbor. Tudi odprtih vprašanj se pojavlja iz dneva v dan več in ponavadi ter-jajo takojšnjo rešitev, zato je bila ustanovitev zveze več kot nujna. Zvezo sestavlja enako število vo-ljenih članov vseh društev in s tak-šno organiziranostjo bo brez dvo-ma moč rešiti prenekatero odprto vprašanje, doslej na videz nerešlji-vo. Osnovna in najpomembnejša naloga zveze seveda ostaja skrb za reševanje upokojenčevih težav, krepitgv socialnega varstva in do-brcga počutjn. Tudi dobro in hitro informiranje upokojencev je zelo pomembno, še zlasti v sedanjem č^su, ko se predpisi tako pogosto menjajo. Zato ni naključje, da je to področje med pomembnejšimi delovnimi nalogami. V začetku prihodnjega teta bodo izdali bilten, v katerem bodo obja-vili obširne informacije o delu društev, pravno svetovalnico, pro-gram izletov in še kaj. Manjkalo ne bo tudi novic s področja pokoj-ninskega in invalidskega zavarova-nja. Člani izvršilnega odbora bodo do konca naslednjega leta obiskali vse delovne organizacije in družbe-no-politične skupnosti v občini in se dogovorili za še tesnejše sodelo-vanje med upokojenci in zaposle-nimi. Do 1. oktobra bodo napravi-li poimenski seznam vseh upoko-jencev-rudarjev, ki se čutijo zdra-ve in za delo sposobne, da bi obča-sno in po potrebi pomagali pri iz-kopu premoga. To je pomembno zlasti v sedanjcm času, ko premo-ga kljub precejšnjemu izkopu še vedno primanjkujc. Enak spisek bodo izdelali tudi za tiste upoko-jence, ki bi bili pripravljeni poma-gati pri jesenskih opravilih, pri obiranju sadia. spravilu koruze, trganju grozdja in podobno. Skratka, priskočili bi na pomoč ti-stim, ki bi jo najbolj potrebovali. V mesecu septembru bodo orga-nizirali teden upokojencev in ob tej priložnosti pripravili srečanja, športna tekmovanja, družabni ve-čer in podobno. Prav tako bodo pavočasno pripravili seznam vseh možnih zmogljivosti v počitniških domovih, ki so predvideni za upo-kojence velenjske občine. Med drugim bo zveza v mesecu maju pripravila šestdnevni izlet po Jugo-slaviji. Seveda je nalog zveze dru-štev upokojencev velenjske občine še veliko več, opisali smo le najpo-membnejše, ki jih želijo uresničiti v prihodnjem letu. B. Mugerle 28. decembra 1982 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 19 KOLEDAR Torek, 28. decembra — Zivko Sreda, 29. decembra — David Četrtek, 30. decembra — Brane Petek, 31. decembra — Silvester Sobota, 1. januarja — Novo Leto Nedclja, 2. januarja — Gregor Ponedeljek, 3. januarja — Genovefa Torek, 4. januarja — Angela Sreda, 5. januarja — Simeon MAL! OGLAS! MIREN MLAD PAR, prodajalca, iščeta neopremljeno soborv Tito-vem Velenju s kopalnico in možnostjo kuhanja. Cenjene ponudbe sporočite na telefon 850-640, interna 9. KLINKER PLOŠČICE za fasado prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Vida Milosavljevič, Ce-sta na vrtače I, Titovo Velenje. ISCEM MOSKEGA, ki si želi priti v moj topel, skromen dom, nealkoholika, starega od 45 do 50 let, zdravega in poštenega, ki si že-li iskreno ljubezen in jo zna tudi vračati. Pisne ponudbe s fotografi-jo, ki jo na željo vrne, pošljite na upravo Našega časa, pod šifro „Titovo Velenje". RUDAR, STAR 42 let z lastno hišo, avtom in nekaj gotovine želi spoznati simpatično in pošteno žensko od 35 d.o 42 let. Naslov v uredništvu. PRODAM SPACKA v voznem stanju. Telefon 852-248. KUPIM SAMONAKLADALKO od 15 do 17 ton. Telefon 850-726. CENJENE STRANKE OBVE-ŠČAMO, da pridejo iskat vse stvari, ki jih imajo v čiščenju do 30. 12. 1982. Po tem datumu bomo vse stvari, ki so pri nas že več kot 6 mesecev podartli Rdečemu križu. ČISTILNICA VOVSEK FEROTHERM-35 prodam (peč je še nova), Bojan Lesnika, Flo-rian 19, Šoštanj. Cena 45.000,00 din. OPEL KADET letnik 1977, pro-dam. Telefon 850-680 od 7. do 9. ure. ZASTAVO, 101, letnik 1974, pro-dam. Telefon 850-570, od 16. — 18. ure. Sporočam, da nisem plačnik dol-gov.za Marijo Gotovnik (Marico) dekliški priimek Dužič — Milan Gotovnik. (:iHANJt /" MATIČNI URAD TITOVO VE-LENJE Poroke: Srečko STRNlSNIK, roj. 1956, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Bojanka STROHSACK, roj. 1958, strojni tehnik iz Titovega Velenja; Zlatko GREBENSEK, roj. 1961, prodajalec iz Titovega Velenja in Branka FLUHAR, roj. 1963, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja; Peter VODlSEK, roj. 1958, obrtnik iz Titovega Velenja in Slava JAKSlČ, roj. 1959, uslužbenka iz Titovega Velenja; Saban HADŽIČ, roj. 1960, rudar iz Titovega Velenja in Hato HAL-KIČ, roj. 1962, delavka iz Podgre-dine; Igor PIRMANSEK, roj. 1961, ekonom. tehnik iz Titovega Velenja in Romana KODRUN, roj. 1961, med. sestra iz Titovega Velenja; Srečko GRAČNER, roj. 1954, pravnik iz Hrastovca in Draga PlNTARIČ, roj. 1961, med. sestra iz Titovega Velenja; Darko JURKO, roj. 1960, elektri-čar iz Smarskih Cirkovc in Judita FORSTNER, roj. 1963, proda-jalka iz Smarskih Cirkovc; Branko ŠOLINC, roj. 1958, rudar iz Tito-vega Velenja in Muhiba BABIČ, roj. 1958, gospodinja iz Titovega Velenja; Vojko LETNAR, roj.' 1952, električar iz Titovega Velenja in Helena KOROŠEC, roj. 1954, frizerka iz Kamnika. Smrti: Marija MEH, gospodinja iz Titovega Velenja, Kidričeva 13, roj. 1901: Antonija KOTALO, upokojenka iz Vrh 43, roj. 1906; Ivanka LENART, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1905; Marija ANZELAK, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1895; Anica BRODEJ, administratorka izTito-v. ga Velenja, Veljka Vlahoviča 9, roj. 1943; Jernej POPRASK, upokojenec iz Titovega Velenja, Uriskova 57, star 87. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroka: Julijan KIRBIŠ, roj. 1959; usnjarski tehnik iz Šoštanja, Matije Gubca 4 in Avrelija MALOVRH, roj. 1951, ekonom-ski tehnik, iz Titovega Velenja, Šercerjeva 17. Smrti: Jožef HREN, upokojenec, Zla-kova 19, star 70 let; Ernest ŠIPEK, invalidski upokojenec, Rečica 23/a, star 52 let; Avguštin ŠUR-NAT, manipulant, Šmartno ob Dreti 48, star 47 let; Marija MA-TALN, družinska upokojenka, Ziči 92, stara 58 let; Anton SEM-PRIMOŽNIK, invalidski upokoje-nec, Šmartno ob Dreti 43, star 72 let; Štefanija VIDENŠEK, dru-žinska upokojenka, Celje, Mil-činskega 4, stara 77 let; Florjan BRANCE, upokojenec, Gorica pri Slivnici 60/a, star 61 let; Maksimiljan' RADEJ, invalidski upokojenec, Planina 41, star 75 let; Marija TRNOVŠEK, socialna podpiranka, stara 78 let; .Zofija PLAVČAK, Prebold II, upoko-jenka, stara'56 let. KtNO REDNIKINO VELENJE Četrtek, 23. 12. ob 18. in 20. uri: PETORICA ŽIGOSANIH — italijanski vojni, avanturistični. V gl. vl.: Bo Svenson Petek,, 24. 12. ob 10. uri: SEKS KLINIKA - zahodno-nemški, seksi komedija. V gl. vlogi: Brigit Bergen Petek, 24. 12. ob 18. in 20. uri: ŠERJF V DOLINI NILA — ita-lijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer Sobota in nedelja, 25., 26. 12. ob 18. in 20. uri: SEKS KLINIKA — zahodno-nemški, seksi komedija. V gl. vlogi: Brigit Bergen Nedelia, 26. 12. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA - ŽI-VALI FILMSKE ZVEZDE -ameriški, dokumentarni. Ponedeljek, torek, 27., 28. 12. ob 18. in 20. uri: < ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEE-ja — hong-kongški, karate. V gl. vl.: Bruce Rhee ' - Sreda in četrtek, 29., 30. 12. ob 18. in 20. uri: AVTOCESTA NASILJA -ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Jan Michael Vincent Petek, 31. 12. ob 10., 1Š. tn 20. uri: PREDSTAVE ODPADEJO Sobota, 1. 1. ob 18. in 20. uri: PREDSTAVI ODPADETA! Nedelja, 2. 1. ob 18. in 20. uri: SAFARY RALLY - kenijsko-italijanski, avanturistični. V gl. vl.: Robert Duvall Ponedeljekin torek,3.,4. l.obl8. in 20. uri: JEZDEC NA STRANPOTI — ameriški, western. V gl. vlogi: Audie Murphy Sreda in četrtek, 5., 6. 1. ob 18. in 20. uri: JUDY V UNIFORMI - ameri-ški, komedija. V lg. vlogi: Goldie Havvn KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 23. 12. ob 20. uri: ŠF.RIF V DOLINI NII.A — ita-lijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer Nedelja, 26. 12. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — ŽI-VALI FILMSKE ZVEZDE — ameriški, dokumentarni. Ponedeljek. 27. 12. ob 20. uri: DERSU UZALA — japonsko-ruski, drama. V gl. vlogi: Jurij Solomin Četrtek, 30. 12. ob 20. uri: SAFARY RALLY — kenijsko-ttalijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Robert Duvall Ponedeljek, 3. 1. ob 20. uri: PAS SENCE - poljski, biograf-ski. V gl. vlogi: Marek Kondrat KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 12. ob 15.30: OTROSKA MATINEJA - ŽI-VALI FILMSKE ZVEZDE -ameriški, dokumentarni. Sobota, 25. 12. ob 19.30: PETORICA ŽIGOSANIH -italijanslu, vojni, avanturistični. V gl. vl.: Bo Svenson Nedelja, 26. 12. ob 17.30 in 19.30: ŠERIF V DOLINI NILA - ita-lijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer Ponedeljek, 27. 12. ob 19.30: SEKS KLINIKA - zahodno-nemški, seksi, komedija. V gl. vlogi: Brigit Bergen Sreda, 29. 12. ob 19.30: AVTOCESTA NASILJA -ameriški, akcijski.'V gl. vlogi: Jan Michael Vincent Sobota, 1. l.ob 19.30: PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 2. l.ob 17.30 in 19.30: AVTOCESTA NASILJA -ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Jan Michael Vincent Ponedeljek, 3. l.ob 19.30:V SAFARY RALLY — kenijsko-italijanski, avanturistični. V gl. vl,: Robert Duvall Sreda, 5. l.ob 19.30: JEZDEC NA STRANPOTI -ameriški, western. V gl. vlogi: Audie Murphy KINO ŠMARNO OB PAKI Petek, 24. 12. ob 19. uri: PETORICA ŽIGOSANIH -italijanski, vojni, ava'nturistični. V gl. vl.: Bo Svenson Nedelja, 26. 12. ob 13,30: OTROŠKA MATINEJA - ŽI-VALI FILMSKE ZVEZDE — ameriški, dokumentarni Torek, 28. 12. ob 19. uri: SEKS KLINIKA - zahodno-nemški, seksi komedija. V gl. vlogi: Brigit Bergen >etek, 31. 12. ob 19. uri: PREDSTAVA ODPADE! Torek, 4. I. ob 19. uri: PAS SENCE — poljski, biograf-ski. V gl. vlogi: Marek Kondrat m Z4IT4V4 AVTa LJUBLJANA TOZD AVTOMOTOR CELJE Prodajalna Titovo Velenje Zastava avto TOZD Avtomotor Celje, prodajalna Titovo Vele-nje. Šaleška 18, priporoča lastnikom avtomobilov, da za varno in udobno vožnjo v zimskih mesecih opremijo svoj avto z zimsko opremo. Vso zimsko opremo: zimske gume. snežne verige, zimsko avto-kozmetiko in prtljažnike za smuči. vam v veliki izbiri nudi pro-dajalna TOZD Avtomotor. Šaleška 18. Titovo Velenje. Želimo vam varno in srečno vožnjo v letu 1983! Komisija za delovna razmerja HPH Velenje OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE REFERENTA NABAVE I. — za nabavo vodovodnih materialov, rezervnih avto-strojnih delov, ter gradbenih materialov Pogoj: srednja šola ekonomske ali strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj na zgoraj omenjenih področjih. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov': HPH Velenje, Splošno kadrovski sektor, komisija za delovna razmerja, Žarova 19, Titovo Velenje. ZAHVAI.A Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice AntonijeVidemšek iz Škalskih Cirkovc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, O. Š. Miha Pintar-Toledo in DO Veplas, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Fijavžu, govorniku Miklavžinu in duhovniku Mazeju za opravljeni obred ter poslovilne besede i Žalujoči: hčerke in sinova z družinami ZAHVALA Ob izgubi naše drage hčerke in sestre Karmen Trobina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in'cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevkam, govorniku, duhovniku in mladim iz Šoštanja za lepe besede. Žalujoči: mama, oče in sestra. V SPOMIN Janku Kovačecu / iz Šmartnega ob Paki 26. decembra 1982 mineva peto leto bridkega žalovanja, odkar si nas tragično in mnogo prerano zapustil, star komaj 22 let — naš dragi sin, brat in stric. , Ostala je praznina in bolečina za teboj, ki se ne bo nikdar zacelila. Hvala vsem, ki se ga še radi spominjate in mu prižigate svečke. Še enkrat iskrena hvala vsem. TVOJI NAJDRAŽJI. Že drugo leto v grobu spiš, a v srcin naših še živiš. Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 24. decembra bo preteklo dve leti, kar je v nesreči v Rudniku izgubil svoje mnogo premlado življenje Franci Laznik 19-letni strojni tehnik iz Raven pri Šoštanju Boleče in težko se je sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate svečko in prinesete šopek V tihi bolečini tvoji najdražji: mama, ata in sestra Zvonka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Marije Meh Izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, znancem in sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Posebna hvala dr. Natkovi za neumorno in dolgoletno zdravljenje na domu. Zahvaljujemo se tudi govorniku Ivu Gorograncu ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Franc ter Viktor in Milica z družino. * * * * m m * * ♦ m m * * ♦ f * # ♦ m m m m # * m m W ženam maHii^p^^; časnik naš velenjsko »toppoWHBW co. Lestvica to ni navadna, ni le glasba za uho, zavrtimo tudi tako, da veselo vsem ne bo! Saj je lefo, ki mineva, dalo dosti nam stvari, enih smo se veselili, od drugih glava še boli. To je leto restriktivno polno sklepov in besed inpaketov tam od vrha, da odpravijo nered. A ne kažimo v višave, da se jeza ohladi, raje predse se ozrimo, če so čisti pragi vsi! Smo vsi naredili, kar sklenili smo trdno, silc dosti vsi napeli, da bi delo bolje šlo? Trdnih sklepov smo pričeli prve JANUARSKE dni, a načrti so plahneli, ko v naslednje dni smo šli. Švajger je »gorenjski« pra-vil: gremo na uspešno pot, čas pa kmalu je pokazal, da precej bilo je zmot. Rudarji so se veselili milijonov pet izpod zemlje, vsem nazorno pokazali, če se dela, potlej gre! Tako ne mislijo »rudarji«, ki jim žoga polni žep, ker problemi so denarni, jutrišnji jim dan ni lep. Kar že januar pokaže, FEBRUAR še potrdi, v našem lepem veiikanu stvar še bolj se zaostri. Gregor je krmilo pustil, Marko pa »vede« postal s skupnimi bi naj močmi se iz težav vseh izkopal. )a Velenje je kulturno, Je nagrade potrde, vič v zgodovini Stane pa je športnik vstrajen je njegov korak, tako vžtrajnostpabi mofil | delavec pokaza^Bn^^^M Volitve MARCA smo imeli, tehtali ljudi na sto, a najboljše izvolili: deiegat je zdaj moj to! A pokaže se kaj kmalu, da sprejeti ni težko, teže pa je delovati, kot to treba bi bilo. Praznik smo še praznovali naših boljših polovic, kot navadno obljubili: več še damo jim »pravic«. To za praznik se spodobi, saj enaki smo mi vsi, a kaj kmalu se pozabi — žena v kotu spet tiči. APRIL z norčijami postreže, ki nekje resnica so, pa izgovore bi daii, da je le za šalo šlo. V šali pa resnic nešteto o neredu in lažeh, o premajhnem žrtvovanju in dejanjih, ki so greh. A brez šale-prav zares: občina nov vrh ima, delegati so soglasno si izglasovali ga. In pri tem so vsi želeli, da so glasovali prav, da nov vrh, kot se sposobi, res krmariti bo znai. Iz aprila tja v MAJ vedno se ta želja vleče, saj vseeno ni nam vsem, kak ta novi voz kaj vleče. Mladi z akcijami dela kažejo na svoj polet; še pritegniti želijo 'vse ostale v ta zalet. Drugi so se odločili, da počistijo naš kraj; se preveč še pač je takih, i čistoča ni jim mar. * ■—^nfr^l0 Čgjt »nefo da pred njimi le jih ni, pa prav JUNIJA pa čisto skoraj pripeti se direndaj: Golte namreč naše slavne šle bi skoraj v stečaj. Od Izletnika iz Celja prek dvorane Rdeče te, starproblem se vedno vleče: rešimo izgube se! Zdaj prijavi se še eden, ki bi naj rešitelj bil; Merxov naj bi sozd veliki vse probleme pogladil. Plani razni so v glavah — rešitve pa dokončne ni! In ta krog se neizpeti še naprej okrog vrti. JULIJ res je pester mesec dogodkov polno se zvrsti. Pri enih ni ti nič prijetno, te drugi dobro prebudi. Rudarji naši so slavili, moderni krti pod zemljo, in ponovno obljubili: tako delo vedno bo! Povsod ne gre tako uspe-šno, izgube rastejo čez plan, s takim delom zagotovo težko prideš v lepši dan. Tudi plače so zbezljale preko vseh razumnih mej, uvažamo še preveliko, izdelki nočejo prek mej. Dnevi vroči v AVGUSTU! Za premišljanje to ni. Kdor le more, se na hitro v hladno senco zapodi. Na dopust odšli so taki, ki do dela nič jim ni, tak sistern pač mi imamo, da dopust prav vsak dobi. V razpravah pa številnih, ki še |gdno se vrste, ^^gšM le poudarjjuaio gpriIiiost|j odgov -av vse. ■ So besede brez odneva, njih učinek v^mStpaf^^ 3ledimo, levečini nepoznan. SEPTEMBRA šola se pri-čenja, staršem izsuši denar, vsak učitelj vse zahteva, stroški nič mu niso mar. V šolo hodijo otroci, da osnov se nauče. A starejši? Kakšna škoda! Marsikdo premalo ve! , Da še nekaj ne pozabim, kar bilo odmevno je: sindikat se je odločil, da OD naj javen je. Primerjava je boleča, to izkaže se takoj: kaj pa sploh še koga briga, kakšen je dohodek moj. Kljub obsežnejšim težavam OKTOBER le je mesec naš. Praznik občine slavimo, za priznanja to je čas. Kdor se trudil je, prispeval, ta nagrado še dobi. V mesecu pa tem prav vse nas z boni ZIS še nagradi. Treba da je varčevati, ker deviz za nafto ni, peš na pot se več podati, kar za zdravje škoda ni. Pa s prevozi so težave, to se kmalu ugotovi, za vse tiste do Ljubljane poslovni avtobus skrbi! Varčevanje, varčevanje! je NOVEMBRSKI odmev, a pomanjkanje artiklov na policah ima odsev. Varčevanje z energijo je zdaj naš ošnovni plan, H^^^BHpPnnaj ne bi elan. Je že prašek na kupone, masla še za deko ni, bencin kupujemo na bone, kave še za vonjat ni. To začasne so težave! vneto nas mirijo vsi. Nov dokaz, kam nas pripe-Ije, če mrzlično kdo ponori. Kako na delo in domov, kdaj kosilo, kdo, kako, ob novem delovnem to času DECEMBRSKA vpraša-nja so. Ni lahko se uskladiti, če večina ni za to. Vsakdo pač še ne razume, da mi sploh izjema smo. Vsakdo bi z Evropo hodil, s plačo, avtom kakor vsi, a pri delu pa po starem, bi izjema še bili. Boja nismo še dobili, vojskovodij je preveč, a če hočemo po novem, vrzimo predsodke preč. List smo zadnji obrnili, poljubili se v slovo in kot vedno spet sklenili: v novem letu bolje bo. Kaj ko tokrat bi sklenili: ne bomo snedli teh obljub! Podražitvam in ukrepom in pomanjkanju navkljub. Sami kujemo si srečo tudi za prihodnje dni, trdni bodimo v boju, da nam drug je ne deli. Kaj na koncu — ? Sreče, zdravja, mirne dni. In pa — kot je že navada; kar si vsakdo sam želi! * * * * # # * # * * * * # * * i * ' * * * # V # # # # # # * # * * # # # # # # * # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # *