Številka 02 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • Marec 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! S tokratne naslovnice vas pozdravljajo maske, ki so na pustno soboto zav­zele središce Iga, saj je tod že 21. potekal Podkrimski pustni karneval. Ce ste ga zamudili, si lahko radovednost potešite v rubriki Aktualno. O aktu­alnih dogodkih iz obcinske hiše pa na zacetku Mostišcar­ja spremljamo, kako napredu­je gradnja prizidka k osnovni šoli, pišemo o (še ne koncani) seji obcinskega sveta, novo­stih, ki se obetajo pri zbiranju odpadkov na pokopališcih. Ne spreglejte tudi informacije o obcinski cistilni akciji, ki bo letos 6. aprila – za podrobnosti se obrnite na vaš vaški svet ali lokalno društvo. Inšpektorat opozarja, na kaj morajo biti pozorni lastniki zemljišc, ki mejijo na javne ceste. Koticek za mlade je tokrat malo manj obsežen, kot smo vajeni, saj so v casu priprave Mostišcarja mladi uživali v zimskih pocitnicah. V rubriki Svet okoli nas koncujemo potopis kolesarja Aleša Juvanca, vec o njego­vem zadnjem potovanju pa boste lahko izvedeli iz prve roke, saj konec marca gostuje na Igu. Zgodovina naših kra­jev je bogata, tudi tokrat so se oglasili cebelarji, ki pripravlja­jo maketo najstarejšega zna­nega ižanskega (in hkrati tudi slovenskega) cebelnjaka. Tokrat nekaj informacij za naše kmetovalce, zacenja se kampanja vnosa zbirnih vlog, izveste pa tudi, kaj so mejice in kakšne so možnosti pridobitve SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. subvencije, ce se odlocite za njihovo ohranjanje. Zanimivo je bilo pretekli mesec (in bo tudi v prihodnje) planinsko dogajanje – na noc­ni pohod na najvišji vrh naše obcine se je podalo vec kot 150 pohodnikov; Krim je tudi osrednja tocka Krimkomani­je – štetja zimskih vzponov na Krim, konec marca pa vabijo najbolj zagrizene, da se preiz­kusijo, kolikokrat zmorejo na vrh v enem dnevu. Za konec odlicne novice iz sveta šaha in športa: šahistka Lara Janželj je postala držav­na prvakinja v hitropoteznem šahu, karateist Matej Kabaj pa državni veteranski prvak. Lep tekmovalni konec tedna pa je za našimi mladimi igralci bejz­bola, saj jo zmagali na medna­rodnem turnirju v Srbiji. Za konec – kot ste vajeni – številna vabila na prireditve v naši obcini, med njimi seveda prav lepo povabljeni na slove­snost ob obcinskem prazniku, ki bo leto potekala 22. marca. Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 28. marca. Predvideni izid nove številke Mostišcarja je 12. aprila. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki, ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 02 | Marec 2019 Širitev OŠ Ig P rizidek k OŠ Ig postopno slikopleskarska dela. V casu dobiva celostno podobo. pocitnic se je izvedla tudi V februarju je bil po-navezava starega in novega krit, nadaljujejo se izvajanje objekta.strojnih in elektroinstalacij, fasaderska, keramicarska ter Polona Skledar Nastajanje fasade na prizidku k OŠ Ig Potek strojnih instalacij v hodniku prizidka Izvajanje elektroinstalacij v eni izmed ucilnic v prizidku 2. seja obcinskega sveta O bcinski svet se je na 2. redni seji sestal 13. februarja, na dnevnem redu, ki so ga uvodoma potrdi­li, je imel kar 16 tock. Po skoraj treh urah zasedanja je bila pri 15. tocki seja prekinjena, sledi­lo bo nadaljevanje. Svetniki so soglasno potrdi­li zapisnik 1. seje, nato je sledil niz tock, namenjen obravnavi clanov delovnih teles obcin­skega sveta in drugih teles obcine oz. teles, v katera so imenovani obcinski svetniki. Predloge za vsa imenovanja je pripravila na predhodni seji imenovana Komisija za volitve, imenovanja in man­datna vprašanja, ki ji predse­duje Alenka Jeraj (SDS). Ta je uvodoma pojasnila, da so pri sestavi odborov in komi­sij upoštevali volilni rezultat, v Statutarno pravni komisiji pa so zastopani predstavniki vseh izvoljenih strank oz. list. Marijo Župec (SLS) je zani­malo, zakaj njihova stranka nima nobenega predsednika komisije. Predsednica komi­sije je pojasnila, da odbori v preteklosti niso bili dovolj aktivni. Zlatko Usenik (LZU) je k temu dodal, da si želi, da se odbori sestajajo veckrat, ne samo pred sprejemom prora­cuna, ter da so v njih vkljuceni clani, ki bodo prihajali na seje odbora. Jože Virant (SLS) je poudaril, da so bili v odboru, ki ga je vodil osem let, ves cas sklepcni ter da upa, da bodo odbori delali v dobro krajanov – volivcev. Svetniki so predlo­ge za imenovanje delovnih te­les obcinskega sveta potrdili z osmimi glasovi za, svetniki SLS in Liste 21. marec so bili vzdržani. 4. tocka dnevnega reda je bilo imenovanje Nadzornega odbora Obcine Ig, tudi tu je predlog predstavila predse­dnica Komisija za volitve, ime­novanja in mandatna vpraša­nja, ki je pojasnila, da so k predlaganju clanov povabili vse stranke/liste, po podaljša­nju roka pa le dobili pet kandi­datov, ki so jih svetniki nato z osmimi glasovi za potrdili. V nadaljevanju so svetniki enoglasno potrdili še clane ustanovitelja v svetih zavo­dov OŠ Ig in Vrtec Ig. Sledila je obravnava predloga za ime­novanje clanov v Izdajateljski svet glasila Mostišcar, tu je župan že uvodoma povedal, da se odpoveduje clanstvu in predlaga umik tocke z dnev­nega reda. Predlog Komisije za volitve, imenovanja in man­datna vprašanja je bil, da se pripravi sprememba odloka o glasilu, ki ureja tudi sestavo izdajateljskega sveta. Zlatko Usenik je pozval, da se do pri­hodnje seje pripravi predlog sprememb odloka. Svetniki so podprli županov sklep, da se tocka prekine ter se pripravi nov odlok. Osma tocka dnevnega reda je bila namenjena odlocitvi o višini financiranja politicnih strank, Zlatko Usenik je opo­Odbori – stalna delovna telesa obcinskega sveta – imajo po devet clanov, navajamo le predsednike, celotno sestavo si lahko ogledate na spletni strani Obcine Ig: Odbor za družbene dejavnosti Mirko Merzel Odbor za komunalo, infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora Zlatko Usenik Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo Suzana Bratkovic Zavodnik Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Anton Krnc Odbor za protipožarno varnost, zašcito in reševanje Mojca Kucic Statutarno pravna komisija je stalno delovno telo obcinskega sveta in ima pet clanov:Mira Žagar, predsednica, Andrej Žnidaršic, Anton Krnc, Suzana Bratkovic Zavodnik, Franc Toni Nadzorni odbor Obcine Ig je organ Obcne Ig in je najvišji organ nadzora javne porabe v obcini: dr. Anton Dvoršek, Klemen Golob, Petra Krajzel, Anita Nikolic, Simon Starcek zoril na dejstvo, da neodvisni svetniki/liste ne morejo dobiti tovrstnih sredstev, in predla­gal, da se sredstva iz proracu­na namenijo za delovanje vseh svetniških skupin, pri tem ga je podprl tudi Franc Toni (Li­sta 21. marec), na predlog Zlat­ka Usenika je obcinski svet glasoval in podprl sklep, da se o tem pripravi poseben pravil­nik. Svetniki so nato glasovali in enoglasno podprli sklep, da je višina financiranja politic­nih strank 0,50 €/vsak doblje­ni glas volivca. Od tu naprej je sledilo se­dem tock dnevnega reda, ki so jih predlagali SDS in Lista Zlat­ka Usenika za napredek obcine Ig (LZU). Najprej je bil na vrsti OPPN Rastuke II in obcinski prostorski nacrt – svetnik Mir­ko Merzel (SDS) je predlagal, da se obmocje Rastuke II (gre za dve vecji zemljišci v lasti Obcine Ig) namesto individu­alni gradnji nameni družbenimdejavnostim. Župan je pojasnil, da je zemljišce delno poplavno obmocje, zato tu družbenih objektov ni možno graditi, in zavrnil nekatere navedbe, da naj bi zgradili 100 individual­nih hiš. Od obcinskega zem­ljišca je bilo že odparceliranih 20.000 m2, ki bodo namenjeni športnim površinam, na ob­cinskih zemljišcih naj bi bilo do 20 individualnih hiš, del zemljišc na tem obmocju pa je v zasebni lasti. Pripravlja se idejna zasnova tega obmocja, ko bo pripravljena, bodo o njej lahko razpravljali. Svetnike je še zanimalo, kako je z gradnjo t. i. vila blokov, slišali smo tudi vec skrbi, ali bo ob povecanju števila prebivalcev obstojeca komunalna in družbena (šola, vrtec) infrastruktura zadošca­la. V nadaljevanju je sledila tocka, namenjena domu sta­rejših obcanov na Igu. Antona Krnca (SDS) je zanimalo ak­tualno stanje o že izvedenih aktivnostih, predvidenem ter­minskem nacrtu, potencialnih partnerjih za gradnjo … Župan je povedal, da se v povezavi s tem ne dogaja nic, prvi korak bo podelitev koncesije. Svet­nike je zanimalo, ali bi bila gradnja doma za starejše mo­žna tudi na mestu 'grajskih' vrtov, župan pa je pojasnil, da se to obmocje ne sme pozida­ti. Franc Toni je glede izbire lokacije doma starejših obca­nov pojasnil nekaj zgodovine, saj so že pred leti z DU Ig pre­gledali vec potencialnih lo­kacij za tako gradnjo in se strinjali, da je ta pod gradom najprimernejša. Seja se je nadaljevala s toc­ko, posveceno problematiki Iškega vintgarja. Odvetnik je za svetnike pripravil pregled zadev, ki so v povezavi z Iškim vintgarjem v sodnih postop­kih. Župan je povedal, da bodo predlagali, da se Iški vintgar zapre za motorni promet ter da se uredijo parkirišca. O tem že pripravljajo poseben odlok, ki naj bi bil na dnevnem redu prihodnje seje. V naslednji tocki dnevne­ga reda, ki je bila namenjena avtobusni postaji na Igu, je svetnica Mira Žagar (LZU) izpostavila problem promet­ne ureditve na tem obmocju. Zanimalo jo je, ali je bila o tem narejena kakšna študija oz. ali obcina predlaga kakšen ukrep. Župan je povedal, da je promet­na strategija del prostorskega reda, v katerem je sicer pred­videna gradnja obvoznice – ki je državni projekt. Hkrati je povedal, da se pripravlja pre­ureditev avtobusne postaje na Igu, tako da avtobusi ne bodo bi želeli spremembo, bi mora­li popraviti ta del poslovnika. Izpostavljena je bila tudi pro­blematika varovanja osebnih podatkov. Ob naslednji tocki, posve­ceni delovanju Sveta za pre­ventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig, je Zlat­ko Usenik povedal, da temu svetu vsako leto namenimo sredstva, a za delovanje nima nobene pravne podlage, zato je pozval, da se pripravi ustre­zen pravilnik. Predzadnja tocka dnev­nega reda je bila namenjena Interpretacijskemu centru Ig. Župan je uvodoma povedal, da je zanj ta tema passé, a se Zlatko Usenik z njim ni stri­njal. Svetnica Mira Žagar je prosila, da se tako velik financ­ni projekt novim svetnikom vec stali/ustavljali na glavni podrobno predstavi, zanimal cesti. Mira Žagar je opozo-jo je terminski plan, potrebna rila še na novo strategijo, ki dovoljenja za gradnjo … Župan jo pripravlja RRA LUR in bo je povedal, da je enak predlog osnova za crpanje evropskih podala tudi svetniška skupi­sredstev. Ce bomo sodelovali na SLS, namrec da se projekt pri pripravi in vanjo vkljucili novim svetnikom predstavi, zadeve, ki se ticejo naše obci-in napove, da naj bi bila temu ne, bomo imeli vec možnosti posvecena posebna seja. Za­za pridobitev teh sredstev. pletlo se je okrog datuma te 13. tocka dnevnega reda je seje, saj župan želi, da so na bila namenjena dokumentira-njej prisotni vsi partnerji pro­nju sej obcinskega sveta. Sve-jekta in strokovnjaki, ki so tnik Zlatko Usenik je povedal, pripravili projekt, zato se mora da je njihov predlog zvocno in o terminu seje uskladiti tudi z slikovno snemanje sej, kot je njimi. Pri tej tocki dnevnega praksa v vecini obcin – s tem reda je nato župan prekinil bi bila z delovanjem obcin-sejo, ki se bo nadaljevala pri­skega sveta seznanjena širša hodnjic. javnost. Župan je povedal, da se seje zvocno snemajo. To je Maja Zupancic opredeljeno v poslovniku, ce Spomladanska cistilna akcija Obcina Ig v sodelovanju z vaškimi skupnostmi in društvi organizira spomladansko cistilno akcijo, ki bo potekala 6. aprila 2019. Material ter navodila bodo društva in vaške skupnosti prejeli po elektron­ski pošti. Prosimo vas, da se cistilne akcije udeležimo v cim vecjem številu ter naredimo naš kraj cistejši. Uroš Cuden Locevanje odpadkov na pokopališcih v Obcini Ig O bcina Ig na svojem obmocju upravlja s pokopališci Ig, Golo, Tomišelj in Kurešcek. Odpadke s pokopališc je zdaj možno odvreci v zaboj­nike za mešane komunalne odpadke – crn zabojnik in za­bojnike za svece – rdec pokrov zabojnika. Najemnike grobov in obi­skovalce pokopališc ob tem naprošamo, da se pri loceva­nju in odmetavanju odpadkov držijo navodil in jih odvržejo v primeren zabojnik. Veckrat je žal opaziti, da najemniki oz. obiskovalci ne upoštevajo navodil o locevanju. Prav tako je opaziti, da se v zabojnikih na pokopališcih odmetavajo gospodinjski odpadki, kot so odvecna garderoba, vrece ple­nic, odpadni papir iz gospo­dinjstva … Poziv lastnikom zemljišc ob javnih cestah P omlad je cas za ureditev obcestne vegetacije. S ciljem, da zagotovimo cim vecjo varnost udeležen­cev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno obrezo­vanje in vzdrževanje živih mej, grmicevja, dreves ter preos­tale vegetacije na zemljišcih ob javnih cestah in poteh. Ker pa se v tem casu izvajajo tudi dela na kmetijskih zemljišcih, vas želimo opozoriti tudi na nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Lastniki oziroma uporab­niki zemljišc so dolžni ob ob­cinskih cestah ali plocnikih redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali druge visoke nasade ali poljšcine tako, da ne segajo na obcinsko cesto ali plocnik in ne poslabšujejo ali onemogocajo preglednosti ali drugace ovirajo ali ogro- Odpadne nagrobne svece Zabojniki z rdecim pokrovom so pos­tavljeni na vseh po­kopališcih. Odpadne nagrobne svece niso neva­ren odpadek, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzro­ca škodljive vplive na okolje, saj ima vecina nagrobnih svec ohišje iz PVC-plastike in se pri razkrajanju plastike iz PVC sprošca v okolje tudi klor. V zabojnike za odpadne nagrobne svece se odlaga vse vrste plasticnih svec (tudi elek­tronske) vkljucno z ostanki parafina in pokrovcki. V zabojnike za odpadne nagrobne svece se NE odlaga: ostankov cvetja, zemlje, vaz, plasticnega cvetja, razlicnih plasticnih odpadkov ter dru­gih odpadkov. Odlocite se raje za nakup okolju prijaznih svec, ki so iz­delane iz polipropilena, svec, izdelanih iz stekla, ali solarne nagrobne lucke. Preostanek odpadkov Zabojniki crne bar­ve so postavljeni na vseh pokopališcih. Odpadke, ki ne spada­jo v noben drug zabojnik, se odloži v zabojnik za preosta­nek odpadkov. V crni zabojnik se odlaga odpadke, ki jih ni mogoce lociti, kot so vecji le­seni zaboji, vžigalniki, plastic­ne rože, umetne gobe ikeban in vencev ter trakovi, gobice, keramicni lonci … Zabojniki za embalažo Zaradi ekološke na­ravnanosti bo Obcina Ig, tako kot je bilo že v preteklosti, na po­kopališca dodatno namestila rumene zabojnike za embala­žo. žajo prometa. Obcani se z za­saditvami ob cestah pogosto ne zavedajo odgovornosti za svoje ravnanje, saj višje ra­stlinje od 75 centimetrov tik ob cestišcu obcutno zmanjšu­jejo vidljivost in preglednost na križišcu ali prikljucevanju vozil iz zasebnih zemljišc na javne ceste. Želimo, da lastniki sami odstranijo motece ali nevarno zelenje oziroma vejevje, saj to pomeni vecjo prometno var­nost, hkrati pa se s tem izog­nejo nepotrebnemu placilu globe oziroma obrezovanju na svoje stroške. Gradnja, re­konstrukcija in podobne spre­membe v varovalnem pasu ob­cinskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem obci­ne, ceprav ta dela potekajo na zasebnem zemljišcu. Pri kmetijskih površinah je problematicno predvsem oranje preblizu cestnim po­vršinam. S tem se poškoduje spodnji ustroj ceste in posle­dicno unicijo asfalt in banki­ne. Prepovedano je orati na razdalji štiri metre od roba cestnega sveta pravokotno na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Na cestišce je prepovedano nanašati blato ali ga kako drugace onesnaže­vati. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za uporabni­ke, kadar so te mokre zaradi padavin. Uporabniki in lastni­ki kmetijskih zemljišc morajo biti pri delu pozorni na one­snaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljišcih. Preden se z delovnim strojem vklju­cuje na javno pot, je potrebno s pnevmatik ocistiti blato in V zabojnike za odpadno embalažo se odlagajo: plastic­ne vrecke, plasticni loncki sa­dik, plasticni zabojniki sadik, plocevinke, sestavljena emba­laža, plastenke ... Kako se odlagajo? Po­membno je, da se embalaža vedno izprazni. Ce je mogo­ce, se tudi stisne, tako da pri locevanju in odlaganju zavza­me cim manj prostora. Preden se embalaža odloži, se vedno odstrani pokrovcek ali zama­šek. Ni je treba izpirati ali pra­ti. Snaga bo zabojnike za em­balažo poskusno namestila marca. Obcina Ig pricakuje dosledno locevanje odpadkov, sicer bomo prisiljeni zabojni­ke za embalažo po navodilih JP Snaga odstraniti. Andreja Zdravje, obcinska uprava zemljo. Za kršitev je predpisa­na globa. Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v prihod­njih mesecih izvajal intenziv­ni nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob ce­stah (zagotavljanje svetlega profila in preglednosti), izva­janjem kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje ipd.) ter drugimi posegi v obmocju cest. Ob ugotovljenih nepra­vilnostih bo ukrepal. Namen nadzora je zagotoviti varno uporabo cest vsem udeležen­cem v prometu. Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica Na podlagi 24. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), skla­dno z Odlokom o proracunu Obcine Ig za leto 2019 (Uradni list RS, št. 79/2018), Statutom Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za pro­gramsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s podrocja kmetijstva v obcini Ig v letu 2019 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s podrocja kme­tijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Obcini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med po­deželskim prebivalstvom. Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgorocno zagotoviti dodatna financna sredstva. Sofinanciranje delovanja razlicnih neprofitnih oblik sodelovanja pode­želskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s pod­rocja kmetijstva in gozdarstva je 5.610 EUR. Sredstva so zagotovlje­na v proracunu Obcine Ig za leto 2019 na proracunskih postavkah 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravicenci in pogoji Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo nas­lednje pogoje: -da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s podrocja kmetijstva in gozdarstva, -da delujejo najmanj eno leto, -da delujejo v javnem interesu, -da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospe­ ševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnil­nih dejavnosti in podeželja nasploh, -da imajo sedež v obcini Ig, oziroma so clani društva obcani Obci­ne Ig, -da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in orga­ nizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, -da redno izvajajo svojo dejavnost, -da imajo urejeno evidenco o clanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to doloca zakonodaja, -da je društvo za preteklo leto podalo vsa porocila in dokazila Ob­cini Ig skladno z zahtevami, -da imajo poravnane vse davcne in druge zakonske in poslovne obveznosti, -da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upraviceni stroški -izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tecaji brez pridobitve certifikatov), -ohranjanje kulturne dedišcine, prenos znanj domace obrti, -promocija dejavnosti društva (zgibanke), -organizacija razstav, prikaz obicajev, tekmovanj na temo kmetij­ stva. 5. Intenzivnost pomoci -do 80 % upravicenih stroškov, -predavanja, ki so namenjena obcanom in imajo znacaj tehnicne podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. -Najvecja intenzivnost pomoci na društvo je 1.600 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: -število clanov društva/število clanov društva iz Obcine Ig, -število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz obcine Ig, -delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s financno ovrednote­ nim programom dela za tekoce leto, -program dela društva in opredelitev povecanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na obmocju obcine Ig, -strokovno izobraževanje na podrocju dejavnosti društva (literatu­ra, ekskurzije, tecaji), -programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti Obcine Ig in promocije, -organiziranje in sodelovanje na obcinskih prireditvah, -organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, -program dela društva in financni plan društva za leto 2019, potrjen na obcnem zboru. 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: -besedilo razpisa, -prijavni obrazec, -izjavo, -vzorec pogodbe. 8. Obveznost prijavitelja Društva bodo realizacijo programov za leto 2019 in vrednost izvede­nih aktivnosti podala na obrazcu za porocanje z dokazili (racuni, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za naj­manj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi, je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v casu uradnih ur na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz dru­gih proracunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen pro­gram hkrati ne sofinancira iz drugih virov Obcine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren nacin predstavljati obcino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Obcine Ig, najkasneje do ponedeljka, 8. 4. 2019. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem ob­razcu, komisija ne bo upoštevala. - 1 ­ Uradne objave 11. Informacije o razpisu Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na te­lefon 01/2802-324. Vloge bo pregledala in tockovala komisija za podrocje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zakljucka razpisa obvešceni o izidu razpisa. Datum: 28. 2. 2019 Župan Obcine Ig Številka: 330-0002/2019 Janez Cimperman l.r. Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Redarska služba je dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure na telefon 01/7888-796. • POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rebalans proracuna za leto 2019 V Državnem zboru v teh dneh sprejemamo Rebalans prora­cuna RS za leto 2019. Vlada se je tega lotila zelo smelo in ob visokih davcnih prihodkih v casu gospodarske rasti in stabilnega mednarodnega okolja zelo smelo nacrtovala tudi odhodke. V Poslanski skupini SDS smo opozorili, da je lansko leto res rekordno po prihodkih, a da ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje, saj se napoveduje nižja gospodarska rast, ohlaja pa se tudi gospodarstvo pri državah, s katerimi naša podjetja sodeluje­jo, predvsem z Nemcijo, kar se bo poznalo tudi pri nas. Prav tako ostaja slabo izkorišceno crpanje evropskih sredstev, saj se zaradi slabega nacrtovanja in menjav ministrov za to podrocje kar ne premaknemo z mrtve tocke in res slabo izkorišcamo sredstva, ki so Sloveniji na voljo v perspektivi 2014–2020. Sprostitev ukrepov ZUJF-a in uspešna pogajanja za place javnih uslužbencev zahte­vajo dodatna sredstva za njihove place. Seveda se strinjamo, da imajo zaposleni boljše place, a je pri tem potrebno paziti, da rast plac javnih uslužbencev ne odstopa prevec od plac v gospodar­stvu, ki prispeva glavni delež zanje. Na odstopanja od pravil opozarja tudi Fiskalni svet, saj ocen­juje, da predlog rebalansa državnega proracuna in že sprejeti Okvir za pripravo proracunov sektorja država nakazujeta ekspan­zivno in prociklicno fiskalno politiko v letu 2019, ki je v trenutnih okolišcinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namrec stanje javnih financ tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo. Pri tem ocenjujejo kot zaskrbljujoce, da bo predvsem z gospodar­sko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ. Vlada RS v januarja predloženih proracunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 mrd EUR glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta dolocena v nasprotju z zakonodajo. Dolocila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namrec spoštovana ob povecanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 mio EUR, kar bi bila z izjemo lanskega leta najvišja rast izdatkov po letu 2009. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povecanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno tako, da ne bi ogro­žalo srednjerocne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje pre­bivalstva na dolgi rok. Na slabo nacrtovanje opozarja tudi Evrop­ska komisija in ponovno svari, da se moramo lotiti reform. Vlada napoveduje davcno reformo, a so to, kar so za zdaj predstavili, bolj lepotni popravki, ki na dolgi rok ne pomenijo veliko. Upajmo, da nas nova kriza ne doseže kmalu, sicer bodo ponovno potrebni ukrepi, ki so lahko za posameznike precej boleci. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Mostišcar 02 | Marec 2019 Za napredek obcine Ig V februarju 2019 je imel obcinski svet Obcine Ig prvo redno sejo ob­cinskega sveta. Na seji smo potrdili sestavo delovnih teles Obcinskega sveta (odborov ter Statutarno pravne komi­sije) in novi Nadzorni odbor Obcine Ig ter imenovali po tri predstavnike v sveta zavodov Vrtca Ig in Osnovne šole Ig. Naše nacelo je bilo, da je zasto­panost posameznih strank in list v odborih sorazmerna gle­de na volilni rezultat, hkrati pa smo se zavzeli, da je v vsakem odboru vsaj en predstavnik vsake liste oz. stranke. Tako ima naša lista, LZU, v vseh od­borih od dva do tri predstavni­ke in v vsakem svetu zavoda po enega predstavnika.  Na dnevni red seje so bile uvršcene vse štiri tocke, ki jih je predlagala naša lista. Na našo pobudo je tako poteka­la razprava o ureditvi glavne avtobusne postaje na Igu. Tu smo izpostavili, da ni proble­matika le v videzu postaja­lišca, ampak predvsem v pro­metni ureditvi, saj je v casu prometnih konic obmocje po­stajališca ozko grlo. Menimo, da bi bilo potrebno podrobno prouciti prometno ureditev Ženski odbor SDS v goste povabil le­gendo slovenske glasbe Iva Mojzerja N a Igu je v torek, 26. fe­bruarja 2019, potekal pogovorn o-gla s beni vecer z Ivom Mojzerjem. Le­genda slovenske glasbe, ki prihaja iz Maribora, je spre­govoril o svoji življenjski poti, ki je že od zibke dalje preple­tena z glasbo. Mojzer je pos­tal eden najvecjih bobnarjev nekdanje Jugoslavije, igral je tudi harmoniko in fagot. V pogovoru, ki ga je moderirala poslanka DZ RS Alenka Jeraj, je orisal svoje prvo profesio­nalno snemanje, se spomnil svojih nastopov in srecanja z Mostišcar 02 | Marec 2019 centra Iga, rešitve pa iskati tudi širše, najverjetneje tudi z gradnjo obvoznih poti. Ker se je pod okriljem Regionalne razvojne agencije Ljubljan­ske urbane regije (RRA LUR) zacela priprava regionalnega razvojnega programa LUR, v katerem bo poudarek na traj­nostnih ukrepih za obdobje 2021–2027 in ki vkljucuje tudi obmocje naše obcine, smo žu­pana pozvali, da nas obvešca o aktivnostih v zvezi s pripra­vo programa ter da se v so­delovanje pri nastajanju pro­grama aktivno vkljuci Odbor za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora. Ukrepi, ki bodo vkljuceni v regionalni razvojni program, bodo namrec imeli prednost pri pridobivanju sredstev iz EU-skladov. Prav tako smo predlaga­li obravnavo problematike v zvezi z delovanjem Sveta za preventivo in vzgojo v ce­stnem prometu, ki na obcinski ravni še nima pravne podlage. Sprejet je bil sklep, da se pred imenovanjem novega sveta pripravi obcinski odlok, ki bo dolocal naloge, imenovanje, financiranje in sestavo sveta. Predlagali smo tudi, da bi se seje obcinskega sveta sli­kovno in zvocno snemale ter bile v taki obliki dostopne na spletni strani Obcine Ig, saj želimo, da bi bil z delovanjem obcinskega sveta seznanjen cim širši krog obcanov. Za uresnicitev tega bo potrebno popraviti obstojeci Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Ig. Na seji smo obravnavali tudi pripravo OPPN (obcinski podrobni prostorski nacrt) na obmocju za naseljem Rastuka. Župan je obrazložil, da se za to obmocje pripravlja idejna zasnova, ki bo osnova za pri­pravo OPPN. Naše mnenje je, da tako zemljišce, ki je v lasti Obcine Ig, ne bi smelo biti na­menjeno gradnji individualnih hiš, ampak za objekte, name­njene družbenim dejavnos­tim. Že v predvolilni kampanji smo prednostno poudarili, da Obcina Ig potrebuje sodoben športni park. Po informaci­jah župana naj bi se dolocen del prostora na tem obmocju namenil za športne vsebine, ne vemo pa še, za katere in v kakšni obliki. Žal bomo to videli šele, ko bo pripravljen osnutek idejne zasnove. Me­nimo, da bi bilo potrebno v prihodnje že pred pripravo tovrstnih dolgorocnih nacrtov vkljuciti cim širši krog zainte­resirane javnosti, predvsem pa tudi pristojne odbore, ki delu­jejo v okviru obcine in druge institucije. Le tako lahko do­sežemo, da so nacrti že pred­hodno v najvecji možni meri usklajeni s širšim krogom lju­di. Želimo in še naprej se bomo zavzemali, da se razvoj Obci­ne Ig nacrtuje dolgorocno in da pri nastajanju projektov, ki vodijo do tega razvoja, so­deluje cim vec kompetentnih strokovnjakov, zainteresiran javnosti, predvsem pa vsi cla­ni obcinskega sveta in odbo­rov, svetov vaških skupnosti in glede na naravo projektov tudi društva in institucije, ki delujejo v okviru naše obcine. Mi bomo sodelovali konstruk­tivno in z vsemi, ki bodo ena­ko pripravljeni sodelovati pri nastajanju našega skupnega in boljšega bivalnega okolja ter se bodo pripravljeni pogo­varjati. Lista Zlatka Usenika za napredek obcine Ig legendami svetovne glasbene scene, kot so Michael Jackson, James Brown, Wilson Pickett, Jimmy Smith, Wes Montgo­mery idr., ter sodelovanja z zasedbo Pepel in kri. Dva­krat je že ušel smrti na letalu, najprej na poti iz Kenije, ko ga je rešil pozabljeni boben, drugic pa je že skoraj sedel na letalo za Korziko, ko ga je Oto Lesjak povabil v Nemcijo. Pri Založbi Obzorja je izšla nje­gova biografija Srecen je, kdor zares živi. Na vprašanje, kdaj smo zares srecni, je odgovoril: »Srecen je, kdor dela to, kar ga osrecuje.« Poleg glasbe je nje-znamenito Decek z ulice. gov hobi tudi risanje s svincni­ ŽO SDS Ig kom. Ivo Mojzer nam je zapel tudi nekaj pesmi, med njimi 2. marec 2019 21. Podkrimski pustni karneval letos brez maskot karnevala Ig so že tradicionalno na pustno soboto, letos brez maskot karnevala Povodnega in Podkrimskega moža, preplavile pustne maske in množica obiskovalcev v pricakovanju povorke, ki je potekala po Baniji, Ljubljanski cesti in se koncala na Govekarjevi cesti. V povorki po ižanskih ulicah se je v kreacijah predstavilo 23 skupin z vec kot 500 udeleženci. V dopoldanskem casu sta v šotoru pred stav­ bo obcine od 11. ure potekali poslikava obraza, za kar je poskrbela Anita, in ani­macija za otroke s carodejem Joletom Coletom. Ob 13. uri je pod budnim ocesom stro­kovne komisije razglasil še tri najlepše otroške maske. Na parkirišcu pred obcino so na stojnicah naša društva po­nujala pustne dobrote. Lahko ste se okrepcali na stojnici Društva Zapotok, slastne mi­ške pa so ponujala dekleta iz Društva žena in deklet na po­deželju Ig. Ob 14. uri pa je šlo zares, s himno karnevala, ki jo poje­jo Borovnicke, se je karneval zacel. Na zacetku sprevoda je bila tradicionalno ižanska konjenica Konjerejskega dru­štva Krim, za njimi pa so ve­selo korakale mažoretke s Pi­halnim orkestrom Bežigrad. Za orkestrom so se v sprevod ci Osnovne šole Ig s sliko z ball Barje. Iz Društva Fran Go-imamo v obcini zanimivo no­vkljucili otroci iz Vrtca Ig, naslovom Barjanski travnik vekar Ig se je predstavila Miš-gometno društvo, kjer za red njihove vzgojiteljice in starši oživi. ja družinica, za njo pa Medo skrbi sodnik, za zdravje bolni­s prizorom Naslikajmo lepši Maske od vsepovsod so in cebelice izpod soncnega car ter za navijanje navijaci­svet. Naslednji so bili ucen-prišle iz ŠD za baseball in soft-Kurešcka (TD Kurešcek). Da ce, so poskrbele Borovnicke z Vrtec Ig nam je naslikal lepši svet. OŠ Ig in barjanski travniki so oživeli. Medo in cebelice s Kurešcka NK Borovnicke. Zakaj ne bi že 40 let pred pokojem vadili za stara leta, so se spraševali v PGD Kot-Staje? Našemili so se v upoko­jence, za inštruktorja pa imeli kar slavnega dida Tonija. Nji­hov prizor je bil Dom za osta­rele. Sledili so jim naši stari gostje iz Kulturnega društva Odpev Ljudski gostje Trio vetrnica. Iz PGD Iška Loka so prišli enkratni, mogocni in nepre- V domu za ostarele pridno telovadijo ... magljivi Loški Vikingi. Pri­peljali so se na obcudovanja vredni galeji z vojšcaki sk­rajnega severa, ki so vajeni bojevanja na kopnem in na prostranih razburkanih mor­jih sveta. Na bitko, ki je naša zgodovina ne pomni, so v podporo pripeljali tudi svoje družine. Iz ŠKTD Lokvanj iz Pre­serij so na kontrolo v obcino prišli sami Ustavni sodniki. Iz Kostanjevice na Krki so nas letos prvic obiskali Šelmarji iz Etnološkega društva Prfor­cenhaus, ki ohranja edinstve­no pustovanje, imenovano šelmarija, traja pa od nedelje do pepelnicne srede. Glavne like Prforcenhausa sestavljajooce Šelme, predsednik Prfor­cenhausa z enoletno funkci­jo, kanonik in druge maske: prva dama, guverner banke, mestni sodnik, pisar, mestna gospoda ... Na Ig so letos iz cudovite vasi na barju Bevke priro­bantili Mocvirski škrati z Malega placa. Na ižanskih ulicah so rencali, tulili, cvi­lili in se hihitali Škrateljci izmocvirskega mahu, Škratice iz vrtov mušnic in njihov kraljŠkratelj, za njimi pa pametna in pogumna želva Bevka, ki je nekoc odšla naravnost v Kra­ljestvo mocvirskih škratov, da je premagala škratji urok in našla cudežno mocvirsko rožo – mesojedko rosiko. Iz KD Vrbovo pri Ilirski Bi­strici je prišla etno skupinaŠ'jme z dvema skupinama, 'le­pimi' in 'grdimi' š'jmami. Tu je zeleni Jurij odet v bršljanove liste, za jim se sprehajajo 'beli' in 'crni', lovca s klešcami in zvonci, hudic s sajami, cuprn­ca, cigana z medvedom, opica in indijski slon, oce in mati pusta 'stari' in 'stara', baba z babcem v košu, raupšic z lov­sko puško, ljudem bolj znan kot Bedanec, s katerim vcasih Iz Malega placa pri Bevkah so prišli mocvirski škratje. prijateljuje teta Pehta. Celo povorko drži skupaj policaj ob pomoci fracarja in korobo­carja. Naslednji prizor je sestav­ljala šestclanska družina – štirje mali žužki in dva velika stara žužka: Žužkerada. To je bila prava žuželcja družina. Maske so nastale po navdihu istoimenske gledališke pred­stave Žužkerada, uprizorjene na odru Lutkovnega gledali­šca Ljubljana. Naši že kar stalni gostje so Halubajski zvoncari Viško­vo – zvonarji, ki ohranjajo edinstven narodni obicaj z maskami, težkimi do 12 kg, in Mesopustarji iz Kraljevice, obleceni v elegantna mestna oblacila. Najštevilcnejša je bila na koncu povorke še skupina, ki ne sme manjkati na takih kar­nevalih, to so skupine iz Pob­režja s pokaci z likom rusa – pustne živali, s katero želijo plodnost in zdravje pri konjih in drugi živini. Oracev, ki predstavljajo pustni ljudski Žužkarada obicaj obiskovanja domacij z željo dobre in obilne letine, in koranta, ki pooseblja de­mona, ki preganja zimo in v deželo prinaša pomlad. Na koncu povorke so se predstavili še abcinarji, ki so poskrbeli, da je vse potekalo tako kot treba. Program po­vorke je povezoval France Pe­ternel. Za veselo razpoloženje je v šotoru poskrbel ansambel Livada. In ne nazadnje še zahvala vsem, ki so nam priskocili na pomoc, da je karneval lahko uspel: - Gasilski zvezi Ig in njenim clanom, ki so poskrbeli, da je povorka varno potekala, - clanom Gobarsko mikolo­ škega društva Ig in Društva upokojencev Ig, ki so pos­ krbeli za vrstni red skupin, bili dežurni ob zapori cest in poskrbeli za nemoten potek skupin v krožišcu. Zahvaljujemo se tudi spon­zorju Novak Manfredu s.p., Domžale, Gostilni Hram in Pekarni Pecjak za pogostitev otrok s cajem in krofi ter vsem posameznikom in drugim ne­imenovanim, ki so pomagali, da je prireditev uspela. Tudi v prihodnje se bomo potrudili, da obiskovalcem zagotovimo vsaj takšno pri­reditev, kot je bila na pustno soboto, ne skrivamo pa ambi­cij, da bi na Igu v prihodnosti pokazali še kaj vec. Marica Zupan, obcinska uprava Gregor Bolha, Matjaž Zupan GMD Ig Gostili predsedstvo MZS in predsednike gobarskih društev V soboto, 23 februarja, je Gobarsko mikolo­ ško društvo Ig v svojih prostorih na Ljubljanski c. 2 na Igu že drugic gostilo pred­sedstvo Mikološke zveze Slo­venije (MZS) in predsednike gobarskih društev iz vse Slo­venije. Clani smo jim pripravi­li dobrodošlico. Predsednik MZS Amadeo Dolenc je pozdravil vse prisot­ne in župana Obcine Ig Jane­za Cimpermana. Nadaljeval je gostitelj Braco Vukosavljevic, ki je prav tako pozdravil vse udeležence in nato dal besedo županu. Po uvodnem pozdra­vu je povedal nekaj besed o kraju Ig, predstavil njegovo zgodovino, kulturno dedišcino in Naturo 2000. Na koncu je vsem prisotnim zaželel dobro delo. Po otvoritvenem nagovoru se je zacel uradni del. Izvolje­no je bilo delovno predsedstvo za vodenje posveta in sprejet je bil dnevni red. Predsednik MZS je podal porocilo o rea­lizaciji programa zveze v letu 2018. Povedal je, da se priprav­lja nov seznam gliv Slovenije, ki bo dokoncan do leta 2020. V letu 2018 je bilo izve­deno izobraževanje za nara­vovarstvene nadzornike, po­vedano pa je bilo tudi, da se pripravlja izobraževanje in­špektorjev. Navedel je problem pomla­jevanja clanstva in sodelova­nja s šolami. Braco Vukosav­ljevic je menil, da naj društva išcejo stike predvsem na lokal­ni ravni, kjer je interes zagoto­vo vecji kot na državni ravni. Sledila so porocila predsed­nikov društev. Porocilo GMD Ig je bilo pohvaljeno in nagra­jeno z aplavzom. Vsi udeležen­ci so dobili program našega društva za 2019. Vsi predsedniki smo pri­spevali k pripravi novih pra­vil MZS in pripravi programa dela za 2019. Vodja posveta Pavle Gre­gorka se je ob koncu zahvalil vsem sodelujocim za dobro sodelovanje, enako tudi Braco Vukosavljevic v imenu GMD Ig za ustvarjalen sestanek. Zbrane je na koncu povabil na skromno pogostitev. Pred­sednik MZS se je zahvalil go­stitelju, vodji posveta in vsem prisotnim ter jim izrekel kla­sicni gobarski pozdrav – dob­ro bero. Zbor clanov MZS bo 25. maja na gradu Podsreda. GMD Ig • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ob obcinskem prazniku vas vabimo na jubilejni 100. Govekarjev vecer v ponedeljek, 18. marca 2019, ob 19.00 v Dvorani Centra Ig. Predstavili bomo dva animirana in dva igrana filma, ki so jih pod mentorstvom Jožefe Antolic in Barbare Simcic posneli ucenke in ucenci Osnovne šole Ig. Filme so predstavili na Filmarjenju 2018, srecanju filmskih in video ustvarjalcev osrednje Slovenije, ter na filmskem festivalu v Izoli. Odprli bomo razstavo slik clanov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig z naslovom Arhitekturni detajli v Obcini Ig. Razstava bo na ogled do 15. aprila 2019. Vljudno vabljeni! Revija pevskih zborov Obcine Ig Spoštovane zborovod­kinje, zborovodje, pevke in pevci, ponovno vas va­bimo k sodelovanju, da sooblikujemo že tradicio­nalno Revijo pevskih zbo­rov Obcine Ig, kjer se zbori srecajo in prikažejo svojo ustvarjalnost in dejavnost skozi vse leto. Letošnji termin revije je sobota, 11. maj. Vaše prijavnice pri­cakujemo do petka, 26. aprila 2019, na naslov Ob­cina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, e-pošta: marica. zupan@obcina-ig.si. Obra­zec za prijave bo poslan na naslove zborovodij, dobite pa ga tudi na spletni strani Obcine Ig. Vse dodatne informaci­je na tel. 01/28-02-318. Želimo vam uspešne priprave in se veselimo vašega sodelovanja. Marica Zupan, obcinska uprava Valentinu Vodniku v spomin »Kaku bi se voda v situ dja­la, de bi skuzi ne tekla?« Marjeta Žebovec Alenka Jeraj Odgovor na uganko poišcite v reviji. D ruštvo Fran Govekar Ig se je odlocilo, da se bo na svoji redni prire­ditvi Govekarjev vecer 11. fe­bruarja poklonilo prvemu slo­venskemu pravemu pesniku Valentinu Vodniku, in sicer z razstavo likovnih del in recita­lom na to temo. Clani likovne sekcije Milan in Jožica Šubic, Milan Zgonc, Julijana Peršic, Ivanka Demšar, Minka Žagar, Zmago Werbole, Zdenka Vin­šek, Marija Franinovic in Irena Gašperic so slikali tako por­trete kot druge motive, ki jih je navdihnilo pesnikovo življenje in delo. Razstava je postavlje­na v ižanski knjižnici. Mene so povabili, naj po­vem kaj o Vodniku ter pri­pravim nekaj njegovih pesmi, basni in besedil drugih vrst, skratka da ga cim bolj celostno na kratko predstavim. Valentin Vodnik je bil ro­jen v zgornji Šiški – njegova rojstna hiša je zdaj obnovljena in živi s kulturno in gostinsko dejavnostjo, pred 250 leti pa je bila to mocna kmetija. Star­ši so dali Valentina v šole in pricakovali, da bo postal du­hovnik; pri tem so mislili tudi na lastne koristi. Mladenic je to ugotovil in šel v samostan k franciškanom, saj redovni­ki nimajo osebne lastnine. V samostanu si je pridobil tudi precej glasbene izobrazbe. Ker ni bil clovek, ki bi lahko živel v samostanu, ga je takratni lju­bljanski škof Mihael Brigido poslal službovat v nekaj župnij po škofiji, zlasti pa je zanj in za našo kulturo pomembno nje­govo službovanje na Koprivni­ku v Bohinju. Pravzaprav je bil prvi tamkajšnji župnik. V Bo­hinju se je namrec seznanil zbaronom Žigom Zoisom, se od njega veliko naucil in pod nje­govim mentorstvom in mecen­stvom opravil pomembno delo v slovenski kulturi in šolstvu. Duhovniške službe ni dolgo opravljal, saj je postal profe­sor na ljubljanski gimnaziji in pozneje njen ravnatelj. Urejal in izdajal je prvi slovenski ca­sopis Lublanske novice, prvi slovenski koledar Veliko pra­tiko, prvo slovensko kuharsko knjigo in babiški prirocnik. V Veliki pratiki je objavil tudi kar precej ugank. Na primer: Dohodnina še zadnjic v sezoni O drasla gledališka skupina Nekega dne pa se najavi davcni in-Društva Fran Govekar Ig špektor, katerega naloga je ugoto­je lani aprila pod vodstvom viti dejansko stanje. Kaj pa zdaj? režiserke Alenke Jeraj pripravila premiero komedije v dveh deja­njih, katere avtor je Francoz Jean-Jacques Bricaire. Premierna upri­zoritev je bila 6. aprila 2018 v dvo­rani na Golem, igralci pa so nato s komedijo gostovali na Lavrici, Škofljici, v Notranjih Goricah, Pod­peci, Velikih Lašcah, Dobrepolju, Sodražici, Trebnjem, Pekrah pri Mariboru, na Vranskem, v Robu, Rakitni, v marcu 2019 pa še v Gore­nji vasi, Grosuplju, na Jancah, Šem­pasu, Slovenski Bistrici. Pa še nekaj o vsebini: Valentinu Dolinarju racunalnik pomotoma pri dohodninski napovedi dodeli dva otroka. Valentin si misli: dobra ide­ja, da placaš manj dohodnine, zato vsako leto doda še kakšnega otroka. Mostišcar 02 | Marec 2019 Mostišcar 02 | Marec 2019 Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki – 2. del V ponedeljek, 16. aprila, sem najprej obiskal slovensko veleposla­ništvo v zahodnem delu Kaira in prvic v življenju preckal Nil, afriški veletok, najdaljšo reko na našem planetu, dolgo 6.695 kilometrov. Sekretar Aleš Se­lan in veleposlanica Tanja Miškova sta me lepo sprejela. Žal je to edino slovensko vele­poslaništvo v vsej Afriki! Sicer sem po velemestu kolesaril vecinoma z eno odpeto nogo (od pedala) zaradi gostega in kaoticnega prometa. Prav zato je tam malo kolesarjev. Še zad­nji vecer sem preživel v družbi Osame, Ahmeda in Sohaiba, ki so me nekaj dni gostili v sta­novanju v vzhodnem delu Ka­ira Nasr; za to sem jim nadvse hvaležen. Naslednje jutro, preden sem Nasr dokoncno zapustil, sem se oglasil v zob­ni ordinaciji pri Osami, ki je tudi zobozdravnik, na preven­tivnem pregledu. Kolesaril sem skozi celotno velemesto na drugi konec proti jugoza­hodu v predel Giza, kjer so v bližini znamenite piramide. V sredo sem si seveda ogle-dal najbolj slavne piramide v Egiptu, ki veljajo za eno od cudes sveta. Najslavnejša med njimi je Keopsova, visoka 139 metrov. Zraven je tudi sfinga, še ena znamenitost v sklopu piramid. Zvecer sem prespal v kraju Sakkara na kavcu ene od restavracij. Tudi v Sakkari so piramide in sem si jih ogledal. Ime seveda izhaja iz pušcave Sahara, ki je najvecja pešcena pušcava na svetu in obsega cetrtino Afrike – površina je devet milijonov kvadratnih kilometrov. Še nekaj piramid je v okoliških krajih, žal pa ni bilo casa za ogled. Seveda so najbolj slavne tiste v Gizi. Kolesaril sem po dolini reke Nil, vcasih neposredno ob reki, vcasih ob kakšnem kanalu, seveda pa vedno proti toku in jugu. V petek so me, potem ko sem zapustil Sinaj­ski polotok, po devetih dneh spet zaceli spremljati policisti z avtom. Zvecer sem v mestu El Minya obiskal koptsko cer­kev. Kopti so najvecja kršcan­ska skupnost v državi, okoli tri milijone in pol jih je, vseh pre­bivalcev Egipta pa kakšnih 96 milijonov. Naslednji dan sem kolesaril skozi mesto Mallawi, potem ko sem osem let prej veliko bolj južno kolesaril sko­zi istoimensko državo. V nede­ljo je bil zame srecen dan, saj sem prvic na poti premagal magicnih 200 kilometrov. Žal je bilo to edinikrat na poti. Pri­kolesaril sem v turisticno zna­ni Luksor. Vreme je bilo vse dni soncno s temperaturami okoli 30 oziroma najvec do 35 stopinj. Egipt poln zgodovine V ponedeljek, 23. aprila, sem ves dan prebil v Luksorju in okolici ter bolj malo kole­saril. Obiskal sem znameniti tempelj skoraj v središcu mes­ta, pozneje sem z javnim pre­vozom – barko – preckal Nil. Turistov, v glavnem iz Evro­pe, ni manjkalo. Kolesaril sem po zahodni strani Nila, cisto malo, in prenocil na vrtu hiše nekega domacina blizu še ene znamenitosti – Memnonovih kolosov. Naslednji dan sem najprej kolesaril v bližnjo Do­lino kraljev, kjer so tudi grob­nice faraonov, najbolj znana je Tutankamonova. Tukaj ni piramid, pac pa so pod hribom v podzemlju rovi. Pot sem na­daljeval proti jugu po vzhodni strani Nila, spet s policijskim spremstvom. Prenocil sem na policijski postaji v mestu Esna. Naslednji dan je bila te­žava, kako priti do dobrega zajtrka. Naredil sem se franco­za in šel na manjšo barko, ki je prevažala francoske turiste po Nilu. Kapitan mi je priskrbel brezplacen zajtrk. Prikolesaril sem v mesto Asuan in si ogledal zname­niti jez, prvega od dveh, ter prenocil na kavcu potniške križarke. Naslednje jutro sem se z avtobusom odpravil prek pušcave na skrajni jug Egipta in še isti dan želel zapustiti državo. Ampak bil je petek in v muslimanskih državah je to Gospodov dan. Trajekt cez Nil ni vozil, prav tako je bil zaprt mejni prehod, tako da sem bil primoran še en dan ostati v Egiptu. V turisticnem me­stecu Abu Simbel sem si zato ogledal podzemne rove, kjer so tudi grobnice faraonov. V hotelu sem srecal upokojene­ga ameriškega kulturnega de­lavca Dennisa, ki mi je mocno popihal na dušo, rekoc: »Svet potrebuje take ljudi, kot si ti.« Nesrecnih 13 dni v Sudanu V soboto sem le zapustil Egipt in zacel kolesariti po Su­danu, kjer je bilo kar nekaj te­žav. Nekaj dni zapored je bilo v senci 45 stopinj, kar je moj Zahvala pokroviteljem: temperaturni rekord. Veckrat me je ujel tudi pešceni vihar in pihalo mi je v prsi. Kar ne­kajkrat se je zgodilo, da so ot­roci za menoj metali kamenje in vpili »money«. V prestolnici Kartum sem spal na vrtu dob­rega hotela in jedel brezpla­cen zajtrk v restavraciji istega hotela po zaslugi direktorja. Ostal sem popolnoma brez de­narja, pozneje mi ga je poslal prijatelj iz Slovenije. V Sudanu namrec zaradi embarga noben bankomat za tujce ni deloval in tudi ni bilo mogoce place­vati s kartico. V soboto, 12. maja, sem pri kraju Metema zacel kolesariti po Etiopiji, in tega sem bil še posebej vesel, saj je bila zame to že jubilejna 80. država v živ- Petrol, Slovenske železnice, Zelišcarstvo Maršic, Fraport, Bauer, Frizerstvo Alenka, Diem, Prevozi Petric, Gostilna Strah, Gostilna Petkovšek, KTM Jamnik, Pro Cond, Mizarstvo Bartolj, Avtopralnica Lavrica, Pekarna Grosuplje, Klima Župevec, Kljucavnicarstvo Podržaj. ljenju, po kateri sem kolesaril. Tudi tukaj sem imel obcasno težave z bankomati in v manj­šem kraju mi je direktor poslo­valnice dal nekaj denarja. Po­zneje sem šel v mestu Gondar na poslovalnico iste banke in mu denar vrnil prek nakazila. Tam sem tudi obiskal najvecjo etiopsko pivovarno Dashen. Tudi v Etiopiji se mi je vcasih zgodilo, da so otroci za menoj metali kamenje in vpili »mo­ney«, torej so želeli denar. Iz prestolnice Adis Abeba sem proti kenijski meji zaradi ca­sovne stiske uporabil avtobus in stopal. Podobno kot v Suda­nu je bilo kar nekaj slabih cest. Z nostalgijo po Keniji V ponedeljek, 21. maja, sem v mestu Moyale zacel kolesari­ti še po zadnji državi na poti – Keniji, ki pa zame ni bila nova, saj sem po njej že kolesaril leta 2010, ko sem v Nairobiju za­cel kolesarsko pot proti Južni Afriki. Tokrat je bil cilj ravno Nairobi. Vmes sem, drugic v življenju, s kolesom precakal ekvator, prvic sem ga v Indo­neziji leta 2011. Po Keniji sem kolesaril z olajšanjem, ker ni nadležnih domacinov, ceste pa so zelo dobre. Uporablja se levi vozni pas. Petek, 25. maja, je bil zadnji, 59. dan na poti. Kolesaril sem cez vse mesto Nairobi, ki je prestolnica Ke­nije. V meni se je naselila nos­talgija, saj sem leta 2010 tu pot zacel, zdaj pa sem jo koncal. Zadnjih nekaj kilometrov iz središca mesta do letališca je bilo identicnih. Cesta in tudi letališce sta bila prenovljena. Skupaj sem na poti premagal 3.886 kilometrov. (Konec.) Še vec o tej poti pa boste izvedeli na mojem preda­vanju v dvorani Centra Ig, Banija 4, v torek, 26. 3., ob 19.30. Vabljeni! Aleš Juvanc • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Rekonstrukcija ‘Ižanskega cebelnjaka’ no arhitekturo). Pri tem je bilo treba upoštevati znacilnosti in materiale objektov v tistem casu. Zahtevne naloge se je lo­til prof. dr. Borut Juvanec z In­štituta vernakularne arhitek­ture v Ljubljani, ki je pripravil rekonstrukcijo cebelnjaka v merilu 1 : 20. Dimenzije cebelnjaka je dolocil iz primerjave višine cloveka na bakrorezu. Celot­na rekonstrukcija temelji na dolžini t. i. dunajskega cevlja, ki je imel 12 palcev (col) in je meril 31,6 cm. Glede na pov­precno višino cloveka v tistem casu je sklenil, da je clovek na bakrorezu visok 165 cm, ograja, ki sega do napušca ce­belnjaka, pa 158 cm. Osnova konstrukcije je opecni zid iz opeke v razmerju 1 : 2 : 4. Zid je debel pol opeke z minimalno debelino apnenega opleska. Streha je sestav malih, nepra­vilno oblikovanih elementov, kar odgovarja skrilu, ki je bil v vogalih lomljen. Temen skril V prejšnji številki Mos­ tišcarja ste lahko preb­ rali o gradu Zonek, o cebelarjenju v tistem casu ter cebelarjenju, kot ga je videl poznani kartograf, geograf, heraldik, zbiratelj, polihistor in založnik Janez Vajkard Val­vasor (1641–1693). Vse to daje okvir, v katerega želimo ume­stiti 'Ižanski cebelnjak'. V želji, da se ga iz preteklosti približa v sedanjost, smo se odlocili za njegovo rekonstrukcijo. Naloga še zdalec ni bila preprosta, ker je bil do zdaj najden le en zgodovinski vir – bakrorez iz Slave vojvodine Kranjske, na katerem je upo­dobljena grašcina Soneckh z upodobljenim cebelnjakom. Dodatna težava pri rekon­strukciji je bilo dejstvo, da je šlo za poenostavljeno risbo z relativno majhnim merilom. Poleg tega so bili risarji tujci, ki so na podlagi svojega zna­nja upodabljali t. i. manj po­membne objekte (vernakular­ Ižanski cebelnjak dobiva koncno podobo. dratni koren iz dve, kvadrat na keta je v zakljucni fazi in bo kvadratu, ena proti kvadrat-tako zelo kmalu pripravljena nemu korenu iz dve. Zakoni-za ogled in predstavitev.tosti lahko primerjamo s pra­vim slovenskim cebelnjakom, nastalim pozneje, ki je objekt, ujet v kocko, s tremi enakimi razsežnostmi – ena tretjina je odprta in namenjena cebelam Rok Janez Šteblaj, v priletu, druga je za socebelje Cebelarsko društvo Ig panje, tretja pa kot prostor za Matej Pavlic cebelarja. V naslednjem koraku smo Viri: rekonstrukcijo opredmeti-Gregori, J. 2011: Kratek pregled li, kar je opravil Matej Pav-cebelarske zgodovine do 21. stoletja lic, izkušeni modelar, ki je na Juvanec, B. 2018: Slovenski cebel­ podlagi rekonstrukcije izdelal njak po Valvazorju 1679, poskus maketo cebelnjaka s panji. Ma-rekonstrukcije 1 : 20. V DEŽELI KOLIŠCARJEV Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vas zanima, iz cesa in kako so kolišcarji izdelovali vrvi in oblacila? Vabimo vas na 3. predavanje v letu 2019 z naslovom Odkritje kolišca cešnja pri Bistri. Predavatelj: dr. Anton Velušcek Predavanje bo v sredo, 27. marca 2019, ob 19.00 v Gostilni Hram na Igu. Vabljeni! Streha je lokalni material, o cemer pricajo tudi ledinska imena, na primer Škrilje v neposredni bližini. Uporabo tega materia­la potrjujejo okrogle in napete (konkavne) strehe stolpicev obzidja, ki bi jih bilo v drugih materialih v tako majhnih di­menzijah nemogoce izvesti. Panji so izdolbljena debla na deski z zapiralom. Polklade so bile razlicnih dimenzij: povprecen premer je cevelj in pol z višino nekaj nad cevljem, dolžina pa tri cevlje. Dimenzije so bile odvisne tudi od narav­ne danosti – dimenzij debla, zato ni bilo povsem enotnih mer in se posamezni panji med seboj nekoliko razlikujejo. Ker se da polklade sestavljati le v horizontali, potrebujejo nosil­no konstrukcijo za doseganje vecnivojskosti. Dodatna zanimivost je, da so imele že v tistem casu di­menzije cebelnjaka dolocene mere. Izpostavimo lahko kva­ foto: Kamra.si Vec o natecaju na www.mklj.si Spomini na praznovanja in obicaje Mostišcar 02 | Marec 2019 17 Ižanski Sokoli Na poziv uredništva k ohranjanju ižanske zgodovine se je odzval Janko Košti iz Iške vasi, ki v družinskem arhivu hrani vec starih fotografij z Ižanskega. Za prvic smo izbrali dve povezani s društvom Sokol, ki je v 1. po­lovici 20. stoletja delovalo tudi na Igu. Sokol je bilo vseslovansko telovadno društvo, katerega ideja ni bila samo druženje ob telovadbi, ampak so bili clani tudi ideološko opredeljeni – bli­zu jim je bila takratna Narodna napredna stranka. Hkrati je de­lovalo še eno podobno društvo, a z drugacno politicno usmerit­vijo, to je bilo društvo Orel. Sokolsko društvo na Igu je bilo ustanovljeno 1909, leta 1920 so se odlocili postaviti Sokolski dom, za katerega je zemljišce odstopil gostilnicar Ivan Gerbec. Slovesno odprtje Sokolskega doma je bilo avgu­sta 1923, pozneje je na obsež­nem vrtu gostilnicarja Gerbca sledila javna telovadba, potem pa ljudska veselica. V tedanjem dnevniku Slo­venski narod je bil objavljen ob­sežen clanek o odprtju novega Sokolskega doma na Igu, mdr. lahko preberemo: Ižanski Sokol! Danes je zate velepomemben dan, ko se otvori vaš sokolski dom, hram, v ka­terem si boste utrjevali duh in telo. Dosedaj niste imeli svoje strehe, svoje dvorane za telo­vadbo in igre, svoje citalnice. … /… Takoj pri vhodu na desni in levi so prostori za oblacilnico in citalnico. Sledi precej obšir­na dvorana z odrom, ki je že preskrbljen s krasnimi kulisami. Splošen utis novega Sokolskega doma je zelo ugoden. Zgradba sicer ni posebno velika, toda za ižanske razmere docela prik­ladna in nudi sokolskemu dru­štvu vse potrebno za razvoj in napredek. Da sta fotografiji nastali prav ob tej priložnosti, ne more­mo zagotovo trditi, vsekakor pa ob nekem pomembnem dogod­ku. Na prvi fotografiji vidimo zbrano množico, pred vhodom v Sokolski dom so postavljeni mlaji, izobešene zastave. Druga fotografija prikazuje nastop so­kolov in sokolic na Gerbcevem vrtu. Maja Zupancic Družinski arhiv Janka Koštija Vabljeni k sodelovanju Zgodbe o nekdanjem življenju po naših va­seh vedno pritegnejo. Odkrivajmo jih skupaj! Poznate zanimivo zgod­bo, povezano z vašim krajem, obicaje, imate mogoce staro fotogra­fijo, razglednico naših krajev, ki bi jo delili z bralci Mostišcarja? Poklicite nas na 01/ 280-23-24 (vsak delov­nik med 8. in 13. uro) in dogovorili se bomo za objavo! Uredništvo Mostišcarja Druga delavnica projekta WETNET Delavnica projekta WETNET na Igu 23. januarja 2019 smo v Obcini Ig organizirali drugo delavnico z deležniki v okviru projekta WETNET – Usklaje­no upravljanje in povezovanje sredozemskih mokrišc, ki pote­ka v okviru progama Interreg Mediteran in je financiran s strani Evropskega regionalne­ga sklada. Delavnice, ki smo jo organizirali Geografski inšti­tut Antona Melika ZRC SAZU kot partner ter Krajinski park Ljubljansko barje kot pridru­ženi partner v projektu, se je udeležilo 27 deležnikov razlic­nih sektorjev. Udeležili so se je razlicni deležniki: strokovnja­ki, predstavniki ministrstev, lastniki zemljišc, kmetovalci, predstavniki nevladnih orga­nizacij, znanstvenih ustanov in drugi. Druga delavnica je pote­ Macke M acke so ljudje casti­li, ljubili, spoštovali, povelicevali, a tudi sovražili, ubijali, žgali in pre­ganjali. Da bi razumeli njihovo mesto v današnji družbi, je po­membno vedeti, kako se je raz­merje med macko in clovekom sploh zacelo. Arheologi so na Cipru iz obdobja pred 9.500 leti odkri­li najstarejše macje okostje v cloveškem grobu. To dokazuje, da sta clovek in macka živela v bližini. Razvoj domace macke povezujemo z obdobjem, ko so se ljudje zaceli ukvarjati s poljedelstvom in so glodavci ogrožali pridelek. kala s tehniko 'svetovna ka­varna', kjer smo oblikovali štiri omizja z udeleženci, ki prihajajo z razlicnih podro­cij. Vsako omizje je obravna­valo svojo tematiko, in sicer kmetijstvo, vodarstvo, naravo in turizem, pri cemer je vsak udeleženec sodeloval pri vseh štirih tematikah. Pri vsakem omizju, ki ga je vodil strokov­njak s proucevane tematike, so udeleženci obravnavali najbolj perece probleme, s katerimi se soocajo na pilotnem obmocju pri posamezni tematiki, po­zvani so bili k iskanju možnih rešitev problematike in na koncu izpostavitvi morebitnih ovir, ki preprecujejo udejan­janje možnih rešitev. Za najbolj perece proble­me so se izkazali neurejenost odvodnih jarkov, nenadzoro­ Egipcani so 3.000 let pr. n. št. prvi udomacili afriško divjo macko. Faraon jih je razglasil za polbogove, okraševali so jih z zlatom ter jih castili in mu­mificirali, kdor pa je škodoval macki ali jo ubil, je bil obsojen na smrt. Iz Egipta se je trend udomacenih mack širil z ladja­mi, saj so jih mornarji nosili s sabo, da na krovu ni bilo miši. Od takrat so bile macke ce­njene in v nekaterih državah celo zašcitene z zakonom, dok­ler jih ni v srednjem veku cer­kev zacela preganjati. Nekoc najbolj cenjene živali so tak­rat skoraj izumrle, posledicno pa je bilo vedno vec podgan, Aktivni udeleženci delavnice vano zarašcanje pokrajine, odsotnost conacije obmocja, nenadzorovan obisk, neucin­kovit nadzor posegov v obmo­cje ter neucinkovite politike. Kot najbolj potrebne rešitve so bili izpostavljeni ustrezno upravljanje z jarki, ustrezna conacija zemljišc, upravljanje z obiskom, ustrezne ucinkovi­te politike in izboljšanje nad­zora ter ozavešcanje deležni­kov. Najvecja izziva sta po mnenju udeležencev delav­nice marsikdaj nasprotujoca si zakonodaja in zagotovitev ustreznega nadzora. Po koncu prvega dela de­lavnice so sledile predstavitve ugotovitev po tematikah ter izhodišca za nadaljnje iskanje idej o sožitju in delovanju de­ležnikov na pilotnem obmo­ ki so prenašale crno smrt – kugo. Zaradi kuge je v Evropi izumrla cetrtina ljudi, in tak­rat je cerkev ponovno vrnila mackam življenjsko pravico. Dandanes imajo vlogo ljub­ljenckov in so spoštovane prav zaradi samosvoje narave, prefinjenosti in nežnosti, ki jo premorejo. Razmnoževanje Macka ima lahko na leto tri legla po šest mladicev ali celo vec, kar pomeni, da ima lahko v enem letu tudi 12–18 potom­cev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nadaljujejo zacarani krog. Zaradi prevelikega števila je cju. Na sporedu bosta še dve delavnici, pri cemer bodo na naslednji, ki bo marca 2019, sooceni rezultati strokovnih študij in prvih dveh delavnic deležnikov projekta WETNET ter skupno oblikovanje spre­jemljivih scenarijev za razlic­ne deležnike. Za vec informacij kontaktirajte: Aleš Smrekar e-pošta: ales.smrekar@ zrc-sazu.si Katarina Polajnar Horvat, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar vsako leto zavrženih ogromno mack. Pobijanje zdravih živali je z zakonom prepovedano, za to kaznivo dejanje se kršite­lja kaznuje z globo od 800 do 1.200 evrov. Parjenje je težko prepreciti, število mack pa hit­ro naraste. Najboljši kompro­mis je torej preprost rutinski poseg, kot je sterilizacija oz. kastracija, s katerim lahko pre­kinemo zacarani krog razmno­ževanja, poseg pa pozitivno vpliva na vedenje in zdravje macke. Sterilizacija in kastra­cija sta operacijska pose­ga, ki ju opravi veterinar. Sterilizacija samice: samici se odstranijo jajcniki ali jajcniki z maternico. Sterilizirane mac­ke imajo precej manjšo mož­nost, da bi zbolele za rakom na seskih (še posebej ce so steri­lizirane pred spolno zrelostjo), izognemo pa se tudi raku na jajcnikih ali maternici in vne­tju rodil, ki je lahko življenjsko nevarno. Kastracija samca: samcu se odstranita testisa. S kastracijo se izognemo pojavu raka na testisih, precej se zmanjša tudi možnost pojava raka na pros­tati. Kastrirani samci obicajno ne markirajo ozemlja in se ne potepajo. Samce in samice s kastra­cijo oz. sterilizacijo v veliki meri zašcitimo pred okužbo z macjim aidsom (FIV) in macjo levkozo (FeLV). Obe bolezni sta neozdravljivi in za macke usodni, v nobenem primeru pa se ne prenašata na cloveka in zanj nista nevarni. Prenašata se predvsem z macjimi pretepi in parjenjem. Spodnje meje, kdaj se lahko macke sterilizira oz. kastrira, ni. Poseg je priporocljivo op­raviti pred spolno zrelostjo, to je pri štirih do šestih mesecih starosti. Navodila glede posega Macke morajo biti pred po­segom tešce, zato jim hrano umaknemo 8 ur (mladicem 4-6 ur) pred posegom, vodo pa 2 uri prej. Po operaciji hitro okrevajo in so v domaco oskr­bo odpušcene že isti dan. Za­gotoviti jim moramo topel in miren prostor, ce se le da, pa prvih nekaj dni prepreciti tudi tekanje in skakanje ter lizanje rane (da preprecimo morebi­tno infekcijo). Rano vsak dan skrbno pregledamo in preveri­mo, ali se pravilno celi (ne sme biti pordela ali otecena, šivi pa ne poškodovani). Samickam se naceloma sedem do deset dni po posegu odstranijo šivi, s cimer je sterilizacija popol­noma koncana. Eva Gregorcic Cigoj, Društvo za pomoc prostoživecim mackam Macjelovka • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sedim, torej sem? S odobno življenje nas je dobesedno prikovalo na stole, avtomobilske se­deže, divane, klopce … Tehno­logija nam omogoca udobje in prihranek casa ter energije, na žalost pa nas tehnološko napredne naprave pravzaprav hromijo, življenjski stil pa šibi, tako da smo fizicno v vse slabši kondiciji. To dokazujejo števil­ne študije, nedavna raziskava pa je pokazala, da je ravno dol­gotrajno sedenje bolezen naše dobe, saj je za naše zdravje ena­ko škodljivo kot kajenje. Naj za zacetek omenim upo­rabo mobilnih telefonov. Ker smo ves cas v naglici, tako re­koc v tekmi s casom in seboj, je vecopravilnost postala vrlina. Prav prikladno je telefoniranje med kakšnim drugim opravi­lom, pri cemer z mobilnikom nagnemo glavo proti rami, tako da imamo obe roki prosti za drugo opravilo. Drugi fenomen moderne dobe je pisanje spo­rocil. Vratne mišice so ves cas cezmerno aktivne, saj kar nekaj casa gledamo navzdol, trebu­šne mišice pa neaktivne in vse bolj šibke. Ce tem gibom doda­mo še podobne gibe vratu, ki jih izvajamo med vožnjo avta, pa tudi gibanje trupa z ramami naprej, se ne moremo cuditi, da trpimo za bolecinami v vratu, ramenih, medenici ali celo v ledvenem delu. Tudi za preti­rano delo za racunalnikom so znacilni podobni gibi vratu in trupa, pri cemer vecino casa sedimo in tako obremenjuje­mo celoten skeletno-mišicni sistem. Posledica takšnega življenja je lahko vidna v slab­ši gibljivosti kolkov, odprtosti prsnega koša in gibljivosti ra­menskega obroca, togosti ali pretocnosti vratne hrbtenice, višjem krvnemu sladkorju, po­vecanem obsegu trebuha, sploš­nem slabšemu pocutju in še bi lahko naštevali. Pogosto se zalotimo, da se­dimo prekrižanih nog. Med cakanjem na zeleno luc za preckanje ceste si cas krajša­mo tako, da se prestopamo z ene noge na drugo. Nosimo težke torbe cez rame ali se vracamo z nakupov s polnimi vreckami dobrin, katerih teža ni enakomerno porazdeljena na obe roki. Pomislimo na to, kako vstajamo s stola, postelje ali kako pobiramo bremena? Se dvignemo s trupom naprej? Vse to vpliva na naš organizem, v posameznih primerih na hrb­tenico, medenico, noge, trup in ramenski obroc. Ce povzamem, nas ta opravila silijo v nezdravo držo in razvoj kompenzacijskih gibov, katerih posledice se naj­veckrat pokažejo kot bolecine v križnici, ledvenem delu, hrb­tenici. Te namrec dolocene mi­šice prisilijo, da delajo ves cas na obratih, druge, pa, naspro­tno, postajajo vse šibkejše. Preden poišcemo rešitve za nezdrave gibalne vzorce, si poglejmo, kako preživimo dan. Zjutraj vstanemo, že zajtrku­jemo sede. Pot v službo preži­vimo za volanom ali na avto­busu, vsekakor sede. V službi smo spet v sedecem položaju, in to vec ur brez premora. Hrb­tenica je že nekaj ur v položaju crke C, in ne S kot zdrava hrb­tenica. Po delovniku hitimo po nakupih ali drugih obve­znostih. Ko se v poznih popol­danskih urah ali celo zvecer izcrpani vrnemo domov, sledi pocitek ali pa priprava obro­ka. V kuhinji stojimo in se s trupom nagibamo naprej, spet ponavljamo nezdrave gibalne vzorce celega dne in jih samo še bolj poglabljamo. Vecerja­mo sede. Morebitni pocitek na kavcu z obveznim gleda­njem televizije in klepetanje po mobilniku sta že zdavnaj zamenjala prebiranje casopisa ali takojšnjo športno aktivnost v naravi ali telovadnici, da ne govorimo o druženju in pogo­voru med družinskimi clani. Dan koncamo v 'horizontali', in tako dan za dnem ponavlja­mo isto zgodbo, iste gibalne vzorce, poslabšujemo nezdra­vo držo telesa … Koliko ur dnevno preživimo sede, pa se tega niti ne zavedamo? Zago­tovo se zdaj ne cudite vec, od kod toliko težav s hrbtenico … Vcasih so nas mame in ba­bice opozarjale, naj se drži­mo vzravnano, naj tekamo po gozdu in se cim vec družimo s prijatelji. Ce opravljamo dolgo­trajno sedece delo, je smiselno, da se vsako uro sprehodimo, pretegnemo, preverimo tudi gibljivost vratu in medenice, si poleg nujne vsakodnevne vsaj polurne aktivnosti privošcimo še kakšno masažo ali terapijo za sprostitev ramenskega obro­ca in vratnega dela hrbtenice. Izjemne rezultate daje nevroki­neticna terapija ali ob akutnih/ kronicnih težavah terapija Emmett, o njej kdaj drugic. A veliko lahko storimo že sami. Prvi korak k boljšemu pocut­ju in zdravi drži je že to, da se zacnemo zavestno opazovati, kako izvajamo gibe, kako hodi­mo, kako se ob tem pocutimo. Rešitev je gotovo gibanje, a naj bo ozavešceno. Ozavešcanja lastnega telesa in odpravljanja nezdravih gibalnih vzorcev se lahko naucite na vadbi za Fit hrbtenico v RTC Zapotok. Va­bljeni ob cetrtkih ob 19. uri. Le z gibanjem bomo ohranili zdrav­je v pozno starost, da si bomo takrat še zmogli sami zavezati cevlje. Tega si pac vsi želimo, mar ne? Ana Svetlin, licencirana inštruktorica joge/nevrokinetika/ terapija Emmett Mejice so dobre za kmetijstvo in za vse nas Mejice so v najširšem smislu ozki pasovi grmovja ali dreves, ki jih pri tleh obrašcajo zelišca. So znacilni in vsem domaci elementi kulturne krajine, ki jo od nekdaj soustvarjata clovek in narava. V obdelovani krajini so mejice hkrati tudi zadnji življenjski prostori številnih rastlin in živali, za katere je kljucna njihova povezava v mrežo mejic. Mejice vplivajo na kakovost bivanja cloveka, saj zmanjšujejo ogljicni odtis kmetijstva in blažijo posledice podnebnih sprememb. Vendar so bile mnoge mejice izkrcene zaradi intenzifikacije kmetijstva, pa ceprav ima prav to od njih številne koristi. M ejice razlicno urav­navajo preskrbo posevkov z vodo. Z omejevanjem hitrosti vetra nad površino tal zmanjšujejo izhlapevanje, s skladišcenjem vode blažijo negativne vplive suše, po drugi strani pa crpa­jo vodo iz tal v obdobjih, ko v kratkem casu pade veliko dežja. Rodovitno prst mejice šcitijo pred vetrno in vodno erozijo. To zlasti velja na odpr­tih kmetijskih površinah tako v nižinah, ki so izpostavlje­ne mocnemu vetru, kot tudi v gricevjih, kjer mocni nalivi zlahka odplavijo nezašciten rodovitni sloj tal. Posledica nepremišljene odstranitve drevesno-grmovnih mejic ob melioracijah, opravljenih v osemdesetih letih 20. stoletja, se je na Ajdovskem polju v Vi­pavski dolini odrazila februar­ja leta 2012. Takrat je orkanska burja odnesla kar 20.000 m3 zemlje (530 ton/ha oz. skup­no ok. 600.000 ton), s cimer je bila kmetijstvu storjena og­romna škoda. Rastline, živali, glive in mikroorganizmi v mejicah ugodno vplivajo na nasta­nek, obnavljanje in ohranja­nje rodovitne prsti. Mejice so pomembno zatocišce za kmetijstvo koristnih živali, ki se hranijo s škodljivci posev­kov in tako vplivajo na donos pridelka. Dvoživke, kušcarji, ptice pevke in netopirji s ple­njenjem zmanjšujejo popula­cije številnih nevretencarskih škodljivcev, kace, ujede in sove ter zveri, voluharice in miši. Kmetijstvo je odvisno od razlicnih opraševalcev, kot so divje cebele, cmrlji in metulji, saj nihce ne more sam oprašiti vseh vrst rastlin, mejice pa so kljucnega pomena za njihove zdrave in raznovrstne združ­be. Medonosne rastline v me­jicah so namrec pomemben in stalni vir hrane – cvetnega prahu in nektarja, posebej zgodaj spomladi, ko posevki na kmetijskih zemljišcih še ne cvetijo, ali po košnji travnikov in v sušnih obdobjih. Mejice zagotavljajo opraševalcem tudi varna mesta za gnezde­nje, razvoj in prezimovanje, v njihovem zavetju so varnejši pred vetrom, dežjem, mrazom, vrocino in plenilci. Mejice da­jejo zašcito pašnim živalim pred vrocino, vetrom in vecji­mi nalivi, oznacujejo meje la­stništva zemljišc, razmejujejo zemljišca razlicnih rab in od­vracajo vecje živali ( jelenjad in divje prašice) od kmetijskih površin. Ne nazadnje nam me­jice lahko ob trajnostnem upravljanju zagotavljajo les za drva. Tudi odpadni les iz mejic, ki je zmlet v sekance ali stisnjen v stiskance, postaja vse bolj priljubljen vir energi­je. Vendar pozor – ko je mejica popolnoma posekana, kar smo nemalokrat opazili tudi na Lju­bljanskem barju, traja vec de-set let, da se ponovno vzposta­ vi. S tem izgubimo vse zgoraj navedene pozitivne ucinke, zaslužek pa je enkraten. Popolnoma drug pristop nudi KOPOP ukrep s t. i. ope­racijo Ohranjanje mejic (KRA_ MEJ) na izbranih obmocjih Natura 2000. Tako lahko kmetovalci na Ljubljanskem barju pridobite nadomestilo za vzdrževanje in ohranjanje mejic, ki je 1,60 EUR na tekoci meter mejice letno. Na videz malo, a ce so na vseh straneh en hektar (100 m × 100 m) ve­like njive mejice, je to 400 m mejic oziroma 640 EUR nado-mestila letno. Torej je mogoce že samo z ohranjanjem mejic ocetov in dedov redno prido­bivati denar. V pripravi je nov Program razvoja podeželja, v katerem bo operacija Ohranjanje mejic zagotovo ohranjena. Pozani­majte se pri svojem kmetij­skem svetovalcu ali v JZ Kra­jinski park Ljubljansko barje, kako se vkljuciti v ta program. Vec o mejicah si lahko pre­berete v publikaciji Življenje v mejicah, ki jo dobite na Kmetij­sko-gozdarski zbornici Slove­nije, OE Ljubljana ali na http:// www.ckff.si/javno/publikacije/ Zivljenje_v_mejicah.pdf. Aleksandra Lešnik, Primož Presetnik v sodelovanju z JZ KPLB Prispevek je nastal kot na­daljevanje aktivnosti projekta MEJ-MO JIH! – Pomen ohra­njenih MEJic in MOkrišc za prilagajanje podnebnim spre­membam in ohranjanje biodi­verzitete, ki sta ga financno podprla Eko sklad in MOP. Obvestilo kmetijske svetovalne službe L etošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2019 (EIV 2019) se je zacela v ponedeljek, 25. 2. 2019, in tra­jala do vkljucno 6. 5. 2019. Tudi letos se predtisk kmetom ne bo pošiljal, podatki bodo objavljeni le na spletu. Dokumenti, ki jih potrebu­jete pri vnosu vloge: - Subvencijska vloga za leto 2018. - Ce ste v zadnjem letu spre­menili transakcijski racun, potrebujete fotokopijo ve­ljavnega transakcijskega racuna. - Podatke o staležu živali na KMG na dan 1. 2. 2019 (podatki o staležu govedi se avtomatsko prenesejo iz centralnega registra), potrebujemo le podatke o prašicih, kokoših, konjih in preostalih živalih. - Ce nosilec kmetijskega go­spodarstva ne bo prišel na dogovorjeni sestanek, mora izpolniti in podpisati nava­dno pooblastilo v dveh iz­vodih, ki ga lahko dvignete na sedežu KSS ali natisnete na spletni strani AKTRP. Pozivamo vas, da na UE ure­ dite stanje na GERK-ih, kjer je to pac potrebno (izlocitev neupravicenih površin, uskla­jevanje velikosti GERK-ov in podobno). Narocite se lahko na katerikoli UE v Sloveniji. Pred oddajo zbirne vloge priporocam vsem vlagateljem, da v registru kmetijskih go­spodarstev (RKG) preverite pravilnost vrisa GERK-ov na svojem kmetijskem gospodar­stvu. Vsi, ki imate dostop do in­terneta, lahko to najlažje nare­dite kar doma prek spletnega pregledovalnika (http://rkg. gov.si/GERK/WebViewer/). Dostop do vaših podatkov je mogoc z vpisom vaše številke KMG-MID. Kdor doma oziro­ma pri sorodnikih ali sosedih nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled svojih GERK-ov zaprosi na upravni enoti, kjer boste GERK-e po potrebi tudi dopolnili. Narocanje za vnos subven­cijskih vlog na tel.št.: 01/ 290­94-62 in 041/310-196 Zlatko Krasnic, Kmetijsko svetovalna služba, enota Ig • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 7. Obcni zbor Župnijske Karitas Ig C lani Župnijske Karitas Ig (ŽK Ig) smo se ses­tali na 7. rednem obc­nem zboru v ponedeljek, 25. 2. 2019, kjer smo sprejeli porociloo delu in financno porocilo ŽK Ig v letu 2018 ter plan dela in financni plan za leto 2019.Naša ŽK pomaga ljudem v stiski iz župnij Ig, Golo in To­mišelj. V letu 2018 je 18 rednih in 22 obcasnih prostovoljcev opravilo 1.021 ur prostovoljne­ga dela. V letu 2018 smo razdelili 1.603 kg EU hrane (bela moka, riž, polžki, špageti, fižol, pelati, mleko in olje). Na vsaka dva meseca smo delili razlicne ar­tikle hrane in higienskih pri­pomockov, ki smo jih prejeliod Škofijske Karitas Ljubljana. Zbrali in razdelili smo tudi 286 kg hrane in higienskih pripo­mockov, ki jih darujete v vozi­cek, namešcen v trgovini Spar – Mesarstvo Blatnik. Razde­ljevali smo hrano in higienske pripomocke, ki smo jih kupili z zbranimi sredstvi. Zbrali in raz­delili smo 70 kg rabljenih obla­cil ter še nekaj druge opreme inigrac. V sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana smo poma­gali pri placilu položnic (ele­ktrika, zavarovanje, voda …), nakupu šolskih potrebšcin in pri nakupu kurjave. Organi­zirali smo družabno srecanje za starejše. Za velikonocne in božicne praznike smo obiskali starejše v domovih za starejše in doma ter jih obdarili z nekajdobrotami. Število vseh oseb, ki smo jim pomagali v letu 2018 v kakršnikoli obliki, je bilo 122. Za pomoci potrebnim ljudem nam je del sredstev prispevala na osnovi prijave na razpis tudi Obcina Ig, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem rednim in obca­snim prostovoljcem ŽK. Hvala vsem, ki ob smrti po­kojnikov darujete svoj dar za potrebe naše ŽK. Iskreno se zahvaljujemo vsem sofinancerjem in dona­torjem, ki z nami lajšajo stiske ljudi. Ana Podržaj,tajnica ŽK Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). 17. nocni pohod na Krim V petek, 22. 2. 2019, se je v Iški spet dogajalo. Že hitro je bilo opaziti, da se kljub vsakodnevnemu velikemu številu pohodnikov in drugih obiskovalcev ta dan proti Krimu odpravlja vecje število naših obcanov in seve­da tudi ljubiteljskih pohodni­kov iz drugih krajev. Najbolj zagrizeni so se na naš najvišji hrib zaceli od­pravljati že pred 16. uro, ko je tudi uradno nastopil cas že 17. nocnega pohoda na Krim. Kaj kmalu se je pokazalo, da je bil petek kot narocen za nocni pohod, saj se je do 18. ure na vrh podalo vec kot 150 navdu­šenih planincev od najmlajših pa vse do najstarejših. Tudi kakšen štirinožni prijatelj se je z veseljem odpravil zraven. Ko se je zacelo temniti in se je dan prevesil v noc, je Krimsko obmocje zasijalo v luckah, ki so si jih pohodniki nadeli na Krimko-manija in vabilo na celodnevne vzpone na Krim Z imski vzponi od zacetka septembra do 7. aprila, imenovani tudi Krimko­manija, se bodo kmalu konca­li. Vec kot 200 pohodnikov je takih, ki imamo do konca fe­bruarja vec kot deset vzponov. Med njimi nas je kar nekaj iz naše obcine. Videti je, da bo tudi prvo mesto z lanskega leta ostalo doma – bravo, Ivan! Zakljucna slovesnost z pode­litvami priznanj bo na Krimu v soboto, 13. aprila, ob 10. uri. Nekaj rednih obiskovalcev Krima ter oskrbnika v Domu na Krimu smo se odlocili, da teden dni pred koncem, to je 30. marca, evidentiramo enodnevne peš vzpone in peš spuste: Strahomer-Krim- Strahomer. Nekaj podobnega smo storili leta 2010, ko se nas je ves dan vzpenjalo enajst, štirje smo vrh dosegli šestkrat, sedmic pa smo se povzpeli še do Sušeja (542 m), tako smo napravili 5.014 m vzpona in glavo. To je celotnemu dogod­ku dodalo pravo noto nocnega pohoda, spremljale pa so nas tudi zvezde na nebu. Na poti se je pelo, govorilo, veselilo in pozdravljalo prav vsakega. Tudi tiste, ki so malce omagali, je dobra volja mimoidocih hit­ro spravila pokonci in jim dala zadnjo moc, da so srecni pris­peli do koce. Tam sta jih pri­cakali dobra pijaca in jedaca, kot se spodobi za v hribe. Tudi prostor je bil prijetno ogrevan, prijaznost in ustrežljivost pa odlicni. Seveda pa se ni poza­bilo tudi na naša najmlajšega in najstarejšega Krimovca, ki sta prejela castni pokal, kot vsako leto do sedaj. Pot v dolino je bila kljub pozni uri zelo prijetna, ker se je vracala vecja skupina in smo hitro pozabili, da morda v gozdu le nismo sami. Ko smo prispeli v dolino Iške, smo vsi naenkrat kljub veliki utruje­nosti potrdili, da se prihodnje leto spet udeležimo nocnega pohoda na Krim, ki mu zago­tovo lahko recemo tradicional­ni. Kot vedno do zdaj je bil po­hod odlicno izpeljan. Cestitke vsem, ki so kakorkoli prispe­vali, da je uspel z odliko, pred­ spusta. V soboto, 30. marca 2019, bo zagotovo lep dan. Od 3.25 se bo mogoce vpisati v razpre­delnico na mizi v brunarici pri mostu v Strahomerju (310 m). Vsak, ki se ima namen vkljuci­ti v štetje vzponov, bo moral napisati ime in priimek ter cas zacetka hoje, enako bo moral zapisati cas zacetka vsakega nadaljnjega vzpona. Naj po­udarim, da to ni tekmovanje. Vsak hodi na lastno odgovor­nost in za svojo dušo. V domu na Krimu (1.107 m) bo za nas rezervirana miza, na kateri bo podobna tabela. Vanjo se bo potrebno vpisati z imenom in priimkom ter casom prvega in vseh nadaljnjih prihodov. Vzpone lahko opravlja vsak sam zase ali v skupini in zac­ne kadarkoli med 3.30 in 17.00. Jaz bom skušal hoditi – lah­ko se mi kdorkoli pridruži – s tempom dve uri in pol za vzpon in spust skupaj. Torej prvi vzpon ob 3.30, drugi do 6.00 … Pot cez Strmec ali Kra­marco lahko vsak prosto izbira tako za vzpon kot za spust. Štetje bomo koncali ob 19.00 v brunarici v Strahomer­ju. Tisti, ki bodo napravili tri ali vec vzponov, bodo prejeli potrdilo, na katerem bo poleg imena in priimka še število vzponov in število premaga­nih višinskih metrov. Podeli­tev bo potekala v soboto, 13. aprila, na Krimu v sklopu za­kljucka Krimko-manije. V Strahomerju bomo do­macini poskrbeli, da bosta v brunarici ves cas na voljo brezplacen topel caj in voda. Ravno tako bosta caj in voda za udeležence evidentiranja brezplacno na voljo v domu na Krimu za 'našo' mizo. Po treh opravljenih vzponih bomo de­ležni tudi brezplacne enolonc­nice. Ce nam bo uspelo prido­biti še kakšnega donatorja, pa bo na voljo tudi priboljšek. vsem pa gre zahvala glavnemu organizatorju Romanu Grmu. Zagotovo lahko vsi potrdi­mo, da se spet vidimo prihod­nje leto! SVS Iška Vid Bratovž Predprijave na janko.stra­homer@gmail.com niso pogoj za udeležbo, so pa zaželene, da se bomo lažje organizirali. V primeru neustreznega vreme­na bomo evidentirane vzpone opravili dan pozneje, v nede­ljo, 31. marca. O tem se bomo odlocili do cetrtka, 28. marca, ob 20.00 in sporocili na elek­tronske naslove predprijavnih udeležencev. Janko Purkat Peš na morje 2019 P red tremi leti, ko sem prvic vodil skupino PD Krim na morje, sem v razpis zapisal: »Ali si si kdaj zaželel, da bi bil med tistimi, ki so že šli peš na morje? No zdaj imaš priložnost, da to storiš tudi ti.« Priložnost se spet ponuja. Od sobote, 6., do ponedeljka, 8. aprila, bomo hodili iz Iške vasi do Anka­rana. Pripravil sem zagoto­vo nepozaben izlet za tri dni, tudi po poteh, kjer sicer ne bi nikoli hodili. Pot je lahko tudi trening za prihajajoce Medve­dove stopinje na Kocevskem. Na pot se bomo odpravili s koncne postaje 19I v Iški vasi. Hodili bomo v vsakem primeru, tudi ce bo muhasto vreme. Hoja bo posledicno prilagojena dolgi turi in ude­leženci se mi bodo morali kot vodji pohoda podrediti glede vstajanja, poti in na splošno casovnega nacrta. V mariborskem hotelu Habakuk pod vznož­ jem Pohorja je poteka­lo posamicno in ekipno držav­no prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu za clane in clanice za leto 2019. Gre za privlacno panogo šaha, saj imata pri pospešenem tempu 1. dan: sobota, 6. april: Iška vas (obracališce 19I)-Po­stojna (Hostel Proteus); 39 km, dobrih 900 m vzpona. 2. dan: nedelja, 7. april: Postoj­na (Hostel Proteus)–Ocizla (Hostel Ocizki raj); 38 km, 420 m vzpona. 3. dan: ponedeljek, 8. april: Ocizla (Hostel Ocizki raj)- Ankaran; 20 km, 440 m vzpona. Vsi, ki vas ta pot zanima ali ste se zanjo že odlocili, pro­sim, da potrdite prijavo cim prej na pdkrim@gmail.com, ali 051/369-213, saj je število pohodnikov omejeno tudi za­radi prenocišc. Vec na www. pdkrim.si in na naši FB-stra­ni. Janko Purkat, vodnik PZS Vabilo na REDNI ZBOR CLANOV Planinskega društva Krim Clane, simpatizerje in druge zainteresirane vabimo, da se nam v cetrtek, 28. 3. 2019, ob 18. uri pridružite v gasilskem domu Vrbljene - Strahomer (ob hipodromu). Zbor clanov bo tudi v znamenju 10. obletnice delovanja. • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Lara Janželj – državna prvakinja v hitropoteznem šahu za leto 2019 igralca na razpolago vsak po deset minut z dodatkom pet sekund na vsako potezo in pri hitropoteznem tempu vsak igralec tri minute z dodatkom dveh sekund na potezo. Ker je na voljo malo casa za razmi­šljanje, so možni zanimivi pre­obrati v vsaki igri. Tekmovanje je potekalo tri dni po naslednjem urniku: 1. Ekipno DP clanov in clanic v pospešenem šahu (petek, 8. 2. 2019, ob 14.45). 2. Posamicno DP clanov in clanic v pospešenem šahu (sobota, 9. 2. 2019, ob 9.15). 3. Ekipno DP clanov in clanic v hitropoteznem šahu (nede­lja, 10. 2. 2019, ob 9.15). 4. Posamicno DP clanov in cla­nic v hitropoteznem šahu (nedelja, 10. 2. 2019, ob 13.45). Ekipnega clanskega držav­nega prvenstva v pospešenem šahu in v hitropoteznem šahu se je udeležilo 20 ekip. ŠK Ig je nastopil v postavi Domen Hiti, mednarodna mojstrica (WIM) Lara Janželj, Samo Rožic in Adrijan Rožic. V pospešenem šahu je eki­pa ŠK Ig dosegla solidno 11. mesto, v hitropoteznem šahu dobro sedmo. V posamicnem pospeše­nem šahu smo dosegli pov­precne rezultate, naš najboljši šahist v tej konkurenci je bil Domen Hiti, ki je v konkuren­ci 56 tekmovalcev zasedel 16. mesto. Zadnji dan sta potekali dve prvenstvi, najprej ekipno hitropotezno in popoldne še posamicno hitropotezno. V konkurenci clanic je medna­rodna mojstrica Lara Janželj premagala vso žensko konku­renco in postala državna pr­vakinja Slovenije v hitropote­znem šahu za leto 2019. Dobre rezultate sta v moc­ni konkurenci clanov dosegla tudi Samo Rožic, ki je bil šesti, in Domen Hiti, ki je bil 18. Na­stopilo je 68 tekmovalcev, vsi rezultati so objavljeni na sple­tni strani: chess-results.com. Adrijan Rožic, predsednik ŠK Ig Novi državni prvak v obcini Veselje po koncanem tekmovanju v Crnomlju V zadnjem februarskem vikendu je v Crnomlju potekalo Državno pr­venstvo v karateju za clane, veterane in parakarateiste za leto 2019, kjer smo dobili no­vega državnega prvaka. Tekmovanje sta s spod­budnimi besedami odprla župan Andrej Kavšek in pred­sednik Karate zveze Slovenije Borut Strojin. Iz domacega ka­rate kluba na Igu so se držav­nega prvenstva udeležili trije tekmovalci: Mark Tomaževic in Anže Valjavec, ki sta tekmo­vala v skupini para-karate, ter Matej Kabaj, ki je tekmoval v skupini veteranov. Mark in Anže sta nasto­pala v skupini otrok s poseb­nimi potrebami, starih do 18 let. Oba sta za tekmovanje še posebej zavzeto trenirala. Že vsak nastop in izvedba kate je zmaga za vsakega tekmovalca v tej kategoriji, Mark pa je s svojo izvedbo kate dosegel ce­trti rezultat, kar je zelo spod­budno. Glavni trener kluba, Lep konec tedna brez poraza v Novem Sadu L etošnje geslo niso »špeh pa klobase«, temvec »ispalo iz kamiona«. Od petka, 15. 2., do nedelje, 17. 2. 2019, smo se ižanski basebal­listi v navezi z ljubljanskimi Zajcki pod skupnim imenom Home Away Team udeležili U15 mednarodnega turnirja v Novem Sadu v Srbiji v zased­bi: Luka Lesjak (Race), Gašper Resnik (Zajcki), Rok Zupan (Race), Mark Milavec (Zajc­ki), Matej Rombo (Zajcki), Tosja Lesjak (Race), Gal Birsa (Race), David Pecek (Race), David Matic (Race). Turnirja se je udeležilo osem ekip, po ena iz Bolgarije, Madžarske in Slovenije, dve iz Srbije in tri s Hrvaške. Udeleženci 1. šolske lige v Pivki Matej Kabaj, je nastopal v ka­tegoriji kate veterani, starost med 35 in 50 let. V konkurenci 11 tekmovalcev je zmagal in tako osvojil naslov državnega veteranskega prvaka za leto 2019. V zacetku februarja smo na­stopili na 1. krogu šolske lige v Pivki. Z Iga se je tekmovanja udeležilo 11 tekmovalcev, ki so vecinoma prvic nastopili na tekmovalnem podiju. Tako so pridobili odlicne prve tekmo­valne izkušnje, osvojili pa so tudi nekaj medalj. Novim zma­gam naproti. Cestitke vsem! Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Nasprotno klop je v prvi tekmi zasedla ekipa Voše. Koncni rezultat 1 : 14 in prva zmaga. Kljub visoki zmagi v prvi tekmi je bilo v drugi tek­mi že na prvi pogled slutiti, da tekma proti Olimpiji iz Karlov­ca ne bo opravljena z lahkoto. Karlovac je v prvi menjavi pritisnil in v ofenzivi nanizal dve tocki ter dve menjavi us­pešno zaustavljal pritisk naših fantov. Nato je napad stekel in sledilo je izenecenje. V nada­ljevanju smo z odlicnim odbi­janjem in izredno agresivnim baserunningom koncali tek­mo z rezultatom 6 : 2. Po daljšem premoru je kot nasprotnik na igrišce priko­rakala Vindija iz Varaždina. Že takoj na zacetku tekme so ter nas potisnili v zasledova-Varaždinci pritisnili na pedal ni položaj. A glej ga zlomka, za plin in nanizali lepo razliko našim fantom se je uspelo se-staviti in na koncu so koncali srecanje nam v prid s 6 : 10. V košarici je bila tretja zmaga in prvo mesto v predtekmovalni skupini. Naporen in uspešen tekmo­valni dan smo okronali z obil­no ter nadvse okusno vecerjo v lokalni restavraciji Plava Frajla. Priporocamo! Jutranje trde noge in za­tegnjene mišice kot posledica napornega preteklega dne so se kljub temeljiti pripravi na polfinalno srecanje izkazale za pravi trn v peti. Drugouvr­šcena ekipa paralelne pred­tekmovalne skupine Erd z Madžarske nam je že v zacetku tekme dala vedeti, da z njimi ne bo šale. Visok zaostanek v sredini tekme nas je z oblakov spravil na realna tla, in ko se je položaj že zdel brezupen, se je tekma zlomila. Našim fantom se je odprlo. Pravi projektili so drug za drugim leteli v igri­šce in obmocje homeruna. Za piko na i pa je poskrbel še Gal z grandslamom. Nasprotnik je bil razorožen in stisnjen v kot. Koncni rezultat 16 : 10, finalni nastop zagotovljen. Spet je sledil daljši premor in cakanje na finalni obracun. Kdo bo nasprotnik? Zagreb? Karlovac? Zopet Karlovac! Olimpija Karlovac je ekipa, s katero ni prijetno lešnikov zobati. Kot ponavljajoca zgod­ba smo bili spet potisnjeni v podrejeni položaj. Za povrh vsega pa se je ob izjemnemu naporu v želji po preobratu zgodila še strašna nesreca. Eden izmed naših igralcev si je pri drsanju na tretjo bazo zlo­mil roko – ob stiku roke s pod­lago je roko zaustavilo in sila telesa je na podlaktni kosti op­ravila svoje. Katastrofa, stres, zaskrbljenost v celotnem mo­štvu. Z nami je kazalo na ko­nec, konec pravljice. Zagon je rapidno usihal. V obrambi in na klopi tišina, vsak s svojimi mislimi v skrbi za poškodova­nega soigralca. Novice so po kosih prihajale v 'rov' – zlom, je v rentgenu, morda bo potreb­na anestezija in operacija. Ce bo tako, bo moral ostati kak­šen dan v bolnici. Ne, ne gre­mo domov, dokler ni z nami, ce bo potrebno, vsi ostane­mo z njim! Koncna odlocitev! Zadnja vest, zlomljena kost, na sreco naj bi bil zlom cist. Naravnano, on pa je v mavcar­ni. Ne! Ne smemo se predati! Za poškodovanega soigralca! Zanj! 123 Rombo! Takšno ho­mogenost in surovo moc, ki privre na plano, redko srecaš. Ping, bong, tresk, ufff, pang, buuuum, buuuum, buuuum in zmaga! 16 : 10. Vsakemu zlata medalja, Tosja MVP turnirja, Matej odnese pokal v tolažbo. Prvo mesto. Brez poraza. Za Romba!!! Ob koncu naj se iz srca zah­valimo še organizatorju tur­nirja za cudovit turnir, vsem nasprotnikom za igro ter vsem preostalim za sodelovanje. Cestitke vsem igralcem za iz­jemne predstave, posebna zah­vala pa še podjetju OmegaAir za vozilo. Rok Lesjak, ŠDBS Barje - Ig Športna zveza Ig je v casu Bojana Birsa za racunovodske zimskih pocitnic od 25. storitve, Darjan Podobnikar za do 28. 2. 2019 za otroke organizacijo gibalnih dejavno­ OŠ Ig organizirala pocitniške sti v Športni dvorani Ig, OŠ Ig dejavnosti: vodne dejavnosti za delo uciteljice in ucitelja ter v Atlantisu, smucanje v Kranj-za uporabo športne dvorane. ski Gori in gibalne dejavnosti Športna zveza Ig v Športni dvorani Ig. Zahvala za pomoc: Rok Les­jak za predstavitev bejzbola, Mostišcar 02 | Marec 2019 Foto: Media24 • PRVI SLOVENSKI UGANKARSKI TABLOID • • Izhaja vsak drugi torek • 5. 3. 2019 • št. 577, leto 23 • 1,79 € • Ilka Štuhec je kot _ _ _ _ _ _ _ _ _ _, ker se je uspešno pobrala po poškodbi kolena in ubranila naslov svetovne prvakinje v smuku. Žal pa se je na poti proti novim zmagam spet poškodovala, tako da je pred njo spet obdobje rehabilitacije. V veselje pa ji bo, ko ji bo predsednik Boris Pahor opral avto, kar ji je obljubil na Zlati lisici v Mariboru. Znani slovenski redoljubi (drugacna križanka, str. 14-15) ILM - 129 km dolga reka v srednji Nemciji, levi pritok Saale, LABAN, Rudolfvon - madžarski plesni poedagog, predstavnik novega izraznega plesa, LAREDO - ameriško obmejno mesto ob Riu Grande v Teksasu Odgovor na uganko s strani 13: ~ Le zmrznjena voda ne stece skozi sito. Mostišcar 02 | Marec 2019 27 Oddamo enosobno stanovanje v najem upokojenki. Pripravlje­na mora biti pomagati starejši ženski, ce bi ta pozneje potrebo­vala pomoc. Stanovanje je v centru Iga. Klicite po 19. oz. 20. uri: 05/901-2781. Mostišcar 02 | Marec 2019 • OGLASI //////////////////////////////////////// • VABILA //////////////////////////////////////// Mostišcar 02 | Marec 2019 Mostišcar 02 | Marec 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// MAREC Potopisno predavanje AZORI Mateja Mazgan Knjižnica Ig, sreda, 10. april, ob 19h. Otocje sredi Atlantskega oceana je za mnoge še vedno popolna neznanka, za druge težko dosto­pen raj, za pešcico pa cudovito potovanje. Arhi­pelag, ki spada pod Portugalsko, ceprav je od ce­linskega dela Portugalske precej odmaknjen, leži skoraj na polovici poti proti Ameriki. Turisticno društvo Krim in Obcina Ig vabita na ogled razstave pirhov, velikonocnih jedi, starega orodja in pripomockov. Razstava bo letos potekala v soboto, 13. aprila 2019, od 14. do 19. ure in na cvetno nedeljo, 14. aprila 2019, od 10. do 19. ure v dvorani gasilskega doma Vrbljene-Strahomer (Hipodrom Vrbljene). Na razstavi si boste lahko ogledali velikonocne jedi, pirhe na sto in en nacin, stare pripomocke in še kaj. Tema letošnje razstave bo narodni motiv. Kot vsako leto bo tudi letos prikaz izdelovanja butaric, zato si vzemite urico casa in pridite na ogled naše razstave. Ne bo vam žal, caka vas marsikaj zanimivega. Vsi prav lepo vabljeni! petek, 15. marec, ob 17. uri, Slovesnost ob krajevnem Kulturna dvorana Golo prazniku podmokrških vasi Društva in SVS-ji podmokrških vasi Koncert Moškega pevskega zbora Ig Društvo Fran Govekar Ig 100. Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Delavnica: poslikava pticjih gnezdilnic MKL - Knjižnica Ig Dream in English It´s a cold MKL - Knjižnica Ig Ne povabimo medvedov na kosilo Zavod za gozdove Slovenije Prireditev ob obcinskem prazniku Obcina Ig 6. Memorialni turnir Vesne Rožic in 17. Mladinski šahovski turnir Ig 2019 Šahovski klub Ig Potopisno predavanje Aleša Ju­vanca Društvo Fran Govekar Ig Otroška ustvarjalna delavnica Zabavne sadike MKL - Knjižnica Ig Predavanje iz serije Barje ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig Strokovno predavanje o gobah Gobarsko mikološko društvo Ig Letni koncert Borovnicke Društvo Fran Govekar Ig Predstava Dohodnina. Društvo Fran Govekar Ig APRIL torek, 2. april, ob 16. uri, Ustvarjalna delavnica Carobno CUDV Draga steklo MKL - Knjižnica Ig Ura pravljic: Knjigožer MKL - Knjižnica Ig Predavanje o freestyle ucenju MKL - Knjižnica Ig Komedija Mutavka KD Krka Potopisno predavanje o Azorih MKL - Knjižnica Ig Razstava pirhov, velikonocnih jedi, starega orodja TD Krim Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Velikonocna ustvarjalnica Društvo Zapotok 11. Cemažev pohod Društvo Zapotok Mostišcar 02 | Marec 2019