Nekaj naših prosvetnih
nalog v okviru okrajnega
petletnega plana
Ne mogli bl govoriti o uspežnem lzvajanju petletnega plana, če bi naM Ijudski odbori, vsak na svojem področju, ne biL tisti organi naše oblasti, ki mobilizirajo vse ljudske ln mate-rialne sile za izpolnitev plana. Na vsak«n pod-ročju nam pos-tavlja plan čisto določene naloge. Zato smo si tudi glede kulturnega dviga ravni naših širokih nrnožic postavill na prvem zase-danju Okrajne skupščine osnovne naloge, kl so v skladu z republiškim planom in ki jih ja drugo zasedanje Okrajne »kupščine s sprejet-jem okrajnega proračuna tudi konkretiziralo. Osnovna postavka za izpolnitev naloge repu-bHškega plana je ta. da bomo zajeli 75% šolo-obvezne mladine v sedemletke in nižje gimna-zije, da bomo dvignili šolski obisk na 100%, da bomo popolnoma obnovili vse šole, organi-zirali strokovne šole m tečaje, razvill In dvig-nili kulturno prosvetno deJo posebno na po-deželju  in  nudili vso  pomoč muzeju v Ptuju.
S tem v zvezi bomo že letos do začetka pri-hodnjega šolskega leta obnovili šolsko poslopja Mladi'ke v Ptuju in ga usiposobi'li z 21 učil-nicami, da se vselita in združita mestna in okoliška osaovn^a šo'a. Naši šolski mladini bo-mo dali s tem zdrave In svetle prostore, ki jim bodo v veselje, nam pa v zadovoljstvo. Se letcs bomo pričeli z novo gradnjo šole v Selah in tamkajšnji mladini pripravili vsaj dve učilnici. V dosedaajih učilnicab barake so otroci bili izpostevljeni prepihu In vremenskim neugod-nostim, kar nikakor ne smemo dopuščati. Zato bodo predvsem vsi Selani in tudi oba ostala všolana KLO-a doprinesli vse potrebno za do-sego postavljene naloge. Selani so že pokazall smisej ln razumevanje za avojo Solo, saj imUjo pripravljen že skoraj ves les za ostrešje, v ko-likor pa ga bo manjkalo, pa smo prepričani, da ga domačini ne bodo odrekll. Tudl za vožnjo in prostovoljno delo 90 se že izjavili prlprav-ljeni, samo, da jim bo lzpokijena vellka In vroča želja, imeiti ^podobno, modfemo Sol&ko poslopje, v katerem bo njihova in na5a mladina dobivala vzgojo In se učila ter tako prido-bivala znanje, ki Je potrebno v službl za skup-nost. Okrajni IO je votnal iz svojega lnvesti-cijskega kredita pol mllijona dinarjev za pri-četek novogradnje te šole.
V zvezi s stavljenimi planskimi nalogami glede dviganja šolskega obiska je poverjeništvo za prosveto pričelo z izvajanjem 6kupščinskega sklepa, ki pravd, da se bodo uporabljale a-dmi-nistrativne raere proti uporaim staršem, ozir. rednikom. Z okrajnim prosvetnim aktivom se je izvedla posebna akcija. Sklicale so se kon-ference zastopnikov KLO-ov, množičnih orga-nizacij in šol, ki so razpravljale poleg drugih prosvetnih vprašanj tudi o vprašanju šolskih zamud. Na teh konferencah se je prietopilo prvič po osvoboditvi h kaznovanju tistih star-šev ali rednlkov, katerih šoloobvezni otroci so dali najbolj kričeče slučaje šolskih izostankov. Prizadeti so bili kaznovani ob soglasju vseh udeležencev konference. Posledlca tega je bila, da se je šolski obisk v juniju dvignil povprečno za 14,3% in dosegel 86,7% celotnega šolskega obiska. Dober ^ obisk šole omogoči prilastitev znanja, kl ga predpisuje učnl načrt. Tudj učni načrt je del petletnega plana. Če ne izpolnimo-zahtev učnega načrta, oviramo razvoj in na-predek, oviramo usposabljanje mladine za planske naloge, delamo torej proti planu. Za redno in uspešno Jalsko delo je potreben v&aj 80% obisk osnovnih šol Tega v prvem polletju ni doseglo niiti 20 osnovnlh Šol. So ftole, kl so v tem pogledu posebno zanemarjene. Tako je v prvem polletju na priiner dosegla Sola v Tmov-ski vasi le 68% obiska, šola na Polenšaku 65%, v Juršincih 62,9%, na Rodnem vrhu 61,6%, v Vitomarcih le 56%, a'na Desterniktr komaj 54%Jfcolskega obiska. Ali moremo to zagovar-jati? To kaže žalostno sliko hotenja po izobraz-bi in kulturnem dvigu. Dosežen. učnl uspeh je verna slika slabega obiskovanja šole. V prete-klem šolskem letu je od 9701 učencev osnovna šole izdelalo le 6755 učencev, kar pomeni povprečno 69,6%. Pravilno gledanje na šolo beleži oblsk učencev šole v Ciikovcih z 96%, Središče z 95% in Hum z 94,9%.  Pohvaliti pa
moramo Se haloške šole, ki so pokazale, da so tudi v težkih okolnostih in prilikah dajo doseči prav lepi uspehi. Izboljšanje v Halozah pomeni v primeri z lan&koletnim abis.kom več kot 10% povišice. Omenimo naj: Le6kovec za 13,5, Na-raplje za 16,4%, Podlehnik za 18% in posebej Zetale, kjer se je okrepil obisk celo za 27,2%. Te šole naj nam bodo za vzgled v prihodnjem Solskem letu. Preprlčand smo, da bodo starši In učenci, pa tudt učitelji, ob gorajih ugotovitvah in spoznanjih spodbujeni storlli vse, da v pri-hodnjem šolskem letu ne bo šole, ki bi ne do-segla vsaj 80% obiska. Starši 60 dolžni, skrbeti vsaj za redno obiskovanje šole. Ljudska oblast bo vedno skrbneje stremela za tem, da bo staršem sčasoma zmanjšala materijalne težave šolanja, v kolikor še obstojajo Zavedajmo se, da moramo datl mladini V6e možnosti razvoja, osnovna pa je izobrazbi za usposabljanje v življenjski poklic.