Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Istre 10. aug. Pretečeni mesec sta hodila po jadranskem primorji od Reke do Plomina itd. dva gosposko oblečena že odraščena moža, eden je bil gerške, drugi katoliške vere. Imela sta v rokah popotni list in pooblastivno pismo zaklade (šace) kopati. Imela sta pa tudi vse kraje popisane, v kterih imajo dnarji zakopani biti, in tako sta med drugim tudi v M—ški dragi v zapuščeni poderti cerkvici sv. Ivana pri morji vse prerila, pa nič dobila. Delavci, ktere sta za kopanje najela, so rekli, da se jim je prikazal kosmat mož z dvema glavama in tako prestrašeni so pobegnili stran! Se ve da vsak pameten, komur so to kvanto pravili, bi se bil kmali smeha razpočil. Tudi v B— sta najela človeka, da je šel pod neko znamenje en strelaj deleč od mesta kopat, pa tudi ta mož je rekel, da je slabo opravil, in da pri vsem strahu nič ni dobil. Še po več družili krajih sta ogledovala in čas gubila brez vsega dobička. To je terpelo 3 dni. Ko pa sta vidila, da se jima mošnja stiska in se je jetika prijema, sta se tiho pobrala; rekla sta pa, da vesta še za en zaklad blizo morja, kjer je zakopano veliko tolarjev, zlata itd., pa nimata še dopuščenja tam kopati, pa bota prišla drugikrat. Sleparila sta tudi s tem ljudi, da tretji del teh dnarjev bota darila cerkvi. — V nekterih krajih letos pri nas suša zlo pritiska, in ako Bog berž ka-košne rose usmiljeno ne pošlje, hoče biti slabo. Sem in tam je že koruzno in sirčno perje na pol zgorelo in fižola po-znejega čudo se posušilo. V Alturi blizo Pula, kakor so ženjice pravile, že ni skoraj dva mesca dežja bilo; v velikem logu, kteri se prostira v podnožji Učke od Susnjevice do cepiškega jezera, se je košnja sena slabo ponašala; polovico manj od lani ga je, pravijo posestniki in kosci.   (Konec si.)
Iz Celja 7. augusta. Omeniti moram danes nekega nelepega početja. Kar je železnica narejena med Celjem in krajnsko deželo, prihajajo tu sem tudi Vi pavke, ter nam donašajo ranega pa žlahnega sadja iz Vipave ali iz Goriškega. To je nam Celjanom sicer ljubo in prav, posebno ker naša okolica malo sadja rodi. Neljubo pa nam je bilo viditi te dni, da neka mlada Vipavka je k nam privlekla veliko kletko polno mladih ptičkov in sicer tistih, ki jim pravijo slavori ali sleguri (Steinrothel). V serce je bolelo nas mestjane, ko smo na tergišču pred lekarnico gledali te revčike, ki so bili še na pol goli, rumenega kljun-čeka, pa čivkali milo — ali po roditeljih svojih, ali po domovini, ali po obeh — kdo ve? Za božjo voljo, neusmiljenke, dekline terdega serca, jeli vam ni zadosti, da iz pripeljanega sadja, ki ga drago prodajate tukaj, skupujete mnogo lepega dnarja? Morate li še negodno ptičjo mladino jemati iz gnezd in barantati ž njo po daljnem svetu? Vedite, da tak dnar, iz ugrabljene uboge živalice pridobljen, gotovo nima blagoslova božjega.    Koliko se je že govorilo pa pisarilo o
Odgovorni vrednik: Dr. Janez 61eiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznit
258
napakah tičjega lova, al bilo je bob v steno, ker sedaj se obnašajo celo ženske tako neusmiljeno, ženske — rod čutljivega serca! Naj bi častiti duhovni gospodje v Vipavi in po Goriškem posvarili zavoljo tega posebno nevedno mlado ženstvo, — naj bi ondotne c. k. okrajne gosposke branile nesramno početje, pa kaznovale ostro, kjer ne pomaga prijazna beseda.                                                              J. S.