CELJSKI TEDNIK
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
celje, 22. januarja 1965 - leto xv. - št. 3 - cena 30 din
Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU
Doslej premalo pomoči
Zadnja razširjena seja članov občin-
skega odbora SZDL v Celju, ki je bi-
la v torek, ni osvetlila samo dosedanji
potek evidentiranja možnih kandida-
tov za spomladanske volitve v pred-
stavniška telesa, marveč zavzela sta-
lišče tudi o dveh drugih pomembnih
problemih. Tako so uvrstili na dnevni
red razpravo o problematiki krajevnih
skupnosti ter predvideno proračunsko
situacijo celjske občine v letošnjem
letu. Kar zadeva ustanavljanje krajev-
nih skupnosti, velja ugotoviti, da so
občinska skupščina ter družbeno poli-
tične organizacije premalo napravile,
da bi že prej prišlo do ustanavljanja
krajevnih skupnosti in da bi ti organi
samoupravljanja občanov na določe-
nem območju dosegli lepše uspehe. In
prav zaradi tega ®o Skltípi plenuma
občinske organizacije SZL)L v Celju
toliko bolj optimistični, saj zlasti or-
ganizacija SZDL obeta znatno pomoč
pri razpravi in tudi pri ustanavljanju
krajevnih skupnosti. Morda bi v tej
zvezi ne .kazalo prezreti priporočila,
da bi krajevne skupnosti najprej usta-
novili tam, kjer že delajo stanovanj-
ske skupnosti. Razen tega bo treba po-
hiteti pri sestavljanju statutov krajev-
nih skupnosti. Hvaležno delo oziroma
pomoč pri tem bi lahko nudila pred-
vsem občinska komisija.
Člani občinskega odbora SZDL v
Celju so nadalje pozdravili pobudo
celjske občinske skupščine, ki je dala
v javno razpravo predvideno prora-
čunsko situacijo v letošnjem letu. Gre
namreč za lo, >da je želja in potreb
veliko več kot pa bodo predvidoma
znašala vsa proračunska sredstva. Za-
radi tega je razumljivo, da bo treba
nekatera dela in nekatere naloge, pa
čeprav opravičljive in nujne, odložiti
na poznejši čas. Odločitev o tem pa
naj bi prinesli vsi občani, vs,i proizva-
jalci, oziroma razprava o občinskem
proračunu naj bi zajela čim širši krog
ljudi. Tako bi soodgovornost za izva-
janje proračuna prevzeli vsi, ne pa
samo ozek krog ljudi. S tem bi odpad-
lo tudi mnenje, da so nekateri občani
tu samo za to, da lahko kritizirajo,
drugi pa, zlasti člani občinske skup-
ščine, da take kritike poslušajo. Spri-
čo tega se bo tudi organizacija Socia-
listične zveze zavzela, da bo razprava
o občinskem proračunu in prav tako
o krajevnih skupnostih dobila čim
večji razmah.	-mb
OBČINSKA KONFERENCA ZKS V KONJICAH
ODPRAVITI
NESORAZMERJA
q družbene službe daleč za gospodarstvom!
# v podjetjih posvetiti večjo skrb kadrom
»vedno manj je mogoče meriti delo komunista sa-
mo po tem, ali redno obiskuje sestanke in ali se ni po-
zabil eksponirati v tem smislu, da v glavnem osvaja
sprejeta stališča osnovne organizacije. bolj in bolj
bo treba preizkušati komunista po njegovih stališčih
v samoupravnih organih, po delu v družbeno-politlc-
nih organizacijah. kongres je odgovoril na številna
vprašanja, ki so nam bila nejasna, zdaj pa je na nas,
da jezik kongresa prenesemo v jezik vsakdanje prak-
se ... je v svojem referatu poudaril sekretar občin-
skega komiteja zks franc sabllc.
Preteklo soboto so delegati na kon-
ferenci ZKS v Slovenskih iKortjicah v
obširni razpravi ugotavljali in anali-
zirali gospodarski razvoj občine in
ined razpravo opozorili na nesoraz-
merje med gospodarskim razvojem in
razvojem družbenih služb. Kritično so
ocenili nekatere nezdrave pojave v
delovnih organizacijah, ki so se na
primer pojavili v kmetijski zadrugi,
Cometu in Elkopu, kjer komunisti ni-
so pravočasno in dovolj trdno ukrepa-
li, da bi tako omilili in zmanjšali go-
spodarsko, predvsem pa politično
škodo.
(nadaljevanje na 4. strani)
Konec prvega polletja
Prvo polletje je končano. Mimo je še ena etapa, ki po stari častit-
ljivi navadi prinese vsaj nekaj dni oddiha in počitnic, nekaj takšnih
ali drugačnih ocen; ki marsikje razbremeni prosvetne delavce glavo-
bola in marsikje šolarje zadušljivega zraka pretesnih učilnic. Vsem
tistim, ki živijo v neurejenih šolskih razmerah in se krivijo pod težo
reformiranega pouka, je posebej naklonjena vsaj letošnja zima; njene
bele poijane jih bodo sprejele z odprtimi rokami.
Bele počitnice! Zamrznjeni saninci, smučine, ki vijugajo po strmi-
nah, slepeče sonce in v soncu ter modrini umiti vrhovi oddaljenih
gora. Te bele počitnice — komu ne prinašajo radosti, novih moči in
vedrine?! Žal je ta lepota turistično združena z izdatki, ki čestokrat
in marsikomu »počrnijo« bele iluzije. Toda tako ali tako, štirinajst
prostih dni je le premor, ki se bo prilegel otrokom, staršem in pro-
svetnim delavcem.
s Šentjurske konference zveze komunistov
DOSEŽENI DOBRI REZULTATI
Šentjurski komunisti so imeli svo-
jo občinsko konferenco preteklo so-
boto. Letnega obračuna dela se je
udeležilo poleg gostov še sedemdeset
delegatov, od katerih jih je veli'ko tu-
di aktivno sodelovalo v razpravi. Ob-
ravnavali so celo vrsto problemov,
mprdia colo preveč, da bi se biili posa-
meznih lahko temeljito lotili. Če pa
upoštevamo, da bodo šentjurski ko-
munisti mnogo nalog s konference
lahkb reševali še v prihodnjem ob-
dobju, lahko razpravo dobro ocenimo.
Najbolj razveseljiva ugotovitev
šentjurske konference Zveze komuni-
stov je bila nedvomno tale: kljub go-
spodarski nerazvitosti občine je bilo
minulo obdobje za razvoj pmizvodnie,
družbenega standarda in medsebojnih
odnosov vendarle zelo ugodno. Zato
tudi ni slučaj, da je družbeno politič-
nim organizacijam šentjurske komune
uspelo pritegniti k upravljanju z druž-
benimi sredstvi veliko delovnih ljudi.
Tako so se skupaj dogovorili za te-
meljno smer razvoja gospodarstva in
družbenih služb v komuni. Poudarili
so, da bo morala industrija še nadalje
razvijati večjo specializacijo in fina-
lizacijo proizvodnje, kmetijstvo bo
moralo posvetiti več pozornosti po-
družbljanju zemlje in proizvodnje, šol-
stvo naj bi dajalo več poudarka idej-
nosti pouka itd. Razumljivo je, da bo-
do pri izpolnjevanju teh nalog veliko
vlogo opravili tudi komunisti. Le-ti se
bodo morali zavzemati še za dosled-
nejše izpolnjevanje ustavnih in statu-
tarnih načel, za utrjevanje sistema sa-
moupravljanja in delitve dohodka po
delu itd. Izpolnjevanje teh nalog pa
bo treba tudi redneje kontrolirati. Za-
to so na šentjurski konferenci razme-
roma -veliko govorili tudi o metodah
dela organizacije Zveze komunistov.
Poudarili so, da je treba vso pozor-
nost posvetiti kritiki, ki je sestavni
del revolucionarne prakse in metoda
idejnega boja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Višek še ni
konec
V ENEM TEDNU 50 NOVIH
PREDLOGOV
Evidentiranje možnih kandidatov
za volitve v predstavniška telesa je
v. celjski občini doseglo nekakšen
Tako je volivna komisija pri
občinski organizaciji Socialistične'
ZVt-Jze zabeležila do sredine tega me-
^cca 23 predlogov možnih kandida-
tov za volitve v zvezno skupščino,
zatem 55 predlogov za vse zbore re-
publiške skupščine in kar 150 precl-
Jogov za volitve v oba zbora celjske
^"cinske skupščine. Ne glede na te
^dovoljive rezultate pa evidentira-
'Ie teče dalje, saj še zdaleč ni na-
topil tisti čas, ko se bo začela konč-
ä 'zbira med možnimi kandidati.
t vjdentiranje pa mora teči naprej
i «■zaradi možnosti večje in boljše
Di re kandidatov, saj ni nikjer za-
LS|v?' ,da. s° občani pa tudi člani
[f "'enih in delovnih organizacij že
sleJ zajeli najboljše predloge.
Nadaljevanje na 2. strani)
vreme
Nekoliko hladneje bo. v
y>šjih legah lahko pričaku-
jemo snežne padavine, v ni-
"nah sneg in tudi dež.
Kritični pretres
DELA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE
V preteklem tednu je bila v Mozirju skup-
na seja občinske skupščine in občinskega
odbora SZDL, na kateri so obravnavali delo
občinske skupščine v sedanjem mandatnem
obdobju in priprave na bližnje skupščinske
volitve.
Poročilo o delu skupščine v sedanjem
mandatnem obdobju kaže, da je bilo delo
skupščine in njenih organov plodno, čeprav
so ga ovirale tako subjektivne kot objektiv-
ne slabosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RAZGOVOR S POSLANKO
ING. JELKO KAJZERSBERGER
v	precepu
številnih
dolžnosti
V	industriji volnenih izdel-
koy »Volna« v Lašikem je za-y
poslena tudi ing. Jelka Kajzers-
berger. Ker je šnf analitske
kontrole proizvodnje v podjetju
in obratovodja ba.rvarne, prav
gotovo dobro pozna proizvodne
probleme svoje delovne organi-
zacije. Vendar je tokrat nismo
naprosili za razgovor o tej te-
mi. Jelka Kajzerebemef'j'e nam-
reč tudi poslanka gospodarske-
ga zbora republiške skupščine,
nas pa je zawmalo, kaj meni o
delu poslanca, ali še bolje — o
delu poslanke.
—	Kaj menite, kateri so bi-
stveni problemi, ki ovirajo po-
slanke in odbornice, da bi še
bolje opravljale te odgovorne
dolžnosti?
Nič novega vam ne bom
odgovorila na to vprašanje.
' Prav gotovo že vsi vemo, da je
žejia	proizvajalka preveč
razpeta med številne dolžnosti.
Tu so obveznosti na delovnem
mestu, skrb za dom in družino,
nato pa še odgovorna družbeno
politična dolžnost. Taki ženi
marsikdaj zmanjka časa, pa se
zato ne more temeljito posvetiti
nobeni od teh odgovornosti. Kar
• zadeva poslansko delo, pa ne-
kateri menijof da je rešitev v
popolni ali pa vsaj delni profe-
sionalizaciji poslanca. Vendar
moramo vedeti, da to povsod le
ni mogoče. So delovna mesta,
ki ne morejio prenesti odsotno-
sti proizvajalca. Ljudje pa se
težko odločijo tudi za to, da bi
za dve ali štiri leta zapustili
svoj poklic — bojijo se, da bi
«prišli iz prakse«.
—	Ker smo v obdobju eviden-
tiranja kandidatov, nas zanima,
kaj je po vašem mnenju bistve-
no pri izbiri kandidatov?
ф Prepričana sem, da mora-
jo morebitni kandidati dobro
poznati področje, za katerega
bodo kandidirali. Poleg tega pa
morajo imeti tudi možnosti za
čim uspešnejše delo. Urediti
morajo svoje razmere na de-
lovnem mestu, prav tako pa tu-
di v družini, kajti to je pogoj
za to, da bodo lahko zaupano
dolžnost v redu izpolnjevali.
Kandidati morajo biti tudi spo-
sobni, da znajo presoditi, kakš-
na odločitev je v določenih
primerih najboljša i¡td.
—	Kako pa ste za'dçvoljni s
svojim delom v gospodarskem
zboru?
O Ze prej sem rekla, da je
čas velik sovražnik poslanke, se
je nasmehnila. — Tudi meni ne
prizanaša. Včasih si mislim, da
bi se morala veliko bolj poglab-
liati tudi v podrobnosti, ki jih
poslansko delo nalaga. Toda
dan je dolg samo 24 ur.
Kritični
pretres
dela občinske
skupščine Mozirje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Povprečna udeležba odborni-
kov na sejah je bila 68 odstotna,
kur ni popolnoma zadovoljivo,
vendar ni bilo primera, da bi se-
ja ne bila sklepčna. Udeležba od-
bornikov občinskega zbora je bi-
la 72 odstotna, nekoliko boljša
kot v zboru delovnih skupnosti,
kjer je bila 65 odstotna, še ved-
no pa je nekaj odbornikov, ki na
zasedanjih ne sodelujejo v raz-
pravah.
Povezava odbornikov z volivci
ni bila povsod zadovoljiva. Pred-
vsem velja to za nekatere odbor-
nike zbora delovnih skupnosti.
Medtem, ko so bili lani po volil-
nih enotah po štirje splošni zbo-
ri volivcev, pa v delovnih organi-
zacijah ni bilo niti enega zbora
članov delovnih skupnosti. Po-
udarili so, da bo treba to popra-
viti in vzpostaviti z neposredni-
mi proizvajalci tesnejše stike kot
pa doslej. Slabost je tudi v tem,
da so odborniki vse premalo sa-
mi nastopali na zborih volivcev.
Ni bilo malo primerov, da so nji-
hovo vlogo prevzeli uslužbenci
uprave občinske skupščine ali pa
člani občinskih političnih organi-
zacij. Na boljšo povezavo z voliv-
ci pa v zadnjem času vse bolj
pozitivno vpliva praksa, da dobi-
jo volivci odgovore na vpraša-
nja, ki so jih postavili na zborih
volivcev.
Analiza dela skupščine v seda-
nji mandatni dobi tudi kaže, da
je bilo področje gospodarstva te-
meljiteje in pogosteje predmet
razprav na sejah občinske skup-
ščine,- medtem ko je bilo področ-
je družbenih služb nekoliko za-
postavljeno. Skupščina je dala
tudi vrsto priporočil delovnim in
drugim organizacijam v občini
za rešitev raznih problemov.
Skupščina pa nima pregleda, ka-
ko so priporočila realizirali in če
so samoupravni orgßni o njih
sploh razpravljali. Zato so skle-
nili, da bodo v prihodnje temu
posvetili večjo skrb. Vse naštete
slabosti narekujejo občinski
skupščini še veliko dela. Sklenili
so tudi, da bodo volivcem pred-
ložili na prvih prihodnjih zborih
izčrpno poročilo o delu občinske
skupščine in njenih pomožnih
organov v sedanjem mandatnem
obdobju.
Ko so govorili o pripravah na
bližnje skupščinske volitve, iso
poudarili, da je treba le-te kar
najbolj skrbno pripraviti zlasti
še v pogledu kadrovske izbire
kandidatov. Posebno važno je
evidentiranje kandidatov. Pri na-
vajanju kriterijev so še posebej
opozorili na družbeno politično
aktivnost, delovne in moralne
kvalitete in splošni družbeni
ugled kandidatov.
Doseženi
ugodni
rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kritika pa je bila doslej marsik-
daj premalo konkretna, kar je
zmanjševalo njeno moč.
Pomembno mesto v razpravi o
kmetijstvu je zavzelo tudi izobra-
ževanje kmetijskih proizvajalcev.
Šentjurski komunisti so bili mne-
nja, da je treba zlasti poskrbeti za
izpopolnjevanje tistih mladih lju-
di, ki ostajajo na vasi.
Na konferenci so delegati izvo-
lili tudi nov 17 članski občinski ko-
mite, kontrolno in revizijsko komi-
sijo in ing. Jožeta Bučarja ter Šte-
fana Golosa za delegata za V. kon-
gres Zveze komunistov Slovenije.
-ij.
Konferenca ZK
v Laškem
V sredo je bila v Laškem občinska
konferenca Zveze komunistov Slove-
nije, na kateri so delegati razpravlja-
li o najaktualnejših problemih v obči.
ni in o nalogah Zveze komunistov v
pokongresnem obdobju.
Več o konferenci bomo poročali v
prihodnji številki.
Kakšne skupščine potrebujemo
ČEPRAV JE MINIL ŠELE DOBER POLDRUGI MESEC PRIPRAV NA VO-
LITVE, SO VOLIVNE KOMISIJE PRI OBČINSKIH ODBORIH SZDL ŽE SPRE-
JELE 35 PREDLOGOV ZA MESTA 5 DOSEDANJIH POSLANCEV V ZVEZNI
SKUPŠČINI, OKROG 90 PREDLOGOV ZA 34 IZPRAZNJENIH MEST V REPUB-
LIŠKI SKUPŠČINI IN OKROG 300 PREDLOGOV ZA NOVE ODBORNIKE OBČIN-
SKIH SKUPŠČIN. VSI TI ŠTEVILNI PREDLOGI SO BILI PODANI OD OBČANOV
NA KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL, NA ZBORIH VOLIVCEV,
S StRANI RAZLIČNIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ, V ZADNJEM ČASU PA
I UDI IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ.
Tako kvaliteta kot tudi število
predlaganih kandidatov kaže, da so
občani z veliko resnostjo in odgo-
vornostjo pristopili k izboru kandi-
datov za skupščine. Dosedanji pred-
logi pa kažejo tudi na to, da na
marsikaterem sestanku in razgovo-
ru, kjer so govorili o volitvah in
predlagali možne kandidate, niso
dovolj povedali o delu, nalogah in
dolžnostih odbornikóv in poslancev,
o delu posameznih skupščin in nji-
hovih zborov in v zvezi s tem o
strukturi, ki je potrebna posamez-
nim skupščinam, če naj res dobro
in kvalitetno opravljajo svoje delo.
Če bi ljudem, ki predlagajo možne
kandidate npr. v kulturno-prosvet-
ni zbor natančneje obrazložili, da se
naloge tega zbora ne omejujejo sa-
mo na skrb za problematiko in raz-
voj šolstva, temveč da je delo tega
zbora mnogo širše, da obsega tudi
problematiko gledališč, muzejev,
knjižnic, delavskih univerz itd., po-
tem bi bila notranja struktura pred-
laganih kandidatov za ta zbor goto-
vo drugačna, kot pa je sedaj. Doslej
so predlagani v ta zbor skoraj iz-
ključno učitelji in profesorji, manj-
ka pa predlogov za ljudi; ki delajo
trn DU, v različnih kulturnih ustano-
vah, umetnikov, ljudi iz izobraže-
valnih centrov v gospodarstvu itd.
Podobno je za socialno-zdravstveni
zbor predlaganih vse preveč zdrav-
nikov in medicinskega kadra na-
sploh, manjka pa predlogov za de-
lavce v socialno-kadrovskih sektor-,
jih, za člane organov upravljanja v
socialnem zavarovanju, za socialne
delavce itd.
Doslej je še vedno preveč predlo-
gov za najodgovornejše ljudi iz go-
spodarstva in iz občin, premalo pa
je predlogov za neposredne proizva-
jalce, ženske in deloma tudi mladi-
no. Glede na to, da se ravno v tem
času vršijo občni zbori sindikalnih
podružnic, pričakujemo od proizva-
jalcev, da bodo na teh zborih in na
drugih sestankih predlagali iz svo-
jih vrst najboljše in najbolj sposob-
ne tovariše, pri čemer pa ne bi sme-
li pozabljati na tovarišice, saj je
znano, da se Slovenija uvršča med
tiste dežele, ki imajo največji od-
stotek zaposlenih žena.
Izhajajoč iz dela in nalog posa-
meznih skupščin, iz tega, ali bodo
lahko posamezne skupščine in nji-
hovi zbori res kvalitetno in vse-
stransko obravnavali vso problema-
tiko, ki se pred nje postavlja,struk-
tura posamezne skupščine ni in ne
more biti formalnost, ampak je eno
bistvenih vsebinskih vprašanj.
Pri vprašanju sestave posamezne
skupščine nekateri odgovornejši
ljudje v občinah in delovnih orga-
nizacijah' često težje razumejo vse-
binski pomen potrebne strukture,
kot pa neposredni proizvajalci in
občani nasploh. Ne gre toliko za to,
dà nekateri ne bi mogli razumeti
tega problema, gre bolj za to, da
posamezniki preveč ozko gledajo š
pozicij posameznega kraja ali obči-
ne, pozabljajo pa na skupščino kot
celoto in na to, da pomeni ustrezna
struktura v največji možni meri
združitev osebnih in delovnih kvali-
tet posameznega kandidata z njego-
vim delovnim mestom, poznava-
njem problemov, spolom in starost-
jo, pri čemer mora biti kvaliteta
kandidata glavna in odločujoča
komponenta.
Volivne komisije bodo morale po-
nekod še bolj kot doslej sproti ana-
lizirati in spremljati vse dobljene
predloge, takoj reagirati na vse mo-
rebitne anomalije in skrbeti za to,
da se bodo v največji možni meri
v vsakodnevni praksi kadrovske po-
litike uveljavila načela in stališča
tez Zveznega odbora SZDL o pripra-
vah na volitve.
FRANCEK KNAFELC
BRALCI 0 „CT"
»Naročnica CT sem in namera-
vam ostati. Pogrešala sem ga v zad-
njih štirinaj stili dneh. Svetujem
vam, da odprete več prostora hu-
morju in izmenjavi mnenj Mi vam
— vi nam. Dobro bi bilo, da bi izha-
jali romani o naših slovenskih lju-
deh. ,Danes celjski grofje in nikdar
več' bi bila snov nalašč za CT, ker
mnogi želijo poznati njihovo življe-
nje. Po njih je Celje postalo mesto,
prej pa je bilo samo .predmestje'
rimskega Žalca. Tako bi zopet zaslo-
vele ne samo filmske, temveč prave
eeljske zvezde. CT bi se pa s tem
še bolj razširil. Naslov, ki\ stç ga
spremenili, je prav v redu; morda
bi lahko črko C povečali in dali
rdečo podlago. Naslov uredništva
pa bi naj bil na prvi strani. Pa še
to: o najmlajšem.slovenskem mestu
Žalcu bi bilo dobro nekaj zgodovin-
skega zapisati« — nam svetuje Ma-
tija SOTOŠEK iz Strossmayerjeve
v Ljubljani.
»Nekaj bi pripomnil o križanki.
Vsi v družini smo se je razveselili
v novoletni številki, pa smo se zelo
razočarali. Radi rešujemo križanke
v Večeru, TV 15 in Pavlihi, ker so
nam dostopne. Vaša pa za nas ne
pride v poštev. Priobčujte križanke,
samo bolj dostopne, ne tako težke,
tuje. Lepo je tudi, da ste strani v
CT tako pregledno označili, vendar
ne vše. Ali bi ne mogle biti vse?« —
nas vprašuje Lojze Lešnik in Rečice
pri Laškem.
»Povedati moram, da mi je CT ne
samo všeč, temveč mi zelo ugaja;
zato sem tudi vaš novi naročnik.
Lepa hvala, ker ste mi tako hitro
poslali časopis,« nas iskreno po-
zdravlja Jožef GRADIŠNIK iz Bu-
kovja.
»Časopis CT mi je zelo všeč, ker
prinaša vrsto vesti iz celjske okoli-
ce. Lepo prosim, da mi ga začnete
pošiljati takoj« pravi Marija OR-
LEĆNIK iz Zavrha pri Dobrni.
»Druga številka mi že bolj ugaja,
dobro ga urejujete. Ne pozabite na-
pisati še kaj o vzgoji, ker je to zelo
važno. Želeli bi še več dopisov iz
posameznih krajev. Ljudje to radi
prebirajo. Kaj me pa posebno pre-
seneča? Kako to, da se občinska
skupščina Velenje ni strinjala, da bi
postala soustanovitelj CT? Zdi se
mi, da je to škoda, velika škoda.
Kje so vzroki? Morda pa bi jih le
obelodanili, saj smemo tudi mi po-
nižni deželani kaj zvedeti. Ali ne
mislite tako?« nas prizadeto vpra-
šuje Zorko KOTNIK iz šmartnega
ob Paki.
Dragi bralci, hvala lepa! Drugič
še več! Seveda, vseh pisem dobe-
sedno ne bomo mogli objavljati, to-
da kritiko in priznanje pa vsekakor.
Tudi ustreči skušamo, kolikor je
mogoče. Lepo pozdravljeni!
Cr T
ZIOCIXCE KAZNOVATI!
ČLANI ZB NOV TERENA »DUŠANA KRAIGHERJA « O SVOJEM DELU
• DOSLEDNO SE BOMO BORILI PROTI OSTANKOM FAŠIZ-
MA IN VOJNIM ZLOČINCEM, KAJTI MIROLJUBNEMU ČLOVE-
ŠTVU JE ODLOČITEV BONSKE VLADE, DA LETOS Z 9. MAJEM
PRENEHAJO PREGANJATI VOJNE ZLOČINCE, PRIZADEJALA
NEPOPISNO KRIVICO.
Tako so odločili na redni letni kon-
ferenci člani ZB NOV terena »Dušana
Kraigherja« v Celju.
Ko so razpravljali o delu pretekle-
ga obdob-ja, so nakazali številne na-
loge, ki jih mora krajevna organiza-
cija še uresničiti. Želijo, da Čimprej
dokončajo delo na zbiranju zgodovin-
skih dokumentov iz NOB, da. mladini
resnično približajo najtežje dni naše
zgodovine, da jim bo ta borba posta-
la zgled tovarištva, požrtvovalnosti,
delavnosti in ljubezni do domovine.
Posebno skrb pa so posvetili vpraša-
nju spomenikov. Tako bodo letos pre-
uredili spominsko obeležje pri Narod-
nem domu na trgu Svobode v Celju,
ker sedanje po obliki ne ustreza po-
membnosti, ki jo nosi.
V	preteklem obdobju so uredili že
nad 80 odstotkom članstva posebno
delovno dobo. Rešili so nekaj najnuj-
nejših stanovanjskih problemov bor-
cev in prepričani so, da bodo s tem-
delom nadaljevali tudi letos.
Pozabili niso socialno šibkih članov
in njihovih otrok. Prav tako pa bodo
poskrbeli tudi za zdravstveno stanje
borcev. Organizirali bodo zdravstve-
ne preglede ter bolehnejše člane po-
slali na zdravljenje ali okrevanje.
Sredstva za to imajo.
Letos čaka člane ZB posebna nalo-
ga, saj bodo proslavljali 20. obletnico
osvoboditve. Tako bodo člani krajev-
ne organizacije.»Dušan Kraigher« so-
delovali na republiški proslavi v Ilir-
ski Bistrici, kjer bo obenem tudi zbor
prekomorskih brigad, na proslavi os-
voboditve Ljubljane in drugod.
Še tesnejše stike kot ,doslej pa bo-
do letos navezali s šolami, kjer pote-
kajo pionirske igre s temo »20 let v
svobodi«.
V	svoj program so vključili tudi
sprejem vlaka Bratstva in Enotnosti,
ki bo kot že nekaj let, znova pripeljal
iz bratskih republik drage tovariše,
kateri so med vojno "odprtih rok spre-
jeli in pomagali našim izseljencem.
PRVA OKRAJNA PIONIRSKA KONFERENCA
Razgibana dejavnost
LETOS V ZNAMENJU GESLA 20 LET V SVOBODI
V sredo dopoldne smo prisostvovali
eni izmed redkih konferenc, kjer člo-
veku misli niti za hip niso zbežale dru-
gam. Konferenca je bila namreč tako
zanimiva in razgibana, da smo poro-
čila in razpravo poslušali z velikim
zammanjem. Bila je to prva pionirska
konferenca v okraju. Udeležili so se
je predstavniki pionirjev vseh občin
našega okraja, pa tudi nekaj gostov,
ki so, nekateri presenečeno, drugi po-
nosno poslušali besede naših najmlaj-
ših. Pionirji so govorili o delu pionir-
ske organizacije v preteklem obdobju,
hkrati pa so se odločili tudi za nekaj
najpomembnejših nalog, ki jih bodo
izpolnili v letu 1965.
Tako smo na konferenci izvedeli, da
je v okraju 173 pionirskih odredov, ki
skoraj vsi zelo uspešno delajo. Poleg
številnih krožkov .in ostalih oblik svo-
bodnih aktivnosti so pionirji skrbno
sestavljali tudi programe proslav
pred našimi največjimi prazniki. Tako
so proslavili dan republike, nato 22.
december — dan jugoslovanske ljud-
ske armade, ko so mnogi poslali pri-
srčne čestitke v vse tiste kraje naše
domovine, kjer služijo slovenski fantje
svoj vojaški rok — proslavili so pri-
hod dedka Mraza, pripravljajo pa se
še na druge praznike. Pionirji so v mi-
nulem obdobju pripravili številna
športna tekmovanja, srečanja z borci
in narodnimi heroji, razgovore z naši-
mi znanimi književniki itd. Zbrali so
kup denarja z najrazličnejšimi akcija-
mi: zbirali so kostanj, želod, odpadni
material itd., za izkupiček pa kupili
tisto, kar so najbolj potrebovali. Pri-
redili so prisrčne sprejeme cicibanov
v pionirsko organizacijo, povsod so
imeli odredne konference itd. Za le-
tošnje leto pa so si zastavili nalogo,
da se morajo čim bolje vključiti v
pionirske igre, ki letošnje leto pote-
kajo pod geslom »20 let v svobodi«.
To pa je seveda samo ena iztned na-
log. Zavoljo nej ne bodo pozabili vse-
ga tistega, kar so ustvarili v pretek-
lem in v prejšnjih letih.
Pionirjem našega okraja iskreno
čestitamo za dosežene uspehe in jim
želimo, da bi bila prihodnje leto nji-
hova žetev prav tako bogata. ^
ij.
Višek še ni konec
(Nadaljevanje s 1. strani)
Da ne bi ponavljali imen evidenti-
ranih, bomo v tej in naslednjih števil-
kah posredovali le imena novih mož-
nih kandidatov. Tako se je v celjski
občini med možnimi kandidati za vo-
litve v zvezni zbor pridružila ing. Mi-
ra Ilič iz Metke; možnim kandidatom
za zvezni gospodarski zbor pa Ivan
Breznik iz Metke ter Franc Legvart in
Karolina Špilar iz Obnove. Tudi pri
ostalih zborih zvezne skupščine se je
povečalo število možnih kandiéatov,
tako. za kulturno prosvetni zbor z ing.
Oskarjem Hudalesom iz inštituta
Emajl ter v organizacijsko političnem
zboru s Francem Rozmanom iz štorske
železarne.
Precej novih predlogo v je tudi za
zbore republiške skupščine. Tako smo
med ,nov,imi možnimi kandidati za re-
publiški zbor zabeležili: Vero Turk in
Ido Vudler iz Emajlirke, Kristino Až-
man iz Cinkarne, Vido Kosi s tožilstva
ter Marijo Drobne iz štorske železar-	=
ne. Med novimi predlogi za ta zbor sta	=
še Ivan Mihelin iz Opekarne Ljubečna	=
ter Rado Jonak, direktor Zavoda za	=
rehabilitacijo invalidov. Med novo	=
evidentiranimi za republiški gospo-	=
darski zbor pa so: Vida Sivka iz Škof-	E
je vasi, Srečko Rajh, direktor Elektra,	E
Adolf Sedlar, direktor Apnenika-Pe-	E
čovnik, Anton Pevec iz opekarne. Med	E
novimi možnimi kandidati za kultur-	E
no prosvetni zbor republiške skupšči-	E
ne pa so: ing. Srečko Pukl iz inštituta	E
Emajil, Drago Bradač in Jurij Jug iz	E
E*
celjske Delavske univerze. Razen teh	E
so bili na novo evidentirani še neka-	S
teri drugi tovariši, za katere pà pred-	=
lagatelji niso navedli zborov.	=
Znatno se je povečal, tudi seznam	E
evidentiranih kandidatov za oba zbo-	E
ra celjske' občinske skupščine, saj je	E
v enem tednu narasel od 100 na 150	E
predlogov.	=
-mb	=
Končno - filmsko gledališče
ODBOR ZA FILMSKO VZGOJO, KI DELA V OKVIRU
OBČINSKE ZVEZE KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZA-
CIJ,-SE ŽE NEKAJ TEDNOV PRIPRAVLJA NA OTVORI-
TEV MLADINSKEGA FILMSKEGA GLEDALIŠČA V CELJU.
VSE KAŽE, DA BO TA SVEČANI TRENUTEK 14. FEBRU-
ARJA IN TO V CAST VII. OKRAJNE KONFERENCE ZM.
Brez dvoma o pomenu filmske-
ga gledališča skoraj ni potrebno
izgubljati besed, saj je že dalj
časa v ospredju vprašanje film-
ske vzgoje mladega gledalca. Os-
novni namen te zanimive oblike
psihološkega približevanja filma
mladim je zelo jasen: gledalcu
pomagati osvojiti pojem filmske
kulture, to je zrelosti spoznava-
nja, sprejemanja in ocenjevanja
filmov. Da je to dejansko »odpr-
to vprašanje«, nam nazorno kaže
obisk mladih v celjskih kinodvo-
ranah, ko so na sporedu pomemb-
ne in kvalitetne filmske umetni-
ne. Z mladinskim/filmskim gle-
dališčem, bi imeli mladi v Metro-
polu vsako drugo nedeljo mati-
nejsko predstavo izbranega filma.
Pred začetkom predvajanja bodo
mladim gledalcem posredovali
kratek uvodni komentar, ki bo
zajemal predvsem vprašanje ide-
je, vsebine, a tudi'ostalih elemen-
tov filmske stvaritve. Spored ne
bodo sestavljali samo umetniški
dosežki. To v dovoljni meri kaže
tudi okvirni repertoar filmov, ki
bi prišli v poštev v desetih pred-
stavah. Med njimi lahko poleg
Poštne kočije, Bergmanovega Po-
uka o ljubezni, Prevarantov naj-
demo še španske solze v filmu
Mati, poslušaj mojo pesem. Tak-
šen izbor je nedvomno pravilen,
šele ob treznem primerjanju bo
gledalec lahko ločil zrno od ple-
vela. V sporedu bodo poleg fil-
mov ljubljanske in beograjske
kinoteke, tudi filmi izrednega
fonda jugoslovanskih distribucij-
skih hiš.
že pri sami pripravi na otvo-
ritev mladinskega filmskega gle*
dališča je prišlo do težav. Stara
pesem — sredstva. Ker si želj
filmsko gledališče zagotoviti vsaj
delno stalnost obiska mladih gle*
dalcev, je razpisan abonma za
dijake na srednjih šolah in za
mladino v gospodarskih organi-
zacijah. Cena abonmajev je pred-
videna od 640 do 800 din za okrog
10 predstav. Pri izbiranju intere;
sentov že pomagajo tudi aktiy1
ZM zlasti v gospodarskih organi'
zaci j ah. Če bo akcija posebno t11
uspela, bo njen pomen nedvomn0
še mnogo večji.
Posvet
kemikov
Jugoslavije
pretekli teden se je v Celju v dvo-
jni centralnega delavskega sveta v
Emajlirki sestal Plenum zveze ke-
mikov in tehnologov Jugoslavije,
prvega dne so obravnavali razvoj
kemijske industrije Slovenije. Plod-
na razprava se je razvila po izčrpnih
referatih prof. ing. Friderika Gerla
in prof. ing. Marcela Žorge. Prvi re-
ferat je zajel probleme kemijske in-
dustrije Slovenije v obdobju kemi-
zacije v Jugoslaviji in svetu, drugi
pa je obravnaval stanje kemijske
industrije v Sloveniji nasploh.
Drugega dne pa je pljenum raz-
pravljal o novem statutu Zveze ke-
mikov in tehnologov Jugoslavije ter
o mednarodni povezavi. Pogovorili
so se tudi o izdaji Almanaha kemič-
ne industrije in drugih pomembnih
vprašanjih.
Po starem v novo...
Letošnje investicije v celjskem okr
aju naj bi znašale okrog 30 milijard.
Nosilec sredstev je naša industrija,
ta pa je zastarela, nizko akumulativ-
na, z nizko individualno rentabilnost
jo. Neresnost upoštevanja človeškega
faktorja (strokovnih kadrov) je podob
na tistemu, ki po usodni pomoti sebi
zabije nož v hrbet. To potrjuje 45 mi
lijonov sredstev za štipendije (ali 0,4
odstotke vseh naložb v letu 1964) v la
nskem letu s strani gospodarskih or-
ganizacij in letošnjih 80 milijonov (0,6
odstotkov predvidenih naložb). Ta
kratkovidnost pa ni le v politiki štipe
ndiranja. temveč ima svoje kbrenine
že v slabem materialnem stanju osno
vnega šolstva itd.....
Znani so nam osnovni cilji vseh na-
ložb: z nizkimi vlaganji doseči mo-
derni razvoj ; povečati izvoz in nebla-
govni priliv deviz ter večje izkorišča-
nje prirodnih bogastev. Tem trem ci-
ljem pa moramo dodati vmesni, a od-
ločilni problem investicijske politike:
strokovni kadri! Le kdaj bodo samo-
upravni organi in vodilni kadri v go-
spodarstvu doumeli, da je ta faktor
neločljivi del celotne investicijske po-
litike!?	4
Pri vlaganjih prednjači industrija,
kar je razumljivo, saj moramo doseči
ugodnejši tehnični sestav kapitala! Ne
smemo pa pozabiti na področja, ki
pogojujejo investicijske učinke: pro-
met, gradbeništvo in drugo. Brez mo-
dernih prometnih žil pač ne smerno
pričakovati boljše kooperacije, večje
proizvodnje, večjega blagovnega pre-
livanja in še manj porast turizma.
Dodajmo pa še investicije v kmetij-
stvu, kjer po oceni ne bi smela bo-
trovati dosedanja neuspešnost vlaga-
nj, kajti vpliv kmetijstva na življenj-
ski standard in izvoz ter navsezadnje
tudi stabilizacijo je pomemben.
Osnova letošnjih naložb naj se od-
raža v energetiki (vplinjevanju, ple-
menitenju premoga) v črni in barvni
metalurgiji ter predelovalni industriji
(nosilcu večjega izvoza). Tako pred-
videva plan okrog 16 milijard inve-
sticij v industrijo (Cinkarna, Aero,
Etol, Železarna Štore, Rudnik lignita
Velenje, Tovarna emajlirane posode,
LIP Celje, LIN Nazarje, Tovarna
kartnega papirja Radeče, Pivovarna
Laško, Tovarna konfekcije in perila).
Večina teh nadaljuje lanska ali že
poprej začeta dela razširjene rekon-
strukcije. Kmetijstvu odpade 2,4 mili-
jarde, predvsem za boljšo in večjo
proizvodnjo mleka in mesa, ureditev
sadnih plantaž, obnovitev vinograd-
niških površin, obnovo hmeljišč ter
podružbljanje novih površin. Pri tem
žal promet, gradbeništvo, trgovina,
gostinstvo, turizem ter obrt nujno sto-
je še vedno ob strani s skupnimi 2,7
milijardami, čeprav vemo, da so že
sedaj zavora (in z vsakim novim vla-
ganjem v industrijo še večja), ker jih
tretiramo tretjerazredno.
Negospodarske investicije pred-
stavljajo dobro Četrtino (8,69 milijard)
planiranih investicij. Največ odpade
na stanovanjsko izgradnjo (6,4 mili-
jarde), kar pa spričo neslutenega po-
rasta cen gradbenemu materialu in
uslugam ne pomeni vzdrževanja ne-
kakšnega ravnovesja s preteklimi le-
ti — torej ne pomembnejši napredek
pri obsegu stanovanjskih površin.
Vlaganja v kulturo, socialno dejav-
nost pa so letos za 60 odstotkov nižja
od lanskoletnih in bržčas takšna po-
litika ne more imeti najboljšega od-
meva, saj še vedno odraža mačehov-
ski odnos do teh toliko pomembnih
vej vsakdanjega življenja.
Bežen pregled nam z vso ostrino
kaže dvoje: prvič, da je razdelitveni
ključ še vedno vse preveč podoben
dolgoletni izkušnji in (sedaj) že prav
zavestnemu dezin vestirán j u vzpored-
nih, a prav tako pomembnih in važ-
nih vej gospodarskih ali negospodar-
skih dejavnosti in drugič, da je pač
sredstev premalo. Oboje pa zadeva
človeški faktor, ki kljub močnim po-
udarkom subjektivnih sil obstaja v
številnih delovnih organizacijah že
dolga leta pravcati tabu.
JOŽE KLANČNIK
OBNOVLJENI PROSTORI
RESTAVRACIJE V RADECAII
V začetku tega meseca so obno-
vili lokal restavracije in hotela
Jadran na glavnem trgu v Rade-
čah. Hotel in restavracija imata
zaradi prometne lege rekorden
obisk. Dosedanji prostori sa bili
neprimerni. Obnova je bila nujno
potrebna, za današnji turizem. Óba
prostora v točilnici in drugem lo-
kalu imata tla prevlečena z umet-
no maso. Stene so obite z lesom
ali lepo prepleskane. Razsvetljava
nova in sodobna. Resnično se go-
stje prav dobro počutijo v takem
lokalu.
Občinski proračun-naš
Pred nami so razprave o občinskem proraču-
nu in ker naj bo le-ta vsklajen s potrebami ko-
mune in željami občanov ter možnostmi proiz-
vajalcev, je pogovor o potrebah in virih po-
trebne j ši kot kdaj koli.
Naše potrebe rasto in za uresni-
čitev teh so potrebna večja sredst-
va. Vsekakor pa moramo pri sestav-
ljanju programov za letošnje leto
upoštevati finančne možnosti. Cim
več bo pripomb in mnenj neposred-
nih upravljalcev, tem bolj bodo
programi ustrezali našim možno-
stim in tem bolj bodo zajeli res ti-
sto, kar je nujno.
Nehote se znajdemo v tistem kro-
gu, ki pritiska na porast osebnih
dohodkov, kajti s povišano 20 od-
stotno stopnjo proračunskega pri-
spevka iz osebnega dohodka bo celj-
ska komuna letos dobila 5,4 milijar-
de. Pri tem pa velja dogovor občin-
ske skupščine s predstavniki gospo-
darskih organizacij, da dopolnilnega
proračunskega prispevka ne bodo
več plačevali v tej obliki kot doslej.
Od teh sredstev bo občini ostalo
2,56 milijarde dinarjev. Skupaj z
občinskim prometnim davkom in
drugimi proračunskimi dohodki bo
celjska komuna razpolagala s 3,55
milijardami sredstev. To pomeni 1,5
milijarde več kot lani, toda nove
obveznosti občine (številne upravne,
družbene službe so prešle iz okraja
na občino), vzdrževanje okrajnih
cest itd. pa toliko zažira proračun,
da ne bo mogoče pokriti vseh po-
treb.
Letošnje potrebe so v povprečju
porasle za 76 odstotkov v primer-
javi z lanskimi in to ob dokai skr-
čenem, zoženem programu, ki ne
zagotavlja pokritja vseh potreb. Na
prvem mestu je vsekakor osnovno
šolstvo s predvideno proračunsko
potrošnjo 1,09 milijarde (100 odstot-
ni porast) ter komunalna dejavnost
(razsvetljava- vzdrževanje cest in
mostov ter snaga) s 446 milijoni
(147 odstotni porast). Prav tako je
dokaj več namenjeno šolstvu II.
stopnje, znanosti in kulturi, telesni
vzgoji, socialnemu in zdravstvene-
mu varstvu ter borcem in invali-
dom. Tako je za družbene službe
skupno namenjeno 1,955 milijarde
dinarjev in za komunalno dejavnost
(skupaj s sredstvi krajevnih skup-
nosti) 596 milijonov.
Nujnostne intervencije v gospo-
darstvu (regres za mleko, za avto-
busne vozovnice in sofinansiranje
tiska) 41 milijonov, za sofinansira-
nje medobčinskih zavodov 123 mili-
jonov, za družbene organizacije in
društva 100 milijonov, za državno
upravo 474 milijonov ter za različne
obveznosti (posojila, garancije, šti-
pendiranje, sofinansiranje stano-
vanjske izgradnje in proračunska
rezerva) 282 milijonov.
V celoti znašajo po osnutku pro-
računske zahteve za leto 1965 3,67
milijarde.
Tako zmanjka kar za proračun-
sko kritje okrog 117 milijonov, da
ne govorimo o nujnih investicijah v
šolstvu (1,26 milijarde) in za teles-
no kulturo (184 milijonov). Nereše-
no je vprašanje več objektov: osnov-
na šola v štorah, posebna šola, te-
lovadnic^ v Dobrni, preureditév šo-
le na Frankolovem in v Črešnjicah,
dograditev šole na Polulah, vrtec v
Vojniku in na Dolgem polju, dogra-
ditev študijske knjižnice in ljudske
knjižnice v Gaberju, dograditev
umetnega drsališča, tribune na sta-
dionu »Boris Kidrič«, športnega '»ig-
rišča I. osnovne šole, gradnja teh-
nične in ekonomske šole v Celju in
še drugi prav tako pomembni ob-
jekti.
Kako zagotoviti sredstva za vse
to, pa je zadeva nas vseh in nikakor
le občinske skupščine ali občinske
uprave. Mi vsi smo komuna in prav
od nas in naših prizadevanj je od-
visno, v kolikšni meri bodo naše
želje uresničljive.
JOŽE KLANČNIK
Sodelujmo pri podobi naše
krajevne skupnosti
Letošnji april bo zadnji rok za odlo-
čitev ali bomo imeli v tem ali onem
kraju krajevno skupnost ali ne! Ker
pa to ni le vprašanje obstoja krajev-
ne skupnosti, temveč številnih proble-
mov skupnosti določenega kraja, vam
tokrat posredujemo nekaj ugotovitev
komisije za krajevne skupnosti v
Celju.
Enotnega stališča o vlogi krajevnih
skupnosti zaenkrat še ni! In bržčas
kar drži, če trdimo, da prizadevanja
občinske skupščine in družbenopoli-
tičnih organizacij niso opravičila pri-
čakovanja, medtem ko številni pro-
blemi krajevnih skupnosti čakajo re-
šitve in to tiste, ki bi jo samoinicia-
tivni občani že opravili, če bi imele
prostejše roke. Prav samoiniciativa bo
dala življenje krajevni skupnosti m
vlogo, ki ji jo namenja ustava.
Krajevne skupnosti se lahko zgledu-
jejo po svojih predhodnikih (krajev-
nih odborih in stanovanjskih skupno-
stih). Razlika je le v toliko, da v kra-
jevni skupnosti mora biti tudi organi-
zacijsko jedro podrejeno uveljavlja-
nju neposrednega samoupravljanja
občanov o bistvenih stvareh -skupno-
sti.
Komisija meni, da je osnova dela
krajevnih skupnosti pri komunalnem
urejanju (na sedanji stopnji razvoja).
Tako naj izgradnja vodovodov, cest,
poti, kanalizacije, mostov in javne
razsvetljave, gradnja javnih naprav,
vzdrževanje otroških igrišč in zelenic
spada v upravljanje krajevne skupno-
sti. Poleg tega naj krajevne skupnosti
rešujejo vprašanje otroškega varstva
in naj bodo investitorji institucij za
pomoč družini.
Enako pomembna naloga skupnosti
je, da zagotovijo občanom obrtne in
druge usluge (niso mišljeni servisi).
Servisi prenehajo, delovati 'kot organi
skupnosti in bržčas sedaj, ko bodo
poslovali kot ostale delovne organiza-
cije, ne bi bilo napak, če bi težili k
integraciji servisov, poleg tega pa bo
skupščina' tem organizacijam morala
nuditi kakšne ugodnosti, (pavšalni ob-
račun in podobno), kajti v nasprotnem
primeru bodo te usluge preveč drage.
Zanimivo je, da se porajajo težnje
naj bo krajevna skupnost kopija orga-
nizacije občinske skupščine, toda to
onemogoča največjo možno mero sa-
moupravljanja občanov in takšna kra-
jevna skupnost ne bi ibila učinkovita,
niti ekonomična.	J. K.
Vsak dan ne romajo takšni velikani v. klavnice. Ta vol, ki ga je dopital
Jože Pirh iz Šentilja, je dal čistega izplena nad 650 kilogramov. Torej ko-
los, ki je tehtal precej čez tisoč kilogramov.
DARILA UPOKOJENIM IN NAJSTA REJŠIM SODELAVCEM
Svetlejše perspektive
Pretekli ponedeljek je bila konferenca sindikalne podružnice
hotela Evropa, na kateri so člani kolektiva razpravljali o delu v zad-
njih dveh letih, v katerih je kolektiv dosegel lepe delovne rezultate.
Seje so se poleg družbenopolitičnih delavcev udeležili tudi upokojeni
člani kolektiva.
Razmere v tercialnih panogah naše-
ga gospodarstva v preteklih letih nisio
bile rožnate. Zaradi majhnih osebnih
dohodkov je bila v teh panogah do-
kajšnja fluktuacija delovne siile. Zara-
di neurejenih tržnih razmer in pogo-
jev, ki so onemogočili širši razvoj go-
stinstva na našem področju, so bili
delovni kolektivi v gostinstvu v po-
drejenem položaju. Kljub temu je de-
lovni kolektiv hotela Evropa v minu-
lih letih dosegel lepe uspehe, ki se
odražajo danes v ustvarjenem prome-
tu in osebnih dohodkih zaposlenih. V
tem času je kolektiv z velikim delom
lastnih sredstev uspel rekonstruirati
nekdanje prostore kavarne v moder-
no opremljen sodoben lokal. Poleg go-
stinskih uslug, ki so glede na fizičen
obseg ustvarjenih sredstev skoraj en-
krat višji od prometa pred dvema le-
toma, je kolektiv dosegel tudi lepe
uspehe s hotelskimi uslugami, pred-
vsem v uslugah inozemskim turistom.
Letos je kolektiv organiziral za svo-
je člane seminarje za izpopolnitev
znanja italijanščine, angleščine in
nemščine ter jim s tem omogočil, da
lahko še uspešneje zadovoljijo tudi
inozemskega gosta.
Po razpravi in skrbno pripravljenem
referatu predsednika sindikalne po-
družnice, tovariša Bremca je direktor
hotela v imenu kolektiva izročil darila
vsem upokojencem, nekdanjim sode-
lavcem in najstarejšim članom kolek-
tiva.	'	-ez
Titanov obrat v Ljubnem
Z RAZUMEVANJEM TUJEGA PODJETJA SO V MOZIRSKI OBČINI DEL-
NO REŠILI PROBLEM ODVIŠNE DELOVNE SILE
V mozirski občini je problem zapo-
slitve odvisne delovne sile še vedno
zelo per^č. Še posebej velja ¡to za žen-
sk° delovno silo. Domača industrija
ne more zaposliti vso razpoložljivo
üülovno silo, zato ni nič čudno, če se
Jih precej vozi vsak dan z avtobusi
^ delo v LITOSTROJ v Ljubljano in
1TAN Kamnik. Občinska skupščina
ostali odgovorni činitelji v občini
S1 niočno prizadevajo, da bi rešili ta
Problem. Skušali so pridobiti tudi več-
jü Podjetja izven občine, da bi odprla
lu svoje obrate,
veliko razumevanje je pokazala to-
arna kovinskih izdelkov in livarna
Ä1 iT AN« v Kamniku. Le-ta je z novim
odprla v Ljubnem ob Savinji
°j obrat. Veliko razumevanje je po-
j ^ tud¿ kolektiv LIN Nazarje, ki
У ^ za obrat na razpolago prostore
svojem prejšnjem obratu, v katerem
® tekla proizvodnja lesne industrije
in Je bil zaradi koncentracije proiz-
anje lesne .industrije v Nazarju z
novjm letom ukinjen.
brat v Ljubnem ob Savinji je pre-
: . del ¡proizvodnje matičnega pod-
tekf >>TITAN<< v Kamniku. V njem bo
le a montaža ključavnic obešank, po-
v3.tega pa bodo tudi lakirali pokro-
tu m 01"ove teh proizvodov. V obra-
У Je zaenkrat zaposlenih 86 delavcev,
še t Vnem le Pečena delovna sila in
to pretežno ženska. V poznejši fa-
se bo proizvodnja še razširila, števi-
lo zaposlenih pa povečalo na blizu
300. Nov obrat predstavlja tudi zaro-
dek kovinske industrije v mozirski
komuni.
Z ustanovitvijo obrata je vsaj del-
no rešen problem zaposlitve razpolož-
ljive delovne sile v tem predelu mo-
zirske komune; znatno število delav-
cev, ki so se sedaj vozili na delo v
Kamnik, pa je dobilo zaposlitev bliže
doma.	-er
IZVOZ 196-t — PRESEŽEN
Po zadnjih,najnovejših ocenah bo
plan izvoza gospodarskih organiza-
cij celjskega okraja dokaj presežen,
kar je vsekakor izredno pomembna
postavka in razveseljivo ob uvaja-
nju delitve deviznih ^redstev po
ustvarjenem izvozu.
Toda pred časom stanje izvoza ni
izgledalo tako rožnato, zato je raz-
merje med predvidevanji nekaterih
podjetij za izvoz vnovem 1965. letu
nižje od doseženega izvoza letos. In
tako bi porast izvoza v prihodnjem
letu bil samo 8 odstotni, medtem
ko družbeni plan SRS predvideva
za industrijo 15 odstotno povečanje.
Na zadnji razširjeni seji odbora
za zunanjo trgovino pri gospodarski
zbornici v Celju so se dogovorili, da
bodo čim prej spremenili plan izvo-
za za 1965. leto tako, da bo temeljil
na letošnjih doseganjih.
POŠILJKA ZA ALŽIR
Tovarna čevljarskih in usnjar-
skih strojev Kostroj iz Konjic je
pred nedavnim poslala v Alžir zad-
njo pošiljko 180 ton opreme z^ to-
varno usnja, ki jo gradijo naša
podjetja. Meseca aprila bodo v
Alžir odpotovali tudi strokovnjaki
iz ' podjetja, ki bodo montirali
stroje. Strokovnjaki bodo v Alžiru
ostali skoraj leto dni. Tovarna je
doslej v Alžir poslala za približno
400 tisoč dolarjev vrednosli us-
njarskih strojev in ostale opreme.
ŽALEC
Častitljiva leta griške šole
NA KVADRATNEM METRU
Žalska občina sodi kljub razvito-
sti med slabo razvite v šolstvu, saj
večina zgradb ne ustreza niti sani-
tarnim, niti pedagoškim predpisom.
Nova šola v Libojah in nekaj naj-
nujnejših preureditev šolskih zgradb
pač ne pričajo o bistvenem napred-
ku. Med najčastitljivejše šole spada
osnovna šola v Grižah (letnica roj-
stva 1838!), ki je že zdavnaj pretes-
na za najmlajše, ki jih združuje v
svojem okrilju. Zato ji je priskočila
na pomoč bivša trgovina s cement-
nimi tli s podolitno prevleko, za pr-
ve razrede pa bivša gostilna z di-
rektnim vhodom v učilnico. Sanitar-
ni prostori pa so skupni na stari
šoli, ki je oddaljena dobrih 150 met-
rov.
In če sumiramo: učilnice v vseh
treh zgfcadbah (šoli, bivši trgovini
in bivši gostilni) so temne in mrzle,
poleg tega pa eni učilnici grozi, da
se otroci ob večji sproščenosti pre-
sele za nadstropje nižje (skozi
strop!), še podatek: 400 otrokom so
na razpolago stranišče brez vode ter
v celoti tri vodovodne pipe.
Torej, nad 400 otrok v učnih pro-
storih s skupno površino 437 kvad-
ratnih metrov! Telovadnica ostaja
neizpolnjena sanja številnih genera-
cij — nadomešča jo učilnica. V njej
so klopi in telovadno orodje — pro-
storno razkošje.
_ Toda učilnice niso zgolj učilnice,
so obenem kabineti, slačilnice in
garderobe. Će bi otroci puščali obu-
tev na hodniku, bi jim v zimskem
času pač zmrznila!
Delavnica za tehnični pouk (v biv-
ši trgovini) je tako temna, da je ni
mogoče redno uporabljati. Zbornica,
ki služi 18 učiteljem za šolsko delo,
priprave, seje, je obenem pisarna
in shramba za učila.
In učni ter vzgojni uspehi v teh
prostorih? Pravilno je, da na prvo
mesto postavimo zdravstveno ogro-
ženost šoloobveznih otrok! številni
otròci so potrebni dodatne pomoči
pri pouku, toplega obroka hrane
ali celodnevnega bivanja v šoli.
Okrog 180 učencev prihaja iz po
uro in še dlje oddaljenih domov. In
če smo dosledni, ugotovimo, da ima-
jo otroci višjih razredov recimo 60
urni tednik, medtem ko se odrasli
borimo za 42-urni tednik!
Griška šola združuje precej otrok,
ki so socialno ogroženi (obojestran-
ska zaposlitev staršev, veliko števi-
lo otrok v družini, bolezni in alko-
holizem). In šola je dolžna, da jim
pomaga. Toda, kako v teh pogojih?
Ali jim lahko postane drugi dom?
Pri tem pa puščamo vnemar obvez-
no šolsko dejavnost učencev: krož-
ki, tekmovanja, prireditve itd ...
Grižani so pripravljeni pomagati,
toda sami tega ne zmorejo. Ali jim
bomo priskočili na pomoč in to
čimprej!?
-an
Še vedno čila in zdrava Nežka Kreča
iz Celja je pred dnevi slavila 80-letni-
co svojega življenja. Jubilantki, ki je
zvesta bralka tudi našega lista — še
veliko zdravih let!
Odpraviti
nesorazmerja
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	razpravi so komunisti naglasili
predvsem, da bo odpraviti nesklad-
nosti med razvojem družbenih
služb in gospodarstva, kar narekuje
tudi velik porast zaposlenih — od
2500 pred osmimi leta na 4500, ko-
likor jih je v občini danes. Vlaganja
v razvoj družbenih služb so bila v
podrejenem položaju. Tako na pri-
mer niso v povojnem času na novo
zgradili niti ene šole, kljub temu,
da odpade sedaj že na en razred
53 učencev. Podobno je z otroškim
varstvom in zdravstvom. Število za-
poslenih žena se je povečalo na 1500,
zmogljivost varstvenih ustanov pa
se je povečala v tem času komaj
za dvajset otrok. Pri tem je zanimi-
vo še dejstvo, da je pred osmimi
leti prišel na 630 zaposlenih eden
zdravnik, sedaj pa komaj na 900 za-
poslenih. Podobno kot družbene
službe, zaostajajo v razvoju tudi
obrt gostinstvo, turizem in trgovi-
na. V razpravi so delegati posvetili
pozornost prav tem problemom, ka-
terih rešitev je za nadaljnji razvoj
občine nujna.
že v referatu sekretarja občinske-
ga komiteja ZKS Franca Sabliča in
nato še v razpravi je bilo kritično
ocenjeno kadrovanje v Zvezi komu-
nistov. Iz referata je bilo razvidno,
da je bilo v času med dvema kon-
ferencama nanovo sprejetih komaj
47 članov. Tako na primer niso v
tem obdobju sprejeli niti enega čla-
na v osnovni organizaciji Kostroja,
v kmetijski zadrugi in na terenu
Zreč. Pri tem je nerazumljiva ne-
usklajenost med uspehi v gospodar-
skem razvoju, spremembami v
strukturi prebivalstva, pozitivnimi
premiki v utrjevanju samoupravlja-
nja na eni strani in tako majhnim
številom novih članov na drugi stra-
ni.
Delegati so v razpravi obravnava-
li tudi razmere, ki vplivajo na pro-
izvodne uspehe, kot so slabo dobav-
ljanje reprodukcijskih materialov,
pomanjkanje strokovnih kadrov, saj
imajo v gospodarstvu le enega di-
plomiranega ekonomista in pravni-
ka, ter uspehe industrije, ki so jih
dosegli s smotrno investicijsko poli-
tiko, usmerjeno bolj v opremo kot v
novogradnje. Proizvodne zmogljivo-
sti pri tem še vedno niso izkorišče-
ne, če upoštevamo še možnosti dru-
ge in tretje izmene. Neizkoriščene
rezerve nakazujejo predvsem dejst-
vo, da so na primer v tovarni kova-
nega orodja v Zrečah v enem letu
povečali proizvodnjo za 34 odstot-
kov. Če k temu dodamo, da je veči-
na delovnih organizacij brez potreb-
nega strokovnega kadra, so te re-
zerve še bolj očitne.
V	razpravi je sodelovalo veliko
število delegatov. Sekretar okrajne-
ga komiteja ZKS Andrej Marine je
v svojem prispevku k razpravi ugod-
no ocenil delo konference. Poudaril
je, da kritične razprave ne smejo
užaliti komunistov, temveč jim mo-
rajo dati še večjo vspodbudo za
boljše delo. Ko je govoril o kmetij-
stvu, je poudaril, da stojijo pred
komunisti težavne naloge prav ob
vključevanju v organizirano proiz-
vodnjo zasebne proizvodnje, pred-
vsem v živinoreji. Tovariš Marine
je na konferenci spregovoril še o ve-
likem pomenu VIII. kongresa ZKJ
in o izpolnjevanju njegovih smer-
nic.
J. Sever
PRED KONFERENCO OK ZMS
ŽE V PRIPRAVAH
ZEJELI ŠIROK KROG
MLADIH j
Pred dnevi je sekretariat okraj-
nega komiteja Zveze mladine v Celju
priredil tiskovno konferenco, ki jo
je vodil predsednik komiteja Stane
Seničar. Na konferenci so novinarje
seznanili s pripravami za okrajno
konferenco ZM, ki bo 13. in 14. fe-
bruarja letos.
»Na sami konferenci ne bo osred-
nje teme,-« je med drugim dejal to-
variš Seničar, «-temveč želimo obde-
lati aktivnost mladih na vseh pod-
ročjih dela«.
Za vse delegate, večje aktive, kra-
jevne in občinske komiteje, so pri-
pravili /vsebinsko bogate materiale, ki
bi naj po mnenju komiteja bili vodilo
razprav. Pripravljeni materiali ob-
segajo tri skrbno pripravljena po-
glavja, v katerih analitično ocenju-
jejo mlade v gospodarstvu, v komuni
in v izobraževalnih procesih.
»Do zadnjega dne pred konferenco
bi se naj po aktivih vodile razprave
po teh materialih. Te razprave bi naj
služile zato, da bi delegati prišli na
konferenco s čim širšimi mnenji in
vidiki,« je zaključil tovariš Seničar.
-ez
BESEDA OBČANOV
!?!
V hribovski vasici, ki je oddalje-
na dol»re pol ure hoda iz Šempetra
ali Žalca, je ob novoletnih prazni-
kih zbolel moj oče. Bil je potreben
zdravniške pomoči. Kot sin sem naj-
prej odšel v Šempeter k dr. Korenu
ter ga prosil, naj obišče bolnega
očeta. Storil sem to kar trikrat, toda
vse zaman. Zatem sem se obrnil po
pomoč še v Žalec. A nisem imel sre-
če. Dr. Fišer in dr. Kosewic sta obisk
odklonila z besedami, da v hribe ne
gresta. Bolnik — torej oče — pa je
čakal na pomoč iz dneva v dan in
si je neizmerno želel. Vidno je huj-
šal, oslabel in s hropečim glasom po
nekajdnevnem čakanju dejal: »Te
zdravnike bi bilo treba postreliti!«
Še danes mi^ni jasno, zakaj so
zdravniki odklonili obisk — ali so
bili krivi novoletni prazniki ali sla-
bo vreme — vendar pa trdim, da
to ne bi smelo zadržati zdravnika,
če ga bolnik prosi pomoči.
Domačih zdravnikov torej nisem
mogel dobiti, da bi prišli na dom
in ko sem izvedel za zdravnika
dr. Fijavža iz Velenja, sem se na-
potil še k njemu. Ne slabo vreme
in ne oddaljenost ga nista ovirala
— izpolnil je očetovo željo, prišel
in mu olajšal bolečine. Toda oče je
imel pljučnico in ker se je zdrav-
ljenje začelo prepozno, je umrl.
Iz vsega tega lahko kot prizade-
ti povem le to, da smo ljudje v hri-
bih še dandanes pri nekaterih lju-
deh manj vredni in v bolezni pre-
puščeni sami sebi.
Martin Štorman
Šempeter ?
IN NJEN ODMEV
Razgovor pred konferenco
V soboto bodo delegati osnovnih
organizacij ZKS občine Žalec raz-
pravljali na občinski konferenci o
vlogi in delu članov Zveze komuni-
stov v pokongresnem obdobju. Za-
to smo obiskali sekretarja občin-
skega komiteja Jožeta Cerjaka, ki
nam je povedal nekaj misli o tej
dejavnosti o pripravah za V. kon-
gres ZK Slovenije.
ф V pripravah za osmi kongres
ZKJ smo ugotavljali številne napa-
ke in izvore slabosti ter nakazova-
li. kako bi te družbene hibe odpra-
vili. Sedaj, po kongrfsu, pa je na-
ša naloga, da sprejeta stališča
uresničujemo.
# Xa konferencah osnovnih or-
ganizacije so bežno pregledali naj-
osnovnejše probleme. Razumljivo
je. da vsakega zase niso mogli te-
meljito proučiti, prav zato pa je
sedaj treba napraviti program dela
in razdeliti ugotovljene probleme
skupinam komunistov, da posa-
mezne zadeve in gradivo VIII.
kongresa preštudirajo v določenem
času.	V	\
9 Takšni vnaprej pripravljeni
sestanki bodo lahko plodni in spre-
jeti sklepi bodo konkretni.
® Sklepi morajo točno defeni-
1 ¿iti, kje se bodo komunisti zavze-
mali za sprejeta stališča, bodisi v
samoupravnih organih, v sindikal-
nih organizacijah, na sestankih de-
lovnih kolektivov in v specifičnih
primerih, na sestankih Zveze mla-
dine* ali drugih organizacijah in
društvih (SZDL) ali na zborih vo-
livcev. Le na ta način bo naše de-
lo postalo načrtno. Komunisti mo-
rajo delovati v množicah in se ne
smejo zapirati sami vase. Sprejeti
in zavzemati se morajo za tista
številna, za ljudi pomembna vpra-
šanja. ki so, a ljudje o njih molči-
jo. Le s prakso javnosti in reševa-
njem problemov z resničnim poz-
navanjem le-teh bo možno odprav-
ljati številne napake in preočitna
nasprotja, ki se porajajo v vsako-
dnevnem življenju in nasprotujejo
postavljenim stališčem VIII. kon-
gresa.	J. Klančnik
Premalo mladine
Pred dnevi so v Mozirju člani ob-
činskega komiteja ZM med drugim
razpravljali tudi o evidentiranju
kandidatov za prihodnje volitve. Po-
leg članov komiteja sta se seje ude-
ležila predsednik občinskega odbora
SZDL Mozirje tov. Cop in sekretar
okrajnega komiteja ZM Celje Hu-
bert Herčeg.
Med razpravo o evidentiranju kan-
didatov iz vrst mladih ljudi je bilo
ugotovljeno, da je mladina slabo za-
stopana v vodstvih družbeno politič-
nih organizacij, tako je na primer
malo mladih ljudi v krajevnih od-
borih SZDL, v sindikatu, samo-
upravnih organih in drugih organi-
zacijah. Med razpravo je mladinec
v Nazarju poudaril, da mladinska
organizacija prepozno pričenja s
pripravami za volitve, šele takrat,
ko imajo druge organizacije že
pripravljene kandidate. Zanimiva
je bila ugotovitev, da na nekaterih
območjih družbeno-politične organi-
zacije posvečajo premalo skrb kan-
didatom in se zato dogaja, da kandi-
dirajo ljudi, ki s svojim dosedanjim
delom ne nudijo nobenega jamstva
za uspešno delo v organih uprav-
ljanja, oziroma da se taki ljudje sa-
mo fižično udeležujejo razprav v teh
organih.
s. j.
TRI VLECNICE
V Mozirju in Gornjem gradu sta
te dni pričeli obratovati dve novi
smučarski vlečnici, medtem ko bo
tretja v Ljubnem ob Savinji pričela
obratovati še konec tega tedna. Vleč-
nice so dolge 300 metrov in jih je
nabavila občinska skupščina iz Av-
strije. Vlečnice so postavljene ob
najbolj ugodnih smučiščih, že prve
dni obratovanja so "privabile števil-
ne smučarje iz bližnje in daljnje
okolice, zlasti pa mladino.
Nove smučarske vlečnice pomeni-
jo veliko pridobitev za razvoj smu-
čarskega športa in zimskega turiz-
ma v Zgornji Savinjski dolini.
.-er
ROJSTVA - POROKE - SMRTI
Rodili so se: 1 deček in 2 deklici.
Poročili so se: Martin Goršek — delavec iz
Lažišč in Frančiška Žveplan — poljedelka
iz La/.išč; Alojz Pertinač — rudar iz Olešč
in Frančiška Ocepek — pbljedelka iz Male
Breze; Viktor Gorišek — kmetovalec iz Re-
čice in Jožefa Pertinač — poljedelka iz
Olešč; Aleksander Vodišek — mesar iz Laške-
ga in Herta Cepuš — delavka iz Debra; Silvo
Javornik — rudar iz Harja in Hedvika Vo-
dišek — delavka iz Harja;
Umrli so: Anton Požin — preužitkar iz
Sela nad Laškim (70); Franc Frece — Breze
nad Laškim, otrok; Jože Horjak — krojaç iz
Brez nad Laškim (53);
DOSLEJ PRVI
Občinska skupščina Žalec je spre-
jela soustanoviteljstvo za Celjski
tednik. Obenem je poravnala ves de-
lež obveznosti za kritje negativne
razlike iz preteklih leti
MOZIRJE
v mozirski občini osem krajevnih skupnosti
Pred pomembnimi nalogami
Že sredi lanskega leta so se volivci
mozirske občine na zborih volivcev
odločili za osem krajevnih skupno-
sti in to za Mozirje, Nazarje, Šmart-
no ob Dreti, Gornji grad, Rečico ob
Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče in
Solčavo. Odločili so se za taka ob-
močja, ki tvorijo geografsko, urba-
nistično in gospodarsko celoto. Ini-
ciativni odbori, ki so bili izvoljeni
lani, so imeli nalogo, da pripravijo
predloge statutov krajevnih skupno-
sti. Ob pomoči občinske komisije
za statute krajevnih skupnosti in
ob podpori ter sodelovanju vodstev
krajevnih družbenopolitičnih orga-
nizacij so svojo nologo dobro opra-
vili.
Pred kratkim so bili na območjp
mozirske občine zbori volivcev, na
katerih so razpravljali o osnutkih
in sprejemu statutov ter izvolitvi
svetov krajevnih skupnosti. Najbolj
živahna razprava je bila o tistih
poglavjih statutov, ki govorijo o de-
lovnem področju krajevnih skup-
nosti in njihovem financiranju. Ugo-
tovili so, da bodo imele krajevne
skupnosti zelo široko področje dela,
težave bodo s financiranjem. Svoje
naloge bodo opravljale s sredstvi,
ki jih bo dala občina, sredstvi de-
lovnih in drugih organizacij ter
sredstvi občanov. Poudarili so, da
bo treba tudi v prihodnje posvetiti
vso pozornost zbiranju sredstev od
občanov, ker so le-ti tudi doslej po-
kazali veliko pripravljenost za reše-
vanje krajevnih pa tudi občinskih
problemov.
V razpravi so volivci nakazali tudi
vrsto nalog, ki čakajo nove krajev-
ne skupnosti in njihove organe v
prihodnjem obdobju. Te naloge so
predvsem s področja komunalne
dejavnosti, otroškega varstva, šol-
stva, skratka s področij, ki najbolj
zadevajo neposredno zadovoljeva-
nje potreb družin in gospodinjstev
kakor tudi razvoj naselij. Volivci so
predlagane statute sprejeli z neka-
terimi dopolnitvami. Statute krajev-
nih skupnosti bo še ta mesec potr-
dila tudi občinska skupščina.
No zborih volivcev so izvolili tudi
vseh osem svetov krajevnih skup-
nosti. V njé so skušali ^zbrati naj-
bolj delavne in prizadevne občane
to je take, od katerih pričakujejo
največ uspehov.	-er
LAŠKO
Aktivno društvo
Zadnje dni decembra so na de-
lovni konferenci »Svobode« Radeče
podrobneje obravnavali tudi delov-
ni program za letošnje leto. Tako
bodo lotos uprizorili med drugim
tudi komedijo Zakonski vrtiljak,
ob stoletnici rojstva srbskega knji-
ževnika Nušića njegovo dramsko
delo Pokojnik, zatem Gobčevo spe-
voigro Planinska roža in mladin-
sko igro Žaromila. Poleg tega bodo
v poletnem času na prostem upri-
zorili po priredbi profesorja Jane-
za Pešca Desetega brata.
Iz poročila predsednika društva
je bilo razvidno, da bi bil že tako
bogat delovni program še pestrejši,
če bi občinska zveza Svobod v La-
škem izdatneje materialno podpi-
rala društvo. Celotni proračun
sredstev za letos znaša skóraj mi-
lijon dinarjev. f
S. Skočir
Bogat delovni program
Mladinski aktiv v Kapelah je za
letošnje leto sprejel veliko nalogo.
Tako je v -deloven program
vključil tudi prositovoljno delo
mladincev pri urejevanju javne
razsvetljave, ureditev knjižnice, ki
jo v Kapelah občani že dolgo
pogrešajo in pa ureditev igrišča.
ki bi ga poleg mladincev uporab-
ljali tudi učenci osnovne šole.
Pred nedavnim so mladinci lepo
uredili svoje klubske prostore, jih
prebelili in opremili. Za poživitev
kulturno zabavnega življenja bodo
ob sobotnih večerih organizirali
mladinske plese.	D. V,
V ZNAMENJU DOHITEVANJA
POGLAVITNA NALOGA SEDEMLETNEGA NACRTA RAZVOJA ŠOLSTVA DRUGE STOPNJE JE UREDITEV
~~	~~	FINANCIRANJA OSNOVNE DEJAVNOSTI IN INVESTICIJ.
Sedemletni razvojni program, ki ga
je prejšnji teden obravnaval svet za
šolstvo celjske občinske skupščine ob
odsotnosti ravnateljev posameznih
šol, Је °draz prizadevanj, da bi šol-
stvo dobilo tisto družbeno veljavo, ki
mu gre. Družba je namreč dolžna skr-
beti za nadaljnje izobraževanje mla-
dine v skladu z vedno novimi zahte-
vami sodobne proizvodnje. Kakor ka-
žejo podatki in kakor znano, je drugo-
stopenjsko šolstvo v okraju slabo raz-
vito tako po opremljenosti zgradb ka-
kor zmogljivosti učilnic, saj lahko te
sprejmejo komaj 40 odstotkov absol-
ventov osnovnih šol. S tem, da bi do
1970. leta uredili financiranje, bi šole
izpolnile:
#	reformne in verifikacijske zah-
teve,
#	povečale zmogljivosti,
#	skrbele za potrebne učne moči
itd.
V tem smislu bi se število srednjih
in poklicnih šol do 1970. leta v okraju
povečalo od 22 na 23, učilnic od 51 na
73, oddellkov od 231 na 313, učencev
od 5.797 na 8.401.
Predvidevanja posameznih zavodov
za potrebna sredstva do leta 1970 so
dokaj subjektivna. Da bi mogli dobiti
enotno sliko, se je zavod za prosvetno
pedagoško službo, ki je izdelal končni
osnutek programa, odločil za enoten
način predvidevanj izdatkov za os-
novno dejavnost. Po njegovem mne-
nju je najustreznejši pokazatelj vsota
izdatkov na dijaka. -Seveda so ti iz-
datki minimalni, isaj so z njimi šole v
lanskem šolskem letu komaj zadostile
osnovnim zahtevam učno vzgojnega
dela. Glede na ostale činitelje, kot so
reaLno naraščanje osebnih Ln material-
nih izdatkov, naraščanje cen, večji
izdatki zaradi reformiranega pouka
itd., naj bi v prihodnjih letih predvi-
deli porast skupnih izdatkov na učen-
ca za 12 odstotkov letno.
V zvezi z investicijami predvideva
razvojni načrt večja sredstva za nor-
malizacijo sedanjih razmer. Te so
namreč zelo kritične. Če upoštevamo,
da kriteriji za strokovne šole ne bodo
manjši kot za gimnazije, tedaj praktič-
no nobena srednja šola v okraju nima
takšnih materialnih pogojev, da bi iz-
polnila verifikacijske zahteve. Pri in-
vesticijah bo vsekakor največja teža-
va v tem, ker bo v najkrajšem času
nadomestiti vse tisto, kar v preteklih
letih ni uspelo. Sredstva bodo morala
večletno enakomerno dotekati, da bi
jih ob smotrnem programiranju lahko
uporabljali za vnaprej določene na-
mene.
Šola
in očetjej
Naj ti potožim, prijatelj, ka
ke muke sem mučil. Se ti po-1
stavi naš četrtošolček medí
vrata: »Očka, nalogo imava.j'
Spis: Jesen. Saj mi boš napi-
sal, očka, kajne?«
Kakor v samoobrambi sem
se skušal izogniti, saj veš, da
so me spisi žulili že moje dni
ko kamen v čevlju, pa sem se
postavil: »Ti boš napisal, oč-
ka bo pa kvečjemu kaj popra-
vil.«
»Če pa nič ne vem.«
»Ti bom dal, ne vem. Zakaj
pa hodiš v šolo! Tovarišica
vam je gotovo malo nakazala,
o čem pišite, recimo: jesen
doma, v gozdu... Kaj je rek-
la?«
»Rekla je: dve strani!«
»Pa bova spravila skupaj dve
strani?«
»Bom pa zelo na široko pi-
sal.«
»Bravo, sin novator!« bi
kmalu naglas vzkliknil od
olajšanja. Potem sva zložila
nekaj stavkov s področja lan-
ske jeseni s povodnijo vred.
Moja nada jih je napisala le-
po na široko čez dve strani.
Danes me je presenetila: »Oč-
ka, »Jesen« smo prepisali za
šolsko nalogo.«
Zdaj čakava na oceno ko-
operacijskega duševnega pro-
izvoda.
Takle spis, še zmenim se
ne. Moj je mene vse drugače
nabodel: »Tovarišica za teh-
nični pouk je naročila, naj na-
redimo predpasnik.«
»Kak predpasnik?«
»Kaj pa jaz vem! Predpas-
nik pač«.
»Sin, predpasnik in pred-
pasnik je razlika ko ti in jaz.
Tak kot onile moj pri umival-
niku? Polkrožen, srčast, dolg,
kratek? Je tovarišica povedala
mere, nacrtala kroj? Tak kot
ga ima Metkina punčko? Ta-
ko je rekla«.
»Rekla je — jutri oddajte:«
Zvečer smo se v kooperaciji
s staro mamo — mame na ne-
srečo ni bilo doma, česar ji ne
o/prostim — lotili predpasni-
ka. žrtvovali smo blago za
Metkine domače hlače, ukro-
jili polkrožno obliko, stara
mama je upognila rob in pre-
dala predmet v nadaljnji po-
stopek krojaču. Krojaček uba-
da v rob pa spćt v prst, rob,
prst, da poteče kri in solza.
Robi, robi... Pomagam po
svojih močeh še sam s krva-
vimi prsti in z dušanjem nad
novo šolo. Stara mama ni
smela dalje, ker bi nam tova-
rišica prišla na sled. V poznih
nočnih urah je bil predpasnik
zlikan. Danes je učenec teh-
ničnega pouka ročni izdelek
oddal; jaz pa zdaj čakam na
naslednje kooperacijsko sode-
lovanje.	Dor Grahor
LETOŠNJA KONCERTNA SEZONA OBETA
bogat program
KLJUB SKRBNIM PRIPRAVAM LETOŠNJA KONCERTNA SEZONA
V PRVEM DELU NI IZPOLNJLA P IRCAKOVANJ.
Od napovedanih koncertantov sta
odpovedala komorni orkester iz Ne-
aplja in čelist Vladimir Orlov. Celj-
ska koncertna poslovalnica je izpad
nadomestila s Slovenskim oktetom
in klaviristom Acijem Bertoncljem.
Ljubljanska koncertna direkcija je
ponudila letos nove aranžmaje ter
zagotovila, da bodo naslednji termi-
ni zanesljivo izvedeni.
Poleg tretjega abonmajskega kon-
certa, ki je bil 20. t. m., bo za četrti
abonmajski koncert 17. februarja
pel tenorist Anton Dermota. Na pro-
gramu bo ciklus Schubertovih pes-
mi Zimsko potovanje. Pevca bo na
klavirju spremljala njegova sopro-
ga Hilda Dermota, ki je že lani nav-
dušila celjsko občinstvo.
Lani napovedani in odpovedani
znameniti solisti palače Pitti iz Fi-
renc bodo letos vendarle prišli, in si-
cer 24. februarja. Pester program bo
izvajalo pet odličnih solistov. Na
šestem abonmajskem koncertu bo
24. marca nastopil v Celju violinist
Igor Ozim ob klavirski spremljavi
Marjana Lipovška. Ker si je Du-
bravka Tomšič poškodovala roko,
bo njen koncert predvidoma šele
7. aprila.
Letošnjo koncertno sezono bodo
zaključili gostje iz Miinchna — An-
sambel za zgodnjo glasbo, ki bo na-
stopil 21. aprila.	-V
Ko naštevamo glasbene priredit--
ve, je omeniti še tretji koncert za
mladino klavirskega dua Igorja De-
kleve in Gite Mally ter sopranistke
Zlate Ognjanovič. V načrtu so še
koncerti gimnazijskega zbora, glas-
bene šole, republiška revija mladin-
skih zborov kakor mladinski pevski
festival (od 4. do 6. junija), za ka-
terega Vlada že sedaj širom po drža-
vi veliko zanimanje.
Načrt, vreden mnogo večjega sre-
dišča kot je Celje, je izvedljiv, ker
so pogoji izredno ugodni: dobro, di-
sciplinirano občinstvo in izvrstna
dvorana, o čemer domači in tuji
umetniki radi pripovedujejo. Ob
tem pa je seveda važna tudi finanč-
na plat, saj stanejo nekateri koncer-
ti 400 tisoč dinarjev in več. Celjska
občinska skupščina je koncerte pod-
prla z izdatno dotacijo, nekaj sred-
stev pa bo prispeval tudi republiški
sklad za pospeševanje kulturnih de-
javnosti.
E. K.
LIST IZ CELJSKEGA MUZEJA
»Pesnik Vcrgil y košari«
MESTNI MUZEJ V CELJU JE MUZEJ KOMPLEKSNEGA ZNAČAJA, SAJ
ZBIRA, HRANI, PROUČUJE IN RAZSTAVLJA GRADIVO IZ ARHEOLOŠKEGA
(PRAZGODOVINA IN ANTIKA), UMETNOSTNO IN KULTURNO ZGODOVINSKE-
GA, ETNOGRAFSKEGA TER ETNOLOŠKEGA PODROČJA.
V LETU 1964 JE BIL V OKVIRU MUZEJSKE DEJAVNOSTI GLAVNI PO-
UDAREK NA UREJEVANJU DEPONIRANEGA MUZEJSKEGA GRADIVA. TAKO
SO IZ CELOTE, POLEG ARHEOLOŠKIH, NASTALI UMETNOSTNO ZGODOVIN-
SKI ODDELEK Z ZBIRKO SLIK, PLASTIKE IN GRAFIKE, KULTURNO ZGO-
DOVINSKI ODDELEK (STEKLO PORCELAN, POHIŠTVO. KERAMIKA, CIN, TEK-
STIL, ŽELEZO, URE ITD.) Z ZBIRKO OROŽJA IN ZBIRKO LISTIN; ETNO-
GRAFSKO ETNOLOŠKI ODDELEK Z ZBIRKO ETNOGRAFSKIH PREDMETOV
POKRAJINSKEGA ZNAČAJA, ZBIRKO PREDMETOV IZ AZIJE IN JUŽNE AME-
RIKE TER IZVENEVROPSKO ZBIRKO ALME KARLINOVE.
KER JE VELIKA VECINA GRADIVA ZAENKRAT JAVNOSTI šE NEDO-
STOPNA, SMO SE ODLOČILI, DA BOMO POSTOPOMA OBJAVLJALI ZANIMI-
VOSTI IN INFORMATIVNE PODATKE ZA POSAMEZNE ODDELKE OZIROMA
ZBIRKE. ISTOČASNO BOMO JAVNOST OBVEŠČALI O OBČASNIH IN STALNIH
RAZSTAVAH TER VSEM OSTALEM, KAR BO PRIREJENO V CELJSKEM MU-
ZEJU PO PROGRAMU ZA LETO 1965.
List »Pesnik Vergil v košari«, ki ga ob-
javljamo danes (iz zbirke stare grafike),
je odtis z bakrene plošče, ki jo je nare-
dil leta 1525 najpomembnejši holandski
slikar in grafik v 16. stoletju — Lucas
vai Leyden.
Leydnov grafični opus obsega 174 gra-
fik, ki so polne resničnosti, dobrote in
humorja in tehnično odlično izdelane.
Vsebinsko gre prioiistu »Pesnik Vegil.
v košari« za srednjeveško zgodbo Alberta
Eypa, v kateri pravi, da je neka lepotica
povabila k sebi pesnika Vergila. Zvečer je
Vergil nestrpno čakal pod oknom njene-
ga stanovanja — skrivnostno mu je spu-
stila košaro, da bi ga potegnila, ne da
bi kdo videl, v prvo nadstropje. Ko je
bila košara s pesnikom na sredi poti, se
je premislila in ubogi Vergil je moral
obviseti v košari ob steni vso noč. Zju-
traj so prišli na trg mežčani — komen-
tirali- in zasmehovali so prevaranega pes-
nika.
Vergil pa je imel po Eypovi zgodbi v
sebi magično moč, in maščevanje nad
zapeljivko je bilo strašno.
Leyden je iz obzirnosti obdelal v gra-
fiki le prvo zgodbo, kot jo vidimo na na-
šem listu. Glavni dogodek s košaro in
pesnikom je pomaknjen v ozadje levo,
možje, žene in otroci — opazovalci pa so
v ospredju in vsem ostalem prostoru,
ki. ga ustvarja trg z renesančno arhitek-
turo.
Odtis, ki ga hrani celjski muzej-, je iz-
redno lep irt dragocen — bil je prvič
razstavljen na zadnji razstavi v Beogradu
v preteklem letu.
M. M.
Aleksander Kovač na Dunaju
V galeriji Peithner — Lichtenfels
na Dunaju so 7. januarja odprli
razstavo železnih plastik Aleksan-
dra Kovača, celjskega rojaka, sedaj
mariborskega opernega pevca. Ob
tej priložnosti je prireditelj izdal
katalog s seznamom razstavljenih
del in reprodukcijami nekaterih
najbolj znanih avtorjevih del. U-
vodno besedo (v nemščini in angle-
ščini) je prispeval prof. Cjril Vele-
pič iz Ljubljane. Med drugim pravi:
Šele pred tremi leti se je Aleksan-
der Kovač nenadoma pojavil v ju-
goslovanski likovni umetnosti kot
samosvoj oblikovalec železnih pla-
stik. Od'tedaj je,s številnimi raz-
stavami v domovini postal zelo znan.
Iz motivov njegovih del dihajo oseb-
na doživetja, folklora in podobe iz
gledališkega sveta. V središču nje-
gove ustvarjalnosti vendarle stoji
človek in njegov odnos do okolja, ki
ga je upodobil avtodidakt s svojo
fantastično in naivno silo, s patosom
in ekspresivnostjo...
Aleksander Kovač je'doslej raz-
stavljal v Mariboru, Celju, Ljublja-
ni, Kranju, Piranu in Beogradu.
Razstava v dunajski galeriji bo od-
prta do konca tega meseca.
PREDAVANJE 0 POLJSKI
Pretekli torek so se celjski slavi-
sti in študenti zbrali v prostorih
Slavističnega društva na gimnaziji.
Prof. Bruno Hartman jim je preda-
val o kulturnih vtisih iz Poljske.
Govoril je o gledaliških vtisih in
prijateljskih stikih, ki jih je celjsko
gledališče navezalo s ppznanskim
»Teatrom Plskim«. Po predavanju
je režiser Branko Gombač recitiral
v poljskem jeziku Cankarjeve črti-
ce, Greh, Domovina, ti si kakor
zdravje in Pavličkovo krono. Preda-
vanje in recitacije so vzbudile pri
slavistih zanimanje in si podobnih
večerov še žele.
FEDOR GRADIŠNIK
petinsedemdesetletnik
Minilo je petinsedemdeset let, kar
se je v zavedni slovenski družini v
Hrastniku rodil mg. Fedor Gradiš-
nik. (20. januarja 1890). Pred leti
se je umaknil v pokoj, po več kot
petdesetletnem delu in izgorevanju
za gledališče v Celju.
Fedor Gradišnik se je zapisal teat-
ru že v zgodnji mladosti. Udejstvo-
val se je tudi literarno in objavil
več črtic, pripovednih spisov in iger
za mladino.
Med obema vojnama je zrežiral
vrsto gledaliških del in odigral v
njih tudi glavne vloge. Deloval je tu-
di politično. V zanimanju za težave
in skrbi malega človeka, je kmalu
vzpostavil stike s pripadniki delav-
skega gibanja, s Šlandrom, Vipot-
nikom, Dušanom Kraigherjem, Pet-
rom Stantetom in drugimi.
Leta 1941 je Fedor ja Gradišnika
čakalo izgnanstvo v Srbiji. V Beo-
gradu je bil tudi odbornik OF. Po
osvoboditvi Beograda pa med usta-
novitelji slovenske dramske družine.
Vrnil se je v Celje, in se takoj vklju-
čil v novo ustanovljeno Okrožno
gledališče. Pričel je takoj pripravlja-
ti pot do profesionalizacije gledali-
šča. Zadnjih dvanajst let od progla-
sitve poklicnega gledališča v Celju
pomeni v Gradišnikovem dolovanju
najznačilnejše obdobje.
Celjsko gledališče ni ostalo po
profesionalizaciji v mejah provin-
cializma, pogumno* je prebrodilo
dva viharja, ki sta zavela preko slo-
venskih gledališč. Celju je bilo pri-
zaneseno spričo široke gledališke
razgledanosti in organizacijske trd-
nosti Fedorja Gradišnika.
Ljudska oblast mesta Celja je Fe-
dorja Gradišnika nagradila z naj-
višjim odlikovanjem — častnim me-
ščanom. To je najvišje priznanje,
ki ga daje prebivalstvo le svojim
najzaslužnejšim. To je tudi najlep-
še zagotovilo, da je bilo delo Fedor-
ja Gradišnika koristno ljudstvu in
da je plodove njegovega dela spre-
jelo ljudstvo za svoje. Jubilant je
prejel Red dela I. stopnje. In če k
temu dodamo še različne gledališke
pohvale in odličja, smo osvetlili
vrednost in pomen njegovega dela
in življenja za Celje in njegovo gle-
dališče.
Ob Gradišnikovi visoki življenjski
obletnici se pridružujem vsem pri-
jateljem z željami za dolgo, zdravo
in srečno življenje. B. Gombač
V DRUGO LETO OBSTOJA
NA ZAVODU ZA POUČEVANJE TUJIH IEZIKOV JE USPEŠNO KONČALO RAZLIČNE TEČAJE ZE
PREKO 250 SLUŠATELJEV.
Vsem slušateljem je zavod izdal
udi ustrezna spričevala o opravlje-
v, ,lzPitih. Sodoben sistem pouče-
*Ца omogoča, da slušatelji zado-
dv P^vladajo tuji jezik že po
treh	za каг Je seveda po-
et>no utrjevati snov tudi doma.
v . tanski jesenski semester se je
Pisalo m moških in 92 žensk. Od
(2ga Је bilo 88 takih, ki so šolnino
pj	din za štirimesečni tečaj)
vic*1 sam' - sedemnajstim so polo-
2a V. šolnine plačale delovne organi-
no ;IC¡ ?semindevedesetim pa celot-
s°lmno. Celjski zavod ima svojo
podružnico tudi v Velenju; tamkajš-
nje tečaje je obiskovalo 52 slusaté-
ljev.
V preteklem letu se je v posamez-
ne tečaje vpisalo največ uslužben-
cev cinkarne, železarne štore, Kovi-
notehne, KONUSA, poleg tega pa še
precejšnje število tečajnikov iz pod-
jetij in ustanov celotnega okraja in
celo iz Trbovelj. Vse to kaže, da je
zavod upravičil svoj obstoj ter da
sredstva, kj jih je vanj vložila go-
spodarska zbornica, niso bila vlože-
na zaman. O potrebi po jezikovnem
izobraževanju kadrov govori še en
podatek: vtem ko se je v jesenski
semester 1963 vpisalo 51 slušateljev,
se je leto dni kasneje število počet-
verilo. Takšen porast je prav goto-
vo tudi izraz zavesti delovnih orga-
nizacij, ki si prizadevajo, da bi svo-
jim uslužbencem nudile ustrezno
jezikovno izobrazbo. Ugotovitev pa
v celoti še ne velja za gostinska
podjetja, kjer zaradi naraščajočega
tujega turizma jezikovno znanje
kadrov ni zadovoljivo. Tu je pogosto
slišati pripombe, češ da pomenijo
takšni tečaji preveliko finančno bre-
me, kar seveda ni res. Gostinska
podjet ja bodo morala tudi za te na-
mene »žrtvovati« določena sredstva.
POMOČ ZAPOSLENI ŽENI
RAZGOVOR Z VODJO GOSPODINJSKEGA KROŽKA IT EMAJL MARIJO KOŽELJ-MUCO
V OKVIRU LJUDSKE TEHNIKE EMAJL DELUJE ŽE VEC LET GOSPO-
DINJSKI KROŽEK. ŽE NEKAJ LET MLADE ZAPOSLENE ŽENE DOBIVAJO V
KROŽKU PRVA GOSPODINJSKA ZNANJA. LETOS SE ŽELIJO KROŽKU PRI-
KLJUČITI TUDI MLADE ŽENE IZ CINKARNE IN TOPRA.
Razgovor je potekal v bogato in
lepo opremljenem prostoru uprav-
nega poslopja tovarne emajlirane
posode, v katerem so si uredile svo-
je prostore »gospodinje.« Ob stenah
stroj za umivanje posode in nešteto
miz, nad katerimi so švedske oma-
re. Tovarišica Koželj nam je s prist-
nostjo izkušene »gospodinje« opiso-
vala lunkcijo posameznih predme-
tov.
—	Krožek ima dva namena, je
rekla. Poleg tega, da omogoča za-
posleni ženi dodatno izpopolnjeva-
nje v gospodinjstvu, preizkušamo
vse prototipe, ki jih proizvajamo. S
tem damo našim izdelkom, še pre-
den jih plasiramo na trg, vrednost-
no garancijo.
—	Ali bi nam lahko povedali vsaj
približno število žena, ki so se ude-
ležile vaših tečajev?
—	To je težko. V krožku je včla-
njenih preko sto žena. Odkar sem
vodja krožka, letos je že peto leto,
smo vsako leto organizirali vsaj po
tri tečaje.
—	Za tečaje se zanimajo tudi že-
ne iz drugih delovnih organizacij.
Ali lahko omogočite vsem prijav-
ljencem udeležbo?
—	Mi delujemo v okviru ljudske
tehnike. Sredstva, ki nam omogo-
čajo uspešno delo, dobivamo od to-
varne emajlirane posode, poleg tega
pa še'vso opremo. Tečajnice prispe-
vajo samo minimalni znesek, ki je
potreben za nabavo prehrambenih
artiklov. Krožek je bil ustanovljen
za potrebe našega kolektiva, da bi
našim zaposlenim ženam omogočili
dodatno izpopolnjevanje. Lani smo
vključili tudi žene iz zlatarne, poleg
tega smo organizirali poseben tečaj
za dijake osnovne šole »Franja
Vrunča«.
—	Vključujejo vaši programi po-
leg gospodinjskega še kaj drugega?
—	Letos smo naš program izpo-
polnili, tako da bomo organizirali
posebne tečaje za nego bolnika na
domu in nego dojenčkov. S tem bi
mladim materam pomagali, da bi
lažje premostile začetne težave.
Poleg uspehov ima krožek tudi
težave. Letos bi skoraj izgubili pro-
store, ki bi naj služili za priprave
mrzlih obrpkov, vendar k »sreči«
prostori ne ustrezajo higienskim
predpisom. Vsekakor je razumeva-
nje podjetja in ostalih organizacij,
ki omogočajo nemoteno delo krož-
ka, vredno pohvale. Prav tako pa
ob tem ne smemo mimo nesebičnih
ljudi, ki krožek vodijo in z njim
omogočajo mladim ženam, mate-
ram, da lažje premostijo težave, ki
se porajajo v začetku družinskega
življenja.	Nani
ŠE PRECEJ SLAiROSTI
V tretji številki »Informacij«
skupščine občine Celje je med dru-
gim tudi izvleček iz razprave o cle-
Ju občinske skupščine iz katerega
prevzemamo v skrajšani obliki ne-
kaj misli.
ф Občinska skupščina naj bi
stvari reševala čim bolj praktično
in konkretno, izogibati pa bi se
morala formalizma in načelnosti.
Skupščino naj bi predstavljali
razgledani odborniki, ki bodo spo-
sobni • sprejemati najnaprednejši
smernice.
ф Stike na relaciji volivci —
odborniki — občinska skupščina bi
bilo treba okrepiti. Povečati bi bi-
lo treba število zborov volivcev v
delovnih ,organizacijah ter pove-
čati udeležbo neposrednih proizva-
jalcev.
ф Proračunske potrebe, za kate-
re so se občani izrekli in ki so iiza-
konjene v občinskem proračunu', ne
bi smeli med letom spreminjati.
ф Odborniki bi morali .prirejati
pogostejše razprave z volivci. Za-
gotoviti je treba večjo informira-
nost občanov in prirejati kvalitet-
ne javne tribune, ki bi pritegni-
le število občanov. Glede kritike
občanov bi lahko rekli, da so v
glavnem konstruktivne.
ф Delo skupščine hromijo površ-
no in nepopolno pripravljeni pred-
logi raznih svetov, ki zaradi pre-
obremenjenosti ne zmorejo vsega,
Kazalo bi formirati nov svet za te-
lesno kulturo. Do sedaj je proble-
me telesne kulture obravnaval svet
za šolstvo.
m
ф Zagotoviti čim širšo javnost
in demokratičnost v volivnih pri-
pravah. V obdobju evidentiranja
kandidatov izluščiti profil dobrega
odbornika. Od kvalitetnega sestava
odbornikov bo odvisno, kako bo
delovala občinska skupščiha kot sa-
moupravni mehanizem komune.
ф V predloženih gradivih za
skupščinske seje nakazati več re-
šitvenih variant, ki bi nudile od-
borniku širšo možnost odločitve
pri izbiri.
ф Stike z organi samoupravlja-
nja razširiti. Dosedaj so bili le z
i
direktorji in predsedniki delavskih
svetov.
ф Odbornike razbremeniti vseh
drugih dolžnosti, v primeru nede-
lavnosti pa bi naj volivci zahteva-
li odpoklic takega odbornika.
ф Kljub temu, da je struktura
skupščine zadovoljiva, bi kazalo,
çla bi bilo v občinskem zboru več
odbornikov s področja družbenih
služb, ker bo delo komune kot sa-
moupravnega mehanizma slonelo
predvsem na reševanju komunal-
nih vprašanj, manj pa na reševa-
nju gospodarskih problemov indu-
strije.
ф Gradiva pred zasedanjem
skupščine dobro pripraviti in dnev-
ne rede skrajšati, ker se zaradi
preobširnosti ne morejo razviti
kvalitetne razprave.
#	Uspešno delo skupščine terja
kvalitetno poslovanje občinske u-
prave, zato bi naj bili v upravi za-
posleni najsposobnejši kadri. - Se-
jam skupščine naj bi' prisostvovali
poleg vodilnih uslužbencev tudi
organi upravljanja.
ф Primopredajno dobo za vodil-
ne ljudi bi morali uzakoniti, da bi
se s tem izognili nepotrebnemu iz-
gubljanju časa v dobi, ko se roti-
rani uslužbenec še ni vpeljal v de-
lo.
#	Poudarjena je bila ugotovi-
tev, da na zborih volivcev ni mla-
dih ljudi; slabost, mladinske orga-
nizacije, ki na drugih področjih do-
sega lepe delovne uspehe.
#	Še vedno je preveč načelno-
sti in premalo konkretnega. Pogosto
ni izvajalcev in tistih, ki bi odgo-
varjali za izvedbo tistega, kar je
bilo sklenjeno.
LEPA GESTA
Celjska Motka je kakor vsako
leto/tudi lani ob zaključku leta
povabila na tovariško srečanje
svoje upokojence. (Teh je 120).
Po prisrčnem nagovoru je prejel
vsak član denarno nagrado, za
kar se upokojenci celotnemu ko-
lektivu najprisrčneje zahvaljuje-
jo. u .	A. B.
Celjski trg
TISOČAKA ZA RADIČ
Zima je čas, ko se položaj na ce-
ljski tržnici nič kaj ne spreminja.
Le ob sredah in sobotah je na njej
nekoliko cenejša, pa tudi jajčke,
ne se v preteklem tednu niso kaj
bistveno spremenile. Le solata je(
nekoliko cenejša, pa tudi jajčka
Solato so na trg pripeljali iz Dal-
macije in je te dni prav gotovo
dobimo že za 50 ali 55 dinarjev,
najbolj »množičen« artikel.
K/ompir prodajajo po 60 dinar-
jev, kislo zelje po 120 din vrtnar-
ska šola iz Medloga ga prodaja po
80 dinarjev za kilogram — kisla
repa je po 100, korenjček po 200,
peferŠilj pa po 200 do 250 dinar jev.
Radič je pa presneto dragocen. Kar
poglejte: od 600 do 1000 dinarjev
za kilogram! »Ga pa ne bomo jed-
li.« je zadnjič zabrusila neka gos-
podinja. Ne vem, če je to rešitev
za znižanje cen. Solata je po 220
do 300 dinarjev, medtem ko se špi-
nača postavlja s ceno 600 dinarjev
za kilogram; čebula je po 100 do
120, česen po 400 do 600, rdeča pe-
sa po 100. cvetača pa po 300 dinar-
jev za kilogram.
Na tržnici kot po navadi primanj-
kuje mlečnih izdelkov, pa tudi
perutnine ni preveč. Upajmo, da
bo kmalu pomlad.	-ca
RADIO CELJE
—чџт
V tednu od ponedeljka, 22. do nedelje, 31.
januarja bo celjska kronika vsak delavnik
ob 17.00, obvestila in reklame ob 17.10, ploš-
če po željah pa ob 17.35. Razen tega se bodo
na valu 202 metra zvrstile še naslednje od-
daje:
ponedeljek, 25. januarja: 17.25 — športni
pregled;
torek, 26. januarja: 17.20 — mladinska od-
daja;
sreda, 27. januarja: 17.25 — iz dela celjske
občinske skupščine;
četrtek, 28. januarja: 17.25 — deset minut
z zdravnikom: prim. dr. Rudolf Cik — Ra-
kasta obolenja pri ženskah;
petek, 29. januarja: 17.25 — V galeriji kul-
turnih in zgodovinskih spomenikov;
sobota, 30. januarja: 17.20 — za prijeten
konec tedna;
nedelja, 31. januarja: 12.00 — pogovor s
poslušalci; 12.10 — obvestila in reklame;
12.25 — naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo; 12.45 — M. Božič: Svet v plesu (repor-
taža).
Gibanje prebivalstva
Rodili so se 4 dečki in 1 deklica.
Poročili so se: Miodrag Damjanovič —
usnjarski delavec iz Šoštanja in Jožefa Na-
potnik — usnjarska delavka iz Šoštanja;
Fortunat Jelenko — gozdni delavec in Mari-
ja Osterman — gospodinja, oba iz Šentvi-
da; Rudi Janič -p rudar in Ivanka Pire —
trg. pomočnica, oba iz Velenja; Stanislav
Drev- — ključavničar iz Pirešice in Ana Pu-
stinek — med. sestra iz Podkraja; Anton
Kapuš — rudar iz Velenja in Jožefa Jesenič-
nik — delavka, iz Konovega; Oto Zupane —
rudar iz Družmirja in Ana Marija Zore —
delavka iz Velenja.
Umrli so: Alojzija Prodnik — upokojenka
iz Velenja (83); Frančiška Meh —r upokojenka
iz Plešivca (76); Ivan Mlakar — upokojenec
iz Rečice nad Laškim (68); Helena Kosar —
gospodinja iz Šoštanja (64); Antonija Balant
— otrok iz Gaberk (2 leti).
PRED OBČNIM ZBOROM
OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO
VZGOJO
PREHOD NA
OBČINSKE ZVEZE
V petek, 29. tega meseca bo
Okrajna zveza za telesno kultu-
ro podala obračun svojega dve-
letnega dela. Po pripravah so-
deč bo občni zbor osvetlil ne sa-
mo delo v preteklih dveh letih,
marveč postavil tudi jasne smer-
nice bodočega udejstvovanja.
Glede na to in perspektive bi lah-
ko celo rekli, da pričakujemo od
bližnjega delovnega obračuna ne-
ko prelomnico v uveljavljanju
Okrajne zveze za telesno kulturo.
Ugotavljamo namreč, da smo z
ustanovitvijo občinskih zvez za
telesno kulturo sicer približali
to pomembno družbeno aktiv-
nost komunalnemu sistemu, da
pa s tem še vendarle ni konec
vseh prizadevanj. Nalog, da bi
telesna kultura našla svoje pra-
vo mesto v občini, je še veliko.
Tu gre tako za organizacijska
kot tudi kadrovska in zlasti še
finančno materialna vprašanja.
Gotovo je, da bo občni zbor po-
stavil kot eno največjih zahtev
sedanjega časa — okrepitev in
uveljavitev občinskih zvez za te-
lesno kulturo. Medtem ko je bi-
la Okrajna zveza za telesno kul-
turo vse doslej nosilec vseh tek-
movanj (seveda okrajnega zna-
čaja) in več drugih akcij, bi naj
v prihodnje te obveznosti prev-
zele občinske zveze za telesno
kulturo. To pa hkrati pomeni, da
bodo morale imeti dovolj dela-
voljnih in sposobnih kadrov in
ne nazadnje dovolj finančnih
sredstev, da bodo lahko dosegle
večjo množičnost v celotnem te-
lesnovzgojnem gibanju. Glede na
vse to naj bi postopoma (ali pa
naenkrat) odmrle strokovne ko-
misije pri Okrajni zvezi, njihovo
delo pa se v celoti preneslo na
občinske zveze. Računamo, da bi
kot eno glavnih nalog Okrajna
zveza zadržala še skrb za vzgojo
strokovnih kadrov. Prav tako bo
važna njena naloga v vlogi
usmerjevalca in koordinatorja
vseh prizadevanj na telesnovzgoj-
nem področju. Skratka, nalog
dovolj tako za okrajno kot zlasti
še za občinske zveze za telesno
kulturo.
Pomembno delovno področje
se odpira v organizaciji Jugoslo-
vanskih športnih iger, razen tega
bodo letos na vrsti številni na-
stopi v počastitev dvajsete ob-
letnice osvoboditve, itd.
In končno, odprta so še druga
vprašanja, kot zbiranje sredstev
za delo telesnovzgoj nih organiza-
cij, vzdrževanje objektov, grad-
nja novih itd.
Glede na vso to pestro proble-
matiko računamo, da bo tudi
občni zbor Okrajne zveze za te-
lesno kulturo plodno končal svo-
je delo in začrtal jasno delovno
pot tako okrajni kot tudi občin-
skim organizacijam za telesno
kulturo.	mb
FRANCI STOŽIR
Več kot tisoč ljudi s številni-
mi venci je pred dnevi spremi-
lo na zadnji poti v Šmartnem v
Rožni dolini nepozabnega moža,
očeta petero otrok, dobrega in
aktivnega občana Franca Voz-
liča, po domače Stožirjevega
Francija. Nekaj dni pred tem se
je pri vožnji z vprego težko po-
škodoval. kasneje pa je v celj-
ski bolnišnici poškodbam pod-
legel.
Na njegovi zadnji poti ni bi-
lo spremljevalca, ki ne bi bil
presunjen nad prezgodnjo izgu-
bo priljubljenega moža. Množi-
ca ljudi in številni govori so
pričali, kako radi so ga imeli so«
vaščani. Na predvečer njegove*
ga pogreba so mu v slovo zape-
li tudi vaški fanti.
Stožirjev Franci nam bo vsein
ostal v trajnem spominu.
Velenjski slriptis uspel
Start velenjskega striptisa (pre-
teklo soboto) je uspel. Sicer še ni'
majo čisto točnih finančnih podat'
kov, toda splošna družabnost se je
povzpela v zgodnje jutro. Številne
množica se je spričo nesramn"
golih cen zabavala v fiz-kulturnen1
vzdušju in nenadoma so se Vele;
njčani zavedali, da imajo odslej
dalje bar, ki bo baje v doglednei'1
času opremljen.
Prijeten sobotni večer, katereg8
je vodil priznani plesni mojster
Ludvik Simončič, daje nehote si®'
titi, da mladinska reportaža o me'
stu Velenju, v izvedbi TV-mladi"'
skega kluba, nikakor ni bila v"
mestu.
DOBRI ZNANCI-
CELJSKI FANTJE
Pravzaprav se je začelo tako kot se
navadno začne. Pred desetimi leti se
je skupina mladih fantov, v večini štu-
dentov in v večini Celjanov odločila,
da bo. ustanovila svoj narodno-zabav-
ni ansambel »Celjski instrumentalni
kvintet«. V njem sto sodelovali najprej
Ciril Vertačnik, Zoran Kovač, Branko
Dobrave in Marjan Roblek. Slednja sta
še danes člana ansambla, ki'ne nosi
več imena »Celjski instrumentalni
kvintet«, ampak »Dobri znanci«. In
res so dobri znanci ti naši celjski fant-
je.
Branko Dobrave mi je pripovedoval
o začetkih, uspehih in težavah an-
sambla, ki ga lahko Skoraj vsak dan
poslušamo na radijskih postajah.
»Sprva smo nastopàli v manjših va-
seh. Igrali smo na veselicah in raz-
nih drugih zabavah. S tem smo si pri-
dobili prve izkušnje. In z izkušnjami
se ,je izpopolnjeval in izboljševal re-
pertoar. Vedno bolj smo šli po poti do
ljudi in ljudje so nas vedno raje po-
slušali. Ko smo začeli nastopati v več-
jih slovenskih mestih se je glas o nas
kmalu raznesel naokrog.
1956. leta smo prvič nastopali v tu-
jini. Rečem lahko, da smo stalni gostje
slovenske Koroške. Vrsta krajev je,
kjer smo z domačimi, našimi pesmimi
razveseljevali rojake.
Na radiu smo -hitfo prodrli. Takrat
razen Avsenikov skoraj ni bilo druge-
ga narodno-zabavnega ansambla. Tek-
ste in glasbo smo v večini pisali sa-
mi. Najve^ Marjan1 Roblek, Ciril Ver-
tačnik, Zoran Kovač, pa še Kajo Zu-
pan in jaz. Najbolj priljubljene sklad-
be . iz, našega repertoarja so Šumijo
gozdovi domači, Dekle se ozira tja v
gore, O Celje, ti mesto moje, Gledam
zvezdice, Na Okrešlju in Micka vsta-
ni.
Ker so nekateri člani ansambla osta-
li v Ljubljani, drugi so se vrnili v
Celje, diplomirali, odšli k vojakom, se
poročili, kmalu ni bilo v ansamblu
nobenega Celjana več. Pred približno
petimi leti smo spremenili naslov in
od takrat smo »Dobri znanci«. Vseeno
nas pa še poznajo kot »Celjske fante«.
Od vsega začetka sva v skupini le še
dva: Marjan Roblek, ki je sicer asi-
stent režije na TV in jaz — urednik
priljubljene oddaje »Nimaš predno-
sti!«
»Kaj pa vaši uspehi na tujem?«
»Poleg že omenjeni^ uspehov med
rojaki v slovenski Koroški bi omenil
turnejo leta 1961, ko smo potovali sko-
zi Italijo, Švico in Francijo na Nizo-
zemsko in v Belgijo, kjer smo prire-
dili nekaj koncertov za naše izseljen-
ce, potem smo se pa preko Nemčije in
Avstrije vrnili domov.
Povsod so nas zelo lepo ^prejeli,
največje priznanje je pa bilo vabilo
v Philipsov center v ffilversoon, kjer
smo posneli dve plošči. Snemali smo
v slovenščini.«
»V glavnem prirejate celovečerne
kulturno-Zabavne programe. Koliko
ljudi je pri tem?«
»V skupini nas je sedem — pet in-
strumentalistov in dva pevca. Marjan
Roblek je tudi humorist Matevž, jaz
— pred tremi leti sem diplomiral na
AIU, sedaj AGRFT — sem pevec, re-
citator in napovedovalec, včasih pa
sedem tudi za tolkala. Igramo pred-
vsem narodno glasbo, po potrebi pa
tudi plesno.«
»Imate kakšne posebne načrte?«
»Še naprej bomo gojili predvsem
domačo, narodno glasbo, prirejali
koncerte in igrali na raznih zabavah,
snemali za radio in televizijo. Od na-
stopov je najbližji nastop v novem
Kulturnem domu v Trstu. Prav gotovo
bomo pa prišli tudi še v Celje, v me-
sto, ki ga v pesmih še danes opeva-
mo«]	-mes
Od leve proti desni (stojijo): Ciril Vertačnik, Bogo Vrhunc, Zoran Ko-
vač, Vilijem Kocman in Ivo Ciani Spredaj: Marjan Roblek in Bran-
ko Dobrave
VABIMO VAS NA IZLETE:
. MOŠKA - KIJEV - LENINGRAD
alstdnevno turistično potovanje po ZSSR z
Lom avtobusom in avionom,
prijave do 15. aprila 1965.
2 Za gradbenike in arhitekte 6-dnevno po-
ante v BERLIN združeno z ogledom raz-
tave »BAUMA« v Münchenu.
prijave do 1. februarja 1965.
j 5-dnevno potovanje na ogled obrtniške-
„„ velesejma v MÜNCHEN.
g Prijave do 30. 1. 1965.
4 STUTTGART — ULM — MÜNCHEN
S dnevno avtobusno potovanje z ogledom
svetovnoznanili avtomobilskih tovarn »MER-
CEDES« in »DEUTZ«.
Prijave do 10. februarja 1965.
s 6-dnevno avtobusno potovanje v MILA-
NO _ ROMA — SAN MARINO.
' prijave do 15. februarja 1965.
6. ŠVICA POZIMI — 6-dnevno avtobusno
)tovanje kombinirano z vlakom v najlepše
predele Švice,
prijave do 30. 1. 1965.
7 MÜNCHEN — ogled gradbene razstave
BAUMA. Prijave do 26. 1. 1965.
Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOM.
рд5 CELJE. Organiziramo kolektivna poto-
vanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo
г modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi
in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne
plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE
posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za že-
lezniški, letalski in pomorski promet. KOM-
PAS posreduje v najkrajšem času nabave
potnih listov, vizumov ter menja tuja pla-
čilna sredstva in sprejema depozite.
KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro-
metne in turistične informacije, prodaja raz-
glednice, spominke, zemljevide, spominske
filalelistične znamke itd. Pred vsakim poto-
vanjem se posvetujte v poslovalnici KOMPAS
CELJE.
Se priporoča KOMPAS CELJE
Tomšičev trg 1 — tel. 23-50
фstanovanja
Mlada zakonca iščeta sobo od Celja do Šent-
jurja. Naslov v upravi lista.
Sobo išče mlajša nameščenka. Naslov v upra-
vi lista.
Oddam lepo sočno, opremljeno sobo dvema
moškima osebama. Naslov v upravi lista.
Opremljeno sobo išče samski moški. Ponud-
be na upravo lista pod šifro »Šibenčan«.
S 1. februarjem oddam najboljšemu ponud-
niku sobo z garažo v novi zasebni hiši v
Celju. Vse ogrevanç s centralnim gretjem.
Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pri
gimnaziji«.
•	prodam
Posestvo 9 ha s hišo in gospodarskim po-
slopjem prodam. Hrastnik Jože, Strmca 5
Laško.
Kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled v popol-
danskem času. Frlič Štefan, Smrekar-
jeva 4 A.
Moderno kuhinjsko opremo, štedilnik na dr-
va, divan in še nekaj drugih kosov po-
hištva prodam. Celje, Ulica 29. novembra 17
Ugodno prodam moderno kuhinjsko opremo.
Vprašati: Celje, Trubarjeva 31-, od 15—18.
Prodam stanovanje: 2 sobi in kuhinjo. Na-
slov v upravi lista.
Uličen lokal (trije prostori, 70 m2, telefon
voda) tudi deljeno prodam. Možna zame-
njava za Ljubljano ali Zagreb. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »Center«.
Kompletno železno dobro ohranjeno ogrodje
za zidan štedilnik, rabljeno omaro, mizo,
posteljo in komodo prodam. Celje, Ulica
29. Novembra 28 — pritličje.
Nov krznen temno rjav plašč prodam. Kro-
jač Baumovič, Celje, Stanetova ulica 5/III.
Prodam 2.000 kg sladkega sena. Naslov v
upravi lista.
Ugodno prodam žimnate posteljne vložke za
dve postelji. Naslov v upravi lista.
® KUPIM
V Celju kupim dvo in pol sobno stanovanje
s kopalnico, novQ, ali obnovljeno. Ponud-
be na upravo lista pod šifro »Dogovor«
Kabl jen pisalni stroj, v vrednosti do 50.000
din kupim. Naslov v upravi lista.
Krompir in korenje, vsako količino kupim.
Ponudbe s ceno posljitè na upravo lista
Pod šifro »Živinska krma«.
Manjšo mlatilnico kupim. Drame Anton, Pri-
stava pri Mestinju, Pustike 2.
Gradbeno parcelo v Petrovčah ali Žalcu ku.
Pim. Naslov v upravi lista.
•	SLUŽBE
Šofer — začetnik, C kategorija, z urejeno
vo)aščino išče službo. Naslov v upravi lista.
Pomočnika poslovodje — mlajšega trgovske,
m ponU)énika — vojaščine prostega, sprej-
memo takoj za servisno postajo Velenje,
onudbe pošljite na naslov: »Petrol« Celje.
•	razno
^rem za hišnico ali gospodinjo k starejšim
list V	°koHci. Naslov v upravi
0(ldam garažo v centru mesta. Naslov v
"Pravi lista.
Poštenega najditelja zlate zapestiice, izgub-
jene 17. januarja v Vodnikovi, Stanetovi
n'1C1, vali ob vhodu v kino Union v Celju,
"Prošam, da jo proti nagradi odda Olgi
pr °Jevič- Celje, Vodnikova 7.
DoM. in zajtrk nudim za dvourno po-
.sko gospodinjsko pomoč. Naslov v
upravi lista.
j» di0vna skupnost III. Osnovne šole v Celju
nan,or?vala 8 000 din Zvezi slepih Celje-mesto,
hell* ,VCI1Ba na grob tovarišicl Stani Mi-
— Iskrena hvala!
Ш •	I
Vojna pošta 1693 Celje
razpisuje
osta i'0 Us*no licitacijo za prodajo
leni .ov hrane, odpadne moke in
kll,,anih kosti.
J^acija bo 25. januarja 1965
T 8,30 uri V DOMU JNA Celje,
barska cesta.
фgledališče
Sobota, 23. januarja 1965 ob 19.30:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Zaključena predstava za Cinkarno Celje.
Nedelja, 24. januarja 1965 ob 19.30:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
Nedeljski večerni abonma in Izven. Vstopnic
je še dovolj na razpolago.
Sreda, 27. januarja 1965 ob 17:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
Abonma za upokojence'in izven. Vstopnice so
na razpolago.
Petek, 29. januarja 1965 ob 15.30:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Velenju.
Sobota, 30. januarja 1965 ob 20:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Štorah.
Nedelja, 31. januarja 1965 ob 16:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Topolšici.
RAZPIS
Delovni kolektiv mestnega
muzeja v Celju
razpisuje delovno mesto uslužbenca
za FINANČNO ADMINISTRATIVNO
poslovanje mestnega muzeja v Celju.
Pogoji: ustrezna šola in petletna
praksa na podobnem delovnem me-
stu.
Ponudbe z dokumenti o kvalifika-
ciji in kratkim življenjepisom poš-
ljite Mestnemu muzeju v Celju v
roku 1 meseca.
VABILO
Mladince, mladinke, pionirje in pionirke,
kakor tudi ostale ljubitelje strelskega športa
obveščamo, da se lahko vpišejo v STRELSKO
DRUŽINO »IVO LOLA RIBAR — CELJE«
vsak dan v pisarni okrajnega strelskega od-
bora Celje, šlandrov trg št. 7, od 10. do 12.
ure in od 16. do 18. ure.
Zimske vaje z zračno'puško se bodo priče-
le takoj. Ostale informacije bodo posredo-
vane ob vpisu.
4 Vabljeni!
• kino
Kino »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini
Od 23. do 24. januarja 1965: »HELIONI«
— ameriški barvni CSP film.
26.	januarja 1965: »PONOĆNA ČIPKA« —
ameriški film.
28. januarja 1965 »RADOPOLJE« — jugo-
slovanski film.
Kino »PARTIZAN« Sevnica
Od 23. januarja do 24. januarja 1965
»SVETNIK VODI IGRO« — francoski film.
27.	januarja 1965 »RDEČA JADRA« — sov-
jetski film.
ŽTP Maribor, Obrat družbene
prehrane Celje
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO
SKLADIŠČNIKA
Pogoji: dovršena 8 letka z nekaj
let prakse v skladjšču, vojaščine
prost!
—	CENJENE NAROČNIKE PROSI-
MO, NAJ OB SPREMEMBI NASLO-
VA JAVIJO UPRAVI TEDNIKA PO-
LEG NOVEGA TUDI STAR NASLOV.
—	KADAR NAROČATE LIST ZA
SORODNIKE ALI ZNANCE, MORATE
NAVESTI TUDI NASLOV PLAČNIKA,
KADAR PA NAROČNINO ZA SOROD-
NIKE ALI ZNANCE PLAČUJETE,
MORATE NAVESTI NASLOV PRE-
JEMNIKA ČASOPISA.
—	OGLASE SPREJEMAMO DO
SREDE DO 11. URE.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje, Gregorči-
čeva ulica 5/a
« / t
proda naslednja osnovna sredstva:
1. Osebni avto »Zastava« 1100 E
(karamboliran)
Javna dražba bo v prostorih Avto Celje-Medlog v Četrtek
dne 28. januarja 1965, in sicer:
a)	za socialistični sektor od 8. do 10. ure
b)	za privatni sektor od 10. ure dalje
RAZPIS
Razpisna komisija pri okrožnem sodiču v Celju
razpisuje
1 mesto strojepiske
Pogoji: dovršena osemletka ali njej ustrezna šolska izobrazba.
Kandidatke, ki se bodo prijavile, pa doslej še nimajo strojepisne-
ga izpita, bodo morale opraviti za sprejem v službo preizkusni
izpit.
Plača po ustreznem pravilniku okrožnega sodišča v Celju.
Prošnje, kolkovane s 50 din upravne takse in življenjepis je
treba vložiti pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija
Svet stanovanjske skupnosti Center Celje
razpisuje delovno mesto
TAJNIKA
krajevne skupnosti
Pogoji: Diplomiran pravnik ali oseba z visoko ali višjo uprav-
no politično izobrazbo.
Nastop službe po sporazumu. Osebni dohodki po pravilniku o
delitvi osebnih dohodkov.
DELAVSKA UNIVERZA ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA
Pogoj:
Višja izobrazba ali srednja izobrazba z najmanj petletno
pedagoško prakso in izkušnjami na družbenopolitičnem področju.
Pismene prijave pošljite na naslov DU Šentjur pri Celju.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
IZID
ŽREBANJA
nagradne križanke Celjskega ted-
nika
Mirko Fajs, Celje, Ulica Bratov
Vošnjakov 2? (volneno blago ter
žensko obleko);
Tinček Kovač, Celje, Ulica Mo-
sa Pi jade 12 (usnjena torbica);
Silva Sitar, Latkova vas, Prebold
(ženska jopica);
Darinka Kokol, Celje, Kersniko-
va 10 (električna blazina);
Zofka Koren, šoštanj, Aškerče-
va 4 (moška srajca);
Vlado Sajovic, Laško, Deliro 2
(moška srajca);
Pogornik Justi, Celje, Ljubljan-
ska cesta 65 (garnitura žen. peri-
la);
Danica Kotnik, Šmartno ob Pa-
ki 2? (kombineža);
Magda Lenasi, Celje, Partizan-
ska 49 (kombineža);
Vida Pire, Celje, Japljeva 4 (par
ženskih nogavic);
zahvala s
Ob smrti našega dragega moža, očeta, sta-
rega očeta, tasta, svaka in strica
IVANA SREBOTNJAKA
bivšega lesnega trgovca
se najprisrčheje zahvaljujemo za požrtvoval-
no pomoč v njegovi bolezni vsem dobrim pri-
jateljem in sosedom, ki so nam stali ofc
strani v dneh žalosti, kakor tudi vsem so-
rodnikom in znancem, ki so ga spremili na
njegovi zadnji poti, mu poklonili številne
vence in cvetje, govornikom za ganljive po-
slovilne besede, čč. duhovščini in vsem, ki
so nam izrazili sožalje.
Iskrena hvala tùdi upravi in kolektivu GIF
»Ingrad« Celje — Gomilsko za izkazano so-
čustvovanje.
Žalujoči: Žena Olga, hčerka Božena por,
Degen z družino in ostalo sorodstvo.
Vransko, 20. I. 1965.
avtoturisticno podjetje
IZLETNIK
CELJE
Vam nudi vse turistične usluge.
IZLETNIK organizira izlete in potovanja
po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tu-
rističnimi avtobusi — v sodelovanju s PUT-
NIKOM-om Beograd;
IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine
na ladjah obalne in prekooceanske plovbe,
postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh
progah JŽ in v inozemstvu ter prodaja vo-
zovnice za avione;
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nab^yo potnih listov in vizumov;
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva;
IZLETNIK daje brezplačno vse prometne
iti turistične informacije, prodaja razglednice,
turistične publikacije in dr.
Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih
potovanj, na katerih se boste seznanili z za-
nimivostmi naše lepe domovine in drugih
evropskih držav. Poslužujte se vseh naših
turističnih uslug.
IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali
večdnevne avtobusne izleté v TRST in BE-
NETKE, po KOROŠKI in druga turistična
mesta tujih dežel.
DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem v
času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo de-
lavce v trgovini, industriji in obrti ter dru-
gih podjetij in ustanov, kakor tudi posa,
meznike.
MÜNCHEN — obisk mednarodnega obrt-
niškega velesejma od 18. do 28. marca 1963.
Zahtevajte program.
Informacije in prijave pri IZLETNIKU
CELJE.
IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do
12. ure ter od 14.30 do 17.00 ure razen ob
sobotah popoldne.
Poslovalnici v Velenju in Krškem vsak
dan od 7. do 14. ure.
Za cenjeni obisk se priporoča:
IZLETNIK CELJE
Titov trg 3 — tel. 28-41
nasproti avtobusne postaje
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 25. i. 1965
do 1. ii. 1965
Janez Cernej, veterinar
Celje, Kajuhova ulica 11
blok 3/II-tel. 22-32.
Šolski center Borisa Kidriča
razpisuje delovno mesto
2 UČITELJA ZA POUK PRAKTIČNEGA DELA V AVTOMEHA-
NICNI STROKI
Pogoji:	!	j
da je šofer D kategorije, z mojstrskim ali KV izpitom avto-
mehanične oziroma jjrometne stroke,
3a ima dovoljenje za poučevanje praktičnih voženj z oseb-
nim in tovornim avtomobilom ter 10 letna praksa v stroki.
OjD po pravilniku ali dogovoru; stanovanja ni
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
Ponudbe pošljite na upravo zavoda.	—
Komisija za kadre in podeljevanje štipendij pri DS obrtnega
centra »ZARJA« Žalec	'
razpisuje naslednje
štipendije
1.	1 ZA STROJNO FAKULTETO ALI VIŠJO STROJNO ŠOLO
2.	1 ZA EKONOMSKO FAKULTETO
3.	1 ZA PRAVNO FAKULTETO
4.	1 ZA TEHNIČNO SREDNJO ŠOLO — elektro stroke
5.	1 ZA TEHNIČNO SREDNJO ŠOLO — strojnokovinske
stroke
6.	1 ZATEHNIČNO SREDNJO ŠOLO — lesne stroke
li 1 ZA EKONOMSKO ŠOLO.
Prednost pri podeljevanju štipendije imajo borci NOV, otro-
ci borcev, delavci matičnega podjetja in njih otroci ter kandidati
z dosedanjim uspešnim študijem.
Ponudbe pošljite na naslov: Obrtni center »ZARJA«, Žalec do
15. februarja 1965.
OBVESTILO
Komunalno podjetje »Ceste-kanalizacija« Celje,
sporoča, da se na cesti štore—Svetina—Celjska koča uvede eno-
smerni promet ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Smer štore—Svetina—Celjska koča je odprta od 7. — 10. ure
in od 13. — 16. ure.
Smer Celjska koča—Svetina—štore je odprta od 11. — 12. ure
in od 17. — 20. ure. >
Obvestilo velja do 31. 3. 1965.
PRED JUBILEJNIM NASTOPOM SMUČARJEV
DVOBOJ ZAGREB : CELJE
PRED TRIDESETIMI LETI SO SE CELJSKI IN ZA-
GREBŠKI SMUČARJI PRVIKRAT POMERILI V MEDSE-
BOJNEM DVOBOJU. OBE SMUČARSKI EKIPI BOSTA TA
JUBILEJ PROSLAVILI V NEDELJO NA SMUŠKIH TERE-
NIH PRI CELJSKI KOCI. TRENUTNO STANJE MEDSE-
BOJNIH DVOBOJEV JE V KORIST CELJANOV. KAKO PA
BO LETOS? O TEM IN O CELJSKEM SMUČANJU NA-
SPLOH SMO SE POMENILI S PREDSEDNIKOM CELJSKE-
GA SMUČARSKEGA KLUBA DRAGOM ZADRAVCEM;
Kako bo na letošnjem
jubilejnem dvoboju?
—	Prav veseli smo, da je leto-
šnje jubilejno tekmovanje v naši
organizaciji. Kot vedno se bomo
tudi v letošnjem tekmovanju po-
merili ekipno. Točkovalo se bo
po deset najboljših smučarjev,
ki bodo nastopili v veleslalomu.
Posebnost letošnjega tekmova-
nja so tudi dvoboj veteranov, ki
smo nastopili že na prvem tekmo-
vanju leta 1935. To so Meštrov,
Gradišnik, Urbančič, moja ma-
lenkost in še nekateri drugi.
Kako so potekale
priprave celjskih
smučarjev za letošnjo
sezono?
—	Tako intenzivno se naši
smučarji niso še nikdar priprav-
ljali. Tokrat so se treningi vršili
po rfačrtih trenerske organizacije
SZS. Pod vodstvom domačih tre-
nerjev so se pripravljali tudi na
tradicionalnem treningu v avst-
rijskem Bad Gastcinu.
Koliko tekmovalcev
imate na razpolago?
—	Vidnejših je okrog 20. Nekaj
je še stare garde, ki se še ne da
ugnati, ostali so mladinci. Leto-
šnji prvi uspeh je dosegel Cater
Pavel s četrtim mestom na te-
kmovanju na Voglu.
Katerih tekmovanj se
mislite letos udeležiti?
—	Glavna je seveda dostojna
proslava 30:letnice srečanj z Za-
grebčani v okviru 20-letnice osvo-
boditve. Vse ljubitelje smučanja
vabim v nedeljo 24. 1. k Celjski
koči.
Sicer pa se bomo udeležili vseh
prvenstvenih tekmovanj. Tudi
tradicionalnega Spominskega tek-
movanja v počastitev pohoda
XIV. divizije ne smemo zanema-
riti. Tu je še organizacija final-
nega republiškega pionirskega
prvenstva ter seveda tradicional-
no prvomajsko tekmovanje na
Okrešlju. Omeniti moram še to,
da je letos zaživel v našem dru-
štvu tudi skakalni šport, za teke
pa nimamo človeka, ki bi prev-
zel skrb za tekače.
V povezavi z DPM bomo z na-
šimi vaditelji sodelovali tudi pri
počitniških smučarskih tečajih
šolske mladine na vseh bližnjih
smučiščih.
Problemov menda ne
manjka?!
— Glavni problem so ... Saj
vemo kaj! Poleg financ pa še po-
manjkanje vaditelj skega kadra,
kajti za smučanje navdušene
mladine je vedno več. Z rekviziti
nimamo problemov, saj je snega
še kar dovolj,. opremo pa si za
razliko od nekaterih drugih šport-
nikov smučarji nabavijo kar sa-
mi po tisti znani prislovici »znaj-
di se« (z dodatkom: »In pla-
čaj!«).
ŠE DVA DNI NAS LOCI DO
PRAZNIKA ZAGREBŠKIH IN
CELJSKIH SMUČARJEV; PRI
KLUBU SO SE ZA ORGANIZA-
CIJSKI IN ŠPORTNI USPEH
PRIREDITVE DOBRO PR1PRA
VILI. V POGONU BO ŽE TUDI
NOVA VLECNICA, KI SO JO
MONTIRALI TE DNI. ZATO NE
ZAMUDITE UGODNE PRILIKE
IN POHITITE V NEDELJO ZJU-
TRAJ NA CELJSKO KOCO. PO-
GLEJMO SI ENKRAT OD BLI-
ZU KVALITETNO SMUČARSKO
TEKMOVANJE. MENDA NE BO
NIKOMUR ŽAL!
Razgovor pripravil: E. Goršič
Prvi povojni dvoboj celjskih iu zagrebških smučarjev je bil
na Mozirski planini
V Celju se en
kinoklub
Pred dnevi so na občnem zboru
Foto kluba »Emajl«, ki delujfe v
okviru ljudske tehnike V tovarni
emajlirane posode, med drugim
sprejeli tudi sklep, da se bo dose-
danji fotoklub preimenoval v foto-
kino klub, ker so v minulem letu
z uspehom začeli razvijati filmsko
dejavnost. Ena prvih večjih na-
log je uresničitev sklepa, da bodo
žev letos sodelovali na enem izmed
festivalov dokumentarnega oziro-
ma kratkega filma.
Omenjeni klub je na področju
fotografije dosegel zavidljive uspe-
he. Z organizacijo mednarodnih
razstav črno-bele in barvne foto-
grafije pa 'je dosegel mednarodni
sloves. Poleg omenjenih dejavno-
sti klub organizira vsako leto več
tečajev in pomaga pri tel^ničnem
pouku na celjskih šolah.
DVOJE PREDAVANJ
Celjska delavska univerza bo v
okviru torkove tribune priredila
v naslednjih tednih dvoje zani-
mivih predavanj. Tako bo v to-
rek, 26. t. m. o problemih neveza-
nih držav v svetovni trgovini go-
voril dr. Hugo Skala, vtem ko bo
2. februarja Zoran Polič predaval
o poglobljenih pravicah samo-
upravljalcev ter o investicijski,
kreditni in bančni politiki.
Vsa predavanja v okviru torko-
ve tribune so v veliki dvorani
Narodnega doma. Vstop je brez-
plačen. Prireditelj pričakuje zla-
sti veliko udeležbo članov delov-
nih kolektiv.	Bč
- NAD 60 TISOČ
NOČITEV
Mladina se vse bolj ukvarja s
turističnimi dejavnostmi. To je
ena izmed ugotovitev okrajnega
odbora počitniške zveze Celje, ki
kaže, da je ta organizacija v na-
šem okraju v preteklem letu dob-
ro delala.
Nad 4.400 članov, kolikor jih
šteje počitniška zveza, je lani
preživelo na izletih, letovanjih,
pohodih, ekskurzijah najmanj 13
dni. Najbolj številni so bili izleti
ki se jih je udeležilo nad 2.000
članov; več kot 1.000 članov je le-
tovalo v »Savinji« v Makarski,
okrog 3.500 mladincev pa je obi-
skalo dom počitniške zveze v Ve-
lenju. Tu je prebivalo tudi nad
150 tujih mladincev. Tako je mla-
dina v okviru počitniške zveze
ustvarila nad 60 tisoč nočitev.
p.
SREDSTVA ZA
OPREMO
Pionirskemu odredu osnovne
šole Franca Kra'jnca v Podulah so
za novoletno jelko nekatera celj-
ska podjetja 'in krajevne skupno-
sti ter družbenopolitične organiza-
cije darovala sredstva, s katerimi
so si opremili telovadnico s koši
za košarko in mizami za namizni
tenis.
Omenjeni odred bo v kratkem
ustanovil tudi šolsko športno dru-
štvo. Na občni zbor tega društva
bodo povabili celjske športnike —
udeležence Olimpiade v Tokiu.
»CENTER« ODPRT
Po daljšem odmoru je zopet od-
prt mladinski klub »Center« v
Gledališki ulici. Klub bo odslej
naprej odprt vsako soboto in ne-
deljo od Jjß. do 20. ure. Med tem
časom se bodo lahko obiskovalci
zabavali ob igranju družabnih
iger, poslušali bodo lahko gramo-
fon in radio ter gledali televizijo.
Prepričani so, da bo klub v teh
zimskih dneh, ko mladina nima
nikamor drugam, dobro obiskan.
-fk
VZPODBUDNO
TEKMOVANJE
Organizacija Zveze mladne v
IFI v Celju se je odločila za tek;
movanje v pevečanju storilnosti-
Posebna komisija je preizkusil0
enomesečno tekmovanje ter pri'
pravila pravilnik tekmovanja
Tekmovali bodo v delovni disci'
plini, kakovosti dela, doseganj0
norme in dajanju*predlogov za i Z'
boljšave. Prvi del tekmovanja
zaključen 15. maja, na dan mla'
dosti pa bodo najboljšim podelil1
praktične nagrade.
TISKOVNA KONFERENCA ND KLADIVAR
: : (
Igralci nočejo trenirati
V	torek z véce r je UO ND Kla-
divci* sklical tiskovno konferenco
s predstavniki tiska, da bi jih se-
znanil s težkim finančnim položa-
jem v društvu. Istočasno smo izve-
deli, da so ta dan igralci sporoči-
li vodstvu, da ne bodo trenirali,
dokler ne bodo dobili izplačan ho-
norar za december, ki jim pripada
po pogodbi.
Predsednik društva je opozoril,
da so funkcionarji Kladivarja že
proti koncu tekmovanja v sloven-
ski conski ligi, ko so bili prepriča-
ni v zmago, spraševali, če ima smi-
sel kandidirati za drugo zvezno li-
go. Opozarjali so, da že kandida-
tura, še bolj pa sodelovanje v
zveznem nogometnem tekmovanju
zahteva precejšnja finančna sred-
stva.
9. julija 1964 je bil sprejet sklep
Občinske skupščine o zagotovitvi
finančnih sredstev Kladivarju za
tekmovanje v drugi zvezni ligi.
Danes igralci nočejo trenirati,
ker društvo do njih ne izpolnjuje
obveznosti. Če ni denarja, jih tudi
ne mofe. Imajo namreč pri dru-
#štvu kar 7 milijonov dolga.
V	finančnem proračunu za fi-
nansiranje društva v letošnjem le-
tu je Kladivar postavil skromno
številko 35 milijonov, če sé spo-
minjamo, da imajo nekateri klubi
v istem rangu postavke tudi enkrat
višje. Poleg tega pa ima UO NDK
tudi kompromisen predlog, naj bi
društvo izstopilo iz finančnega
servisa in se samo vzdrževalo.
OBČINSKO PRVENSTVO V
SKOKIH
Na 25 metrski skakalnici v Vojni-
ku je bilo v nedel jo občinsko prven-
stvo v skokih, ki se ga je udeležilo
24 skakalcev iz treh društev: Parti-
zan Vojnik, SK Celje in iz novousta-
novljenega društva Strmec.
Pred kakimi 200 gledalci je v kon-
kurenci članov zmagal Vojničan
Juteršek s 134 točkami (najdaljši
skok 17 m) pred Kmeclom 132
(16,5 m) in članom SK Cel je Kova-
čičem s 128 točkami (16,5 m). Med
mladinci je bil najboljši član Parti-
zana Vojnik Krofiič s 116 točkami
(14,5 m) drugo in tretje mesto pa si
delita Jakob in Kclnarič iz Celja s
114 točkami in skokoma po 14,5 me-
tra. Zmagovalec med pionirji je bil
domačin Štajner s 106 točkami in
najdaljšim skokom 13,5 metra.
Prepričani so namreč, da imajo v
vrstah naših kolektivov toliko pri-
jateljev. ki bi Kladivarju pomaga-
li iz težkega položaja. V tem pri-
meru pa naj bi ObLO finansiral
NDK v višini 25 milijonov.
Kljub temu pa je UO mnenja, da
je še vedno najboljše, da je le en
organ za zbiranje sredstev, da se
ne bi način zbiranja preveč me-
njal.
UO ND Kladivar in menda vsa
celjska športna javnost se bo-
ista menda težko sprijaznili z
dejstvom, da bi celjski nogometa-
ši zaradi pomanjkanja sredstev za-
pustilil tekmovanje, v katerem so
že dosegli določen uspeh in potro-
šili 20 milijonov.
Zato je treba to vprašanje reši-
ti takoj, seveda pa mislijo pri Kla-
divarju, da absolutno ne na škodo
ostale • športne dejavnosti v Celju.
E. G.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO MLA DINCEV
ROSINA — PETI
V organizaciji smučarjev trbovelj-
skega Rudarja je bilo v Trbovljah
v nedeljo letošnje republiško prven-
stvo mladincev v veleslalomu. V
konkurenci mladincev iz vse Slove-
nije se je prvenstva udeležila tudi
ekipa mladincev SK Celje.
Na 1600 metrov dolgi progi s 50
vratci in 400 metri višinske razlike
se je Rosina plasiral na peto mesto
s časom 1:36,0 (zmagovalec 1:27,4),
v konkurenci starejših mladincev.
Med mlajšimi je Srebot zasedel 23.
mesto, Žekar pa je padel in se je
plasiral med zadnjimi. V konkuren-
ci starejših mladink Celjani miso
imeli zastopstva, medtem ko je med
mlajšimi mladinkami Catrova zased-
la 13. mesto, Rozmanova pa odstopi-
la.
Tekmovalni pogoji so bili vsled
meglenega in vetrovnega vremena
neprimerni. Uspeh je bil zvoziti pro-
go brez napake. S petim mestom
je Rosina potrdil kandidaturo za
sodelovanje v mladinski državni re-
prezentanci, ki bo v letošnji sezoni
tekmovala v tujini.
SPORT NA DROBNO
V	Ljubljani je bilo" kvalifikacij-
sko tekmovanje za vstop v republi-
ško kegljaško ligo. Kot je bilo pri-
čakovati so Celjani uspeli, saj so na
turnirju osmih ekip zasedli prvo
mesto. Na enem tekmovanju so po-
drli 6456, na drugem pa 6558 keg-
ljev.
*
V	tekmovanju za republiško
prvenstvo judistov so Celjani
(Olimp) v nedeljo tekmovali na tur-
nirju v Mariboru. Proti Braniku so
izgubili 0:27, proti Murski Soboti pa
zmagali 32:0.<
*
Na atletskem zimskem tekmova-
nju v Ljubljani je član Kladivarja
Vravnik zmagal v teku na 30 met-
rov s časom 4,1 sekunde.
*
Nekdanji rokometaš Celja in ko-
šarkar Elektre je te dni prestopil v
vrste rokometašev trboveljskega
Rudarja, ki tekmuje v zvezni roko-
metni ligi. Najboljši strelec roko-
metne ekipe Pirana Orač pa je ok-
repil ekipo ŽRK Celje.
*
Rokometaši Celja so že pričeli s
pripravami za spomladanski del
tekmovanja^ v republiški ligi. Pod
vodstvom trenerja Goršiča vadijo v
telovadnici, kondicijo pa si bodo v
počitniškem času nabirali tudi na
smuških terenih.
POLJSKI GRAFIKI
V torek, 26. tega meseca bodo v likovnem salonu in foyeru celjskega
gledališča odprli razstavo grafične sekcije poljskega združenja likovnih
umetnikov iz Poznanja. Osem avtorjev se bo ob tej priložnosti predsta-
vilo občinstvu z 58 grafikami. Med razstavljalci jih je nekaj, ki sodijo
v vrh sodobne poljske likovne ustvarjalnosti. Na sliki: KAZIMIERZ
SLAVINSKI: ZAČETEK RUDNIKA. Foto: V. Berk.
IZ KULOARJEV
Vodilni: Zakaj integriramo!? Re-
šujemo položaj kmetijstva, ki so ga
nekateri zavo/.ili. Mi bomo rešili so-
sednjo kmetijsko organizacijo. Pro-
izvodom bomo dali ekonomsko ceno.
Poglejte naše sosede. Preveč admi-
nistracije se jim je nabralo. Na štiri
delavce en uslužbenec. Hin. Kam pa
prideš. Seveda, je to rečeno tako
med nama. Razumeli!
Novinar: Kaj pa s tistimi objekti,
Ivi ne služijo več namenu:
Vodilni: To ni naša krivda. Tista
tretja kmetijska organizacija je za-
krivila. Pobrskajte tain, boste našli
na kupe gnoja. Sicer, ponavljam, vse
to je privatno. Cenim vas, čeprav
nekateri trdijo, da ste preveč otip-
ljivi. hm, saj razumete, baje dema-
goški. Konkretnost je baje bolezen,
Če ste okuženi z njo, boste večno
j-aznainovaiii.
Novinar: Povezujem informacij-
ske izvore in prečiščujem informa-
cije.
Vodilni: Tako. tako! Mi želimo
resnico, golo resnico in dokaze. Ni-
kar pa ne nasedajte strokovnjakom
v sosednji organizaciji. Z integraci-
jo jim bo odklenkalo. Ozki so, ne
vidijo preko plotu in se grejejo na
milijončku dobička kot klop. Mi
Oprostite, boste morda kavico ali
konjak. Torej, o integraciji govori-
va. Pišite v presežniku.
In v sosednji organizaciji.
Vodilni: Samo mi jih lahko reši-
mo in zagate, čeprav izkazujejo po-
zitivno bilanco. To zna tudi inoj ra-
čunovodja. Kmetijski križ je hudo
križast. Vsi ga ravnamo in vsi živi-
mo od njega, samo kmet se nekako
preživlja. Torej, zaupno, pri hmelju
so se odrezali, kaj? Ste za požirek?!
Prav, o izjavi za tisk kasneje.
Novinar: Slišim da ste lani precej
podružabljali!
Vodilni: Prekoračili smo plan.
Ostalo nam je še nekaj zaplat pa
bomo najmočnejši. Cez nekaj let pa
bomo imeli sredstva za intenzivno iz-
koriščanje te zemlje. Zaenkrat ni
ne proizvajalcev ne mehanizacije
dovolj. Toda, v okraju sino prvi. V
odstotkih to lepo zveni.
Novinar: Vam to ne manjša bla-
govne proizvodnje?
Vodilni: To ni važno. Naši načrti
sodobne proizvodnje so na liniji, to
je nekaj. Da, o integraciji sva zače-
la. Torej, menim, da je integracija
nujna, ker...
In v tretji organizaciji in pri sub-
jektivnih faktor jih in, in... toliko
zaupnosti in idej: o integraciji pa
ob zaključku.
Sicer pa javnost nič kaj ne briga,
ka j sodimo, kaj'počen jamo, samo da
hočemo konstruktivno graditi in re-
ševati. Potrošnik ima s kmetijstvom
stike na trgu, naj tam rešuje zade-
vo. novinar naj se spotika ob načel-
nost, kajti nosilci načelnosti niso
primerni za »objedanje«, kadrovske
ribarije pa so interna zadeva, ki naj
ne izvene desinformirani integraciji
Torej, želimo si k on struk ti v nev kriti-
ke načelnih načelnosti in nikar do-
mače zaupljivosti, ki vnaša preveč
družinskih zdrah pred oči načelno-
sti žejnega občinsva.
JOŽE KLANČNIK
Luksuzni kruh
Veliko moke je bilo treba zmesiti
in speči, predeh se je rodil luksuzni
kruh. Letošnja letnica je v tem po-
gledu izredno pomembna. Medlem
ko krušna zgodovina že dolgo pozna
zemljo, pa pravzaprav vse doslej še
ni nihče vedel, da je žemlja luksuz-
ni kruh. To se je posrečilo odkriti
nekemu Celjanu. Ker je najrbž me-
n\l, da so ekonomski vzroki podra-
žitve izčrpani, je podražitev uteme-
ljil s tem, da je zemlja, kot že re-
ceno, luksuzni kruh. In imel je prav:
ker je celjska žemlja kakor
Nedolična kraljična, in drugič, ker
le dejansko luksuzna njena cena.
Če imamo navsezadnje luksuzne
avtornobile in luksuzna stanovanja,
zakaj ne bi imeli tudi luksuznega
y uha? (še zlasti, ker je baje nava-
üc'n, torej neluksuzni kruh podoben
»Cl8 u«, kar pomeni v prevodu —
°Peki.) Si naposled predstavljate
nekoga, fa 5есц v luksuznem avto-
'nobilu, pa žveči neluksuzni kruh?
Jok. Nemogoče.
I ■ je prvo dejstvo, da je žem-
Ia luksuzni kruh, dokazano. Kaj pa
¿talci dejstva? Ta so na kratko ta-
. a; zemlja je luksuzni kruh, ker
k }uksuzno obliko; je luksuzna,
bi• ^'ko nosimo v luksuzni tor-
l'l illksuzna, ker jo pojemo in se že-
ker° ^ksuzno počuti; luksuzna
pri hnmo to odkritje patentirali
kar "'açlu za iznajdbe in izume, ni-
Пгеиг6! p°zabi>no na navedene argu-
Dol.i Pnn?sejo nam lahko košček
' Polarnosti.
oh
RADÍVOJ REH AR
ZLATA ORHIDEJA
DOSEDANJA VSEBINA
Vinko Sobočan se je odločil in odpotoval na
Madagaskar. V Port Saidu je srečal trgovca Pavla
Landeca in njegovo sestro, ki sta imela isto pot:
povedal jima je, da je namenjen po očetovo za-
puščnino.
Vinka so omamljale živahne Jeanine oči, ki so bile neneh-
no uprte vanj. Ustnice je imela napol odprte, da je čutil na sebi
njeno toplo sapo, njene prsi pa só se tako tesno naslanjale
nanj, da je čutil utripanje njenega srca pod tanko svileno obleko.
Ko so zapuščali zabavišče, je bilo že pozno po polnoči. Od
vina, plesa in zabaviščnega vzdušja omamljeni Vinko skoraj ni
vedtl, kako je prišel v svoj hotel, v sobo in v posteljo, zato pa
je vedel zjutraj, da se mu je ves čas sanjalo o velikih temno-
rjavih očeh, ki so od vseh strani strmele vanj in ga vabile v
svoje neznane globine. In čutil je živo hrepenenje, da bi prej
ko bo mogoče spet videl te oči. Najrajši bi bil kar takoj odšel
v hotel, v katerem sta Landecova stanovala, vendar se mu je
zdelo, da to ne bi bilo dostojno, ker gotovo še ležita. Sicer pa
so' se bili itak dogovorili, da pojdejo skupaj na kosilo in popol-
dne na ladjo, ki jih popelje do skupnega cilja.
Vinko je sedel že davno pred dogovorjeno uro v restavra-
ciji in nestrpno pričakoval trenutka, ko bosta vstopila Lande-
cova. Landecova? Ne. Če bi bil odkritosrčen, bi si bil priznal
da mu je prav vseeno, če pride Paul ali ne, le da pride Jeane.
Toda tako odkritosrčen ñi bil, ali pa si o tem še ni bil prav do
konca na čistem. Morda se je celo nekoliko bal.
Kakor večinoma vsi, je imel kot srednješolec svojo skrito
ljubezen. Oboževanka je bila hčerka trgovca z jeslvinami v
bližnji ulici. Kadar je imel v žepu zadosti drobiža, je stopil v
trgovino in si kupil prigrizek, če ga je ali ga ni bil potreben,
in vsakakrat je stopil v trgovino z enako trdim sklepom, da
bo Danici povedal, kako zelo misli nanjo in kako hudo jo ima
rad. Včasih je bil v trgovini njen oče, druge krati je našel za
prodajno mizo mater, pa tudi kadar sta bila z deklico sama,
je govoril z njo o vsem drugem, samo ne o tistem, zaradi česar
je prišel. Tako se je zgodilo, da se je lepa Danica poročila, še
preden je maturiral. Zaradi hjene »nezvestobe« je hodil nekaj
dni naokoli ves pobit, pa je nazadnje spoznal, da n jegova ljube-
zen le ni bila tako globoka, da je ne bi mogel preboleti.
Kot visokošolec je doživel svojo drugo in tretjo ljubezen.
Druga se je konqala s prepirom in razdorom in bila sta oba
zadovoljna, da sta se razšla. Tretja pa tudi ni bila prava lju-
bezen. Zvezala sta ju le njegova mladostna in njena zrela strast,
zakaj bila je starejša od njega.
Tri mladostne ljubezni so ga napravile previdnega in kljub
mladosti izkušenejšega, kakor bi se utegnilo zdeti. Toda v nje-
govi podzavesti je čedalje močneje tlelo hrepenenje po'lepi,
veliki ljubezni.
To podzavestno čustvovanje ga je vleklo zdaj k Jeani, ne
da bi si mogel ali hotel odgovoriti na vprašanje, ali je ali ni
tista, ki jo išče. Prav zato pa, ker si na to vprašanje ni hotel
odgovoriti, ni spoznal, da čustvo, ki ga vleče k njej po tako
bežnem prvem srečanju, le še ne more biti velika ljubezen,v
marveč je le bol j čar novega in tujega, kar je izžarevala 'Vsa
njena bit in ga prav zato zelo mamila v svoj začarani krog.
Tako je čakal v tuji restavraciji in dočakal, da so se odprla
10
vrata in je vstopila v družbi svojega brata vsa čila in nasmeja-
na, vsa lepa in zapeljiva, prišla z lahkotnimi koraki k njemu
in ga pozdravila, kakor da se poznata že od davnih otroških let.
»Naju že dolgo pričakujete?« ga je vprašala. »Zamudila sva
se s pripravljanjem prtljage. Oprostite!«
»Tudi jaz sem pravkar prišel,« se je zlagal Vinko in stisnil
roko še Paulu, ki je pristopil za sestro in sedel na svoj stol.
»Kako ste spali?« je želela vedeti Jeane.
»Prav dobro, gospodična,« je dejal Vinko. »Samo sanjal
sem preveč.«
»To so bile posledice šampanjca,« je rekel Landec. »Bil je
močan in mnogo smo ga popili.«
»Da, malo preveč,« je pritrdil Vinko.
»O čem se vam je sanjalo?« je vprašala mladenka.
»Oprostit^!« je vzkliknil Vinko in se nasmehnil. »To je
skrivnost.«
»Gotovo o kakem lepem dekletu,« je menil Paul.
»JUganili ste,« je dejal Vinko in pogledal Jeane.
Sladko se mu je nasmehnila in ga ni več spraševala o skriv-
nosti nočnih sanj.
Po kosilu so se odpravili v pristanišče, kjer se je pričelo
vkrcavanje potnikov in prtljage na velik francoski parnik, na-
menjen čez Rdeče morje in vzdolž vzhodnoafriške obale proti
Madagaskarju. Prtljaga jih je že pričakovala na pomolu. Vkr-
canje je bilo naglo, zakaj potnikov iz Port Saida ni bilo vçliko.
Vinko je dobil kabino tik zraven Landecovih. Uredil je svoje
stvari in brž odhitel na krov, da bi še enkrat ogledal Port Said,
v katerem je sklenil tako nepričakovano poznanstvo z uglaje-
nim Landecom in njegovo lepo sestro Jeane.
Ko so zapluli v Sueški prekop, sta prišla k njemu na krov
tudi onadva. Vsi trije so gledali, kako je izginjalo v daljavi za
njimi vrveče orientalsko mesto, in opazovali obali, za katerima
so se širile mrtve puščave. Vinko jih je videl prvič, zato so ga
močno zanimale zgodbe o življenju v njih in je napeto poslušal
zdaj Paula, zdaj Jeane, ki sta mu jih pripovedovala. Vse je
kazalo, da jih dobro poznata in ne vidita prvič teh krajev. Je-
ane je postajala vedno živahnejša in tudi zaupljivejša. Tako je
kar pri jetno potekala vožnja do Sueza, kjer eo se ustavili le za
krajši čas. Vendar je Vinko opazil, da ima mnogo podobnega
s Port Saldom, čeprav morda man j orientalskega; vsaj v tistem
delu, ki ga je zajemal pogled z ladje. Landec pa je vedel, da se
skriva za temi kulisami še drugo mesto, mesto revne arabske
četrti, kjer je mogoče doživeti prav vse.
S'potjo proti jugu je naraščala vročina, ki more biti na
Rdečem morju neznosna in iščejo potniki hlad v notranjosti
pod velikimi ventilatorji. Prva je omagala Jeane. Sicer pa je
vožnja po Rdečem morju dolgočasna brž ko se razširi in se
obale odmaknejo. Pa tudi obale same so puste, nezanimive in
neprivlačne. Landec je predlagal igralnico. Vinko ni bil navdu-
šen, zakaj pri igri je bil vedno nespreten in tudi denarja ni
irrtel, da bi tvegal izgubo. Vdal se je šele na Jeanino prigovar-
janje. Imel pa je začuda srečo in je skoraj vedno dobival. Lan-
dec pa izgubljal.
Zunaj se je znočilo. Brž ko je sonce zašlo, je bilo temno
kakor v rogu, vročina pa le ni hotela popustiti. Tako so pluli
tisto noč in naslednje dni mimo Arabije, Egipta, Sudana, Erit-
reje in Jemena, se ustavili le dvakrat bežno, pristali za dalj ča-
sa v Džibutiju in zapluli nato v Indijski ocean. Vinko je preživel
kljub vročini dosti ur na krovu in tudi Jeane mu je večkrat
delala družbo. Tako sta bila veliko sama, zakaj njen brat
Paul se ni veliko zanimal za razglede na bregove, mimo katerih
so pluli. Večino svojega časa je preživel v igralnici, kjer je na-
šel nekaj strastnih igralcev. In čudno, kakor je v igri z Vinkom
skoraj vedno izgubljal, je pri drugih domalega brez izjeme
dobival; in igrali niso za majhne zneske.
»Moj brat nima smisla za naravne lepote,« je dejala Jeane,
»medtem ko sem jaz srečna, da morem skupaj z vami občudo-
vati sončne in senčne daljave, kakršne so pač že, in sanjati
o tujito"krajih, ki so prav tako skrivnostni kakor globine nezna-
nih ljudi. Kolikokrat jih moremo prepotovati, pa vendar še
ostanejo kotički, ki jih prej nismo videli, in lepote ali strahote,
ki jih nismo dojeli.«
»Res je,« ji je pritrdil Vinko. »Naše življenje je celo za to
prekratko, da bi do dna spoznal sebe in svoje najbližnje,
kaj šele druge in svet tolikih ljudstev z vsemi njihovimi poseb-
nostmi, željami, strastmi, dobrotami in grehk«
Pogledala ga je s svojimi živimi očmi in Vinku se je zdelo,
da vidi v njih široke pokrajine, ki ga vabijo vase, da jih spozna
in razkrije. In iz njih jc žarelo neprikrito hrepenenje. Po čem?
Po ljubezni? Po njem? Bil je večer in nehote se je primaknil
k njej. Parnik je plul enakomerno po gladini, na katero so
legale sence. Za afriško obalo je zašlo sonce in visoko na nebu
so se prižigale prve zvezde. Kopnina v daljavi je izginila, kakor
izgine privid sanj in hrepenenje. Tudi na krovu so zagorele
luči. Njihova svetloba je metala na vse strani dolge sence, kot
iček, kjer sta stala Vinko in Jeane, pa je ostal temen.
»Kaj premišljujete?« je vprašal, ko je dolgo molčala.
»O čudni usodi,« je dejala, »ki nas vodi po svojih nedoum-
ljivih poteh, nas združuje in spet ločuje. Še pred nekaj dnevi
nisem vedela, da živite. Potem ste nenadoma stopili v moje
življenje in zdaj stojite poleg mene na krovu ladje, ki naju
vódi v istevsmer. Prišel pa bo trenutek, ko se bodo najina pota
spet ločila in odšla bova dalje vsak proti drugemu cilju.«
»Se mar morava ločili?« je vprašal.
»Večno vendar ne moreva potovati takole skupaj,« je od-
vrnila in se nasmehnila.
»Lepo bi bilo,« je rekel.
»Res^« je vprašala in ga pogledala.	4
»Zelo lepo,« je potrdil.
»Tudi meni,« je priznala in se naslonila nanj.
Ovil ii je roke okoli pasu in jo pritisnil k sebi. Ni se upi-
rala, samo obra^ je skrivala pred njegovimi vročimi pogledi.
Dvignil ga ji je in se ji zastrmel v oči, ki so tudi v temi žarele,
in jo poljubil. Vrnila mu je poljub in ga burno objela. Potem
je naslonila glavo na njegove prsi in dejala:
»Ljubim te. Od prvega trenutka, ko sem te zagledala v
tistem zabavišču v Port Saidu, sem mislila nate in čakala na ta
trenutek. Bala sem se, da ga -ríe bom doživela. Zdaj pa, zdaj ...«
12
Dvignila je glavo in ga strastno poljubila.
»Jeane, moja Jeane ...« je vzdihnil.
»Me zares ljubiš?« je vprašala.
»Kako moreš dvomiti?« je dejal in jo še tesneje privil k
sebi.
»Premalo vem o tebi, da bi ti mogla slepo verjeti,« je rekla.
»Poznam moške. Nobeden se ne brani ljubimkanja in ob vsa-
kem zatrjuje, da te ljubi, pa je le redkokdaj res. Morda misliš
tudi ti ta trenutek, da je ljubezen tisto, kar te sili k meni, pa je
lahko samo želja po ženski sredi osamelosti v tujem svetu, ki
bo prešla brž ko boš v drugačnem okolju in v drugi družbi.
Me ženske se dajemo vse tistemu, ki ga l jubimo in ne pozab-
ljamo.«	/
»Niso vsi moški taki in tudi ne vse ženske,« je rekel.
»Da,« je priznala, »izjeme so bile vedno in bodo.«
»V tistem trenutku, ko ljubimo, je vsaka ljubezen resnična.^
Neresnična je samo če jo hlinimo, ker se nam hoče trenutne
zabave,« je dejal. »V mnogih primerih pa je moška ljubezen
bolj odvisna od ženske kot od moškega. Tudi iz zavestne igre
more vzplamteti mogočen žar. Tudi iz igračkanja se utegne raz-
viti čustvo, ki se ne neha, če je ljubljena tisto, kar je pričakoval
v svojih predstavah, ko je osamljen hrepenel po njej.«
»Predvsem pa išče moški v ženski žensko. Tako je moška
ljubezen prečesto samo ljubezen zaradi ljubezni,« je menila
Jeane.
»In ne priznaš,« je rekel Vinko, »da skrivajo ženske za svo-
jo ljubeznijo prav tako često še druge namene in cilje?«
»To mi dokazuje, da si moral biti nekoč že razočaran,« je
dejala in se mu izvila iz objema.
»Da, bil sem,« je priznal.
»In zdaj se bojiš novega razočaranja?«
»Ne Jeane. Čutim, da ti ne moreš biti taka.«
»Čutiš? In če čustvo vara? Tudi v primeru trenutne strasti
more govoriti čustvo enako govorico kakor v resničnem, globo-
kem hrepenenju,« je rekla in se odmaknila.
»Mi torej ne veruješ?« je vzkliknil razvneto.
»Dvomim,« je rekla.
»Dobro,« je dejal, »če si želiš dokaza, ti ga dam: postani
mi žena!«
Pogledala ga je s pogledom, ki je razodeval vero in dvom
obenem.
»Zda) še nisem premožen, da bi ti mogel nuditi življenje,
kakršnega si vajena, če pa se srečno konča moja pot na Mada-
gaskar, bom dovolj premožen. Morda celo bogat. Poročila se
bova in živela srečno.«
" »Nisem te vprašala po premoženju,« je rekla Jeane. »Ni mi
potrebno. Hotela bi samo, da bi bila tvoja ljubezen trajna in
bi mi brezpogojno zaupal. Mi moreš to zagotoviti?«
»Ljubil te bom in ti zaupal,« jc rekel in jo znova objel. »Vse
moje mlado hrepenenje velja le tebi, in bo za vselej veljalo
samo tebi. Toda vajena si razkošja, zato bi postala v stiskah
nezadovoljna. Ljubezen bi pričela hirati in bi izhirala. Tega
nočem. Zato ti hočem povedati vso resnico.«
Posvetovanje upravnih organov socialnega varslva celjskega okraja
Rešitev-ob pomoči skupnosti
Na nedavnem posvetovanju predstavnikov
upravnih organov v socialnem varstvu in
predstavnikov za zaposlovanje delavcev, so
udeleženci v daljši razpravi osvetlili nekate-
re probleme socialnega varstva, probleme
nepopolnih družin, otroškega varstva in
mladinskega prestopništva.
Vse večji porast števila družin, ki
zaradi določenih okoliščin, kot so
razveze, smrti enega izmed rodite-
ljev ali najpogosteje nagnjenosti ro-
diteljev do čezmernega uživanja al-
kohola, povzročajo zanemarjanje
roditeljskih1 dolžnosti, sili organe
socialnega varstva, da sanirajo ogro-
žene družine. Kot smo že omenili,
se največkrat pojavlja zanemarja-
nje roditeljskih dolžnosti v druži-
nah, katçrih eden ^li pa oba rodi-
telja uživata čezmerno alkohol.
Najuspešnejša pomoč taki druži-
ni je, da se omogoči ogroženemu
člami zdravljenje v zavodu. Praksa
pa kaže, da se bolnik, saj ga lahko
tako imenujemo, po zdravstveni te-
rapiji vrača v isto okolje, kjer se
znova predaja alkoholu. Razmere
in možnosti, da bi omogočili bolni-
ku vključitev v novo okolje, so mi-
nimalne glede na dejstvo, da je ve-
čina bolnikov nagnjena k brezdel-
nosti in pohajkovanju zaradi omaja-
nih moralnih načel.
V Sloveniji nimamo niti enega za-
voda, ki bi po zdravljenju zaposlil
bolnika ter ga s tem obvaroval ne-
zdravih razmer, ki so vplivale na
njegov propad.
Zaradi zanemarjanja roditeljskih
dolžnosti so socialno skrbstveni or-
gani primorani v takih primerih
zavarovati otroka s tem, da ga iz-
ločijo iz takega okolja in dajo v
skrbništvo. Tako je na primer v ce-
ljskem okraju v popolnem ali del-
nem skrbništvu okrog 3400 otrok.
To je ogromna številka, ki nazorno
prikazuje nezdrave razmere velike-
ga števila družin. Če pri tem doda-
mo, da enomesečna oskrba otroka
v zavodu stane okrog 40 tisoč dinar-
jev, vidimo, da daje družba ogrom-
na sredstva za pomoč omenjenim
družinam. Ob tem se vsiljuje pri-
merjava stroškov individualnega
skrbništva, ki so mnogo manjši. Za-
to bi kazalo, če k temu prištejemo
še dej ans, k e razmere v zavodih, da
bi dajali ogrožene otroke v indivi-
dualno — privatno skrbništvo peda-
goško močnim družinam.
Današnji instrumenti ne omogo-
čajo nekih uspešnejših prijemov za
tiste člane, ki svojih roditeljskih
dolžnosti ne opravljajo v redu. Sa-
mi socialno skrbstveni organi brez
pomoči širše družbe, družbenih in
političnih organizacij ne morejo
uspešno sanirati ogroženih družin.
Kajti, če primerjamo sredstva, ki
jih družba daje tem ogroženim dru-
žinam, s sredstvi, ki jih dobi pošten
deloven človek za skrb svoje druži-
ne, se pojavlja nesorazmerje.
Rezultat teh okoliščin, ki vplivajo
na razvoj mladih ljudi, je ozko po-
vezan z mladinskim prestopništvom
in kriminalom, ki je v celjskem
okraju v nenehnem porastu. Tu se
pojavlja vprašanje, ali je uspešnej-
še saniranje ogrožene družine ali
ogroženega otroka? Če upoštevamo
dane pogoje, bi kazalo, da pomaga-
mo otroku. Pomoč ogroženemu otro-
ku pa je nezadostna, če mu poma-
ga samo socialno skrbstveni organ.
Organizacije, katerih delovni prog-
rami vključujejo tudi delo z mladi-
no, pa so v večini primerov premalo
uspešne, tovrstne probleme pa ne
rešujejo v smislu pomoči, temveč
birokratsko. Tudi šolski programi
oziroma dejstvo, da je danes šola
še vedno izobraževalna institucija
in ne družbena institucija, ne pozna
otrokovega izvenšolskega življenja
in njegovih izvenšolskih razmer.
Dejstvo, da v celjskem okraju
konča osemletko le 59 odstotkov
učencev, medtem ko ostali že prej
izstopijo, in da od teh devetinpede-
setih odstotkov le malo mladine na-
daljuje šolanje, osvetljuje ¿vzroke,
ki so bistvenega pomena za obstoje-
če razmere. Pri porastu mladinske-
ga prestopništva in kriminala ne ka-
že iskati vzroke samo v materialno
ogroženih družinah, saj podatki ka-
žejo, da je teh mladih delikventöv
velik odstotek iz materialno dobro
situiranih družin. Vsekakor je po-
trebno k reševanju omenjenih prob-
lemov nujno pritegniti širšo družbo,
ki bi z organiziranim delom v raz-
nih organizacijah pomagala mlade-
mu človeku premostiti določene po-
goje in razmereler ga s tem vklju-
čiti v pozitivne/ družbeno življenje.
J. Sever
Trinajst nagrajencev
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA VARSTVO V PROMETU PODELIL PRIZNANJA
CELJSKIM ŠOFERJEM
Pretekli petek je bil v prostorih
celjske gospodarske zbornice občni
zbor združenja šoferjev in avtome-
hanikov celjske podružnice. Celjska
podružnica vključuje veliko število
članov in jim omogoča s svojim de-
lovnim programom dodatno stro-
kovno izobraževanje.
Letošnji zbor je bil za podružnico
še posebno pomemben. Sekretariat
republiškega varstva v prometu je
namreč pred nedavnim podelil tri-
najstim članom združenja — šofer-
jem — priznanja za vzorno in mar-
ljivo opravljanje službe. Med temi
vozniki so tudi štirje šoferji celjske-
ga avtobusnega podjetja Izletnik.
Vsi nagrajenci so dobili še poleg
priznanj in plaket tudi praktične
nagrade, darila podjetij, v katerih
so uslužbeni.
. Kljub nenehnemu povečevanju
števila prometnih nesreč in promet-
nih prekrškov so taki vozniki, ki
svoje delo opravljajo vestno in skrb-
no ter s tem nudijo zaupanje obča-
nov in potnikov, ki koristijo njiho-
ve usluge. Ce k temu prištejemo še
dejstvo, da je med nagrajenci veči-
na voznikov, ki že vrsto let oprav-
ljajo svojo službo pod dokaj težki-
mi pogoji, so ta priznanja še drago-
cenejša in častnejša. Tudi uredništ-(
vo jim v imenu bralcev čestita.
Posnetek prikazuje osem nagra-
jencev po sprejemu priznanj. Na sli-
ki so: FRANC PIPA, JOŽE ŠTOR,
FRANC OSEP, FRANC JANŽA,
FRANC MELHAR, FRANC OBLAK,
EMIL TRSTENJAK in ALOJZ KO-
LENC.	Foto: S. Srše
ŽRTVE PROMETA
PADAJOČE DESKE
Pred nedavnim je Ivan Špo-
ljak iz Zagreba po Kolodvor-
ski ulici v Sevnici peljal tovor-
ni avtomobil, ki je bil naložen
z deskami. Med vožnjo je z
avtomobila zdrsnila preko
stranice deska, ki je zadela v
glavo pešca Vinka Koreneta
ter ga lažje poškodovala. Des-
ka je nato oplazila še Ivanko
Peternel in jo ranila po obra-
zu tako močno, da so jo mo-
rali prepeljati v celjsko bol-
nišnico. Voznika so ustavili
šele v vasi Brezovo.
Z NADVOZA
NA TRAVNIK
Minuli teden se je na želez-
niškem nadvozu med Šempe-
trom in Žalcem pripetila težja
prometna nesreča. Voznik
osebnega avtomobila BOJAN
ZAVAŠNIK iz Ljubljane je na
poledeneli cesti izgubil oblast
nad vozilom. Pričelo ga je za-
našati proti robu cestišča ter
ga nato zaneslo čez rob. V kri-
tičnem trenutku je bilo vozilo
na nadvozu. Od tu je zdrknilo
šest metrov po nasipu na trav-
nik. Voznik je bil ob nesreči
lažje telesno poškodovan,
medtem ko je sopotnica FA-
NI ZAVAŠNIK dobila težje te-
lesne poškodbe in so jo pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Na avtomobilu je komisija
ugotovila za 500 tisoč dinar-
jev škode.
Avtobus v avtovlak
Minulo soboto okrog desete
ure se je na odseku med kilo-
metrskima kamnoma 697 in
698 in avtocesti pri vasi SKO-
PICE pripetila težja promet-
na nesreča, v kateri je bilo
12 oseb poškodovanih in eden
mrtev. Voznik avtobusa KP
56-42 MILAN PERŠIC je na
omenjenem odseku začel za-
virati, ker se je približeval
počasneje vozečemu osebne-
mu vozilu. Med zaviranjem je
na spolski cesti začelo avto-
bus zanašati proti desnemu
robu cestišča. Da bi zopet
uravnal vozilo, je voznik zavil
v levo — proti sredini cesti-
šča. Iz nasprotne strani je v
tistem trenutku pripeljal avto-
vlak, tako da se je avtobus z
29 potniki zaletel vanj. Trče-
nje je bilo tako silovito, da je
avtobus prednji del tovornja-
ka povsem izmaličil, stroj pa
zbil po cestišču. Voznik in po-
močnik tovornega vozila sta
bila hudo telesno poškodova-
na, slednji je zaradi poškodb
v bolnišnici pozneje umrl. V
avtobusu sta bila k sreči le
dva potnika huje poškodova-
na, devet pa lažje. Na tovor-
nem avtomobilu je ob trčenju
nastalo za pet milijonov, na
avtobusu pa za sedem milijo-
nov dinarjev materialne ško-
de. Na avtovlaku je bilo za 50
milijonov vrednosti materiala,
vendar škoda tovora še ni oce-
njena.
POSLEDICA
PREKRATKE
RAZDALJE
- TRČENJE
Na Ljubljanski cesti v Celju je
prišlo na blagem ovinku za mostom
čez Ložnico do trčenja, ko je voz-
nik JANKO KOVAČ iz Konjic v pre-
kratki razdalji vozil za vozilom, ki
ga je upravljal LOŽINA FRANC iz
Trbovelj. Voznik Ložina je namreč
zaviral. Telesnih poškodb "k sreči ni
bilo, na vozilih pa je ob trčenju na-
stalo za 230 tisoč dinarjev materialne
škode.
POŽAR ZARADI
NEPREVIDNOSTI
Pred dnevi je v večernih urah iz-
bruhnil požar na gospodarskem pos-
lopju v Velikem kamnu. V poslopju,
ki je last KZ Brestanica, je imel de-
lavnico privatni obrtnik KAREL
STREL za izdelovanje lesenih zabo-
jfcv. Iz peči, ki jo je po končanem
delu pozabij pogasiti, se je po/ar
razširil na lesene zaboje in nato zajel
poslopje. Oprema in zaboji niso bili
zavarovani. Škode na poslopju je za
tri milijone, na optemi in zabojih
pa za milijon dinarjev.
UTOPLJENEC V SAVI
Pred dnevi so v Savi pri vasi Šmar-
čno našli truplo moškega, za katere-
ga so ugotovili, da je triindvajsetletni
BOGOMIR ОСЕРЕК, doma iz Trbo-
velj. Po poizvedbah je bilo ugotovlje-
no, da je pokojnik trinajstega tega
meseca v zgodnjih jutranjih urah sko-
čil v Savo s samomorilskim name-
nom. Vzrok samomora ni znan.
Iz maščevalnosti podtaknit ogenj1
V eni izmed prejšnjih številk smo
poročali o požaru v Konjskem pri
Vojniku. Petnajstega decembra lani
je okrog triindvajsete ure začelo ne-
nadoma goreti stanovanjsko poslop-
je, last družine Košuta. Že ob poža-
ru je bilo jasno, da ogenj ni mogel
nastati sam, temveč da je bil pod-
taknjen. Požar je uničil ostrešje sta-
novanjskega poslopja, s katerega se
je nato razširil na sosednje poslop-
je, last Pšeničnika. Le hitra in uspe-
la intervencija gasilcev je uspela
požar omejiti, da katastrofa ni bila
še večja.
Komisija organov varnosti, ki je
raziskovala vzrok požara, je ugoto-
vila, da je bil ogenj podtaknjen pod
slamnati opaž, ki je bil- postavljen
ob zidu stanovanjske hiše* Po po-
izvedovanju in preiskavi je bilo ugo-
tovljeno, da je ogenj podtaknil AN-
DREJ VERK iz Višnje Vasi. Verk je
kljub temu, da je sorazmerno mlad
(star 33 let), že dalj časa brez za-
poslitve. Po požigu je oborožen z
dvema nožema in ampulo ciankalija
hodil od hiše do hiše, zbujal ljudi
in z grožnjami zahteval pijačo. Pa-
trola LM ga je po nekaj urah zasle-
dila v neki šupi v Višnji vasi, kjer
je spal. Požigalca so priprli.
-ez
POVZROČITELJ
PROMETNE NESREČE
KAZNOVAN
Pred nedavnim je bil na celjskem
sodišču ^obsojen invalidski upokoje-
nec ALOJZ LENKA, ki je 19. avgu-
sta lani v večernih urah z mopedom
podrl pešca. Obtoženec se je ome-
njenega dne peljal vinjen z mope-
dom iz Nizke proti Varpolju. Med
vožnjo je ob prehitevanju pešca, ki
je hodil pravilno po desni strani ce-
stišča, zadel vanj in ga zbil. Pone-
srečeni pešec — sedemdesetletni
Franc Rakun je zaradi poškodb
umrl.
Sodniški senat je obsodil Alojza
Lenka na sedem mesecev zapora.
Obtoženca je bremenilo dejstvo, da
je upravljal moped v vinjenem sta-
nju in pri tem ogrozil varnost obča-
na, ki je hodil pravilno po cesti. Se-
nat je upošteval olajševalne kolišči-
ne, da je povzročitelj invalid iz NOB
in da mora skrbeti za otroka.
-ez
MATA H A RI
7
»Vstopite,« je odvrnil ženski glas, »vstopité,
če vas ne moti, ker sem še v postelji.«
Komisar je odprl nezaklenjena vrata ter od-
šel v spalnico skupaj s tremi uslužbenci. Sprva
so se vsi malce zmedli. Plesalka je ležala ria
postelji čisto gola, prekrita le s prozornim ba-
tistom.
Soba je bila v polmraku, le s hodnika je šče-
mel ozek trag svetlobe.
»Komisar kriminalnega oddelka sem. Prio-
4et. Imam zapoved, da vas pripeljem na policijo.«
Plesalka pa se je vsa smejoča vsedla na po-
steljo. »Želite, da grem gola na policijo?«
Še vedno se je smejala, komisar pa je bil
resen. Imel je najstrožjo zapoved, da plesalko
vse do predaje na policiji niti za trenutek rie
zapusti. V sedel se je na st.ol in ostal v sobi tudi,
ko se je plesalka oblačila. Mata Hari si je pre-
pevala med oblačenjem ter koketirala s komi-
sarjem. Ni slutila, kaj jo čaka.
Šef francoske obveščevalne shlžbe se ni do-
sti mučil z zasliševanjem. Dejal ji je, da je nem-
ška vohunka in ji z enim samim dovolj obreme-
nilnim vprašanjem odvzel vse upe.
»Kjë imate pisma, ki bi jih morala odnesti
v Belgijo?«
Mata Hari je bila dokaj ¿brana. Ugovarjala
je aretaciji in temu, da jo imenuje nemško vo-
hunko, toda na vprašanje nikakor ni znala prav
odgovoriti.
»Gotovo veste, da so Angleži temeljito pre-
brskali mojo prtljago. Telegrafirajte v London,
morda. so pisma tam zadržali.«
Toda kapetan Ladoux ni odgovarjal na njena
vprašanja. Plesalka je zahtevala, da ji povedo
vse podrobnosti, ki jo bremene. A zaman. Niti
to ji niso povedali, da imajo neizpodbiten dokaz
njenega izdajstva.
Pisma, ki jih je Mata Hari prevzela od kape-
tana Ladouxa, so bila odlična past. Naslovili so
jih na francoske vohune v Belgiji. Kapetan La-
doux je vedel, da so Nemci štiri vohune (od
petih) pred nedavnim odkrili in jih pripravili,
da so vstopili v njihovo službo. Toda peti vohun
je šele pred nedavnim stopil v francosko vohun-
sko službo in Nemci zanj niso vedeli. A že osmi
dan potem, ko je Mata Hari prejela pisma, so
Nemci odkrili zadnjega vohuna, ga postavili
pred vojaško sodišče in ga ustrelili.
Mato Hari so odpeljali v žensko kaznilnico
St. Lazare. Zahtevala je branilqe, toda drugega
dne so ji sporočili, da bo sojena pred vojnim
sodiščem kot .ženska vohunka.
Pri zdravniškem pregledu v kaznilnici jo je
gospod dr. Bizard takoj prepoznal. Spomnil se
je, da jo je pregledoval v javni hiši, v kateri je
bila leto dni, ko je pobegnila od roditeljev.
V preiskovalnem zaporu je bila Mata Hari
izredno mirna. Znašla se je v novem položaju
in še vedno je verovala, da obsodba nikakor ne
bo težka. Njen up in up njenega branilca sta
bila zato tako vedra, ker nista nič vedela o tež-
kih dokazih, ki jih je pripravil kapetan Ladoux.
Francoski obveščevalni urad se je dogovoril
z državnim tožilcem, da ne bodo sedaj, v času
vojne, razkrili vse veze, niti prič in poti, ki so
bile potrebne za dokaze.
Glavna razprava je bila 24. in 25 julija 1917.
leta pred pariškim vojnim sodiščem. Mati Hari
je sodilo 24 oficirjev. Ker so vsa pričanja bila
vezana na francoske agente, je razumljivo, da
je bila tajna razprava. Šele sedaj je Mata Ilari
spoznala resnost položaja, a še vedno je upala,
da se bo nekako izvlekla. Toda dnevi so ji bili
šteti. Sodišče je vedelo, koliko denarja je pre-
jela od različnih šefov nemške obveščevalne
službe. Mata Hari se je branila, češ, da je de-
nar resnično prejela, a ne za vohunstvo, temveč
za noči, ki jih je preživela s temi ljudmi.
Ko pa je zasliševanje doseglo kritično točko
in se je Mata Hari začela zapletati v odgovorih,
je nenadoma zaigrala s svojim adutom. Kričala
je:
»Resnica je, tu in tam sem se bavila z vohun-
stvom, saj bi prav. vi to morali vedeti. Mar vam
nisem izdala dve nemški podmornici?«
Toda tudi ta adut je govoril proti njej in ne
'njej v prid. Predsednik vojnega sodišča je dejal:
RESNIČNO — DOŽIVETO — NAPISANO
G UVA
NAPRODAJ
III
Po pripovedovanju Jožeta Jer-
šeta piše Drago Hribar
V Mascari je Jože Jerše obi-
skoval podoficirske šolo, ki bi
jo bil sicer z uspehom zaključil,
vendar so ga skupaj z ostalimi
že prej razporedili v drugo polo-
vico trinajste brigade z vzdev-
kom »kazenska«. Tako si je pri-
dobil le čin desetarja. Pred po-
hodom v zaledje fronte je vsak
legionar dobil vrečo, v kateri je
bilo kakšnih dvanajst vrst oblek.
Krenili so v Nenon na vežbe.
Tamkajšnji prebivalci so žive-
li skrajno bedno. Ženske so se
prodajale za košček kruha; Fran-
cozi niso dovolili, da bi se ljudje
izobraževali, ker so verjetno pač
vedeli, da jih bodo nevedne laže
»držali na vajetih«. Služili so
predvsem kot delovna sila fran-
coskim priseljencem. V bližini
mesta je imel neki kmet svoje
posestvo, vendar so mu ga vzeli
in ga dali nekemu Francozu. Ker
mu delo ni dišalo, je prihajal na
policijo, da bi mu pošiljala lju-
di. Domačini so delali tlako za-
stonj; med njimi so bile celo
matere, ki so morale pustiti
otroke doma.
Ko so se v Njujonu zbrali vsi
rodovi vojske — regularna voj-
ska, kolonije, mornarica, legija
— so se vkrcali na ladje in za-
pluli proti Maroku. Tu so uprizo-
rili manever, ki naj bi trajal
osem dni. Borce za tuje interese
je bilo namreč treba temeljito
izvežbati in naeksercirati. Mar-
sikdo je napore komaj vzdržal;
marsikdo se je skušal rešiti s
tem, da je gojil misel na beg, če-
prav se seveda s tem ni rešil;
misliti na beg ali celo pobegniti
je bilo brezupno.
Jerše je imel italijanskega to-
variša, ki se je pisal Scarpa. Ka-
kor večina Italijanov, tudi on ni
bil! za vojsko; zatq je ob neki pri-
ložnosti skušal pobegniti. Toda
ni imel sreče. Domačini so ga pri-
jeli in ga pripeljali na posebno
Policijo tujske legije. Nekaj časa
So ga zasliševali, nato pa ga kaz-
novali. Štirinajst dni je moral
Po štiri ure dopoldne in popol-
dne po kolenih krožiti po dvori-
sču oprtan z nahrbtnikom, v ka-
terem je bilo 25 kilogramov ka-
menja. Takoj ko je obstal, so ga
Pričeli pretepati. Po opravljeni
»pokori« so ga znova zasliševali.
Na sedež policije je prišel tudi
{elesno močen in velik francoski
castnik, ki je prav tako kot poli-
cía hotel »izprašati vest« legio-
Пагја. Ne da bi dosti čakal na
odgovore, je prijel lopatico ter
udaril z njo Scarpa po glavi, da
Ie na mestu obležal mrtev. Do-
godek, ki se je pripetil proti ve-
c.eru, ko so ravno menjali straže,
le do kraja zrevoltiral zlasti ita-
4anske in španske pripadnike
Zgrabili so orožje in pri-
čeli streljati na oficirje. Pobili so
i}h precej; tudi francoski častnik
Ie Padel pod streli stražarja. Med
Kasarniškimi zidovi je divjala
Prava mala vojna, ki so jo komaj
zadušili. Da ne bi prišlo še do
hujšega streljanja, so inorali ma-
never prekiniti.
Znova je bil določen premik.
Od Nenona so se poslovili ob ve-
likem pompu tamkajšnjega pre-
bivalstva ter se vkrcali na ladje.
Pot je vodila skozi Sredozemlje
in Suez proti Sajgonu. Peljali so
se z dvema norveškima ladjama
(skupaj 3.800 vojakov), ki sta bi-
li med vojno potopljeni, a so ju
Francozi dvignili jz morja. Za
plačilo ladijskih lastnikov so
smeli nekaj časa prevažati svojo
vojsko zastonj, zdaj pa je vsaka
ladja dnevno stala milijon fran-
kov:
Vožnja po morju je bila mir-
na, zato pa je bilo dramatično
se voziti kasneje z vlakom. Iz
Saigona v Haifong so po železni-
ci potovali štiri dni. Vzdolž pro-
ge so bili na razdalji kakih pet-
sto metrov bunkerji, v katerih
je po kakšnih dvajset domačinov
»stražilo« železnico. Neprestano
so dvigali v zrak transporte, tako
da je bil promet docela onemo-
gočen. Pri tem so domačini vse-
lej polovili mnogo tujih plačan-
cev. Ko so legionar ji že nekaj ča-
sa potovali, je lokomotiva nalete-
la, na mino in iztirila. Morali so
čakati, nazadnje pa jim ni preo-
stalo drugega, kot da so se vrni-
li. Nekaj jih je nadaljevalo pot
Z avtomobili, nekateri so znova
poskušali z vlakom, a delj od
mesta, kjer je bila proga minira-
na, niso prišli. Cilj je bil napo-
sled le dosežen, kajti legija je
bila solidno motorizirana. Med
potjo je bil Jerše priča za
legijo sicer nepomembne, ven-
dar vseeno zanimive epizode. Ne-
ki Madžar, ki je med vojno slu-
žil nemški vojski, je hotel svojo
vojaško kariero nadaljevati in je
prišel v tujsko legijo. Njegov
brat, ki je bil v legiji že poprej,
ga je imel za mrtvega. Pa sta se
nenadoma srečala- Veselje je bi-
lo nepopisno. Z dovoljenjem ko-
mandanta je tako brat postal
bratu ordonanc ali posilni.
Zdaj je bilo vaj praktično ko-
nec; legionarji so bili formirani
in pričelo se je pravo legionar-
sko življenje. Razporejeni v ba-
taljone so se namestili v bunker-
jih v bližini manjšega mesta Bak-
lina. (Vsak bataljon je imel tri
bunkerje). Nedaleč proč, prav-
zaprav čisto blizu so bili njihovi
sovražniki; prežali so drug na
drugega: legionarji nanje, ki sö
se na svoji zemlji borili za svojo
prostost, in oni na legionar je, na-
jemnike, ki tu nimajo v resnici
kaj iskati.
Pri metalcu min
Nekdo pričakuje
nagrado
Dan za dnem je skupina ru-
darjev delala več kot /osem
ur — bila je pač takšna po-
treba in tudi danes jim je
obratovodja dejal, da bodo
delali popoldne. Negodovali
so — (saj to je njihova pravi-
ca) in delali dalje. Pa je na-
okrog prišel »mlad« inženir
in jim »postavil zasedo«.
Ugasnil je luč in prisluškoval.
Eden od rudarjev je med de-
lom krepko izpljunil premo-
gov prah in žabemtil: »Pa naj
pride direktor pogledat, kako
delamo!« Inženir je zardel v
temi, zmagoslavno pristopil
»delikventu« in si zapisal šte-
vilko svetilke (spoznavni
znak).
Slabo uro zatem je bilo že
vse alarmirano. »Bunijo se!
To diši po štrajku! Jim bomo
že pokazali! Zato pa je tako,
ker ne hodijo na masovne
sestanke!« in podobne so le-
tele naokrog; telefoni so peli,
uslužbenci so hodili bolj tiho
in boječe, skupina rudarjev
pa je v osrčju »praprotovega
gozda« nadaljevala z delom.
Drugo jutro pa se je začelo.
Direktor, visoki uslužbenci,
predsednik delavskega sveta,
obratovodja in prizadeti ter
zaslužni inženir. Inženir je
obtoževal, rudarji (na katere
smo ponosni zaradi njihove-
ga težkega, odgovornega dela)
pa so bili tiho, le na obtožbo,
da so dejali: »Naj pa direktor
pride delat!« so trdili eno-
glasno, da je inženir pozabil
glagol »pogledati«. Vsi priza-
deti so v visokodonečih govo-
rancah vsuli plaz opominov
na rudarje in »delikventa« za
kazen premestili k skupini,
kjer bo manj zaslužil in mu
dejali: lahko pa vzameš knji-
žico in greš! Rudarji so soli-
darni in tudi tokrat so bili.
Izjavili so: »Pa gremo vsi!«
»Tako! Če vsi enako misli-
te, pa pojdite!« in stvar bi bi-
la zaključena v prid »Samo-
upravljanja« (če mislimo na
prizvok samovolje), če ne bi
nekdo posegel vmes in razjas-
nil, da so fant je dan za dnem
garali v jami po več kot osem
ur, da zato niso mogli obisko-
vati sestankov, saj so reševali
vprašanje proizvodnje in da
bržčas ni naloga inženirjev
»prisluškovanje« (ki nikakor
ne sodi v kvalifikacijsko izo-
brazbo, ampak kaže le last-
nosti značaja.).
In stanje se je začelo spre-
minjati, kajti ali ni trditev
štirih rudarjev enákovredna
trditvi inženirja in ali ni de-
lavčevo negodovanje ob ta-
kem primeru upravičeno. In
če bi tudi dejal, naj pride di-
rektor delat, se vprašujemo,
v čem je manjša storilnost te-
ga rudarja in v čem ne bi bi-
la njegova pravica, kaj takš-
nega dejatL
In zaključek: si je ta inže-
nir zaslužil nagrado, je bil ve-
sten ali kaj? Vsekakor vemo
nekaj — iz vsakodnevnega
dogodka je nekdo napravil
politični problem; le ta pa je
tokrat izzvenel kot velika pre-
izkušnja resnicoljubnosti, so-
lidarnosti, razumevanja in
vprašanja medsebojnih odno-
sov.
BESEDA OBČANOV..
KAPLJE ALI CEL
LITER VODE
Oglašam se kot eden izmed ti-
stih prebivalcev Dolgega polja,
ki zaradi stanovanjske višine še
naprej ne bodo deležni celjske
vodovodne blaginje (najbrž pa
draginje). K pisanju me je vzpod-
budilo dvoje činiteljev: gradnja
vodovoda na staro omrežje, kar
je vsaj za naše področje brezko-
ristno, kakor mnenje direktorja
Plinarne — vodovod tov. Draga
Cernetiča v članku Kaplje ali cel
liter vode, ki je bil objavljen y
zadnji številki.
Kot laik, ki pozna samo prak-
tično vrednost vode, se v strokov-
ne zadeve ne bi spuščal, toda
kot poznavalec prav te praktične
vrednosti vode ne morem mimo
mnenja direktorja, zlasti mimo
tistega dela. kjer pravi: »Potroš-
niki ne plačujejo drug za druge-
ga. drži pa, da so tisti, ki stanu-
jejo v nadstropjih višje, prikraj-
šani, ker morajo vodo v nad-
stropja nositi...« Naj mi tov. di-
rektor ne zameri, če se kot pri-
zadeti občan s takšno logiko ne
strinjam. Zdi se mi namreč, da je
razlika, če potrošnik po isti ceni
plačuje litre ali kaplje vode. Di-
rektor najbrž ni upoševal, da ne
rabimo vodo samo za kuhanje in
umivanje, ki jo. da bi se recimo
telesno razgibali, pač laliko pri-
nesemo iz pritličja ali kakšnega
nižjega nadstropja, ampak da tu-
di peremo in se kopamo. Za takš-
ne potrebe pa so telesne vaje po
stopnišču v četrto nadstropje
malce prehude. Spričo tega se
mi ne zdi prav, zaračunavati vo-
do vsem enako — tako tistim, ki
jo ves dan imajo, kakor onim, ki
je ves dan nimajo ali jo dobijo
kvečjemu pozno ponoči. Na trgu
ali v trgovini plača potrošnik sa-
mo tisto, kar dobi. Mislim, da bi
vodovodni števci, če bi jih reci-
mo montirali v vsakem stanova-
nju, upravičenost v poštenosti
takšnega »trgovanja« z vodo v
polni meri potrdili.
Anton Šribar, Celje
ZATAKNILO SE JE
TODA KJE?
Res, zataknilo se je. Toda ne v preglo-
bokem snegu, temveč najbrž pri preniz-
kih skladih za vzdrževanje ccst v našem
okraju.
I Vitanje, ki ležijo ob samem vznožju
Pohorja, so povezane s cestami tretjega
reda, ki so bile do nedavna še najbolj
vzdrževane, saj so si cestarji prizadevali
da avtobusno podjetje ne bi odklonilo
zvezo s Konjicami.
Toda moj namen ni govoriti o tem.
Gre za nekaj, kar skrbi naše občane. Pr-
vič smo letos doživeli, da je cestno pod-
jetje ob tem, ko je zapadel sneg, »po-
zabilo« na šest kilometrov ceste, ki po-
vezuje Vitanje z Velenjem, Slovenj Grad-
cem in Koroško. Namesto izplužene ce-
ste smo opazili nov ali bolje rečeno, po-
pravljen prometni znak, ki prepoveduje
promet v obeh smereh. Kot pojasnilo naj
bi služila dodatna tablica z napisom: Ce-
ste ne plužimo in ne posipamo — pole-
dica!«
Seveda pa občani s tem ne moremo
biti zadovoljni. Poleg vseh neprijetnosti
se poraja namreč tudi problem oskrbo-
vanja tukajšnjega trgovskega podjetja in
s tem potrošnika. Zaradi teh »malenko«
sti« ta ne more dobiti v Vitanju na pri-
mer zelenjavo, ki jo je še pred kratkim
lahko dobil. Takšne okoliščine delajo ra-
zen tega dokaj slabo uslugo našemu tu-
rizmu, saj si je vitanjsko turistično dru-
štvo zelo prizadevalo, da bi pritegnilo
turiste, ki so rade volje prihajali. Toda
ali lahko zdaj pričakujemo, da bi si sploh
kdo zaželel obiskati naš kotiček? Ali naj
čakamo na pomladno sonce, ki bo stopilo
sneg iñ odprlo možnosti, ki jih zdaj ni?
J. H. Vitanje
KAKO JE Z ZADNJO	1
ZVEZO S
SAVINJSKO DOLINO	¡
Številni potniki, ki potujejo z Balkan	jjj
expresom ob 22.30 uri v Celje in bi mo-	E
rali nadaljevati pot z zadnjo zvezo proti Sa-	E<
vinjski dolini (odhod ob 22.33 uri) se če-	=
stokrat že ob nekajminutni zamudi expre-	=
sa znajdejo v izredno težkem položaju.	E
Savinjčan, ki nima nobene zveze in vozi	s
samo do Velenja, čaka samo 10 minut,	E
potem pa odpelje. Ogorčeni potniki pa se	~
zaman obračajo na železniško upravo,	—
vprašujejo, dobe odgovor, da po tem in	=:
tem zakonu ni treba, da vlak čaka več	E
kot deset minut na zvezo. Ne preostane	=
drugega, kot da prenočiš v Celei ali Ev-	E
ropi ali pa zgledu številnih prenočiš v	=
»nadvse sodobno urejenih« čakalniških	E
prostorih.
Ta sem doživel tudi sam, dne 3. janu-	=
arja, ko sem se vračal v Velenje. V Ce-	=
lje smo pripotovali» ob 22.47 minut z Bal-	=
kan expresom. Savinjčana pa ni bilo več.	=
In ko sem odšel v prometni urad celjske	=
železniške postaje, so mi dejali, da jih	=
ta zadeva prav nič ne zanima.	E
Ra/.umem, da vlaki ne morejo v nedo-	s
gled čakati zvez, toda zadnja zveza pa je	E
vendarle važna za številne potnike, saj	E
jim omogoča pravočasno vrnitev domov,	=
ker imajo naslednji dan službene obvez-	E
nosti. Trditev, če ste službeno vezani, pa	=
bi se vrnili prej, kot je dejal mladi urad-	E
nik v prometnem uradu, ne vnaša kaj	=
prijazen občutek v odnos do koristnikov	=
železniških uslug, še manj pa gotovosti,	E
da se lahko zaneseš na zveze, ki so za-	=
gotovi jene z voznim redom.
Prepričan sem, da lahko v primeru	=
zadnje zveze s Savinjsko in šaleško doli-	=
no v bodoče pričakujemo večjo toleranco	=
s strani celjske železniške jiostaje, kajti	=
navsezadnje je /Vprašanje, kdo je krivec	E
v omenjenem primeru. Bržčas bi iskanje	E
pravne zaščite jjškodovancev ob zagotovlje-	=
nih zvezah prinesle moralno in material-	E
no odškodnino prizadetim. '	=
JOŽE KLANCNIK	E
IN NJEN ODMEV
Moji poslovni stiki
Cez mesec in dan mi» je podjetje poslalo
strokovnega delavca. Mladič je prišel malo
pred sedmo. Potem je čakal na material, ki
mu ga bo podjetje mimogrede pripeljalo.
Ob pol devetih je šel po material sam. Ob
dvanajstih sva delo končala. Vmes sva kaj-
pak še založila, kakor se to delavcem spodo-
bi. Pomolil mi je papir: osem ur. »Osem
ur-« Sem presenečeno vzkliknil. Potem sem
brez besede podpisal. Cez uro je bil nazaj:
»Tako in tako in zjutraj priprava in . . .«
Podpišem naj za 12 ur. ч
Tristo pokvarjenih ur! Tako ohlapna pa
moja potrošniška potrpežljivost tudi ni in ne
tako nabita moja penzionistovska mošnja!
Pot pod noge. »Glej, spoštovano tovariško
podjetje, bilo je tako in tako in vse po pra-
vici in resnici s pričami.« Zedi.nili smo se
za pet ur. So bili med seboj ogorčeni, češ
da jim mladenič večkrat kako kje zagode.
Meni so se tovariško oprostili in hvala lepa.
Cez mesec in dan dobim račun: to, to, to . .
toliko, toliko, toliko . . . skupaj toliko. Cifra
za nebeške višave! Zc prav. Toda predmeta
pod zadnjo zaporedno številko sploh videl
nisem.
Pot pod noge. »Spoštovano tovariško pod-
jetje, tule zapisanega predmeta z vrednostjo
4.000 din nisem prejel.«
»Pojdimo v skladišče.« Smo šli v skladišče.
Iskanje, listanje po papirjih, računih in knji-
gah. »Seveda niste dobili, saj tega blaga ta-
krat sploh nismo imeli na zalogi.« — »Kako
si mogel zapisati nekaj, česar ni bi,lo?« —
V račun naj gre, sem dejal, blago pa stran-
ka dobi, ko prispe.« Potem je bilo nekaj sa-
kramentiraja med seboj, meni so pa postav-
ko stornirali.
Nak, ni še konec. Cez mesec in dan opo-
min: kritični predmet, da ni stal 4, tem-
več 6 tisoč dinarjev, razliko pa naj lepo in
takoj plačam.
Pot pod noge. »Tovariško podjetje in tako
naprej . . . »Spet smo se lepo zedinili/'
Zdaj bo spet mesec in dan in jaz čakam
na pismo s firmo . . .
DOR GRAHOR
SKOZI SVINČENO TOČO
Parade gojijo Kitajci
z vnemo — Posebnost:
snežnobele rokavice,
simboličen paradoks in
hkrati dokaz kitajske
uradne duhovitosti. Ro-
ke, namenjene za osva-
janje, so orokavičene -
v tolažbo vsem sosed-
nim deželam, ki priča-
kujejo obisk kitajske
armade; mogoče pa so
najnovejše medicinske
raziskave na Kitajskem
pokazale, da se nevar-
nost gangrene zmanjša,
če te zabode s sterilnim
bajonetom kirurško iz-
šolani, v prekuhane ro-
kavice oblečeni kitajski
Infanterist: »Pardon, go-
spod, dovolite, da vam
napravim v prsi majhno
luknjo!«
rehabilitacija
ZLOČINCEV
PO 9. MAJU T. L. NAJ BI ZASTARELI VSI ZLOČINI, STOR-
JENI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO — V ČASU HITLERJE-
VEGA NACIZMA. OPROŠČENO NAJ BI BILO VSEM, KI BI JIH
PO TEM DATUMU ŠE NAŠLI IN POSTALI NAJ BI POLNOPRAV-
NI DRŽAVLJANI ZAHODNE NEMČIJE.
Tako so odldčili v Bonnu. Ljudje
široin po svetu so ostrmeli, ko so
izvedeli za to perfidno nakano. Kako
naj zastara zločin, ki je zahteval mi-
lijonske žrtve? Zaradi ugleda drža-
ve, kot pravijo nemški pravniki. Za-
radi tega istega ugleda se bodo po
9. maju zločinci lahko sprehajali
kjerkoli in kadarkoli! Predrznost,
ki je lastnost revanšistov, res ne
pozna meja. Zgražanje, posebno še
v deželah, ki so neposredno občuti-
le kulturo herrenvolka, je rodilo ne-
šteto protestov, množičnih zboro.
vanj, telegramov in pisem, v kate-
rih zahtevajo podpisniki od svetov-
ne javnosti in svojih.vlad, da pre-
prečijo to podlo zamisel. Vsa
evropska javnost je revoltirana.
Eminentne osebnosti protestirajo,
sindikalne in ostale napredne
organizacije pa odločno nasto-
pajo zoper uresničitev te zamisli.
Pogrešamo pa odločno besedo
ameriške vlade, britanskih držav-
nikov in še nekaterih. Po bo-
jiščih druge svetovne vojne bi našli
marsikak grob, v katerem so poko-
pani sinovi teh dežel. Veliko voj-
nih ujetnikov, posebno pilotov je
ostalo za vedno v koncentracijskih
taboriščih. Čemu potem toleranca.
Zaradi trgovine; ali vojnegapartner-
stva? Obstoje moralni kodeksi, ki bi
morali biti močnejši od profita in
politike. Pravilno je nekdo rekel:
>Če bi rehabilitirali zločince, potem
bi se teoretično lahko zgodilo, da bi
10. maja eedel Hitler v kavarni v
katerem koli mestu Zahodne Nemči-
je in nihče ne bi mogel nič očitati!«
M. R.
ZADNJI TEDEN
Samo prividno zatišje v
Južnem Vietnamu opozarja na
nove in nevarne zapeti jaje.
Demonstracije študentov, ki
so ponovno izbruhnile po vsej
tej iiesrečni deželi, so že ter-
jale človeške žrtve. Budistič-
ne kamikaze se pripravljajo
in verjetno ni daleč čas, ko
bomo morali zopet poročati
o živih bakljah, ki gorijo za
svobodo Vietnama. Pričakova-
li smo, da se bodo ZDA po
tako slabi bilanci vojne na
tém področju le umaknile. To-
da ne! Ponudili so popolno
oborožitev stotisoč novih vo-
jakov in vse ostalo, kar je s
tem v zvezi- Torej ogromna do-
larska sredstva za armado, ki
bo štela šesto tisoč vojakov.
Vse to pa za oborožitev južno-
vietnamskega naroda, da se bo
boril proti južnovietnamske-
mu narodu. Nekaj generalov
in politikov bo pri tem obo-
gatelo, tisoče bo mrtvih in
ameriški kapital bi se še na-
prej zadržal v deželi, ki ji pre-
ti »komunizem«. Da bodo ZDA
zavzele v letošnjfem letu takš-
no politiko v Južnem Vietna-
mu in to po vsem, kar so pi-
sali v samih ZDA, je vse pre-
senetilo. To ni politika, ki
krepi mir, pač pa obratno.
Čemu tako? Kakšni so name-
ni te velike sile? Težko se
izognemo misli, da so besede,
izrečene naciji, le besede, de-
janja pa dokazujejo povsem
nekaj drugega. Posebno je
razmisliti o čudni slučajnosti,
ki je ob tej povečani vlogi
Amerike na to področje pri-
peljala še do sedaj največje
britanske kombinirane vojaš-
ke sile. K temu dodajmo še
angažiranost Avstralije, Nove !
Zelandije in Filipinov, pa For-
mozo in Japonsko, ki ne mo-
re stati ob strani, pa je slika
popolna. Seveda popolna, kar
zadeva zapletenost in nevar-
nost. Nadaljnja izolacija Ki-
tajske in provokacije, naper-
jene proti Indoneziji, so rezul-
tat takšnega stanja.
V Evropi je želja francoske
vlade, da vodi/povsem samo-
stojno, neodvisno zunanjo po-
litiko in da tako politiko do-
voljuje tudi drugim deželam,
se vedno v ospredju in tudi
med vsemi dogodki najbolj
komentirana. Vsi, ki so misli-
li, da je to le začasna politika
današnje Francije, da je to le
pritisk na zahodnoevropski
trg in na vpliv ZDA, ki ga
imajo v Evropi, so se zmotili.
Ta koncept niso osvojili zato,
da bi se De Gaulle revanžiral
Angležem in Amerikancem za
vse, kar so mu storili med
drugo svetovno vojno, ko ga
nikdar niso obravnavali res-
no. Ne. To je čisto trajna, si-
cer nova in zelo, realna zuna-
nja politika.
Ne da bi postavljala politič-
ne pogoje, gre Francija v do-
govore, trgovino, kulturne sti-
ke, znanstveno sodelovanje in
podobno z vsemi, ki to želijo.
Tako ima (Ježela danes, edina
na zahodu, zelo močne vezi
s Kitajsko. Vzhodna Evropa
je prav rtič ne moti, kljub te-
mu, da je za »železno zaveso«.
Potovanje De Gaulla po Južni
Ameriki je prineslo Franciji
razen trgovskih pogodb tudi
velik politični ugled. Skratka,
Francija se je odtrgala iz po-
slušnega zahodnega bloka,
kjer je igrala tretjo violino in
gre povsem svojo pot. Njena
parola evropske Evrope je ze-
lo prikupna in niti Moskvo ne
moti, je pti seveda hereza za
ZDA. Če je pri vsem tem nje-
nem novem početju tudi kakš-
na želja za obnovitev stare sla-
ve, pomeni to manj škode kot
pa bi bila velika Francija v
NATO paktu, kjer naj bi dela-
la skupaj z Zahodno Nemčijo
na ustvarjanju predvojne Ev-
rope.
Hudobni jeziki pravijo, da
zmanjšana pomoč inozemst-
vu, t.j. ekonomsko nerazvitim
za skoraj eno milijardo dolar-
jev ni ideja Johnsona, pač pa-
da je Čombe šel le predaleč
v svoji neskrupoloznosti. Ne
eno ne drugo. Afrika je spre-
govorila in to pot želo odloč-
no. V kolikor ne gredo tujci iz
Konga in ne prepuste kongoš-
kemu narodu, da sam uredi
svoje zadeve, gremo mi, osta-
li Afrikanci v Kongo. To je
vzrok, da se Belgija odreka
čombeja in da išče druge na-
čine in pota, s katerimi bi si
podal j sàia izkoriščanje kon-
goškega bogastva.
SKRIVNOST 0 MARTINU BORMANU
Gre za podatke, ki se nanašajo
na Bormanovo ženo. Pred kon-
cem vojne so jo z devetimi otro-
ki, ki so živeli na neki kmetiji
daleč od Berlina in bombardira-
nja, evakuirali na Tirolsko. Bor-
mannova žena je stanovala v
Wolkensteinu v Grödeltalu kot
»gospa Bergmann«. Poleti leta
1945 je zbolela, zapustila Wolken-
stein in se preselila na italijan-
sko stran Tirolske v Bolzano.
Kmalu zatem — marca 1946 pa
je za rakom umrla v bolnišnici
v Meranu. Pred smrtjo je določi-
la za izvršilca njene oporoke in
vzgojitelja otrok nekega katoli-
škega duhovnika. Kasneje je Bor-
mannove otroke posvojila neka
Avstrijka, žena italijanskega ple-
miča in goreča katoličanka. Otro-
begniti, ne bi skušal poiskati, če
ta predpostavka drži, tedaj je go-
tovo, da se je iz Berlina napotil
proti Tirolski, še zlasti, ker se
je tu mogel počutiti »kot doma«
— čeprav je izhajal iz severne
Nemčije. Leta 1945, ko sem bil
še v obveščevalni službi, so mi
svetovali, da bi skušal prav tu
najti Bormanna. Nasvet mi je
dal nekdo, ki je Bormanna od-
lično poznal.
Svetovali so mi, da bi navezal
stike z neko žensko, ki je živela
v Bolzani in ki je tam baje spoz-
nala Bormanna. Detajli, ki mi jih
je ta ženska posredovala v pis-
mu, so bili prepričljivi. Kasneje
km iz osebnih razgovorov spoz-
nal, da gre za verodostojno pri-
čo. Bila je to vdova po nekem
OD SAMOSTANA DO SAMOSTANA
kom je nudila krščansko vzgojo
in najstarejši sin Adolf Martin
je postal redovnik. Danes je član
nekega katoliškega reda.
Kolikor mi je znano, po padcu
Berlina Bormannovi otroci niso
imeli z očetom nikakršne zveze
in ga imajo za mrtvega.
Očitno ti podatki o Bormanno-
vi družini in njeni usodi ne na-
sprotujejo tezi, da je padel. Po
drugi plati pa nam prav neki dru-
gi podatki o Bormannovem dru-
žinskem življenju dajejo gradivo
za povsem nasprotne hipoteze.
Treba je predvsem vedeti, da je
bil Bormann zelo navezan na
svojo družino. Zato se zdi zelo
malo verjetna misel, da je v pri-
meru, če mu je res uspelo po-
židovskem zdravniku, ki je v pr-
vih letih nacizma v svoji mün-
chenski ordinaciji zdravil druži-
no Martina Bormanna. Ko so
Nemci pričeli Žide preganjati, sta
zdravnik in njegova žena emigri-
rala v Bolzano, ki je bilo njeno
rodno mesto.
Jeseni 1945 je ta žena prav tu
naletela na Martina Bormanna!
Ko jo je zagledal, je zapičil vanjo
svoj grozni pogled, potem pa je
zbeZal v neko hišo in se pričel
vzpenjati po stopnicah. Letela je
za njim, toda ko je prišla v dru-
go nadstropje, ji je bilo jasno,
da se je skril v enega izmed
mnogih hodnikov te velike zgrad-
be.
Konec prihodnjič
Francozi in postelja
Čudno je, če Francozu omeniš po-
steljo — vedno misli takoj na spa-
nje. Na obraz se mu prikrade slad-
ko dremljiv izraz in takoj vas uvr-
sti v vrsto ljubiteljev kvant ter lite-
rarne plaže.
Toda tako kot Španci ali Švedi
tudi Francozi prespijo dobro tret-
jino svojega življenja. Zato postavi-
mo Francozom čisto odprto vpraša-
nje: »Kako ležite v Franciji?«
V prvih letih zakona Francozi spe
»ekonomično«. — »Saj razumete!«
je dejal neki tovarnar. »Avtomobili
so nadomestili posteljo. Sedaj naj-
prej mislimo na avto!«
In druga ugotovitev: prodaja po-
stelj »dvojčkov« je v zadnjem času
porasla za 10 odstotkov. Toda mar
te »puritanske postelje« niso izključ-
na last ameriških zakoncev, ki jih v
filmih čestokrat gledamo, posnete
v polmraku? Nikakor ne. Sledijo
jim Francozi. Toda, kateri?
Mladi si tega ne privoščijo, po-
stelja, ki je široka 1,40 metra, ne
more v novogradnjah ne skozi vrata
in ne skozi okno.
Če niso preveč praznih denarnic,
se odločijo za kombinacijo kavča in
postelje. To ruši estetiko, a daje in-
timnost. Prav ta intimnost pa je
Francozom nad 40 let odvečna —
medena lepota medenih dni se spre-
meni v neznosne navade.
»Nežna je kot ptica in se privija
k meni!« — se v tem času spremeni
v: »Trmasto stavlja ledene noge na
moje in me tišči ob rob.«
In v trenutkih nočne razdražlji-
vosti pade odločitev: veliko skupno
posteljo bo nadomestil »dvojček«.
To je uresničljivo, kajti z leti so tu-
di večja stanovanja in večji dohod-
ki. In tako se počasi dve postelji
pretvorita v dve sobi.
Druga rešitev ni tako drastična,
a je bolj nesramna: dve postelji
druga ob drugi. In za lepši izgled
imajo skupno pokrivalo, da je vide-
ti kot v prvih dneh. Vsekakor pa te
postelje neprijetno iznenadijo tiste,
ki pozabijo, da jih v noči deli ulica.
Za vse tiste, ki se né morejo odlo-
čiti med klasično rešitvijo in poste-
ljo »dvojček«, pa obstaja še tretja
rešitev: okrogla postelja. Ta poste-
lja je primerna za vse tiste, ki so
navajeni, da ležijo počez.
Sicer pa Francozi neradi govorijo
o domu, raje o postelji, ki jim po-
meni vse in spanje.
WINSTON CHURCHILL, EDEN NAJVEČ-
JIH DRŽAVNIKOV, MOŽ, KI JE DVA-
KRAT REŠIL ANGLIJO IN ZAPUSTIL
GLOBOKO SLED V POLITIKI SVOJEGA
CASA, JE LANI DOPOLNIL 90 LET ŽIV-
LJENJA IN 60 LET DRŽAVNIŠKEGA DE-
LOVANJA. LETOS SE — PO ZADNJIH
VESTEH — NJEGOVO PLODOVITO ŽIV-
LJENJE PRIBLIŽUJE H KONCU.
NA SLIKI: WINSTON CHURCHILL V
SVEČANEM VITEŠKEM KROJU OB ČASU
KRONANJA ANGLEŠKE KRALJICE
ELIZABETE.
22. 1. 1965 — št. 3
Časopis je ustanovil okrajni odbor
SZDL. Izhajal je 1945 kot »Nova do-
ba«, do 1955 kot »Savinjski vestnik«
in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja-
nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči-
ne: Mozirje, Laško, Celje, Slovenske
Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri
Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. —
Urejujejo: Rudi Lešnik, glavni ured-
nik; Drago Hribar, odgovorni ured-
nik; Borivoj Wudler, tehnični ured-
nik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in
Janez Sever. — Tednik izhaja ob pet-
kih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«.
Uredništvo in uprava: Celje, Trg V.
kongresa 5, poštni predal 152. Tele-
fon: 24-23. Tekoči račun 603-11-1-656 —
Cena posamezne številke 30 din. Let-
na naročnina • 1.200 din; polletna 600
din; mesečna 100 din. Inozemstvo
2.400 din.
ŠE VEDNO UGANKA
Biologi so doslej odkrili številne
tajne prirode, toda začudujoča hi-
trost rasti mladih žiraf je še dan-
danes prava nerazjašnjena uganka.
Ob samem rojstvu so mlade žirafe
visoke do 1,55 tnetra, že drugi dan
pa zrasto za dobrih 30 centimetrov.
Ta pojav, ki še čaka razjasnitve, je
sicer dokaj redek.