4
I. I tf f L I r. H L
April 1963
APRIL 1963
IVAN REGENT MIRKO KUHEL IN A SLOKAN M. D.
ANA BELE IGOR PREŠEREN
MARIJA NAMOK5
LOJZE ZDRAVJE
P-n D. K.
STANE. LENAHDlC K. Sr
1LUC MENA SE FRANCE VURNIK
MARIJAN KRAMBERGER
CIRIL BERGLES
SLIKA NA NASLOVNI STRANI: KOMPAS, LJUBLJANA
SLIKA NA PRVI STRANI PLATNIC: JOŽE GAL
10. LETO St. 1
Misli o našiti Izseljencih
Mojemu rojstnemu mestu
Lelo« pa pridem zares
Slovenska Izseljenska niatiru svetuj e
Dopolnilo k Cafi riški m prertpasom
Dobri stari Časi
Medicinski center v Ljubljani
v Sloveniji Elino razilriU zdraualveiio zivaffovinje
Kako žne nail povratnim
Po domail dcteJl
Iplis — velik» kemična tovarna v Kopra
Povodnji *o cieieio hudo prizadel«
Ostra oD&odbR tli! as ki h provokacij
Koledarji Izseljenskih matic
Marij Pregelj
Masi mladi filmski igralci iletoreportsial	,
Mokflj novih knjig zn mladirto In o njej
V poissUtcv spomin? Louisa Adamiča
Kostanjcvna na Krki
Movr. mesto
Dolenjskaf Deželica so tieu in vinske i rte. Dodelita tisočeri h IcjjuL Revna si hila nekoč in luEiko (.vojih otrok je moralo kri ženiš vet. Sli so. ker so pač morali- Svojo podobo pa so odnesli s seboj. Kot živ iijrenj je v s reí h i^altt, Ne-utesno hrepenenje je badila. O lebi so sanjali in peli. Tudi Mirko (., Kuhel. znani društveni delavec iz Clevelanda, sin nnjstarejšega tvojega mesi™ — sanjave Kostanjevice na Krki, je Svoje hrepenenje pn dalj rijem rodnem mesi n v pesem idil. Objavljamo jo nespremenjeno, kakor mu j c pjLivrela iz src«, ki zdaj že nekaj lei počiva v tuji zemlji. Tinj pesem zapoje v topel sjoomin vsem otrokom Dolenjske, ki jih in več, ter vesel pozdrav vam, ki jo boste lelott vso pomlajeno in prerojeno ob iskalk
ILUSTRIRANA
REVIJA
SLOVENSKE
IZSELJENSKE
MATICE
V
LJUBLJANI
Hodno grudo Izdaja Slo venska izseljenska matica v Ljubljani., Izhaja dvanajst* krat na leto. Letna naroč* ni na za prekomorske države J c 4 dolarje. Poštnina pl0' tana, v gOtOTUtl. Ureja urad' niški odbor. Glavna uradnica
ZIMA V R £ C A J
Uredništvo ln uprava; £lö* Ttmlia Izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva L'fl. Rokopisov in slik, ki Jlb nismo naročili, nc vračamo. Čekovni račun pri Komunalni banki fiöo-ll/fi&s-äl
Mte lepe počitnice v domovini?
-iJflJJCJIsJifl	frLi J1 rd ■ i'T ¡te K fnnjni.1
turn Pii in ita na ¡ZLIH'E
PO SLOVENJ JI
i. jiniijn štiridnevni izLefi
I j»Mj ana -Bteil.kranjska gum
Bovec -Gorica- -Piran—Posluj [in-1,, jubl j ana
V. juniju i)MLii!ili]!Lvni izlet:
Ljubljana— bled- Pn-slojua — Opatija
klila Pi run 1.i|h11.: Hlv.llj m \ riic"
■	Bled—Bohinj—Kranj Velcnjc-
t Vije—RugaSka Sini inii — I ,jnbl jan«
ft, j a liju medeni dnevni izlet:
I ijnliljnna- Postojna Opatija
■	IVirtorož Sežana- fileti Bohinj— —Dobrna— Robnika Stalina Celjc-—Ljubljano
Ml- junija osemdnevni IzlH:
Lj u tj! j n j i Li—Zag ref)— J S« njn tu kuja jet— -Sara j e v n—Mosfeir-D ll brO v u ¡k—Spl i 1—Šibenik /nrlu r Crikvenieu—(tfiiii ijn-l.j ubija na
S'i. juniju šestnajstdnevni iziti:
■ j n Liljana ■ Zagreb—Otniuc na Krki —Zagreb—Novska—Bünjilnku-
I ajee- ■ Sli m jet u—Mostar—Dubrovnik — —Split—Šibenik —Stari Grud—J’[j tvice— -Opatija -Postojna Blod—Ljubljana
tí. junija enajstdnevni izlet:
Zagrüfy—líanjuiíuka -Jajce Sarajevo Mentar—I Juhruvni k — Maku rskü -Sp] i t—'I. ¡id a r—Reka — I *iih lo jna ■
—Tilíd—Ziigrsh
IR, juliju štirinajstdnevni izlet:
Zagreb—Otočec na Krki — Bled—
Pordojnu- Opatija—J ablanicn—Split— —1 )nb navili k Mostar Sarajevo—
—/ v orni k — Beograd
!’0 JUGOSLAVIJI
KOMPAS.
Prijave sprejemu;
KOMPAS
If n'tishn
f*ÍM‘/(Vníf/ífl BIB »flVd
V A Ul NA I/,! ,KIK PO JUOOST.AVIJI
N. i 11 m ¡¡it ^ir¡nnjsl<lnevni izlrf;
7m g rtil > --Si hfi k —Ili'í rp d—l in ! f n hv fiik— S] ti i 1 T ro^i r —S i bun i t—ZelíIu t— Hfkfl—(Ipnlije- ■Piislojim—14nl)Lj¿iuft— Vfknjt—( Vlji?—MjiriLmr- Pinj —
\ el m Tjf\ in- Zagreb
julija sedemdnevni izlet:
Zagreb- Vara žil in Trakova»
Vole nje' Ljubljana -PcFstojnn-!>ilhi Qpulija— Itaka t ""riV ven ira— Plitviee Zagreb
5,	avgas In desetdnevni izlet:
Zagreb- -PJj I vier kliiji Splil Siiij —Ttogir—SíteaLk—ZluIu r—C ri k pellica— —Reka—Opatija—Pula—Rovt m j i'oiti— Ki hjHT—Pus u >j 11 il—1, j il I )Tja lia — Zagreb
{ (tvlt'ïifi- M' ¡zlrluu:
-ÍÍ. j unija — [îiiVL'idntvni izlet |)0 navedenih
flrÍBVüh
2b. junija devetdnevni izlei po navedenih državah
1l| jnlija ■ devetdnevni izlet ¡ni ITALIJI
MATICA ISTI JI VIK \ 1HIV Al SKL Z.UiLIKi!. CA J KV A in
Zelile l/utiiftüti
/m Arxtvijfi AVhj fiíjií
Šrivi in
I1 rij n ve sprejema :
Misli o naših rajnih
izseljencih
[VJltf REČENI
H loj o mu
msjki
Proces izseljevanja posameznikov ali skupin iz rtu!ti[>£¡1 kraju v drug kraj t mejah naše države, ali iz ene države v drugo* z enega kontinenta na dnlg kontinent, la proces je si ur in lasten vsem drinvatn in vsem narodom, Ziasii v Evropi.* Razlogi, zar¡uli kuicrih so sr' ljudje izseljevali in se še vedno izseljujejo, so deloma znani, doloma pa si mislimo, da jili poznamo. So pa luko različni, da jili vseli ni mogoče zajeti,
Jz sfurv Avstrije in iz nekdanje Jugoslavije so se izseljevali večinoma revni kmetje in delavci. Odhajali so v Ameriko, v Francijo, y Nemčijo in drugam z upa njem. da jim lx> 6 ref« v tujini milejša, da bedo našli v i nji ni zaslužek, ki jim ga je domovina odrekala. Seveda so sc posamezn iki izseljevali tudi iz drugih razlogov.
/a časa fašizma v Italiji in reakcionarnih režimov v Jugoslaviji je stil ¡g rindo na št ul inf in tisoče naprednih, antifašističnih ljudi h lJrimorskega, iz ¡sire in 17. Jugoslavije v Francijo, v Argenliuu iti v druge ameriške dežele. Rili so večinoma delavci, ki jim fašistični režim in jugoslovanski režimi niso hoteli fiati dela in — da hi bili bolj lojalni državljani so jih zapirali in mučili. Mnoge so ti režimi izginili ali prisilili v emigracijo. Med mnogimi smo morali v izgnanstvo Indi mi sami. I zmagi narodnoosvobodilne lx>rbe pn so em igri rali lisi L, ki ho za časa le naše narodnem voLkhI i Ine borbe izdajali svoj narod, se prod njemu Imrili. služili v vrstah okupatorja v njegovo kurisl in pa po nalogu k1 ga poslednjega delali proti svojemu lastnemu narodu in proti vsakemu naprednemu osvobodilnemu gibanju. Toda velika večina teli šf je že preoricutirala, zapustila svoje voditelje in uredila .svoje odnose z novo Jugoslavijo, katero sedaj rada obiskuje,
Medtem pa sc je pri nas pojavila nova cm i -gracijn, ki je enaka emigraciji drugih dežel. V tej emigraciji niso laki, ki ne bi mogli dobiti doma del«, le emigracije no sili v injirió brezposelnost, kajti pri nas t vsej Jugoslaviji, se bolje, v Sloveniji je obilo del« zn vse pridne roke. Zaslužek sicer še iti na naj vil ji stopnji, vendar sc da ob njem pošteno živeti. Saj živijo ob njeni milijoni ljudi. Vsi delovni 1 juti je pri nas so zavarovani za primer bolezni in za stani leta. !'o zavarovanje si ilanes morejo omisliti in so se mu pridružili tudi naši emigranti ali izseljenci, če imajo namen vrnili sc v- domovino.
* Iz Italije se izseli vfiiikn lete ]JOirprc£no SUO.OiKJ delavcev in revnih kmetov.
Micko Kuhe! - Cleveland
K jer Ae po poljih lena Krka mje, se razdvoji in zopet s fr upaj pride, z ovinka o iti im strehe, irue zide, razgled prekrasen moje domačije.
tlenetk slovenskih mične le poti je. Dolenjske tmj povzročajo zavisti.
Kjer reka z gozdom in goro se snide, bogastva so, pa tudi beračijo,
Oj. rojstni kraj moj! Kje it> tvoji sini? Dekleta zidu tvoja, fantje vrli?
Naštejem manj doma jih kot v tujini, Tum preko Oceana so pomrli, raztreseni po novi domovini, pozabljeni, kot bi s teboj se sprli!
Fr išteon ju te med najmanjša mesi a, če starost šteješ večjih, si starejša, med brhkimi sc zdiš mi najbrlikejša, čeprav si stara mama, ne nevesta.
Objemu Krka te, pestunja zvest a, o peščinah plitva, drugod globokejšm studena v mrazu, greje te toplejša, čez moste tri se vije beht cesta.
In z griča SlinooSka te čuva Devu. Miklavžu. Jakoba njen zvon pozdravlja, po Krakovom zelenem zvon odmeno.
in gora ji Opatova odzdravijo..
Srce wir domotožje je prevzelo, o naročje bi ti rado pohitelo.
Dokler je bilo pri nas težko dobiti politi lisi, so so ti ljudje izseljevali ilegalno, skrivno. Sed n j, ko moreš brez težave priti do potnega lista, so izseljujejo legalno, dasi jili nihče in nič ne sili. da bi zapuščali svoj rodni kraj. Izseljujejo pa so zalo, (111 bi si prislužili avtomobil, televizor, hladilnik in da !n se potem s takim »bogastvorne vrnili domov. Xa tako »bogas ivo*. morajo mnogokrat, skoraj večinoma opravljati najtežja delu in i letaj e, pravzaprav garati noč in tl a n. Ce bi doma tako pridno delali, bi prišli do svojih želja verjetno prej ko tujini. Saj je pri nas že prav eh nogo delavcev, ki imajo svoje hiše, svoje telc-v iz o rje, hladilnike, tudi avtomobile pa še kaj dragega, Ti novi izseljenci .ve opravičujejo, češ da je treba pri nas delali in si doitiišl jujejn. da tu ji i nu izpolnjuje vsemogoče želje delavcev kar zastonj.
Med temi izseljenci (med katerimi je mnogo avanturistov) in našo Muro- go« poti ji rsk o emigracijo je razlika. Naša stara emigracija je sicer spoštoval« in spošmje zakone državo, v kateri živi ter spoštuje tildi običaje narodov, ined k ate rimi živi, knr jo vse popolnoma v red ti; je pa pri tein ohranila tudi ljubezen do svoje rodne grude, do svojega naroda: je temti narodu delala in dela časi, a ljudem tega naroda je, če je bilo treba, nesebično pomagala, kolikor je- največ mogla pomagati v vseh njegovih nezgodah, k J jih je smatrala za svoje. \ novi domovini »¡ je znala organizirali podporna društva, pevske zbore, amaterske druuatske skupine, zgradila je prav čedno število kii 1'Niniih domov, v katerih je prirejala in prireja preda valija, izobraževal ne tečaje, razne krožke in zabavne večere, Mislila je le. kako bi domovini koristila iti ji debilu čast, Stara emigracija je naročnica naše »Hodne grude«, in našega »Izseljenskega koledarja«; si z nami dopisuje, a v sporni a-danskih in poletnih mesecih obiskuje svoje rojstno kraje, la emigracija lahko služi zsi zgled novi emigraciji in mi tej toplo priporočamo, naj ju posnema.
Movi emigraciji priporočamo, naj išče stike z našo staro emigracijo. Saj bo od tega. mnogo pridobila.
Mislim, du bi bilo tako obnašanje naše nove «■migracijo pravilno in se ne bi nikdar spremenili) V njeno zlo. Dejstvo, dn pri nas ni težko priti do potnega lista, pomeni, da naša država nima namena preprečevati posameznikom iti v tujino, dasi svoje delovne sile ne prodajji in nikogar ne sili v tujino, v emigracijo. Tisti, ki so odšli pred Jeti jEi sll sedaj vračajo, najdejo svojo domovino gospodarsko in kuli n mo razvitejšo, i vseh ozirih boga-ic-jŠEi. Tisti, I. i se bodo vrnili čez nekjij let, ne bodo svojo domovine uiti vež poznali, krnili s« borlo, ko bo mogoče ob vsakem poštenem človeškem delu si zaslužili, da bi si kupili, kiti' so si Ir s težavo prigarali v tujini. Dejstvo, da v imšj republiki ni več analfabetov, da naša nova ustav a izroča upravo podjetij in drža ve delavcem in občanom, da je pri
Letos pridem zares
Mišu se en*, ko bo nebo spet sinje in oblaki Ha njem rahli, puhasti in beli. Skoznje bodo pribmeli soetli jekleni ptiči trd prinesli, nas. In pripeljale vas bodo ladje, ki boilo priplule z daljnih morij, pripeijaii vas bodo Dlaki, ki brzijo noč in dtm preko dolin in gora.
Roka bo segla o roko. objemi bodo topli in o očeh se bo iskrila radost.
Toliko veselih, prijetnih srečanji
Marsikje xo že prebelili izbe zn drage goste, uh' pa jih belijo zdaj, kajti žitna je bda dolgu in osir« in p mrazu «e zidovi ne suše- Fotografije na slenah Pdis bodo spominjate mladih let, svetla električna luč, radio ali televizor na mizici o kolu boilo povedali, da je sedanjost krepko stopila v slednjo nitšo Pas.
I3red menoj leže pismu. Cela kopica jih je. /V« oo Ule ih so različne znamke in tudi pisava je različna. V sako teh pisem je samosvoja povest, so bridkosti in veselje, nekje manj, drugod več. veliko je /Alijev in znoja lit prav o vseh t"» o osem je prepleteno hrepenenje, veliko in n e potešeno.
^Prišel bom,- piše 1 luti iz IViseousina, * po štiridesetih letih spel domov. In tam bom tudi ostal. N tisa vos, ki stoji riitti Kolpo, je majhna. Domači mi dosli pišejo, pa približno vem, da bom našel doma ose zelo spremenjeno, Saj drugače po toliko
nas toliko svobode, kali kur- je največ potrebujejo pošteni ljudje, vse to njim jamči, da smo na pravi poli v lepo bodočnost in da je tudi sedanjost v korist delni n i li Ijlld I.
Ko sc bodo vrnili, bode novi izseljenci našli novo družbo. Zaenkrat pa bi bilo prav, da. bi sc it izseljenci družili, ponavljani, z našimi starimi izseljenci, Da se ne bi v tujini izgubljali. Da bi delali čast svoji domovini. Zlasti je treba, da sc zavedajo naporov naše vlade in vseh naših narodov za mir, Zdi razorožitev, za mirno sodelovanje med narodi.
Najsi je človek kjerkoli, povsod lahko služi hnrislim svojega narodu, korist ¡rn človeštva, koristim napredka, povsod lahko na ia ali oni način dela za to, da bi sc približal čas, ko si bodn ljudje in ¡i trnu H med seboj sauto dragi sosedje. Naj uti vse to novi emigranti ne pohabijo in naj ite pozabijo, da jili bo domovina vedno Cenila po njihovem odnosu do uje in do človeštvu.
letih tudi ne more hiti. Iti vendar žioi i? mojem btcu podoba domačega kraju in ljudi od takrat, ko sem ga zapustil. ftTar Pidim in slišim očeta pa mater, bi /ita že toliko let p grobu, ptt sestro Francko in brate in »¡e morem o-cm jeti. da bom od oseh teh samo enemu lahko segel o roke — bratu Tonetu. Seveda, spoznal bom njegova dna fanta, pa svakinjo, njegovega vnučka in tudi soojemu nekdte nejmu dekletu ¿1 rsju lahko «<? segel n roke . , . 'Takrat je bilo Marički triindvajset. zdaj ,fi je triinšestdeset let. Pa kuj bi to, zdaj. ko je ose iinfeč, pomešano v kupu spominov, (Ihti «oa priletna. Želim .ni predvsem miru, tople prijateljske besede, počitka med domačimi,.,*
tftihče domačih me ne pričakuje, samo grobovi,* piše Joe iz Minnesote, *in vendar bo letos, to u&isčem rojstni kraj, izpolnjena moja velika, dolgoleinti želja- S pid bom rtu domačih tleh po dolgih letih. Hčerka pride 7. menoj. Povedem jo t) rojstni kraj. Pokazal ji bom ruševine doma,
V	katerem je rned zadnjo vojno moj brat z družino i) plamenih mučen iško umrl. Pravijo, da je lam samo še košček zidu, hip opeke; h studenec še ¡>rao tako veselo žubori, ¡z njega se bom napil in se otlzejal za ose huda, za vse bridko, za vsa dolga leta nazaj ■ ,.«
Milena iz Nemčije je si mlada, dvaindvajset let ji je. Mater ir* dva brata ima p tju&ijani, m A'c iti ¿■¡jo po je šla. pred tremi teti. Skrivaj sta pobegnila n fantom. Od nikogar se ni poslovita, nikomur ni povedala, dti gre, in to jo je v srcu peklo bolj, kakor osa poznejša razočaranja. Mater je hudo priziifiefo, Zbolela je. kako se je Milena bala, da je ne bo videla nikoli več' Zdaj je vse dobro.
V	maju pride no o!>isjt domov. Z. mftierjo si bosta segli p roite ¡ii se objeli — koliko si bosta imeli povedati! iLetos pridem samo m 1 obisk,* pravi Milena v pismu, »čez dve Jeli pa se urnem za stalno. Tuko se veselim, da bom spet med domačimi. M orno sem profilu, naj v moji suhici vse pripravi tako, kakor sem imela pred leti.*
ilrid&s&i let tni bo let on hi /dotmi sem že šeni lett* piše Anton v pismu, ki je prispelo iz Švedske, i Letos obiščem Slovenijo. Svoj rojstni dan hočem praznovati doma med tvojimi...*
Frank is. Avstralije pa priportedujc;
»Doma sem iz okolice Pragerskega m snm po svetu že pet let. Lepe in drage Slovenije ne bom nikoli pozabil. Težko mi je, da sem zu pustil roditi
¡‘raj, ¡1 />j7 sem pač mlad in sem misiri, da se drugod denar pobira na cesti. I^rot *0 pa bile tudi žalostne družinske razmere, komaj leto dni nevihti star, ko sem. izgubil mater, očeta pa, ko mi je bilo petnajst let. 7 ato me je odgnalo po svetu. Tukaj sem se zdaj že oživel in si s (rdim delom nekaj prihranil. Metam kat preddelavec. Zelo si žetim obiskati svoj rodni kraj in letos pridem zares.*
Hodni kruj. kako mogočen zven imu ta beseda! Čim del j od njega te je povedla pol, fem močneje pozvanja V tvojem srčn.
Ko bo nebo sinje in dnevi dolgi ¡n sončni, pas pripeljejo letala, ladje in vlaki. Takrat bo rodna dežela eno samo toplo materino naročje,
A1 e j in bito prav vnem, ki nas letos obiščete, lepo, veselo in prijetno med mimit ¡Vaj bi se uie-šiio vaše domotožje!
SfJOitUH Fiita: A rele K,i>rnič
Slovenska izseljenska matica svetuje
Rezervacije -*ob
Res jo, da vas svojci z veseljem pričakujejo in pripravljajo navadno za vas kar najbolj udobne sobe v svojih stanovanjih in v domači hiši, kjer ste sc rodili in preživeli svoja mlada kita. À mnogi med vami sl želijo — tako nam pišejo najeli zasebno sobo v Ljubljani, od Wder polom obiskujejo svoji- sorodnike in hodijo rm izlete, da si ogled liju čim več zanimivosti in k rujev.
Pogosto naprošajo rojaki izseljensko matico, naj jim priskrbi sobo za čas njihovega bivanja v Sloveniji, Prav radi ustrežemo vsem, ki se ob racajo im nas, vendar nastane včasih precej korespondence. preden je vse urejeno tako, da je prav.
'¿Ato nam, drugi prijatelji, ne zamerite, če vam priporočamo, da sc v teh rečeh obračajte naravnost im turistično podjetje. "V Ljubljani imamo turistično podjetje KOMPAS im Titovi cesti št, 12. ki vam bo po želji rezerviralo sobo v hotel ti alt v zasebnem stanovanju, če in n sporočite svoj naslov, čas, za katerega žalite najeti. soinj, koliko ležišč potrebujete in morda se kako drugo želje. Podjetje vu m Sio sporočilo, kakšen znesek je treba vplačati na račuu rezervacije in kje bo soba za vas pripravljena, ko bosic prišli v Ljubija do.
Priredilue in izJeii
Slovenska izseljenska matica bo vse skupine rojakov, o katerih bo obveščena, sprejela posvojili predstavnikih že takoj na obmejni postaji, tiste pa, ki bodo prispeti z letalom, lx>du njeni predstavniki pričakovali na letališču v Zagrebu, it to prvo svidenje mi domačih i J c-1 -, ustvari navadno tople prijateljske vez! med rojnki in Izseljensko matice. I e vezi Imdo postajale vse bolj prisrčne, čim večkrat se bomo videli ulj v našem uradu ali nn prireditvah i n izletih, ki jih bomo za vas pripravili.
Da ¡mamo vsako leto na dan L juliju, ko z ameriškimi rojaki skupaj p raz uti j eni o d voj iti praznik, piknik v kakem izbranem lepem kraju, že ni več novica. Letos mislimo to priljubljeno prireditev ponoviti na Otočcu jjri Novem mestu in zatrdno Upamo, tl it nam bo takrat vreme naklonjeno. I udi za argent inske rojake bo že tradicionalni inrgen ti liski usadom zadnjo soboto v juliju na Kekcu pri Novi Gorici. 7.a naše evropske izseljence pa bodo podružnice izseljenske matice v krajih, kjer se bo mutltlo največ rojakov, pripravile prijetna Srečanja in sprejeme, združene s programi kulturnih prireditev in krajšimi ekskurzij luki i, tako da bodo vsi zadovoljni. Kakor vedno, bo čas teti prireditev odvisen od tega, kdaj bodo rojaki.
m
iz evropskih držav prišli na obisk, zato jih bomo o vsem še sproti obveščali po časopisju in radiu.
V dogovoru s pori jet jem Kompas v Ljubljani smo pripravili načrte za več izletov po Sloveniji in Jugoslaviji v juniju in juliju, zu evropske rojake pa bomo lahko fr- izlete ponovili tildi v avgustu, či: si- jili Ijo pravočasno dovolj prijavilo. Načrte izletov smo v a ju bolj natančno opisali na barvasti prilogi tc številki' Rodne grude na prvi strani. Ze sedaj vabimo vse rojake, da ne i čim večjem številu prijavijo za (e izlch’-
Podjctje Kompas ima tudi za lo poletje v načrtu nekaj iz 1 t'tuv v sosedne države Avstrijo, Ituli ju, Nemčijo ill Švico, in sicer s pričetkom 21, ler 26. junija iu li. julija, ' udi Hrvatska izseljenska matica ima priprav J jenih nekaj lepo organiziranih izletov, katerih načrt suio na kratko objavili poleg naših, Morda sc bodo ne kateri odločili za te izlete,
Nakana avtomobilov o Jugoslaviji
Mislimo, do bodo predvsem rojaki iz ZDA, ki riidi potujejo, pri tem pa težko pogrešajo l«s|uij vozilo, veseli, če jiin povemo, tki si bodo lahko pri nas nabavili avtomobil.
Zazwdi Critifta mixiuott v ktfiginudijo rojakom avtomobil Fl A1-1 IDO, če ga plačajo v tuji valuti, pod posebno ugodnimi pogoji glede roka dobave in Cene, ¡Naročijo naj ga čmrprej na omenjeni naslov, tovimia pa jim bo sporočila, kako naj opravijo vse potrebne formalnosti, dn bodo lahko tožilo osebno prevzeli, kadar ]>odo prišli v Jugoslavijo.
V Ljubljani ima tu o tudi zastopstvo avtomobilov Mercedes-Benz in DKW ali Ati to Union iz Nemčije, ki jih lahko naši izseljenci, ko so im obisk n v domovini, ilulk' i konsignacijskih skladiščili udi tov n m v Ljubljani iu jih tu tudi začasno registrirajo, Plačali jih je trebu neposredno lova mi v Nemčiji, pri ZaČOSlli registraciji pa Jiioi-a kupce podpisati izjavo, tla bo avtomobil v določenem roku i z v n ^ i I	Jugoslavije, listi, ki si' bodo zani-
mali z« te vrste avtomobilov, naj pišejo na podjetje Autocommcrce, Ljubi ju ud, 1'nJitiova +, ki jim Ijo postreglo z vsemi informacijami.
Ciintuii ugodnost i zn izšel jemte-obiskoaalce
Jugoslovanski izseljenci, ki žive v tujini najmanj 3- leta in prihajajo na obisk v domovino, smejo prinesti s seboj polog osebne prtljage še razna tla rila ter drugo predmete do skupne vrednosti 200,000din. in sicer enkrat na leta. Svetu-
jemo vsem, da ne prinašajo darift ki bi presedala to vsoto, ker sicer lahko carina zaračuna takso od celotne vrednosti prinesenega blaga.
Ker bodo (Kislej carinskih ugodnosti lahko de-1 ežni tudi novejši rzseijenci, je letos izšel nov predpis, da se bodo morali prav vsi izseljcuci-obiskovalci in povratniki izkazati carinarnici s pol rti i lom jugoslovanskega diplomatskega predstavništva o tem, da so živeli v tujini najmanj tri lota in tla imajo tnin stalno bivališče oziroma potrdilo o tem, c!Ei so tuj! državljani jugoslovanskega porekla.
Tisti rojaki, ki bodo prispeli z letali in ne morejo vzeti s selwj prtljage preko predpisane ieže, so lahko deležni posebne ugodnosti, da pošljejo predmete do navedene vrednosti 200.000 din v pošlji ih paketih. Na teh paketih pa morajo napisati dvakrat svoj naslov, tako tla je iz pošiljke razvidno, ihi je pošiljatelj in prejemnik pošiljke cim in is la oseba: kot pošiljatelj z naslovom v lu ji ni, kot prejemnik pa z naslovom, n» katerem liu v Jugoslaviji začasno prebival. Proti predložitvi polnega lis la in potrdila, omenjenega v prejšnjem odstavku, bodo te pakete prevzeli na carinski pošli, kadar brnln prispeli. Njihovi sorodniki pa naj Mi paketov v nobenem primeru ti e prevzemajo, ker bodo sicer morali plačali carino, kateri: pu poleni ni mogoče uspešno reklamirali.
Vsem drugim rojakom, ki potujejo /. ladjami ati ■/. vlaki, pa svetujemo, du pripeljejo darila s seboj v kovčkih, ker so s tem izognejo uskladiščicnjn pošiljk in ve drugim morebiinim nevšečnostim, ki j iti včasih ai mogoče pred videli,
V	veljavi je še poenostavljen carinski postopek za tuje poinike, du ni treba prijavili deviznih valut, ki jih potniki prinašajo s seboj. Morajo pa carinskemu organu prijavi ti dinarska sredstva, ki jih morda imajo pri sebi,
DOPOLNILO K CARINSKIM PREDPISOM
V	zveznem Uradnem listu, ki je izšel 30. januarja letos, je objavljeno dopolnilo k carinskim predpisom, ki med drugim bolj natančno določa, kdaj si pridobi jugoslovanski izseljencc-povratiuk pravico do brezplačnega uvoza. Predvideno jc, d n velja odslej ta ugodnost za vse jugoslovanske državljane, ki so živeli v tujini n ujma e j tri teta, ne glede im ¡o. kakšen potni list imajo. Ob vrnitvi v domovino faliko uvozijo brez Carine gospodinjske predmete, oblačila in gospodarski inventur, ki gu potrebujejo pri opravljanju svojega poklica. Ti upravičenci pa morajo predložili carinarnici poleg seznama vseh uvoženih predmetov, nap isti -nega v dveh izvodih in potrjenega od jngoslovan-
skrgu diplomatskega, ali konzularnega, predstavništva, tudi potrdilo istega predstavništva o tein. k¡ij je bil njihov rediti poklic v državi, iz katere prihajajo.
Izvzeta so še nadalje motorna vozila, ki jih uvozijo jugoslovanski ali iti ji državljani, kadar sc doselijo oziroma vrnejo v domovino. 13-rcc Carine lahko uvozijo avtomobil in druga motorna vozila le tisti jugoslovanski izseljenci, ki so se izselili v tujino pred fi. aprilom 1941.
Omenjene carinske ugodnosti je mogoče izko-rislili najpozneje v šestih mesecih po doselitvi, oziroma od dneva, ho je prizadeti dobil dovoljenje za vrni črv in stalno misel itev v Jugoslaviji. V posebnih okoliščinah ¡aliko carinska uprava ta isjk podaljša.
Izjemoma smejo uvoziti avtomobil tudi tisti j iignslovjj nski izseljenci-povratniki, ki so živeli v tujini najmanj pel Jet in hi to iaiiko dokažejo s potrdilom jugoslovanskega diplomatskega predstavništvu \ iistj državi, kjer so preživeli pot let. f.i\ uvoženi avlomohi I pa ho dolžni j.d tičati predpisano carino.
Zli drugi- jugoslovanske državljane, (o so tisti, ki žive v tujini immj koi tri leta, bo veljal poenostavljen CEu-inskj postopek, n katerim je določena enotna carinska stopnja 41)"/d vrednosti določenih proizvodov, ki jih ob povratku ali ob obisku uvozijo v domovino, DopoJnihi k carinskim predpisom določajo, da, velja '¿i\ carinsko osnovo faktur na cena oziroma cena, po kateri se to blago kuipuje na tuj iti trgih po svobod n u fon n ira ni ti cenah.
Carine so oproščene poštne pošiljki1, če vrednost blaga ne presega 2000 din. Pošiljke, v katerih slu dve ul i vee vrst blaga, ki ne presegajo vrednosti 20-000 din. pa se1 carinijo po enoliii carinski stopnji, to je 40*/o skupne vrednosti, če je očitne, da je blago namenjeno le na domače potrebe tistega, ki pošiljko prejme.
Enot na carinska stopnja 40®/s pa ne velja za lele predmete: i elevizo-rje, magnet of one, radijske sprejemnike, harmonike, puške, cigaretni papir, kremene z a vžigalnike in krzno.
Ho 4, točki l3, člena uredbe o začasni splošni carinski tarifi indi ni treba plačati carine za podedovane predmete, ki jih jugoslovanski državljani prinesejo ali dobijo iz tuji ne. Upravičenci pa morajo preti [ožiti prošnji za oprostitev carine, ki jo vloži- pri carinarnici, odločim pristojnega organa države, v kateri jo živci pokojnik, da je v tujini podedoval določene predmete, ali pa o tem potrdilo. izdano od jugoslovanskega diplomatskega ali konzularnega predstavništva v listi državi,
Ta ugodnost ne velja za predmete, kupljene s podedovanim denarjem, dobljenim s prodajo po-dedovdinih predmetov.

Dobri stari Časi
W\ BELE
—	iNeehijle mj pravit y (darili dobrih časih, ker teh ni bilo. Vsaj tu, na Krasu ne, je 'reklu, naša teta, ki j c prišla iiz Argentine na obisk.
Sedla je in si poravnala predpasnik, ki si ga je !nla privezala, ti a 'bi pomagala pri pri prav -I ja liju kosila,
—	Kaj smo jedli? je vprašala. — Ječmen ir polento, leno im dan. Jajce je dobil samo bolnlik, kije Isi J na smrt bolan. Mati. zdaj mi daj le jajce, ne laik Krt, ko bom umiral, je rekel .nas JeniCz. 'ki je bil takrat še fantin. In je ¡bil tepen. Vse, kar je bilo pri hiši dobrega, je šlo v Trst. Tudi naša mati «E ni pni.vošči Ih jejva. Očetu pa, iko je /1k)I&I. Faktraii smo vsi zaslutili, da je huda. njim. Im je res, revež, umrl. ¿Nekega jutra, prruv ko rim je mati ]>rine,ila v gornjo isdio, 'kji^r je ležal, ocvrlo jajce.
—	l'ii kdo se je taikrat vozil v Trsi? je vprašala leta. in nas pogledala vse po vršit.
—	Od Šepitlj do Trsta srno hodili pel ur. Včasih na* je vabil ka:k fuTmau. pa si ni smo upale pri« Listi. Furmanov smo se bale. In laiko smo k lenta! e pet utr. Iti nikoli prozne. Zmeraj s 'plen¡tji na ghi vali . ..
L »o-f
— In kdo je -tedaj črtal otroke, kakor jih miti j, osc «pel spomini tata — Če jih je bilo več pri hiši — in kje jih iri bilo? — sc je 'reklo služit! Kum? V Trst. Kom pa drugam? S tuno od velikih kine to v «o osiajale pupe doma 'in čakale ■nit ženina .. .
*
FrtmekEi je .stopila tedaj v šli rim a jsl o leto, Za salu oj jc že imela prvo služijo. Z devetimi leti so jo motil dali k neki mrzli leti v sosednjo vas, d it bo posUi krave. Ko je otroče videlo, da jo bo ti umi ms pustii lo lam, je zajokala; Mati, t. vami bi sltt ,,. Mati se je db-rtiila — islrnga postava v črni 'nedeljski ohlčk i. Potrpi, Francko, je rekla iin odšla in od ogradami. Nihče ni iak pic it !xdc-čine jiEi strahu kol otrok, Francki ae jc zazdelo, da jo za zmerom zašlo sonce in tla bo upnrla-Vae hkrati. Teta jc bila skopa, in olruče je bik) naprej in naprej lačno. Čeprav se je balo matere, je nekoga dne pobegnilo domov, .Nekaj časa se je ■skrivalo v hlevu. Potem so jo našli in mati jo je iioirsmiljeno pretepla. Otroče ni. dosti jokalo, samo da je wpel doma. Prikaži glavo, j c ihmI.1 oj rekla mati. Za .skuzi lin h! Debele črna kita jc bila polna uši. Mali jo j c počesala z gostim glav -ni kom diti ji polila lase s petrolejem. Franckina glav« jc kar evnla ml bolečin. J n tako dan im [Ijnji, dokler mi Sla zadnja g.nida iz Jas, .Pontom je 1J mucka pasla k r#vr ilmuii. ]J(ntno s jesen jo sc drugimi otroki vred prezebala |*> gmnjrmh in si grela bose noge v toplih krav j ekili. lo so bili lepi časi!
-Spomladi -pojde služit v Trst, jc odločila mali, Treba ji bo 'kupiti kakšno čuti jo in ji duli umeri L čevlje. To zimn bo iumiJh z liaibko mulce v Trst. Tako si Im zaslužila kakšen krajcar...
*
■ Spominjam se, kot lit bilo danes, je spot povzela naša teta. Opolnoči. Burr ja. Mraz. Med v e z iieiesto B&rJrko pa iz liiše... Vsaka s svojim pli'iwrjetn mule na glavi...
Ib je bi Ni ucvivrta Ikiibkii, ki ni biiln nikoli .sama; naprej in naprej jo nosila pod .vreejn otroka. Dokler ni pri dvannjston izkrvavela. Koliko žena ita deželi je'takrat delile njeno usodo!
Burju fil ju /(¡Lij gnala, zdaj .¡ima zavirala k ura k. Ru ¿algi jr v ušesu ¡in prodirala »kozi obleko d<> kni.u. Pkitslrjii ^1 ji M’ d habt 11« glöVflll in pritijkila ngvüdol. Tilnik je drevenel. V gele
roke k e j krm je vrelim zn c jv a za nuli latu. Pomni sla kukali toplo wj)o	¡Au leče jioaIc, da mo au
užgHtli, In kako je šlo kar naprej, uro za uro. I i'jiru'kii jr iioslfz jïl'lfl i rud mi. Porivaj va, Raibka, ju zaprosila vsako toliko. Podali sta. odložili, lilli ik i ji ghiMt sin sr: inblji.lt n.i la. Naprej nmi'livn. jr zadkribelo Badbko, lit spot 'pdeirirjti na glavo. In dalje elkuzi 'temo, Burja je hiliia, žvižgala, jo-ka.la. Virusih je bilo čuti, kot da 'leče 'nekdo za njima. Ustninuli ata sc bi pridržali dih. Včus-ih ju zažvižgalo, kot d« sc sklicujejo razbojniki. Kar olrpniilj .sla ml groze, Borovoi na gmajni so ju plašili. Včasih ju je prestrašila skala ob {»ti. Proti jutru «ta prala j alt pogumnejši.
N* Opčinah je slabi ibarakzi mestnega mitničarja. V' okencili jr mežikala luč. Ko sin jo 1'rančka ipi Bur lika ugledali, sta otopM'i s [toll, zložili mulce iz pionirja in sr jili nadevali v žepe ode uhlii Iiiii okoli .spodnjice, S pro/.ulil ra pionir j cm« šiit jo polom rn o hali dalje, bra-udki se je adeln baraka črna pošast z PMnotiimii očmi. Vse j c videla .in zdajle ju čaka.,. Od »trohu so ji dre-v on ni c noge. Ne buj se, ju ruk la Barbka rnuhko. Njen glas ji je idil nekaj poguma. Ko sla prišli do barake, so «e treskoma odprla vrata. Mitničar je stopil 'na prag. Ilej, ved ve, 'kaj nosita! je zavpil skozi burjo. Po tržaško, ¡Ničesar, gospodi je zaklicala Barbka rza obe. 1 n sta pokazali prazna pionirja. Mitničar j c še postni na pragu, 'kakor da .ne ve prav. Ivi utopil ven.kuj in jima dokazal, da kažeta? Bog su nsniiili, kaj bt>L ču ja odkrije? Niti krajen rja nista premogli. Ali su dedcu ul tla In jen im mraz? Sin. «u mn zasmilili? /il li Lfibjldl je z roko; Pojta! Im ju zaloputnil vrtita, Kar za-jicsio ju je [>o cesti. Kmalu šta ili spet v zavetju; mulce so romale nazaj v pl emirja.
Sredi dopoldneva sla se na trgu oddahnili. Mulce so bile predane, Iz žepov sl ji izvlekli vsaka svoj 'kos sil heg ji kruha in ga brk o turn pom la tili, bi s trim k risu m krnka v želodcu sla se vračali domov. Spni pet ur hoje. Tode zdaj je bil dan. In pl eni rja prazna,
I i," ■ ju I'rji nuk a 'pi'lsl nžr Iji nekaj gnid ; im r-jev. Za Jiukaj cuuj,iza 'paT ¡Servijev, ki jih je nimr-ril vaški čevljar. Ko je utJbajjiJa rihiiil v Trsi, ji je mati zužugolu : Ce .boš lam storila kaj nepoštenega. lic hod i domov! Tam ju morje!
— laku se je živelo tedaj, vzdihne tulu-Pupc isino odhajale v Trst, nekatere «o prišle nu slabše, druge na linijšo- Hude smo sc vračale domov, it« Kras. 1'u'kole čez praznik. Posedele smo pri za kaj uti um ognjišču in se spel najedle polente in ječmena. Ko smo odhajale nazaj, nam ju bilo h udu , ,,
Dalj ko greš. dalj lii kaže, pravi ljudski pregovor. lit je letu našim J judom usoda namerni En dolgo pot. Prišla ju prva si Ho v na vojna, potem SO prišli It n lij niti j , i . j rs't je 'kot prislauiišču Izgubil ptMHcn, Zlata doba 'zaslužkov ju inj-mlu. Grozila j« 'bresposelnosl, \ stiski st) začeli, iskali 'izhod. Začelo sc jo izšel j e vam je.
■ - Ni bilo lahko, povzame tet«. Argentina ju kruta dežela za ljudi, kot smo biki tni: prinesli sin o tja smuo svoje roke ...
Štirideset let na tujem! Kraška prijcčiin živahnost z rahlimi tujim prizvokom. 'I u in tam beseda, kt bi jo naše! v španskem slovarju., Fe dblekii in čevlji — štirideset let življenja v tujini da. svoj pečal. Toda vse te mbdi nam prežene teta, ki sc živahno najžcfnc:
- Lej 10 je bili spet d(wrm in videti, da je lejišc, kot ju biilo nnkouf Ko bi priSla nazaj nte<a mati, ji Ji bi pogtivbiljil Kaj ¡pra vite? Iskala Id ognjišču. In ga nc 'bi našla- Pogledala Ivi. kaj kuhate na tistem zaboju, ki trnu pravirte Štedilnik. Po mestno jeste, bi reklu. Vse (boste zapravili! Ko bi vidu!«, d* smo visi obuti, bi vprašala; Je damUs praznik? Tu časopise berete namesto živil jetija av-stniikov! lij iimm zažugalu. Mehkužen sve*t! .bi ruki«. V Trsi se vozite! Zakaj jxi vhth je Bog dal noge?
Sedla lii in b.i začela pridigati o kotiuu evcl«.
— Mit, nazaduje hi ji tu tako ugajalo, da ne hi hotelu ^ eč nazajl se je zasmejal* naša ■letu. E, dragi moji, menda so m! n j ut tisti vlohi časi. pa rnursikihi iic ve,,.
(IlllsH-inil Inir ('¡uti.T
icon HtftiEKN
Medicinski center v Ljubljani
\ prihodnjih desetletjih bt> Ljubljana dobila moderno urt'jen medic inski center — celo prcd-i nesi j c — v katerem bo blizu 5000 boln iški It postelj. Po drugi svetovni vojni se je Slovenija na področju zdravstva znašla v i cin v nem položaju: \sm Slovenija je imela komaj 5504 lx>l ni škili postelj ali 4.3 postelje na <i)U0 prebivalcev. V zadnjih 15 letih so se razmere sicer precej zboljšale, tako da smo leta 1%1 imeli zc 11.871 postelj ali približno 7 postelj na 1000 prebivalcev (visoko razvite države, kot so Anglija. Francija, Švedska in Švica imajo celo 12 do 15 postelj no 1000 prebivalcev). Kljub novim bolniškim posteljam pa jc pritiske na bolnišnice vedno večji. Ki' smemo namreč pozabiti, da je bi! v stari Jugoslaviji povprečen življenjski standard in at no ni ž ji in so si zdravljenje na kli[likali toliko privoščili le premožnejši sloji, vrh tega pa so sc spričo Splošne zaostidosli včnsili mnogi ljudje zdravnika bali, leh časov ni več in iščejo zdravniško pomoč tudi vaščani in naj-holj oddaljenih krajev. In kar je glavno — v L tl S uživa vse koristi obveznega zdravstvenega zava-
rovanja že tiatl 99 % prebivalcev, praktično torej vsi Slovenci,
Nič n i ton-j čudnega, dn je v kliničnih bolnišnicah v Ljubljani iz leta v leto večja stiska. ljubljanski okraj, ki se mu je pred kratkim priključil še kranjski (vsa Gorenjska) in novomeški (Dolenjska). zjij c m a skoraj tretjino vsega prebivalstva Slovenije. Sta [is tike pa tudi kažejo, da išče zdravja * Ljubljani j) reče j ljudi tudi iz drugih pori roči j (Primorska, Prekmurje itd.), kjer ni niti kadrov niti dingih naprav za zdravljenje hnjših bolezni (rak. nevarne -operacije itd.). Sicer »o pa ceste v Sloveniji že toliko modernizirane, da lahko celo iz, 197km oddaljene Murske Soln>lc prepeljemo bolnika v Ljubljano v 5 urah.
Kakšno pa je danes stanje v kliničnih bolnišnicah v Ljubljani, na katere jpriiiskat vs-uko leto skoraj pol milijonu in še več prebivalstva? Menda je dovolj, če povemo, rbi jc večina teh poslopij si a ra približno 70 let (poprečno so bila Ig rojena okrog leta 1895). Skralka, klinike so ic zastarele, dotrajale in nefunkcionalne. Kdo bi mogel prešteti
Maketa bodočega medicinskega cer dni
Oimakra klinika n Ljubljani
medicinsko osebje po hodnikih in stopnicah, ker v stari h poslopjih ni dvigal? Na eno p asi el jo pride v Ljubljani skupne potrebne površine le 20*1 m- (evropsko povprečje 42 m1, ameriško celo 55 ms). Zato su prostori prenatrpani, preobremenjeni* ljudje ležijo včasih im zasilnih ležiščih in podobno.
To dolgih letih razprav, proučevanja 1ujih bojni-, n it, in izdelovanja načrtov io pristojni organi lotos slednjič sklenili, da so jo treba lakoj lotiti postopne graditve medicinskega centra v Ljubljani. To bo pravzaprav ko bo v 15 ali 20 letih center povsem dograjen colo predmestje Ljubljane, ki bo zajelo skoraj col kvadratni kilometer površine, Center so bo raztezal na obeh straneh Zaloške ceste in ho na severu segal skoraj do dolenjske železniške progo, na jugu pa čez Ljubljanico do Poljanske ceste, Na vzhodu bo center mejil spet na dolenjsko železniško progo (do vojaške bolnišnice), na zahodu pa ho segal do Ambroževega trga in naprej proti severu do Tabora in Moaarykove ulice.
Osnovna značilnost medicinskega Centra bo ne samo povečanje števila bolniških postelj od sedanjih 1853 na približno 5000. marveč predvsem racionalna koncentracija in visoka funkcionalnost vseli zdravstvenih služb in objektov. Sedanje klinike so namreč razdrobljene v 26 poslopjih, v glavnem eno- ali največ dvonadstropnih. Ja razdrobljenost pa jr- zelo neracionalna, saj mora skoraj vsaka klinika imeti svojo kuhinjo, svoje pralnice, likalnice, kurjavo, evidenčno službo ¡id. Zato bodo v novih poslopjih vse servisne službe, kakor tudi nekatere medicinske dejavnosti čimbolj koncentrirane (rentgen, laboratoriji, lekarna ild.). Naj omenimo samo, da bo treba v cen i rubi ih pni lu im h vsak dan oprati približno 3()tHlkg perila, prav toliko pa ga bo treba posušili, / likati in od p renti ii na klinike. Centraliziran bo tudi sprejem bolnikov, evidenčna služba (za katero že nabavljajo moderni i-holarit-sisicnii) in še r«*ne servisne dejavnosti. Seveda je samo ob sebi rast umljivo, tla l)o nove objokle ogrevala ljubljanska topla rim, ki jo bodo začeli gradili že letos.
Druga značilnost bodočega centra je tesna povezava kliničnih Ic-r študijskih in učilih funkcij. Center bo no samo velika bolnišnica, marveč bo tudi mesto, kjer sr Im šolal bodoči medicinski kader In kjri' bodo strokovnjaki lahko razvijali znanstveno raziskovalno dejavnost, Zalo bodo v sklopu Cenim zrasli tudi novi objekti za bodočo medicinsko fakulteto in druge medicinske šole. t’a poslopja bodo zgrajena med Ljubljanico in Poljansko Cesto, v neposredni bližini stare »CukraniCd. I ;i starinska hiša, v kateri so stanovali Cankar. Kette in Murn, se bo morala čez nekaj let umaknili rir/.-voju ostala lm samo hc v arhivih, na starih slikah. Onstran Poljanske ceste proti Gradu pa že gradimo nekatere med id irske Sole zn srednji in visokošolski kader,
Graditev bodočega medicinskega Centra, ki sc ho začela že letos, ho terjala postopno rušenje nekaterih «Jarih, nizkih družinskih hiš, predvsem za gluhonemnico in okoli nje. Skupno bo treba v prihodnjih letih podreti približno 130 nizkih, v glavnem pritličnih hišic in zgraditi nova stanovanja za kakih 340 ljudi. Med poslopjem sMcksike.-: Iti tovarno .'Zmaj-*1 ob .Rtu« H inski cesti pa bo zraslo več novih stanovanjskih hiš, v katerih bodo dobili «tariovniijn ljudje, zaposleni v novem centru,
7a'. leto« bodo zapeli gradbeni stroji za zgraditev poslopja nove poliklinike, ki ]xj soseda »Meksike . Tu bo zrasel prvi del novega centra velika stolpnica (najbrž i4-nnd»1iopna), v kateri bo v vsakem nadstropju po 60 postelj, ob njenem vznožju pa centralna sprejemnica bolnikov in nekatere skupne servisne službe (kuhinja, pralnice, likalnice ild J, kakor tudi nekatere skupne zdravstvene dejavnost i.
Ko bo vos ceri ter dokončno urejen — računajo, da bo to okrog leta 1990 — bo imel v nekaj stolpnicah približno 3000 posiufj. Po vojni zgrajene klinike- Ijodo seveda od ni c. tildi nekatera poslopja, zgrajena tik pred vojno, bodo Sc vključena v bodoči CCntcr. /ato pa bodo postopoma — ko bedo dograjeni novi objekti izginjala nekatera poslopja stare bolnišnice ob Zaloški cesti. Ko bo center zaključen. Ivo i njem res vse, kar potrebuje veliko mestu, kol. je Ljubljana z bližnjo in daljno okolica 'I u liodn vse klinike (razen zfi tuberkulozo) od zolme, otroške, kirurške in infekcijske do ginekološke, ortopedske, geroutološkc, zavoda tu transfuzijo krvi in drugih.
Seveda pa ureditev centra pomeni ne SflmO zgraditev toliko in toliko no vili. stolpnic In skupnih servisnih služb. ^ novem cenim bo treba med drugim urediti tudi problem prornela. Nekateri sc ogrevajo za to. (Ja bi Zaloško cesto v bodočem centru kratko mulo odstranili. Zelo verjetno pa ta ekstremna varianta, ki predvideva izpeljavo Zaloške ceste ob bregu Ljubljanice, jic bo obveljal«.
mi
MEDICAL CENTER IN LJUBLJANA (Sligrl auiumary)
This year, I.J1111Jjll11ji will start realizing cIk-plan of erecting ;i modem medical center which will incrcasL1 Hie number ol beds 1 rom the prescm l to approximately 50tH). The essential ch«rac-leristirs of the new center. winch will be 1 sq. km in area, won i be only tlie increased number of beds Iml rather a rational concentration of all medical departments and appertaining services (laundries. kitchens, eic.) in a Few- larger buildings, N ew clinics will be placed in large skyscrapers built on ilie site in future, I he center will also include all the medical educational institutions. New buildings ol' the future Medical Eacuity and other medical schools will he erected behind the old Sugar-refinery which will soon be pulled down, between the Ljuhljauica and Poljane Street, The building of the new center will natural k result in destruction of some old one and two-storeyed houses, especially behind and around the deaf-mute hospital. There will be about !"0 old houses torn down and about 540 people will h&ve to he provided will) new apartments. The erection of the center will also require special traffic arrangements, either a complete closure ¡>1' /alog Street or, at least, restriction ol' motor traffic to light vehicles which do not make n loud noise,
V Sloveniji smo razširili socialno zavarovanje	maihja namors
Ljudska skupščina Slovenije je na zasedanju v začetku letošnjega Ida sprejela več predpisov, s katerimi razširjamo in razvijamo zdravstveno zavarovanje naših ljudi. Prvo leta po vojni jc zavarovanje zajelo samo delavce in uslužbence, kasneje so se vključili še kmetje in obrtniki, tako da je bito lani v Sloveniji zavarovanih že 97V» vseh prebivalcev, 'i. najnovejšim predpisom p ti se uvaja zdravstveno zavarovanje še za preostale ljudi, In so predvsem starejši ljudje, ki niso zaposleni v proizvodnji in nimajo lastnega premoženja ter so prejemali denarno pomoč občine. Občine so jim tudi plačevale stroške t.a zdravljenje. Kor pa bo zdravstveno varstvo teli ljudi v okviru zavarovanja lahko boljše kot doslej, pomeni to zanje novo pridobitev. Statistika liani kaže, d.i bo poslej pri nas zavarovano skoraj vse prebivalstvo, suj so po novem zavarovani tudi še zasebni gostilničarji, ki jih doslej zakon o obrtnikih ni upošteval,
Skupščina je tudi odločala, kako naj ho za letošnji1 leto poskrbljeno za sredstva, ki ji It potrebujemo za zdravljenje zavarovancev. Lari smo
porabili v Sloveniji blizu 54) milijard dinarjev, letos bodo izdatki šo za nekaj milijard vetji, čeprav so v skupščini sklenili, naj ne bi spreminjali odstotka prispevka, ki gu plačujejo gospodarske organizacije za svoje zaposlene. Čeprav obremenitev za stroške socialnega zavarovanja ne bo večja. Iso [Lenarja nekaj več zato, ker so uveljavljene nekatere spi-emonlje pri razdelitvi režijskih stroškov mrd zdravstvenimi skladi in skladi za pokoj n insko in invalidsko zavarovanje, in sicer v kini s i zdravstvenega zavarovanja. Računajo tudi na sp l[xšn[] povečanje osebnih dohodku v zaposlenih, s tem pa se avtomatično poveča turi j vsota, ki jo plačujejo zdravstvene organ i nacije za zavarovance,
\si drugi predpisi pa so bili sprejeti zuio, da uirem.o že leto« pot novemu sistemu financiranja na področju socialnega zavarovanja. Razvoj družbenega upravljanja j c dosegel pri nas že tako stopnjo, da zavarovanci neposredno sodelujejo na eni strani pri gospodarjenju s skladi in na drugi pri določanju pravic, ki jiii uživajo. Komunalne skupnosti neposredno vplivajo «u m, kako bodo na njihovem področju trošili sredstva, nam e ti jenu za zdravstvene zavarovanje, lik ruti pa sodelujejo pri načrtovanju dela zn zdravstvo.
t!e kom a ualii im skupnostim pri dobrem gospodarjenju ostanejo presežki, se pa sedanjih predpisih ta denar razdeli deloma na rezervne skladu, i sc drugo pa se lahko uporabi zu investicije in nabavo opreme, kar naj prispeva k nadaljnji razširitvi in izboljša rij u zdravstvene službe. V taki k omili talni skupnosti ni le služba socialnega zavarovanja« svojimi družbenimi organi odgovorim za razvoj zdravstva, temveč sodelujejo zlasti ipd razširitvi prevrniti vile zaščite i url i tovarne L ji podjetja iu ljudski odbori.
Analize, ki so bile ull razpolago za obravnavanje te problematike v ljudski skupščini i.....
skupščini republiške skupnosti zavarovancev, so pokazale, da bo Slovenija v letošnjem letu iniuJa v splošnem dovolj sredstev za zdravstvo iu da bo ob pravilnem gospod urjen ju kom n nabil h skupnosti možno zbrati lini i udih n presežkov. dn bomo lahko začuti graditi nekatere nove objekte, zlasti bolnišnice, ker liani močno primanjkuje prostora.
Zdravstveni dom v Loškem potoka
Nov zdravstveni dom v Loškem potoku je velika pridobitev za naš kraj. Prej smo morali hoditi po zdravniško pomoč v. 20km oddaljeno Ribnico. Zdaj smo ponosni, ker so nam zdravstvene storitve na voljo a'edi]o vsak dan v našem novem zdravstvenem domu. Orl 1. januarja l%2 dalje imamo stalnega zdravnika splošne prakse, v jeseni jm
m
dobimo j udi stalnega zobozdravnika, s katerim bo v splošni'm izpopolnjena zdravstvena pomoč v naši ■m. kraju.
Graditev zdrav.1; Iv c-n ega doma je trajala pet k-t, l.eta llJ57 je občinski ljudski udhor imenoval odbor za zgradi lov doma. Zbiralna akcija med prebivalstvom iiiškega potoka se je kar dobro obnoski. /Eirtdi Kmo le^a zil 5,268.232 din. Vrednost prostovoljnih delovnih ur in prevozov pa jo znašala 2.124.450din. lo nam je hitu prav dahni podlaga za nadaljnji; zbiranje denarnib sredstev. Od okrajnega zavodu za socialno zavarovanje ir. Ljubljane smo dobili 20,SOO.OOO din, eni občine (iz sklada za graditev stanovanj škili biš) 9,0(2.375 rlin in posojila 2,800.000 din. Tudi na naše rojake v Ameriki in v 1'ranciji se je naš odbor obrnil s prošnjo zn prostovoljne prispevke zn nabavo rentgenskega aparata, ta Amerike smo prejeli 536.95® din, iz Francije pa "6.700 din,
Ysem rojakom, ki so pomagali pri zbiranju sredstev za nabavo rentgenskega aparata, kakor tudi vsem. ki so darovali t tu namen, se naš odbor toplo zahvaljuje. Rentgenski aparat je montiran in slnži svojemu namenu. Tudi sicer je zdravstveni dom sodobno opremljen, tako splošna kakor tildi zobna ambulanta,
Zn ml tal IT
Ajojz; ?ttml
Kako žive naši povratniki
Slišimo besedo upokojenec in mislimo na zasluge iu delo, ki gu je kdo opravil v šesi bit ridcHo-lili lotili bodisi z delom svojega urna ab 6 prid ribal rokami. Hranimo legitimacije vazni It organizacij, zvez in društev. Ko preneha človekova delovna (loba, je napisano: šofer, radi r, krojač, učiietj, pesnik, književnik ali pisatelj;
\sak s ponosom podpiše svoj poklic in ne skriva svojega nekdanjega zanimanja; vsak se na svoj način brani, da bi se odrekel tem ir. kar je v življenju ustvarjal, delal, upravljal s strojem. Upokojeni zdravnik jc tildi v pokoju zdravnik, čeprav ne hiti več vsako juiro na delo. profesor gimnazije •> pokoj ir je tudi profesor, čeprav ne poučuje več. Delavce, ki je upravljal stroj, v pokoju še vedno misli im svoj filroj.
Sfevtlo upokojencev, ki sr vračajo tz Amerike, Kanade, Francije, Avstralije, stalno raste, njim mi j Ito starost koristna in prijetna. Lahko trdimo, djj je za povratnike — upokojence — zlasti v zadnjem času mnogo storjeno, da se bolje počutijo v domačem kraju. Vsekakor so vsi najraje blizu prometnih zvez in kulturnih središč, da lahko spremljajo delo in življenje mlajših generacij.
Po iiiifi volji lahko izbirajo in obiskujejo vseh šest republik v Jugoslaviji, kjer je v vsaki izmed njih drugačno podnebje, kar mnogi tudi izkoristijo.
Med upokojenci iti 1>oTj pomembnih in manj pomembnih, med vtisi, ki jih napravijo, ni bistvene razlike, med njimi tildi ne najdemo nikjer nasprotij, povsod so v Itoielili, kavarnah, gostilnah, pa tudi v navad ni It točilnicah v družbi drugih domačinov. Tudi niso Itijci ua rodni zemlji, temveč domači med domačimi.
Tukaj je njihov rojstni kraj, tukaj leže pokopana njihova otroška leta in njihova brezskrbna upapolna leta. Iti spi njihova svetla in temna mladost. Domača zemlja jun vzbuja upanje, du bodo dočakali še mnogo pomladi.
I.Mpl! /ilr.LVp,
ijjHikoJttitc - povratnik
lin sp pp(j boste zmotiti. To m fileti, fanrpeč Kttsfjuijn-
oicit nfl Krki
po domači deželi
Ribnica. Kdo bi si mislil, da bodo y stari TtiI>-niči, ki je že od nekdaj slovela po Begavih ljudeh in prodajalcih suhr robe, izdelovali c udi op reino za ladje? Kovinsko podjetje v Ribnici namreč Se precej času uspešno sodeluje z ladjedelnico v Pirailu io ji dobavlja razno opremo za ladje, /daj stoji v piranski ladjedelnici manjša ladja, name njena fca kupca iz Danske, Za lo ladjo je kovinsko podjetje v Ribnici izdelalo ventilacijske naj) ra ve v skupni teži 23 lom Razen ventilacijskih naprav bodo v prihodnje izdelovali še dimnike, razna vrata, lopute, požarne omarice, vetmlovke iji podobne, naprave za opremo ladij,
Kočevje. Na Kočevskem «o sklenili, da se mora proizvodnja v vseli gospodarskih panogah v primerjavi 7. lanskim letom povečati z.« 2$ 'V*.
Vse gospodarske organizacije bodo -skušale povečali storilnost delavcev * ijoEjšo organizacijo dela
7fi neiithir sillo iiuli luto* linčakali pc/tntml
in raznimi z boljša vami, nekaj pn bodo indi i ti ve-slirali v nove obrate in sl roje. Velikega pomena za gospodarstvo n n Kočevskem je nova kemična tovarna. katero proizvodnja bo že letos vredna 3i)0 milijonov dinarjev.
Mesto ima enega samega odvetnika. Zato So pred kratkim ustanovili službo pravne polnoči, hi bo dajala, prebivalcem pravne nasvete. EJ la čila z bi te storitve bodo zelo nizka, nezaposleni, invalidi, borci in njihovi oiror-i pa IhkIo dobivali vso j)ravnfh pomoč brezplačno. S to službo bo precej ljudi, ki doslej niso znali uveljaviti in zaščititi svojih pravic. (.lobi 1 o vso potrebno pravno pomoč in zaščito.
Trboulje. Pri, trboveljskem rudniku sc je jjo vojni razvilo močno industrijsko podjetje »Strojne tovarne*, /e ml začel ha letošnjega leta si delavci te tovarne prizadevajo, da Iti pravilno razporedili svoje sile in pravočasno Izpolnjevali vse naloge. Copray morajo letos izdelati 10 ^/u več rudarskih strojev in opreme kakor lani, pa niso najeli novih delavcev. Uspeh si obetajo z boljšo organizacijo dela. Izvozili nameravajo za 700 milijonov dinarjev ra z nib rudarskih strojev.
l)a bi bilo naše, rudarsko središče Trbovlje še lepše in da bi še bolj olajšali življenjske pogoje rudarjev, je Irgovsko podjetje »Prvi juniji sklenilo, da bo s nisi í mesta zgradilo irgovski paviljon kol podaljšek sedanje trgovine. S Icin bodo zelo omilili posledice zdfij že zasitirelih trgovin po mestu, P.iiv|[joti pa bo zgrajen do 1. julija letos,
■
Cerknica. Zna im tovarna »Bresti iz Cerknice, ki slovi po odličnem pisarniškem in drugem pohištvu pa tudi po- svojih ¡vernatih ploščah, je že lani izvozila za 1.3 milijarde dinarjev. Leto« pa bo tovarna še povečala izvoz za kakih 15 'V«, loko da bo izvozila /a dobri J milijardi svojih izdelkov, Tako Im ^Bresti izvozil skoraj dve Iretjini svoje pjtrizvodnjc, predvsem v Kanado in ZDA.
Tržič. Tovarna obutve »Peko* je leta 1%1 izvozila 52.000 parov čevljev, lani pa že 93.000 parov. Letos bodo v tej znani gorenjski tovarni izdelali nad 1 milijon parov čevljev, približno 20*/h od te količine pa bodo izvozili (blizu 200.000 parov čevljev). Glavni kupci tovarne Peko s so ZDA, Vzhodna Nemčija iu Sovjetska zveza, rovarita je Ioni za izvožen c čevlje dobita blizu 430.000 dolarjev, letos pa računajo s svojim izvozom na dohodek
730.000	dolarjev,
■
Žiri. Planinsko društvo v Zirch bo I. maja odprlo nov planinski dom ¡m Goropckali. Dom bo od Zi.rov oddaljen le dobro uro hoda.
Afooa Gorica. Naso Goriško ji: lani obiskalo skoraj "S.OOO domači h in lili?, n (XK)0 tujih t n ris lov. Turistični promet je t primerjavi.2 letom 1961 jelo napredoval j najbolj pa se je povečal obisk Italijanskih gostov, Italijani so obiskovali predvsem [lovec, '[’rento, M osi na Soči in Novo Gorico. Seveda se je močno povečal tudi dotok tujih plačilnih sredstev. Najbolj je narasla menjava italijanskih lir. Na (¡(jriškern so jih lani odkupili za 2ft!J milijonov dinarjev.
,'lti/tojM. Naša tovarna cementa in salonita i. Anhovem ob Soči je kupila nove naprave, ki bodo omogočale zboljšanje proizvodnje in povečanje iz-vojell njenih izdelkov, Lani je ia iovarna izvozila zei blizu milijon dolarjev Cementa, strešnega materiala in raznih Cevi. predvsem v Hali jo. pa tudi v azijske lii afriške države. Prav zdaj imajo v Anhovem pripravljenega za izvoz blizu 1000 Ion strešnega materiala in raznih Cevi. Izvozni načrl tovarne za le (as določa, da bodo prodali v tujino z ti 1.200,000 dolarjev izdelkov.
Tolmin. Tolminska občimi im Primorskem bo letos porabila l"0 milijonov dinarjev za napredek turizma in gctslinsiva. V Bovcu bodo zgradili nov hotel in need lij vodovod, razširili pa Ivu In gost I riške objekte v Kobaridu in Mostu tia Soči. Računajo, da lx*do za novo sezono pridobili v Posočju blizu 3A0 novih restavracijskih prostorov.
Da bi st: bolj razvil turizem v /gornjem Posočju, bodo zgradili moderne goslin$ke objekte ob izi irEi Soče in ob Trenti ter motela v Logu pod Mangartom.
Ljubljana. Kako se je v zadnji h letih razvila slovenska metropola, nam pove tudi naraščanje prometa, Na ljubljansko železniško postajo vsak dan pripelje in odpelje z nje blizu 3(»i) vlakov; ¡iviobuši in trolejbusi mostnega podjetja Ljubljana transport« pa prevozijo dnevno približno I3TOOO ljudi.
/mina tovarna koles -llog-. ki je luni izdelala blizu HO.OQO moških in ženskih koles, bo leto« še bolj povečala proizvodnjo. Računajo, tla bodo do konca leta 1%5 izdelali blizu 100,00(1 koles ali nad 300 dnevno. Kakih 90*/o koles proda ?Rog« v Sloveniji, Na proizvodnjo »Mnga« pride tretjina ikc jugoslovanske proizvodnje koles, V
V Mestni hranilnici ljubljanski so spričo vedno večjega šlcvila obiskovalcev posluh prostori že močno pretesni. Zaradi tega so k svoji poslovni zgradbi v Čopovi ulici prizidali novo enonadstrop-
.IVsJhia hranilnica ljubljanska it1 uredila p web e n <nl-
clefek za ut la Je uluäatvlfc
no poslopje, v katerem posluje oddelek za mladinsko varčevanje. Poslopje stoji v lepem parku, kjer se otroci v toplih dneh radi zadržujejo in kjer so varni pred živahnim prometom na ulici. Notra-njosi te otroške hranilnice je urejena na najsodobnejši način, z nizkimi mizicami iti odprtimi blagajniškimi prostori. Naše malčke izredno zanima poslovanje in rudi gledajo blagajnike pri delu, 7. velikim veseljem prinašajo svoje polne hranilnike.
V zadnjih Ici ih število varčevalcev pri Mestni hranilnici ljubljanski naglo narašča. V kratkem prha k ujejo sloiisofcga varčevalca, ki bo deležen lepe us grud e, H mutine vloge pa so presegle že sedem in pol milijarde dinarjev, 'Ii> dokazuje, da zavod uživa veliko zaupanje varčevalcev. Denar je tu varno naložen, obrestuje pa se od > do h “/n. l etos pa je zavod nvot lel šc posebno novost, \si varčevalci, ki ¡majo naloženih na lira ni J ni knjižici najmanj 25.000 dinarjev, so zavarovani za p rim er smrti kot posledice nezgodi zn. 100.000 dinarjev,
Tudi naši izseljenci rudi prihajajo 1 (a zavori, posebno št zato, ker iu lahko zamenjajo vse vrste valut v gotovini in čekih.
Kamnik, Starodavno mestece ob vznožju Keuii-niških planin mm zelo navdušene Ljubitelje avtomobilizma. Avto-moto društvo v Kamniku je lani h več tečajih izšolalo za šoferji- iy5 Kamničanov, vrh tega pa jc v 22 tečajih izšolalo še 2tb ljudi za vožnjo 1 mopedom,
m
Zagorje. 1’udi tovarne in drugi obrati v Zagorju ob-Savi so lani uspešno izpolnili svoje naloge. Lesno industrijsko podjetje v tem kraju je svoje naloge celo preseglo, /a(o so sklenili, da bodo letos pripravili in obdelali še več lesa. Za izvoz pripravljajo poseli ne količine rezanega lesa.
]lf)liv i?, 1‘rrkmurja. ki je danes 2e redek. Štorklja trt je *pel vrnila v moje gnezdo »a strehi starega prekmurskega dfjifiii. ki je še prtkrif s slamnato streho, 1 min Indi vanj je prodrl Muti čas. l.eščerlte in petrolejke je zamenjala električna liti
Httclficma- \'u kjiiem i jakom gospodarstvu v Rud-goni so pred šestimi meseci ustanovili center za šolanje delavcev. \ tem času je bilo v raznih tečajih že približno tOG zaposlenih., /daj hočejo tečaje tako razširili, d» bi jih lahko obiskovali tudi kmetijski proizvajalci družili kmetijskih organizacij,
m
Ljutomer. Sorazmerno nova ustanova pri nas so poravnalni sveti, ki poravnavajo razile spore med prebivalci, da sr- ne bi po nepotrebnem loža-rili po sodiščih. V ljutomerski občini dela šest poravnalnih svetov. Svet v Ljutomeru ima največ dela in tedensko redno zaseda, Lani je imel vsak teden iri do pel poravnav. Oti ‘)S pri ruerov je Iti to 52 poravnav, 4b sporov po ni bilo mogoče pyr:ii-nati zato, km' se prizadeti niso udeležili obravnave. To dokazuje, d« je bila ustanovitev teh svetov umestna in da su dosegli svoj namen.
Letos hoti o v ljutomerski občini slavili več pomembnih kulturnih dogodkov, med katerimi bo najpomembnejši ob dnevu mladosti, tj, v drugi polovici maja, ko IkmJu v Veric ju odkrili spomenik skladatelju in glasbenemu pedagogu Slavku Oslcrcu. To bo ena večjih prireditev, saj bo no
njej sodelovala širša slovenska kultur ji a javnost. Hkrati s spomenikom bodo v Veržeju uredili tudi spominsko sobo Slavka Osterca, ï-Pomurska založba* pa bo izdala revijo s članki o tem na prerinem slovenskem glasbeniku iz Veržeja.
jir^rska Sobota. 1 turistična zveza Pomurja jo sklenila izdelati lil ni o lepotah Pomurja. Mu roči lo so že oddali podjetju VI riglav filme:, ki bo ta propagandni film. katerega prikazovanje traja kak Hi Ib minut, izdelalo v barvni tehniki. Film naj bi prikazal zlasti lepote Svetovno znanega zdravilišča v Ra dene ih, pa tudi nekatere druge kraje. Sredstva zn. film bodo prispevala večja podjetja in pomurske občine.
m
) cleiijc. \ našem novem rudarskem središču Velenju bodo začeti gradili e n e rgukom h i n at. ti- lik industrijski objekt, ki bo pomembni za vso Slovenijo, I )| s k n i n ü lera 1%5 naj bi slekel iz Velenja prvi plin po plinovodih v vsa večja industrijska središča Slovenije. Vzporedno s proizvodnjo plina pa bo v Velenju rastln tudi kemična industrij«, ki bo proizvajala plastične mase in tudi močna krmilu zn živino,
■
Celje, Cinkarna v Celju ima precej samskih delavcev, ki se vozijo na delo tu tli Iz oddaljenih krajev. Mnogo teh mladih ljudi išče podnajemniške sobe v Celju, kjer pa že tako močno p riman jku je stanovanj, /ato bodo v kratkem začeli blizu cinkarne graditi samski blok ■/. 200 ¡mstt-Ijaini, ki bo bržčas vseljiv že letos. V bloku lindo uredili tudi klubske prostore in veliko čitalnico.
arašid Morava je jwru-flilg železniški most pri IkoijeOcP
IPLAS
velika kemična tovarna v Kopru
Proizvodnji! najrazličnejših umetnih vlaken, ki jih uporablja tekstilna industrija, pn Indi nekatere druge industriji:, sr v rvclii liitro razvija ■ ji vse bolj izpodriv;) klasi rim lehsiibm vlakna iz Im mliLii.a, volne, konoplje, svile in drugih surovin, \ lu^ni-kiv. ji lziIl-I uje in d iin i'ii 111 v bi k e n ra z ni tiroma še malo, kar skušamo hitro i latink rinil c I i z zgraditvijo ven novih iovurn, ih m takšnih velikih tovarn, ki ho iz dolov ti J a tori Ionsko predivo za potrohe tekst il|ie in dragih iriduthnj, bo BftČela rasli Y\'_ letos v Kopru.
I o varna le ril l-i m v Kopru ho c lajala v prvi fns.i. ki lio pred vitloma ziikljnfiona leta t%5, blizu t)00t> fon I erilemi, l’ol i r-s I r:-; k a vlakna, ki jih v trgovini poznamo poti [meni — tori len, [eri lak I revi ni. diolen it tl. — so vsts. Iransko uporabna, tako zei izdelavo i kanili zn moške in ionske obleke, z.ei plašče, za moške noga v Le e. desne plašču, kravate, jiliše in podobno blago. Ko bo leta [%> v tovarni slPLAS* slekla proizvodnja v [lolnom obsegu, bo Mašil tekstilna industrija dobila dovolj sinleličnih surovin za izdela™ najrazličnejših proizvodov, bi tem pa bomo laliko precej zmanjšali uvoz. dosc-tl a n j ega klasičnega materiala, zlasti bombaža in volne. Strokovnjaki so izračunali. tla bomo s proizvodnjo, ki jo bo dajal »IPLAS«, lahko zmanjšali uvoz bombaža in volne približno ra 7 milijonov dolarjev letno, saj bodo sintetična vlakna V 1 IPLAS« nadomestila blizu 53(K> fon surovega bombaža in 1700 ton prane volne.
Celotne investicije /,a sgra-ditev nove tovarne te ril ena v Kopru hudo znašale približno 15 milijard dinarjev, od tega bo imljmti odpadla na inozemski kredit za nabavo opreme, ki go bo treba vrnili v 8 letih, medtem ko bo morala tovarna domače kredite vrniti w v 5 lotih. Vendar pa to ne ho posebna težavo, suj bo podjetje visoko rentabilno, Pri 380 zaposlenih l>o znašala vrednost !iLlne proizvodnje skoraj 13 milijard dinarjev, Me-katere surovine za izdelavo teiuleua (metanol, eti-lenglikol, paraksilen in!,) bo 1 rcha sprva še uvažali, poletu 1%5, ko bo lefria praizvodnja nafte v Jugoslaviji dosegla 3 milijone ion. pa Ivo odpadel tudi uvoz trenutno še poljubnih surovin. Zato bo ta tovarna ob odplačilo anuitet za opremo in o!) na-bsi v! potreb ni h surovin imela letno nad tri mili-jiuie dolarjev čistega dohodka.
Po letu 1970 pn predvideva načrt za zgraditev nove i:oviirne IPLAS v drugi 1'nzi podvojitev zmogljivosti, fako da bo znašala vrednost lelnn proizvodnje te ogromne kemične tovarne blizu 30 milijard dinarjev.
JVjJBe ulJtnrjMEjjrjultč htiiče delucNičii ¡onunic JftfEds
p k opru
Prvi trgovinski sporazum z Jemenom
Sredi Fehruarja so v Suni podpisali prvi trgovinski in finančni sporazum med Jugoslavijo in Jemensko n m lisko republiko. Po fenu sporazumu jiL Utiša država odobrila Jemen u d ra milijonu dn-1 n rj e posojilu za izgradnjo loviirnt usnju, opreme dveh električnih central, za tovarno milu. Iikidil-¡itco In opremo nekaj ribiških centrov. Nadalje so se sporazumeli, da bodo sest el vi 11 skupno komisijo, ki bo delovala za pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Sporazumeli so se tudi, da bomo poslali jugoslovanske strokovnjake v Jemen, Y okviru blagovne menjave ]>o Jugoslavija nudila Janenu kreditne olajšave v znesku 130.1100 dolarjev,
Jugoslavija je bila med prvimi državami, ki je pripozn n la novi režim v Jemenu ter ni n je sedaj [) ris koči la na pomoč v okviru svojih možnosti z iskreno zeljo, da bi se ta dežela čimprej rešila i/ svoje zaostalost i.
Povečan izvoz čevljev v ZDA
Iovurn a čevljev v Mariboru bo letos izvozila okrog 100,000 parov čevljev, predvsem ) ZDA in Sovjetsko z vezo, Prvotno so letos v ZDA zaključili (izvoz za komaj 7200 pano v čevljev, pozneje pa je ameriSki kupec k Lir ir ih ral povečal svoje naročilo. Tako ho tisto« m iouhiiiei 'izvozila v ¿DA 61.000 parov čevljev, i& k ¡ir im n že .sk leni j ene ipntgodbe. V Sov jensko zvezo bo izvozila
21,000	pa n n' čevlji v. V podjetju pa so prepri-čain, <1 ti bodo še več tisoč parov čevlje) .¡¡¡los ■lahko izvozili v Zahodno in Vzhodno Nemčijo ter Švico.
Deželo so povodnji hudo prizadele
Letošnja zima j c- prinesla vse polu o nezgod, ^ isHik sneg m hud mraz še nista tako hudo prizadejala našiti ljudi in naše dežele, kakor so to storile nedavne povodnji v Srbiji, Makedoniji in c ud e i drugih republikah.
Naj večjo škodo je napravila reka Morava in vsi njeni pritoki. \ februarju je la reka dvakrat tako narasla, da je preplai ¡1« na tisoče hektarov plodne zemlje, vasi, cest in pros, vdrla |>ct je tudi v mesta. Morava je najprej podivjala prve dni februarja, ko je zalila mesto Leakovac v Južni Srbiji til potem še C ti p rij o. ki leži l>olj severno. Škotiu je bila zelo velika in tudi promet na slavnih test ali in progah j c bil nekaj časa pretrgan. \ odovje je razdrlo na več tites-tih celo avtomobilsko testo, ki so jo zgradile mladinske delovno brigade.
Hkrati i. Moravo so narasle tudi druge reke, med ti ji ju i \ ti rti« r. Sava in Seveda Donava v Železnih vratih. *a ia tesen, kjer je plovba že poleti precej težavna, je bila fmivtin zamrznjena n*i več metrov glulioko, Plovba je bila že tako onemogočena, (oda velike množine led ti so grozile, da se Ijodo Utko nagrmadile, da bodo zaprte v.odi pot tu ho Donava nad Železnimi vrati narasla in prestopi hi bregove, da hi bili ogroženi ljudje in njih bivališča. Prizadetim krajem je morala priskočili n !i pomoč naša vojska. Povsod so mini rali led in ga 3'azhijali iz helikopterjev. Yes teden, nef in da n, je grmelo rm zaledeneli Donavi.
Hujši k el kor prvi je bil drugi pritisk Morave im njeno okolico, Id se je zgodilo IS. februarja, ko je reka pričela spet naraščati, V nekaj dueli je dosegla višino nad srtlnit rnelrov in je povsem preplavila blizu 13,000 Ild polj in več sto hiš. Vdrla je ^ tucst-o Čuprijo in prisili ki ljudi, da so se umaknili e/ podrtih in poplavljenih hiš, To so bili vznemirljivi trenutki z;i vse'prebivalce oh tej reki in [udi za vso Jugoslavijo, ki ji- v strahu pričakovala poročila iz doline reke Morave,
Povodnji so spremljale tudi druge nezgode, Največ je bilo plazov iti usadov, Zemlja je Iti in tam zasula proge in ceste, podrlo nekaj hiš, naj večjo škodo pa je napravila v makedonski vasici bogoslovec. kjer je pet milijonov kubičnih metrov zemlje pričelo drseti z gora na rudarsko naselje in vas.
Do velike katastrofe pa ni prišiti, ker je plaz drsel tako počasi, d ti «o se ljudje pravočasno umaknili iit Celo vzeli vse svoje s seboj.
Dne 24, februarja se je približno Ib km od Pirota v Srbiji utrgal zemeljski plaz in pregradil strugo reke Visočnioe. Jezero je silno naraslo in preplavilo vasi Zavoj ter \ elito iu M id O Lukan je. Plaz je ustvaril naravni jez. ki je okrog 35 m visok. 50 nt širok in 500 rud rov dolg- Toda koliko časa Ihj zdržal? Kako dolgo Iki teh milijon kubičnih metrov zemlje zadržalo več kot pel milijonov kubičnih metrov 'tule. ki neprestano narašča, so sc strahoma spraševali ljudje iz vosi za jezom, ki so sc morali na hitro izseliti.
Strokovnjaki so pregledali jez m ugotovili, da sla ilovica in kamen v jezu trdno e tiso j en o kakor beton in ite prepuščata niti kapljice vode. Svetovali so prebivalcem: novo jezero bi bito lahko koristno, namakalo bi polja, tu bi lahko stala nova elektrarna. Izkopali bomo odvodne kanate, da bo voda počasi odtekala. Helikopterji so morali pripeljati orodje, ker so bile vse ceste gl(jtxjko poplavljene. lovame v Nišu so v fantastični naglici izdelale cevi, ki so- lahko požirale b kubičnih metrov vode v sekundi, S helikopterji so pripeljali tudi velike reflrklorje, fin z deli na jezu niso prenehali niti ponoči. Tildi človeško življenje je bilo žrtvovano. Tri težkem delu poti k nasipu je kamen ubil Davidu Man ti ju, očeta šestili otrok.
Okrog tisoč tria to prebivalcev potopi je ne vasi Zavoj, začasno stanuje v sosednjih vaseh. Preskrbeli so j i j ci prehrano in obleko. Občinski odbor iz Pirotu je zanje poskrbel, tla si zgradijo nove domove iit dobe zaposlitev.
Tudi v Sloveniji so narasle reke povzročile občutno škodo. Mnogo cest je bilo za dalj časa onesposobljenih za promet. Hudo sta bila prizadeta Šiajersksi in Pomurje. Na stotine hektarov rodovitne j. llj ii I j e je bilo spremenjenih v jezera in močvirja- 5 Ljutomeru je voda žulila mnogo stanovanjskih hiš in industrijskih obratov. Pri Veržeju pu je velik kos ledu prerezal enega izmed nosilcev velikega lesenega mostu, Most so morali zapreti za veš premet. Popravila bodo trajala več mesecev, /- njimi bodo pa začeli šele. ko ho voda upadi«.
Domačini naai Zitooj ti Srbiji iultnini giednjr) spoje domooe, ki jih ute bolj ipt bolj zagrinja o oda
ÊTÀNE LENARDIČ	Ostra obsodba ustaških provokacij
Nekaj mesecev po uetaškem zločinu v Bad Go-flcsbcrj« -i /jiIi<mIin Nemčiji, kj^r je izgubil življenje bivši partizanski borce in uslužbenec našega predstavništvu Mornčilo Popovič, so ustaški emigra nil zagrešili še nekaj nesramni h provokacij. Med drugim st* v začetku februarja vrgli bombo na poslopje jugos lova im k ega gcnerabiega konzu-tulu v Chicagu v /|>A. ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je zanetila požar, Dan pr til Novim letom l%3 pa so uataski emigranti v ryJ i zažigu Irio bombo na lirvafsko katoliško cerkev v Torontu (Kanada), v katero so zahajali jugoslovanski izseljenci, To so potem skušali naprtiti komunistom«. Nadalje je jugoslovansko predstavništvo v Bonnu prejelo ponovno nekaj ustnikih grozilnih pisem in podobno,
v se to kaže, dn nsunške emigrantske organizacije kol ostanek poraženega fašizma v drugi svetovni vojni še naprej delujejo in uživajo celo gostoljubje v nekaterih državah, Iz Evrope, kjer imajo sedaj glavno zatočišče v Zahodni Nemčiji, so nekateri odšli s s trebuhom za kruhom« na daljno pot v Južno in Severno Ameriko in drugam, kjer so- jih pač hoteli sprejeli, Politično ne pomenijo nič ter so brez vsake perspektive, odvisni a ji milost in nemilost od določenih skrajnje desničarskih krogov, ki j ili uporabljajo p n potrebi, To »o skupinice obupancev, ki sc gredo »organizacijo« ler »zasedajo t po zakotnih kina nudi in gostilnah.
Ljudstvo jih povsod prezira in zaničuje kot poma gače fašističnih barbarov, frontne kam e rade« nekdanje Hitlerjeve vojske. Ljudje tiiso pozabili, i Ui so sokrivi taboriščnih strahot, mučenj in ubijanj ter sploh vsega zla. ki ga je povzroči] fašizem meri drugo svetovno vojno,
Ali so oblasti obveščene in bi lahko preprečile delovanje ustaških in drugih kvislinškilt skupin?
Nesramne provokacije, grožnje iu napadi z bombam i, vse to je logična posledica določene poli liki- spodbujanja in toleriranja, saj so oblasti v nekaterih drža vab tl oiga leta dopuščale, da so sr* ustaši ir¡ drugi k vis [hiški emigranti lahko organizirali ter jih niso kaznovale za njihove izpade iu provokacije. Jedro pa so vojni zločinci, ki bi jih morali v skladu z mednarodnimi obveznostmi in sporazumom kaznovati za zločine, storjene med vojno ali jih izročiti državam, od koder so pobegnili.
Kadar pa zagrešiš zločin ali provokacijo, se listo država uradno sicer opraviči in obljubi, da bodo krivce kaznovali, zločincem pa onemogočili delovanje. Dosedanja p ruk «n ¡m je pokazala, ■ In jo ostalo bolj til I manj le pri obljubah, \ /i.iliorlm Nemčiji So bdi Še posebno »velikodušni K l L-r so j J i n celo omogočili, da so skušali opravičevati lisjaške zločine po radiu iu televiziji, Zahod n on eniški časo-
pis »Nul iona Ir-i'lEung« je obj živil vcf ilijVV z Iisija.sk i.m v oj Ulm xIoC'Îjkh'tii ïv*iiimii Burnsom, k:
je g rol ki klevetal Jugoslavijo iu našo osvobodilno borbo. Sicer pa so tudi v ZDA n eku litri zakol ui
ustji* k I lističi odkril« hujskali na podobne zločine
kakor je bil storjen v Bad Godcsbcrgn.
UataskoteroristiÊne provokacije in zločine v zadnjih mesec ili je ostro obsodile isa svetovna demokratična javnost iu demokratični tisk v mnogih državah je označil dejavnost tekili fašističnih skupinic kol napad iu.i mir in dobre mednarodne odnose. Llstaške provokacije je obsodilo več ameriški h časopisov. Med drugimi je z ti a ni ameriški komentator Drew Pearson v radijskem komentarju opisal, kuj so počenjali ustaši in četniki med drugo Svetovno vojno v Jugoslaviji, hkrati pa je zahteval, da je treba krivec kaznovati.
Sc posebno odločno je dvigni! glas protesta jugcish-ivuiishi izseljenski tisk.
Jugoslovanska predstavništvu v Evropi in Ameriki pa dobivajo številna pisma, ki jih pošiljajo posamezniki, predstavniki organizacij jugoslovanskih izseljencev in tudi državljani li.siili držav. V nji ti izražajo gnus spričo n st a šli ih provokacij in zločinov ter zahtevajo, da morajo oblasti kaznovati krivec ter onemogočiti dejavnost fašističnih tol ji. Mnogo ta kili pisem je dobila tudi Izseljenska matica v Ljubljani.
Kaže, da .so sc razumnejši iu realnejši pogledi im problem politične emigracije tudi v lioiiiiu tnoruli začeli uvel javi jati.
Nočemo, da bi sc pri nas zbirali taki ljudje, kot listi iz Francije (mislil je nu enega izmed še foi UÂS, Ärgoudji) iu Jugoslavije, ki n a ru povzročajo same neprijetnosti- Prizadevali se bomo. da jih odstranimo, iti tiste, ki bo možno, bomo vrnili tja. od koder so prišli,* je izjavil šeF mli j ul ruj n c n iške vlade kancler Adenauer. Na vprašanje nekega novinarja v zvezi z ustaškim napadom rm jugoslovansko predstavništvo v Bail Godesbergu, ,jc Adenauer odgovoril: Ta zločin smo že obsodili ter ga tudi ob lej priložnosti ponovno obsojani. Obsojam tudi ljudi, ki stojijo za izvrševalci Ich zločinov. Tiste, ki so to organizirali, je treba razkrinkati in postaviti pred
SOd i see.-s
Prepoved teroristične ustuškc organizacije »Hrvatzko križarsko bratstvo« & sedežem v bližini Kohla jr- prvi konkretni okrep v smislu kanclerjevih izjav. Sedaj bi pa priča kova! i, da Jiuilu temu koraku sledili Sc drugi in brido pn-sidiiili na dnevni red vprašanje šc drugih emigrantskih organizacij, onemogočili njihovo delovanje, politične in druge krivce pa vrnili v države, od koder so pobegnili.
m
kulturni zapiski
Koledarji izseljenskih matic
bogati zborniki naše dejavnosti
in napredka	f, s.
Kiikoi' Slovenska izseljenska matica, tudi izseljenske matice Srbije, flrvatskc in Makedonije vsako leto izdajo za rojake i* svoje republike koledar. Uredništva \sc leiu zbimjo za koledar prispevke i]i slike, izbirajo in odbirajo izmed intjlep-šega in naj bolj šega (ako, da s* ii koledarji v resnici knjige, ki Mfij l>odo vredno darilo domače dežele njenim ol rokom, ki sicer daleč žive pa so z vsem srce en tesno povezani z njo.
I rije letošnji koledarji leže pred nami. Ivi zajci ne. |)a>lepe. s slikami bogato opremljene knjige: Koledar Izseljenske in at ice Srbije, Koledar Izseljenski1 matice Hrvat s ko in Kol n! ar Izseljenske matico Makedonije.
Če bi boleli podrobno govoriti o vsakem posameznem koledarju, o vsakem izmed teli treh zaspi v-nili »pobratimov Slovenskega izseljenskega koledarja, bi morali napisati na desetine strani obsegajoče poročilo, pa se ne bi vsega povedali, /ato si oglejmo vsakega le prav na k ral k o:
K oledor Izseljenske matice Srbije in črne gore jr- uredil uredniški odbor: j, V n Jev« e, M. Vujovič, J, Djojic, V. knprešanin. S, Serdar, D. Skcnžič in M, l>jukovic f. glavnim urednikom Jovanom Dja-jičem. Na naslovni strani ima iribarvno podol™ spomenika neznanemu junaku na Avali pri Beogradu. nesmrtne umetnine velikega jugoslovanskega umetnika — lani umrlega Ivana Meštravica. Poleg koledarskega dela se im 2bB straneh vrste slike, članki, reportaže in prsmi, bogat, pester šopek naše današnje stvoru osti, uu-prrdka in razvoja, povezan s ponosnimi spomini zgodovinske preteklosti.
Hrvatski izseljenski koledar so uredili D. Ci-zdič. I). Čovič, |J, lírdeljac, I. Krolo, S. Lojen, T. Nikšie in H. 1’rpič z glavnim ir: odgovornim urednikom P« ni lom Čovičem. Eioguin vsebina ima tudi nekaj prevodov v angleščini in španščini- Nil naslovni strani je reprodukcija barvne podobe lirvatskega slikarju Jemtima Miše, Tudi koledarski del je opremljen s frno-belimi reprodukcijami umetniških slik domačih slikarje^, Kulcdar s podobami in besedilom zgovorno pripoveduje, kako je danes doma, kako rastejo in sc razvijajo posamezni kraji in z njimi ljudje — vmes pa se prepletajo zgodbe izseljencev pretresljivi spomini, pa še marsikaj.
Zgodmin.sk" preteklosi umetnine ¡n dogodki, ki so izklesali Makedoniji njeno današnjo podobo, ginoje iz znnnjtje opreme in koledarskega dela letošnjega Miikedousktga izseljenskega koledarju, ki so ga [jnL[liJi Gorgi Abaciev, Ivan E’oeko in Vtisk* HriiSlovski z glavnim urednikom Ivanom ročkom, I udi v tem kakor v drugih dveh je veliko lepili fotografij, člankov, pesmi in drugega gradiva — akt nalil ili člankov, reportaž, zgodovinskih prikazov, pesmi (nekaj je p nevednih v angleščino! zabavnega čtivo, pesmi z notami itd.
\ si tišji* koledarji ušel j vriskih matic so bogu h zborniki nušr dejavnosti in napredku, lepo In dragoceno iln rilo domovine njenim si no votn in hčeram širom po svetu, ki ji vedno znova dokazujejo svojo zvestobo in ponos, da so njeni,



Nasi umetniki
Marij
Pregelj
PISE LUC M E N ASE
1/dirt/ Pregelj i ¡íekítirjtrüQ xlomt
M ui r L ji P i c g e J j , tiJiknr, uruJik, jLii j-LrijIiir jih miFrlifevnlrc mozaikov, jr rodil avgusta 191H v Kranju kol »iti p bal ulja ■Ir. h uilu Frnlljfl. Lela l‘i% ju iJi|hl<murdJ na Ea^rdbki akčidruilji, učil rialih jiii i'nii in«*il 1 ju bi jaltskih giirtiui^ij ¡11 bil umi. iSni^a *v<;-ici v ti ih vojnih v irnlija.il ckiMit j n mMiiš.ki-m vujiirm n jc-i rnih u, ml |i-r..i
IfliS dalje- p« |č (loeitil na Akademiji iipiHlabljujolfJSi uinelaosld v ]. j u bi ja Ul. Prvič jr raiealuiil Irlu I9SF ti KLiiL<jul ill-ulI v miih »Juvan* -■kili lillc<i v ji i It u mAliuknv, ufL-giivr» prvu sn miislujiiij ra ril. n. ra, ki ja pihlMirlibi tč vrttrii-is pa sn odprli JH. ri-hni.irju 1'llVV
Marij I’regal j: Pericet (Kliše je luni uredništva Liltuotie revije/
Njegovi nmctnosli (k-Limo rmjvcčjo krivico takrat, kodu r jo poskiiintnO kialko hi preprosto opredeliti preveč zamotan» ji-, preveč mikavnih in grozljivih protislovij kc 'krivri v njej, Kjerkoli si- j j približamo, povsod se nam lundo pokazala. Pregljeva paleta je pisana in že samo v teli poslednji h letih, ko smo jtozorneje spremljali njegov razvoj, se je nekajkrat bistveno spremenila, kljub temu pa i ni runo vselej, kadar govorimo o njem, pred nemi obliki', igro s ve i Lihe in Sence, (one in znake, ne pa barv. Prav (ji.ko je na videz presenetljivo, v resnici p» nikakor ne naključno dejstva, d ei ga je slovenska in jugoslovanska ju vi losi pričela cenili ravno po delu im lIveli eIoIceij skrajni h in različnih področjih! v skromnem merilu knjižnih ilustracij in v velikih atenskih mozaikih. Kakor ¡la je bil loti. kjer sta ga vezala predloga Lili tema in naročilo, najmanj oviran lil najbolj svoboden; kakor da imamo opraviti z umetnikom, ki ga je vedno znova strah samotnih ateljejskih razgovorov, ki se boji neomejenih možnosti in se zato bole zal eku tja, kjer se je itreba podrediti nitji: kiikoj- da jr1 ob spremljanju literarnih del. kjer se jv mo ml odreči barvam, in ob k rasen ju sten, kjer se je nujno odrekel upodabljanju prostora in po drugi si ra ni tildi sami dokončni izvedbi — kakor da je šele lod in inkrat svobodneje zadihal! Tako smo — v prvem presenečenju - v Preglju ilustratorju, ki je oživil llijailo in Odiseja, odkrili (udi ski-ilegii kiparja in prav v irli majhnih merah zaslutili tistega razdeljevalca velikih po-
vi-sin. ki. se je pozneje pokazal v mozaikih. In presenečenj ni in ni bilo konec, lam, kjer je bil najbolj »starin ski-r, po obliki in upodobljeni snovi, je bil videli najbolj sodoben in izvirni; Iti m, kjer je upodabljal zanos, je bilo eiditi komaj pritajen slt-Eih; kjer si je obliko izposodil prt drugem umetniku, je ustvaril lasten znak, po katerem ga spoznavamo; kjer je zasmehoval, je bil patetičen; kjer je razčlenjeval obliko in najbolj neposredno sledi! čutnim vtisom, jc razkrival svoj kri ličili, neverni razum; kjer je uporablja) lepoto, jc bil sramežljiv in neroden in ves \ zavesil svoje grešnosti; kjer jc bil f-isl iti iskri'ii, ji- bil čuten; tla naposled kjer je v podobo!) težkih, neokrei nih, razmesarjenih živali slikal človeško tragedijo; se ji: včasih zazdelo, kot rta celo sladostrastno uživa ob tuji in lasinj nesreči. A z njim smo se varali (udi sami. Govorili smo o razumskem slikarju, čeprav ji' bil najmočnejši, kadar je delal po nagonu; imeli smoga Za SIMOVegEi. k n je bil nežen: in ko je Sil m d poskušal, smo menili, da _sl' izpoveduje, Ali ni Pregelj, baročno nezmerni umetnik, ki se kroti z bizantinsko strogostjo iu zgleduje pt> vidikih kiparjih -0. .stoletja (od M on ra i jtl ti n /adkiiiti), kipar in arhitekt, ki po naključju svoji' kipe in stavbe preslikava z umazanimi banalni, ali ni i grotesknega cinika preoblečen vernik in hkrati meitcria-lisl. ki ga obhaja ju strahovi, umetnik z meseno dušo. lisoč dvomi in preplašenim srcem? Ge hi vse lo govorili o človeku, bi ga morda žalilil ko tako razpravljamo o umclnoeti, priznavamo njen razpon.
m
Gfafltl prix
jugoslovanskemu kratkemu filmu
Na nedavnem mednarodnem festivalu k redkega fihmi v Oberhausuu v Nemčiji je bila po-dcljcnu prva nagrada grand prix filmskega festivala v Oberhausmi jugoslovanskemu Filmu > Ig ra < v režiji filmskega režiser j n Dnin uh Vukotičo, ki je tani prejel Oscarja za svoj risani film ».SnrogtiN, Poleg naj višje nagrade fesi i vala je prejel nas knuki film ¡»Igra-/ mrli nagrado Mednarodne zveze .šel /.a izobraževanje odraslih, in sicer zalo. ker film posebno prepričljivo prikazuje naš čas.
Za hod n o n e mi ki ii.sk ocenjuje V nkoiič-cv' film tigra-; kol izbrano mojstrovino. Akademski filmski klub v Haagu lill Nizozemskem bo ob svoji 30-1 etniči, ki jo letos praznuje* priredil retrospektivno predvajanje Vukotičevih filmov. Tako bodo v dnevih od 5. do ‘k aprila v devetih nizozemskih mestih predvajali Vnkotičeve filme. Ki bliske predstave bo prenašala tildi nizozemska televizija. Posebna spominska brošura, v kaiert bo opisana zgodovin« tega Filmskega kluba, pa bo opremljena s slikami Vukotičovih filmov,
GRAND PRIX FOR YUGOSLAV SHORT MOVIE
J he i irst prize — grand pri*. oF (lie short movie festival in Oberliausen, Germany, was given to lile 'i ngos-lav movie Piti/y directed by Dušan Yu-kotie. winner el Iasi year’s Oscar for bis animated cartoon Surrogate, in addition lo the f irSt pri^C Play was also swarded (he prize given by the International School Association for education of adults because of its persuasive presentation of our time.
At tile Oberliausen Festivals Yugoslav movies have enjoyed much recognition before, but this year’s success lias surpassed all the expectations. Another Yugoslav short movie Justice directed by the well-known director Baba ja, has been awarded a prize (his year. Roih movies Play and Jusiice were produced by the film company Zagreb-Film. Diplomas have been given to Thirsty 1 Veil*, directed by Branislav Baslač (Lovčen Film) and Wolf, directed by G hiše vic (Zora Film). Other Yugoslav movies shown at the Festival have been warmly accepted by critics.
West German press rates Vukotic's Play for n masterpiece. The Academic Film Club in the Hague, the NetheHands, will organize a retrospective allow of Vukelič’« movies on ihe occasion of the 30tlj anniversary of (lie club. Movies will lie shown in 9 Dutch cities from April 5 to April and also oil television. A special meinorial booklet, dealing with ihr history of tin- dub, will contain pictures of his movies.
ttiiSi
utUttl!
{¡habit!
if/Yii/ri
1.	Mlada igralcu Mariju Ribič iz jWui'dlîorfl in Primo?, Rode ij Ljubljane o Mudiu pred snemanjem filma Nočni t2lei
2.	j-lffta Cigoj iz branja, ¿Isdaltffra igralka, îê je uspeino ¡(feFja-of/rt o slooenakem filmu Družinski dnevnik, za katerega je napisal scenarij pisatelj Ferdo Godina
.1/irnjtî Goleč je Mariborčanka, r/sj^iirc j<? nniioptio d oeč domačih filmih. Zdaj pa jo vabijo u Italijo
J. Tudi #<?&a Eafrčnr ra Zprirrifdi je o jujfjsiiK»npi*fr?prt filmu jji'diP lepo uoeljauila
j. Spela Rozin iz Ljubljane je že znana filmska i^p'afA1;?. Doma je igrala i> več kraf-kometrainih in celovečernih filmih. Snemala je na Poljskem. zdaj pa iiiiippa w Daliji
(i, S’/ijjTprh.'dij filmski igralec Bert Sotlar je znan že p tujini. Na sliki: 7,	film-
skim naraščajem, ki je nastopil n filmu Tistega lepega dne
T, l,rp Kreft iz Ljubljane, crleri nà¡mlajših filmskih igralreo n Družinskem dnevniku
khaxc:k vi:hnix
Nekaj novih knjig za mladino in o njej
Poleg Cankarjeve založbe in lirzavne naložbe Slovenije ji- i Ljubljani uti j večja in n liji nune m line ji a založba Mladinska knjiga, /x njen naslov pove, kakšne knjige ta založba izdaja in komu so namenjene: otrokom predšolske in šolske dobe ter mladini iti odraslim.
Da bi bila izbira knjig glede itn starostno stopnjo otrok in mladine čim manj zapletena in čimbolj preprosta., izdajo Mladinska knjiga večino s rojili publikacij v zbirkah, .Spomnimo se le nekaj n n 5 lovov leli mladinskih knjižnih zbirk: «a otroke, ki že poznajo velike črke, so že primerne- ktijižiee iz knjižnice Čebelica, IV drobne ktijižiee so vedno ilustrirane, tako da slike nazorno dopolnjujejo besedilo. Nekoliko z releji «ga bralca zanimajo knjige iz Cicibanove knjižnice. Zahtevnejši izbor knjig se stopnjuje v zbirkah Sinji galeb, Školjka, Kondor, Lenatiko» Aram, KOtnčt in Kozmus. Izmed omenjeni h knjižnih zbirk je najbolj zanimiva knjižnica Kondor. \ to zbirko so uvrščena izbrana dela domačih in tnjili pesnikov in pisateljev, uaj-lepša umetniSka dela z vseh koncev sveta, namenjena predvsem srednješolski mladini kot berilo pri seznanjanju s književnostmi jugoslovanskih narodov in vseh narodov no siein. Knjige ftu opremljene 2 ustreznimi likovnimi roprodtikcijimii in razpravami o posameznih izbran ¡k delih. Izšlo je že več kot petdeset, knjig, mi Shakespearovega Hamleta, mimo Matere Maksima Gorkega, Prešernovih Poezij do 'Vergilove Eneide in novel Antona Ingoliča.
Tori« o tem samo mimogrede, za začetek našega polistava«ja po najitovejših slovenskih otroških in mladinskih knjigah. \ januarju in februarju letos j'h jc izšlo kar lepo število. Nekatere med njimi imajo še letnico so se pač zamudile na poti od tiskarskih stavcev do knjižni It polic v knjigarnah.
Tz knjižnice Čebelica si oglejmo tri najnovejše knjižice:
1 gl e J ni slovenski pisatelj E ranče Bevk je za to zbirko napisal part ižansko povest teo Pikapolonica. To je zgodbica o nesrečni deklici, ki ji je -lojna ugrabila očeta in mater, Zgodba je napisana zelo toplo in s poudarkom na otrokovem zdravem občutku, s katerim razločuje dobro ud zlega, človeško toplino od nasilja. Zelo lepo dopolnjujejo Ijcseililo črno-rdeče ilustracije Bože Piščanec.
Vedra, zabavna zgodba pa je Tanče k-balonček pisatelja Antona Ingoliča, znanega predvsem po romanu Im kurji in pa Kje ute, Lamut oui. v katerem je opisal slovenske izseljence v Franciji. ’Ib šaljivo povest o požrešnem lončku jc Ingolič napisni že pred vojno za takratno otroško revijo Naš rod. Tončkova mama ima zares veliko skrbi s Svojim sinom, ko toliko poje. Pa 5e pravi, da je
zmeraj lačen. Nekoč pa sc tako naje. da se mu od same silosii prikradejo prividi, v katerih sc mu razkrije, koliko in kaj vse je že v življenju pojedel. I omVk je ves prestrašen, toda mama ga pouči: iÍTí vsaki -stvari jc potrebna zmernost, pri jedi p« najbolj.*; V nekoliko liiidonmšui, domiselni Zgodbi jc Ingolič izpovedal poučno, vzgojno načelo. flazgibane ilustracije so delo akademskega slikarju Franceta Miheliča iz njegovega začetnega slikarskega obdobja,
\ nasledil j e tu zvezku Čebelice pa jc objavljena srbska narodna prtu Ijicu Slu kokoš je na semenj, tudi ilusiracije so delo srbskega slikarja Vladimir» brbojeviča, Mravljica ima simboličen pomen: zaradi malenkosti ne povzročaj viharja, Kot vsa ljudska epiku je tildi pravljica Ílít Lotos je na nenien j zelo duhovita in zgoščena, V tekoči ritmi-zirani prozi jo je prevedel Severin Šali.
Iz ( iei liano v c knjižnice si velja ogledni i predvsem tl vi- knjigi, Moj dežnik je lahko balon pisateljice Ele Pereči in Zgodbe iz mesta Kič Rač Lojzeta Kovačiču, Založba se je zavedala oblikovne in miselne vrednosti moderne pravljice Moj dežnik je lahko talon, zato je t o orlico iz otroškega predstavnega sveta ¡zúlala v več tnjili jezikih — ruščini, nemščini in angleščini z ilustracijami Marlenke Stupice. O (cj knjigi .'.juo poročali že lansko leto.
Nekoliko drugačna je knjigji Lojzeta Kov&čiča Zgodbe it menta Rič Rač. Knjiga prinaša štirinajst zgodb iz fantazijskega doživljanja mladega hint k a, Pisatelj je v zaokroženih, leposlovnih obli kali zaje! nenavadne zamisli in oličutja z obveznim pretira Vanjem v strahu, moči, v pojavih v okolju. Vsaka iztiied štirinajst zgodb odkrije mlademu bralcu neko zanj pomembno življenjsko spoznanje, Kovačič jc napisal svoje otroške zgodbe zelo premišljeno', zgoščeno in s p re n ek at er im ironičnim hudomušnim stavkom. Njegovo knjigo jc z risbami preko ceh- strani in v nazornem, nekoliko she-iiiiilizirEint-in slogii ilustriral Milan Bizovičar.
V Cicibanovi knjižnici jc izšla (udi lani knjižita Ciciban bere, V tej knjižici so zbrana najboljša besedile iz mladinskih listov v minulem leni /. ilustracijami Maričke Korcu. S po enim ali več prispevki so- v tem izboru, ki ga je pripravilo Neža Maurer, zastopani vsi uglednejši slovenski pesniki in pisatelji, ki pišejo za otroke, in sčvedo tudi pisatelji z vseli koncev Sveta,
I/ knjižnici' Sinjega galeba bi polistali po dveli knjigah. Knjige v tej zbirki se že približujejo številu [J0. JVi so knjige zn mladino tiste slurosli. ki jo zanimajo napete, zanimive, poučne, pustolovske zgodbe. Takemu okusu in takim željam bosta
JJJ
Potil
mladih
gotovo ustregli knjigi J^azart, pa/c/i p«,; «jnerišk^ii pisateljti Jamesa Olivera Curivooda, lil mladinska povest V hač in njegoou druščina Branke j uren.
iffliSn, polt'ji pes je napeta zgodba o življenju lepega volčjaka Kazana, ki se zateče med volkove, med k ¿j I eri m i si izbojuje svoje mesto ill družico. Osrednja misel povesti je vzgojna, lindi zanimanje in ljubezen do narave, do njenih zakonitosti in slikovit ili posebnosti. Knjigo jv prevedel Marijan liivčar, nekaj ilustracij pa jc prispeval Milan Bizovičar.
Povest L'hač iti njegova druščina je namenjena mladostnikom, ki so jim mul vse pri sren razburljive, napete zgrniIre. Uliač je učenec šestega razreda. poskuša se telo v pisanju, saj sodeluje pri dijaškem listu in tudi povest o svojih vragolijah pripoveduje nam, Pisateljica Branka Jurca si je prizadevala, da bi ¿im natančneje ujela miselnost otrok pri dvanajstih letih in v želji za čim globlje razumevanje zašla v skrajnost, v kateri upošteva vse vragolije šolarjev šestega razreda, Skozi duševnost šolarjev upodobi starše, profesorje in druge ljudi, s katerimi prihajajo mladostniki v stik. Iz knjige vejo sploščenost In hudomušnost, mladostna vedrina in razposajenost,
Doslej sni o govorili le o knjigah za otroke, ali za mladino. Y nudal je van ju pa bomo razmišljali o knjigah, ki so jih mladi ljudje napisali o sobi. o svojem življenju in doživljanju, Ym dela naših najmlnjših pisateljev, ki si utirajo pot v svet književnosti, jo založba Mladinska knjiga uvedla posebno zbirko Patu mhidih. Prve tri knjige v loj zbirki so že izšle, dve p« sta že napovedani za letošnjo j ose is.
št n don tka arhitekture, d okle v dvaindvajsetem loiij starosti, Elza Buda n je napisala kraiek roman Diagram neke ljubezni. V njem je psihološko tenkočutno op isti la doživljanje in razpoloženju v najbolj kritični dobi i Irki via Nad je, ko je zaradi telesnega in duševnega dozorevanja raztrgala ui ruško vozi v sebi in se sprostila v ljubezni. M os ceh is k hi, ljubljansko dekle, vsi jenu ustaljenega in urejenega življenja, se na nekom plesu seznani s temperamentnim dalmatinskim študentom. Njuno površno poznanstvo se kaj hitro poglablja v naj im Elitnejših (.Toliču ili zlili zevanjih. "Vendar se zaradi zunanjih okoliščin razideta, še preden se povsem najdeta. .Ni: glede na dekletova nadaljnja ljubezenska srečanja po ostane v njeni z ti vesti spomin na prvega resničnega fanta n toč n a in za vedno oli m njena sled. Ljubezenska izpoved v književnosti ni od včeraj, torej tudj ljubezenski diagram Elze Bud an ni \ tem pogledu nič novega. Edina stviir, ki preseneča, jr resnično odkrita izpoved o resničnih in Idin jenih vzgibih, o luži do staršev, o vsem e ust veno seksualnem razpoloženju, .Nekaj kritičnih osi j leti na ustaljeno meščansko moralo, s katero sr Nadja srečuje v svoji družini, toda la protest je meglen, saj dekle ostane vkovana v njej. Elzo Budau izpričuje v knjigi Diagram urkr ljubezni izrazit talent izpovedati čustveno razpoloženjska stanja, predvsem svoja, medicin ko človeka, ,s katerim doživlja ljubezen, oblikuje nenavadno megleno, tako njegovo zunanjo kol notranjo podobo.
Nekoliko širše je zajela problematiko svoje geiuTiU'ije Marlena I I imiek Pehanj v knjigi Deklice na potepu. Marlena Tlnmi-k Pehani je istih lel kot Elza Budu n. ihvrua je iz Maribora, študira pa Uidi arhitekturo na ljubljanski univerzi, 'lo dekle je bolj razumsko analiziralo naslednja vprašanja iz življenja mladega dekleta: odnos dn staršev in preko njih do starih, utrjenih pojmovanj, to se pravi do konvencionalne morale in pa čustveno erotične «Inosu mod mladimi ljudmi. Dekleta v njenih novelah, ki same pripovedujejo zgodbe, niso obremenjena z nobenimi vezmi, kakor jih opažajo j>ri svojih starših, ki se ne razu-
Mitlott. Uusirnciju Jožetu Citihp iz knjige Elza Budam
Viagrnm Itake ljubezni
mejo. k j se luč nj^jo (ta motiv se pogosto ponovi), temveč sc preprosto iji brez bojazni prepuščajo uživanju in doživljanju, kakor jim dopušča rm-položenje. Globlje psihične pretrese jim povzročajo posledice: osemnajstletno dekle, ki hoče bili n a vsak način odraslo, doživi ¡ut d notranji pretres v materinski prizadetost i. po splavit. Tudi v novel ali v knjigi Deklice ti a polepil ni globlje psihologije ali nazorsko sociološke analize generacije, ki se leposlovno oblikuje. Tudi v tej knjigi je edina pozitivna hi s in osi neusmiljeno odkrita izpoved dekletovega najintimnejšega doživljanja. Po teh knjigah hi človek sodil, d n so avtorji resnično sproščeni ljudje; ne veže jih religija, neznane so jim kakršnekoli družbene vezi in obveznosti. Brez-obiirtii in iskreni so. Nekoč, pred dobrimi šestdesetimi led. je mlada pisateljic« Zofk« Kvedrova napis« la Misterij žene, To je bil razburljiv sochdiii protest «vilčuiisi, mlade intelektualke. Zanimivo bi bilo razmisliti pot v razvoju družbenega položaja žene in ujme zavesti v tem dobrem polstoletnem obdobju, ki loči nastanka Misterija žene in Deklic na potepu.
Zelo disciplinirano pa je napisal svojo prvo spominsko leposlovno novelo Peter Kavalar in ji dal naslov Grajski biki. Avtor sam je preživel mladost v vzgajal išči h, ki so v Sloveniji v več primerili po gradovih. Gojencem teh vzgajališč pravijo v nekaterih krajih, vsaj tam, kjer je Kavalar živel grajski biki. To oznako je mladi, štiriindvajsetletni šttidelti sociologije porabil za Jiasl-nv svojega leposlovnega prvenca. Peter Kavalar izpričuje v Grajskih Inkih neko obetajočo lastnost. 'I o je dise i plinira na, zgošec n « pripo ved, k I j ub m la -dosti trezna in premišljena. 3’¡hm¡rij im« tudi poslu ii za okolje, za n šoti o svojih sošolcev. A z roke za osamelost ¡n iz i i rjenost posameznikov nujtle v vojni in to prepričljivo, resnična. tein, tla navede vzgojite postopke v vzgaja(išču, opozori na nepravilnosti v odnosih do mladih ljudi, ki jih v dobi dozorevanja že samo po sebi spremlja občutje, da jih nihče ne razume, da jili tudi nihče ne mar« razumeti.
V sklopu vsega tega razkrije Kavalar fantovski mladostniški svet, prvo, erotična zbliža-lija in sploh vzdušje in fantovsko miselnost. Po vsem tem lahko ugotovimo, da je Kavalarjev tekst med mladimi najširši, da ni ukleujen zgolj v svet osebnih občutij, naslad in uživanj, temveč spretno preplet« svoj notranji svet z okoljem, v katerem ji: moral preživeti mladost.
Kij, lIj nekaterim kritičnim pomislekom ob nastopu naj mlajšega rodu pripovednikov p« se moramo zavedati bistvene lastnosti tega pojava, 'la je namreč zelo simpatična. Kaže se v skrbi, da se tem Ijudetu dajo vse možnosti za njihovo uveljavi te v, z« to, dj, lahko izpovedo, kar olvčutijo, kar doživljajo in kar mislijo, Zdaj., ko so to deloma že storili, pa imamo možnost razmišljati o njihovem svetu in i z reči kritične pomisleke ob njem.
V počastitev spomina Louisa Adamiča
Poseben odbor, ustanovljen lani ' Ljubljani na pobudo 1 )r«š(v« slovenskih književnikov z namenom. da dobi ameriški pisatelj slovenskega porckl« l.ouls Adamič v Ameriki primeren spomenik, j c nedavno imel sejo, Med udeleženci je bil tudi član Ad amičeve tipom inske ustanove i/ Clevelanda, ugledni ameriški rojak, publicist Valru Gril, ki je s soprogo že nekaj časa na obisku v starem kraju in se mudi v Ljubljani. Društvo slovenskih književnikov je na seji poleg drugih uglednih predstavnikov zastopala njegova sedanja predsednica pisateljica Mira Miheličeva, Slovensko izseljensko matico pa podpredsednica in glavna urednic« publikacij Zima Vrščajeva,
Na seji so navzoči dali več koristnih pobud, ki hoilo usmerile nadaljnje delo odbora. Med lemi so najbolj pomembne »«slednje; Sedanjo nagrobno ploščo Oti Adamiči-vem grobu v BlolusbllrvjII, ki govori Je o Louisu Adamiču kot podoficirju ameriške armade, Jiuj bi zamenjali z novo. n« kateri bi bil napis, da jo bil pokojni tudi ugleden pisatelj slovenskega porekla.
Glede postavitve Adamičevega doprsnega kipa, ozirom« bronaste plakete- so oklenil i, dtt jo lionm izdelali v Sloveniji, Izdelal jo bo znani slovenski kipar Zdenko Kalin. N«t l> jo bodo poslali v /JLA. Kje bo kip etui, bodo miši rojaki odločili Sami. Prisotni šobili mnenja, da bi bilo najprimernejše mesto za Adamičev kip oziroma bronasto plaketo v jugoslovanskem oddelku kulturnega doma univerze v Pittsburghu, kjer že visita sliki znamenitih Slove ti cev Jurij« Vege in I1’rti n Cel a Prešerna. Sc bolj pa bi sodil v vsenmc riški i migracijski muzej, ki gn bodo postavili v spomin na vw naseljence v- ncwyorški biki.
Na .seji so tudi sklenili, d« bo odbor s pmnotjo Društva slovenskih književnikov v Adamičevem domu um Blatu pri Grosupljem skušal urediti Adamičevo spominsko sobo. I’u bodo zbrana Adamičeva delti, kritike njegovih del, korespondenca itd. To bodo zbrali iz gradiva, ki ga že nekaj let hrani uuiverziletna knjižnica v Ljubljani, pa še ni bilo podrobno preglodano. Prav tako bo odbor še nadalje zbirni za to spominsko sobo tudi doslej še neznano spominsko gradivo kakor n a primor Adamičevo korespondenco z znanci in prijatelji, njegove lastnoročne beležke, opombe itd. /ato odbor prosi vse, ki hranijo kaj taksnih spominov, da jih dajo v la namen n« razpolago. Pošljejo jih lahko kit;1 Društvu slovenskih književnikov v Ljubljani. lomšičeva 1-,
Ali imate tudi vi amatersko OH. incLH	gledališče?
V zimskih mesecih večkrat dobim v»lili« od tiEišiJi amaterskih igralskih skupin, naj .vi ogledam njihove predstaven Vabi me društvo v Loškem potoku pri Ribnici ali igralci iz Lipoglava n« I lenjskem ali pa amatersko gledališče j* Trbovelj in 7. Jesenic. Rad gledam te preriši«ve. loliko lepega je v njih* nekaj pristnega in nepopačenega, živ utrip gledališču, Ptl človek mimogrede pomisli na čole: Kako ■:3¿3 je kij nit naglemu razvoju iu vplivu kulture, ki jo prinašajo radio, film in televizija, igranje a mn. terski k igralcev čedalje bolj priljubljeno. Pred leti so namreč pri nas pisali, da bo «inalerftko gledališče začeli» odmirati in da gii Ikj-si a nadomestila film iti televizija, d3i ter nekaj let nMi.ee ne bo hotel več gledati amaterskih predstav.
Spominjam se predstave v Loškem potoku. Igrali so Ckdjske groFe. Eirnj je oddaljen (m1 Ljubiji! HO in drugih kulturnih Centrov in zanje je predstava amaterskega gledališča edini kulturni dogodek v leiu. 11 es je, da Imajo že v vsaki hiši Tadio, iudii s leni niso zadovoljni. Hočejo živega siika 7. g letini iščem, oder z živimi igralci. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička. To je bilo pravo gledališko slavje, 'lu gledališko igranje pomeni zelo veliko, ljudi vzgaja, zabava in je zanje en Sam velik praznik.
irbovlje ima na razpolago vse, kar je prinesel moderni čas, Tam imajo film in televizorje in vsak teden gostovanja poklicnih gledališč iz Ljubljane in Celja. Kulture jim ne manjka. Imajo moderen kulturni dom, s čudovitim odrom in dvorano, ki sp rejnic nekaj sto gledalcev. Fa imajo tudi v J rbov-ljt»h j g ra Iško skupino, še celo dve. Nekaj predstav naštudirajo vsako sezono. To so skrbno naštudirane predelave, skoraj tako pripravljene kot predstav« v poklicnem gledališču. In vedno imajo polno dvorano. Lani so gostovali v Nemčiji in doživeli so velik uspeh. Ttiki»j prav gotovo m predstavo amaterskega gledališča edini kulturni dogodek v lent. Pomeni mnogo vrte. je že majhno umetniško doživetje i■ i dopolnilo listegi», česar ne more dati ne lil m j ro ne radio, niti poklicno gledališče. Ljudem daje priliko, da z odru spregovorijo o vseh mogočih problemih današnjega časa.
In ker so Slovenci razkropljeni povsod po m vetu, je tudi slovensko amatersko gledališče razširilo svoj krofi domah» na vsr kontinente. Koliko viss tlela v teh igralskih skupinah, večer za večer urn pripravljate predstave za svoje rojake, Za vas pomeni slovensko gledališče košček domovine, dil» domače zemlje, priliko, ob kateri se zberete iu pogovorite v dom n če in jeziku p vsem, kur vam Ježi nii srcu. Koliko je teh predstav, kdo jill bo zabeležil in prešteli
MARIJAN k RAM HUM Ulil
JELENČEK GRE
Gre po centi moj jelenček, gre po cosit, gre skoz M&ribor.
Gre, in koklje kokotajo; tježešna pa aluminijaste peleI Saj je krog poku nič nif Irt prsi. kako jih hoai, greh, io je grehi s
Gre po centi, gre nktr/, Maribor,
Gre, in len na Qgln oslov (trikrat prosti, trikrat šel « košaro, napil se trikrat) ta zagrize n rep, zarjooe: >Gorje mil Prekleta baba!
Gre po centi moj jelenček, gre po cesti, gre skoz Maribor.
Gre, koklje ozelenijo, gre, in leo ozeleni; gre po cesti, name misli s soetlimi očmi.
Petem je ponzeta iz pesniške zbirk?- Pestili Vžtit, ki ¡0 je. izdala mariborska založba Obzorja. To ja proti pesniška zbirka mladega slovenskega književnika, s katerim bomo bralce podrobneje seznaniti o prihodnji Številki revije. Marjan Kramberger je za tvojo peimiki zbirko Pesmi tfiit letos prejel Prežihvoo literarno nagrado.
UČBENIK HRANIM 7A MOJO MALO A\
Ah trem, kako bi te vam opraciitJa zaradi zaostanita za naročnino RODNE GRUDE. I’u-tiljuin nam ti NF, kar je oec. naj bo za tiskovni sklad. Vaša reoijii mi je zelo všeč, tuj turni Veste. da lastovke tie pozabijo na tvoje gnezdo. Tak« je ¡niti 7. nami izseljenci. Veste, pet let tem že. pfirnČHfju, moi jr Franco7, in v novembru SPU dobilo svojo prvo paniko. Spričo tega pešci;« sem na pse drago pozabila. Zdaj p*m pa le moram sporočiti, na RODNO GRUDO zelo rada berem, shranim vsako Številk«, posedijo pa priloženi UČBENIK slovenskega jezika in vse hranim za mojo malo An, kajti ko bo znala govoriii, ja bom učila slovenskega jezika. Ko pa bo stara dve leti, pridemo r?a obisk o tiomouino, Takrat obiščem tudi pas.
Lepo oait ose? pozdravlja vaša Irene Therp iz a Jforp, par Vaulx-Vraacoafrt, Pas de Calais o Franciji.
Lončeni
prašiček
1A1IÜO PhJTA\
/, zgodbo Lončeni prašiček ■ />b kateri se Initte nedvomno od srca nasmejali, cam pred-stanij&mo mladega slovenskega humoi-hria ii« Petana, ki se poteg tega, da »prstno suče poro. zelo ttxfnnuiii uueljuolju (n<li kot gledališki reiiser, Zgodbico f-mn pomeli iz zbirke Hitmnreitkc z napako*, ki jo je lani izdalo časopisno podjetje Pavliha* d Ljubljani.
Lončena prašička. oziroma hranilnika, ki sta imela obliko prašička, st« igrala v življenju zakou-eev Kurnik vdevaš no vlogo: bila sta sodobni nadomestek za hišnega Epovednika ali neke vrste blagoslov, zvezan s popolnim odpustkom.
Gospod Kurnik je kupil že prvi teden po poroki dva lončena prašička. Fnega za svojo ženo. drugega zase.
.Draga Mežika,* ji je dejal, ¡moje darilo je skromno, toihi simboličnega pome n a.«
iVem, dragi Filomen,* je Mežika sladko odgovorila. »Skrbno bova varčevala in vsak dinar spravila v prašička.*
»Ne. draga Mežika! Prašička bosta najina spremi jeva Iva in spovednika v zakonu. Vse jima liova zaupala, dasi 10 ne ho vedno prijetno, 7.a vsak prestopek, nezvestobi ali laž, zei vsako dvoumno besedo, grdobijo ali hinavstvo bova vložila kovanec za pddcsd dinarjev * hranilnik. Seveda vsak Svojega. Sleherno soboto bova tehtala prašička in ugibala, koliko denarja se je že c m bral o. ^ endar si nikoli ne bova ničesar očitala. ^ vi ja?*
»Velja,« jo ubogljivo prikimala Mežika in se tesno privila k svojemu I'i lomen u.
CJd&il mial se je vsako soboto ponavljal nenavaden obred. Zakonca Kurnik si.h po večerji neusmiljeno stresala vs;ik svojega prašička. ^ I'domeno ve in je ved no veselo žvenketalo. V petih letih se je v hrami laiku nabrala že kar čedna vsotica. Mežiki n pa je bil vedno liho. Sicer se je ona ob
rakih priložnost ih jezno šobita, vendar jo je Filo-men s skesanim pogledom kmalu potolažil. Spomnil jo je:
»Nikoli si ne bova ničesar očitata, ksijnc?*
Pri sebi pa si je mislil: dobro seru ju pugmuljd s tem prašičkom, Za svoji- skoke čez oj nice dobim odvezo brez družinskih prepirov, vrh tega p« imam se dokaz, tla mi je Nežika zvesta, — la harmonična sreča je trajala polnih pet lit.
Nekega dne je Filomen službeno odpotoval na Štajersko, j-Do sobote me ne bo domov,*; je se sporočil Neži k i, ko je zjutraj v naglici izpil vrelo kavo ter izginil skozi vrata. Zaradi okvare na avtomobilu pa se je vrnil še isti večer in pokazalo se je. da je harmonična sreča zakoncev K tirni k zgrajena na precej tri:lili temeljili. Nežikc immrcč td bilo doma in presenečeni Fi lomen si j c zaman prizadeval najti primerno opravičilo za svojo zakonsko družico. Nekaj časa je doumeval, <ta je Mežika bržčas mi obisku pri slari teti, vendar jc ob dveh zjutraj to misel opustil. V stanovanju ut več vzdržal, šel je na cesto, kjer se je -skriI zn sosednji vogal m skrbno prežal. Približno ob ¡reli jr videl svojo ljubko ženico, kako jc priskakljala, opirajoč se na postavnega funtu v vetrnem jopiču. Pred vbodom sla se še nekajkrat vroče poljubila ¡pi se vzdibaje ločita,
FilOmCn ni šel domov. Kolovratil je po praznih cestah do julrti. nato pa je šel naravnost v službo. Opoldne ni o nočni dogodivščini črhnil niti besedice. Molčal je vse do večera. lJo večerji dii zakonca Kurnik, kakor je bi hi že navada, Vida s kuhinjske police vnuk svoj hranilnik in začela običajno ceremonijo. Najprej je Filomen stresel svojega prašičku: veselo ji- zacingljalo. Potem po je še Nežika svojega: nič, Njen .prašiček je molčal.
.Stresi še enkrat!* je Film nemi nehote ušlo.
Ubogala je in stresla z vso močjo: zopet nič.
.' Tako! /daj mi jc vse jasno!* je vzrojil Filomen.
»Nikoli si ne bova ničesar očitala, ItEijne?* sc jc glasi! odrezan odgovor.
■ Kaj? St: ugovarjala boš? I 1 že pokažem, nič-vre dmCa !*
Iztrgal ji je iz rok ii ranil ni k in ga z vso silo treščil ob tla. Lončeni prašiček sc je razbil, iz počenega trebuščka pa so sc usuli papirnati sio-dinaraki bankovci.
Tej ko zida hišo
I2 knjiga tjajxri|i Knrpf iiu: Iti i' H. A C'
Nekega dne jc Tejko pohajkoval po m us in.
Prišel je do velikega prostora* na katerem so zidali novo hišo* Gradbišče je bilo kroji ¡11 krog obdano z visokim, lesenim plotom. Za plotom so brneli stroji* žerjavi so vzdigovali tovore in delavci so razvažali polne samokolnice.
Na plotu pa je bil pritrjen rumen napis:
Fukaj zida
veliko stanovanjsko hišo gradbeno podjetje
»OPEKA*
Fe j ko jr" šel ti a prej in zagledal pred «e hoj staro, grintavo hišo s črno streho in majavimi dimniki. Na njej je viselo deska:
POZORI II ISA SE HUSI! POZORI
Tejko je stekel, kolikor so mu dale noge, da mu ne Eli padel žiti ali celo sama streha z dimnikom vred na glavo. Dirjal je kar na slepo in sc zaletel v miličnika,
»K a j pa tako divjaš V < je vprašal miličnik m ga v zadnjem hipu ujel. da ni padel poti konja, ki je 6tal Sredi Costo,
»Tai n.*, Ulm se ruši hiša!* je zajecljal in pokazal na filnro hišo na oglu.
»Oh, oh, tako hitro se pa ne bo podrla. Kar brez strahu in mirno hodi,- je dejal mi ličnik smeje*
Tejko je šel naprej in zagledal že od daleč visoko, neometano poslopje, po katerem so hodili in razbijali *s kladivi beli zidarji,
Ma stebru je bila napisna deska: I
I likaj grudi
velik tlvHjSCr nad si ruplll n el ni I ionih gradbeno podjetje
»MALTA«
lejko jc prebral črko. s-! Ii, koliko gradijo po Svetu,« jc pomislil in sc na potil naiproj.
M a zelenem travniku so stale majhne, na pol zgrajene rdeče, modre in rumene hišice. Pred nji mi jc visela na dveh kolih snežno bela deska:
I ukaj gradi enodružinske hišice gradbeno podjetje
»APNO«
Joj, povsod samo zidajo E j 1 zidajuv si jr rekel
Prišel ji' do lI rc: vOSa in Zn gl rnl bil 11 n njem taščico, ki si ji’ splciala gnezdo. Toda nikjer okrog drevesa ni bilo nobenega napisa* Tejko jc pobral kos lepenke in napisal z ogljem, nanj:
I'nkaj gradi hišo
»TAŠČICA«
Ijl postavil jc napis pod drevo.
' I udi ju/ ne bom sezidal hišo,« je rekel silim sebi, ! 11 žil jt v iImIiii videl, kako bo zgradil visoko, osemnadstropno podopje, ki bo imelo zelena oknu, rdeče ¡n rumene balkone in na vidni televizijsko bi n ten o,
Sel ji- domov, poiskal deščico, kladivo, žeblje in borbo in začel zbijati hišico na dvorišču. Se prej pa jc zabil palico v zemljo in obesil nanjo napis;
Tukaj zi«l ei osemnadstropno hišo
TEJKO
otroci berite
naši ljudje po svetu
Iz slovenske Koroške
Dva kulturna dugu<Jliu sta uns veselo razgibala in napolnila naša src:« do vrba z navdušenim ponoéom, (.la smo Slovenci. \ okviru kulturne jz-inCil jave med Koroško in Slovenijo sta uni obiska la Slovenski oktet in Opera. iv Ljubljano. Slovenski oktet jc prispel k nam konec januarja. Poli so liani v Golovcu, St. Vidu ob C lin n, Sp it tal u ob Dravi in v Beljaku. Koncerta v Celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi deželni glavar Wedonig Ju drugi visoki predstavniki dežele. Pevski oktet, ki je ponesel našo pesem daleč po svetu, je dokazal, da res v polni meri zasluži, da ga prištevajo meti najboljše pevske oktete v Evropi. l’o je res posrečeno izbran in ubran oktet pevcev, >To so glasovi, ki odmevajo kakor orgle, * j ib je ocenil glasbeni kritik Holandiji, kjer so svoj čas gostovali,
I udi ljubljanska Opera, ki je gostovala v celovškem mest neon gledališču 2>, in 24. februarja, nam jc pripravila nepozabno doživetje. Uprizorila jc Verdijevo opero ïRigoloilo* in Jakova Gotovca »Ero z onega sveta*, prvo jugoslovansko operno delo, ki si je uspešno utrlo pot tudi v široki «vel, J, j ti L E ja tiska Opera nas obiskuje Se od ItLn lt#5tl. Več lepih, nepozabnili večerov sg nam žc pripravili, Spoznali smo najboljše h Ig venske operne soliste, ki so poželi priznanje ne !e domu. temveč tudi v številnih tujih deželah., I udi letošnje gostovanje ljubljanske Opere nam bo ostalo v nepo-za bn eni spominu.
V celovški umetnostni galeriji se nam jc nedavno predstavil s prvimi svojimi deli mlad slovenski slikar — sin koroške zemlje Valentin Oman. Leta 19715 se je rodil v ¿tebnu pri Maloščah. Zelo siromašni so bili doma in starši so se težka odločili, da so ga poslali v gimnazijo. Menili so, da bo postal duhovnik. Toda Valentin je že v šestem razredu začutil nepremagljivo nagnjenje do slikanja. 7 izposojenimi 20Q šilingi je odpotoval im Dunaj, kjer -si je služil naj skromnejšo skorjico krnim pri bencinski črpalki, .Štipendijo jo dobil šeio v zadnjem loin študija. Pa je lc premagat vse težave ju diplomiraj na dunajski umetnostni galeriji, ki mn je podelila rudi prvo nagrado. Mladi umetnik, ki je v vsem tako /.do »naše gon: J iste, kar jc dokazal s svojo žilavostjo in vztrajnostjo, s katero je doslej premagoval težave in s svojo predanostjo umetnost i. si bo prav gotovo krepko litri pot v življenju jii umctnOtiii, kiir mu vsi želimo prav iz srca.
Z velikim odobravanjem smo Slovenci na Koroškem sprejeli vest, da je koroški deželni zbor ki jc zasedal prvič pod predsedstvom novega
predsednika Rudolfa Filiaiia — sprejel dva pomembna zakona; zakon pruli potujčevanju koroške zemlje in zakon o prispevkih deželne vlade h graditvi stanovanjski h hišic.
Zakon proti potujčevanju koroške zemlje omejuje kupovanje zemljišč na Koroškem po inozem-cih. ki so ti osle j ob naših lepih jezerih in drugih turističnih krajih na veliko kupovali zemljišča in n« njih gradili turistične objekte. Med temi jc bilo zlasti veliko kupcev iz Zahodne Nemčije. S cenami, ki so jih plačevali, ni mogei od domačinov nihče konkurirati. Novi zakon dovoljuje inozemcein kupovati zemljišča, le v primerih, čo je to v interesu države in čc mod domačini za nakup ni zanimanja, budi če ponudi inozemski kupce višjo ceno, imajo domačini prednost pri nakupu.
Zakon o prispevkih deželne vlade h graditvi slanova n jekih hišic bo tovrstno stanovanjsko gredi lev zelo poSpesil. Odslej bodo tisti, ki grade lastne hišice, prejeli od vlade [»odporo v višini dr» 40,000 šilingov. V ta namen ima deželna vlada letos v proračunu 2.5 milijona šilingov, za prihodnje leto pa bo iineEa še več. Pri graditvi hišic bodo upoštevali predvsem družine z večjim številom otrok.
Zdaj [>a Se nekaj drugih novic: Pust je Seveda tudi pri nas po predpustno pokolovrulil. Naša društva so pripravila nekaj prav veselili družabnih prireditev. Tako je kar nad petsto veselih obiskovalcev imel družabni večer Slovenskega prosvetnega društva Edinost* v Škofičah. Za lepo domačo pesem in veselo zabavo so poskrbeli pevski zbor iz Hodiš pod vodstvom bol ti j el Pavliča, zbora iz Loge vasi pivi vodstvom Ilauzija Aicliol-zerjn in domači škof iški zbor pod vodstvom Toneta Uineka, Lei so se še vsi skupaj zbrali v skupnem zboru, ki so ga imenovali »Vrbsko jezero* in zapeli po domače pod taktirko Han zija Aicholzerja. Navdušenje jo kar prekipevalo ■— in bilo jo res zasluženo. Na tej prireditvi so sodelovEili tudi gostje Sz Kranja ■ ■ godalna skupina »Sest mlad ib*. Prav krepko so pomagali, da jc bil večer luke prijeli:ti za vse.
Slovenska kmečka zveza jc v začetku marca priredila v Pod ra vi juh živinorejski {tečaj za kmetovalce, ki «p v Kad njih letih kupili rialov n iško plemensko živino. Blizu ttil.OOO obiskovalcev je imela leipšnja prireditev dunajsko »Revije tm ledu s, v kateri So nastopili vrhunski iMiirljiiki na drsalkah.
Prireditev so obiskali tudi gostje iz Slovenije in Nalije.
Akrno Uatiljeiti ftdbot druitou ISratxtwi/ irr nn>t i p wti* n Kanadi
■ >>^ír ,y A	' 1			
ank i \ 1 Wr f ■' ■ »l		1 F		1 1
				
■ ^ ¿s.			Ei	
Pomembni sklepi združenja »Bratstvo in enotnost« v Kanadi
Kanadsko-jugnjglovanako združenje ■ Bralstvo j 11 euovnosli v Toniulm je 2:_ januarja i iridio s™ j le (ni občni zbor. Ivi je il>¡] ¡jo ¿levila n0-Yioí'ih dol egu te™ j n kvalitetni razpravi eden nuj Inj] j uspelih od iijííei-innitre Kiiri lien ja.
O diíl n združenja v -pretelgiem 'lem je tioročuL tajnik Branko Mihič, 0 stanju blagajne Ijuiii Fdster, za nadzonni 'OtlLsoir pu Mtirjnn Kružič. Po Lernet j ir] rmr-pruvn je bil izvoljen nov odbor, Z a predsednike je Ih¡] ¡«voljen íliiülü MiUHin-nvic. zu podpredsednike Marjam Krtižič. John Divjak in Stojan JuÜHivIjevüki, «a tajnika Bremloo Mihič. x¡t njegürvu nuinralniku Hoško Mlademovií in Steve Todorovaki, za blagajnika Leon Fister, ZJI i hini trprnvg ¡m Si n mn Tsnwíki, Bogoljub Sl evamov, Ivu n Avguštin, Živ.k-o Kij urinu, Stefan ilugorannki, Vltsdu Mavric, Tomu Diniitrevski, Lepoša va. Raj novic, Ljudmila Krstit, Ružb Kruiic in Slavko Farda.
Sprejeti -ut bili neka teni |njim,rnl)ii i »k lepi, >ki bedo usmerili tlelo združenju v letošnjem le In. Predvsem ]>o združenje sačelo akcijo zu pomoč prizadetim jwi poplavah v M akt ali mi ji. Zu prvi prispevek v lu ii n-inou je id niže nje iz liislitn: blagajne dalo "¡OO dolarjev. V tu namen bo dalje orpunizi rulo posebno prireditev ter začelo nabira Ino ukcijo po časopisih.
Delovno predtedsioo rta htvínjt iefní ífrupsírtti združenja ■/Jzufsfoo in cnotamU v Torontu
.Novi upravni odbor ho skušal uresničiti pobudo, da bi druživa in pOhunitizniJki iiiv\>lili skupen odbor, ki naj orgunisira 'prositi v e i j i kultumo-jirosvotne prireditve.
Združenje bo nudilo vso pomoč ju gosi ovanske mu p e V 5 k emu zboru Jadram tudi pri izvolitvi odi ni ni, ki naj. ne glede na to, kal e ni organizaciji člani pripadajo, res predstavlja nu5e izseljence ia naj zboru ciirmgtKU širokn klili urn n-p rt is volim di.ijavntmt med ju-gOšle V ¡u liskiimj roj tiki.
Občni zt>or je izrekel vse priznanje Ln zalivalo izšel jonskim uuilipum z-u sod el čuvanj e -pri urejanju skupnih zcudev in. ipmblciunv, kukor tudi listu * J l: -tlim siv oi v T o n Mitu zu njegovo 'jiozi livno jtoročanje ti stari domovini, o vprašanjih sloge med doseljenci
le v z.tL njogtjvD otlločno sloilniče proli jHišiiiei izd:tjul-
etiv in krrirtinuilecv mod emigranti.
CimŠirša mobilizacija vseli rodoljubnih doseljencev v boThi proti reakciji ter v prizade vati jih zn fiui-vCL-jo kii 1 lumo-pros veIno dejavnost, čimbolj še medsebojno razumevanje in čimvečjo aktivnimi j h, že n h — so nadaljnji «klopi in delovne naloge u izv egu -odbora Jiigoslovansko-kiiiLEidskega združenju »Brnistvii in en odnos D, ki in ii želimo mnogo uspehovI
Po sklepu (ibčnegu zlioru je id In prireditev v korist poplavijeneev iz Makedonije 2, muren, O priredil vi bomo Se poroča ki,
»Nasa zvezda« je spet vsšla
Dramsko društvo Mu-iu zvnzviu ■ v Kuditlii, Ü., n s ta novi je no leta 1910, je v zadujili letih bolj mulo delovalo. Vzroki so značilni za delovanje večine naših društev: člani so stari. dotoka mladih pa ni. Toda -Nnštt zvezdna v Euctidu je ponovno vzšla. Pri. teiu so ji i lomu guli mladi, otl katerih so nekateri v Ameriki U: mi obisku. Ka odru Slovenskega iloma na rteeliCT uve se nit stopili z bunko iz kmečkega življenju »Oh, lu dekletu in prinesli gledalcem na koše dobre volje iti zadovoljen vil Preti predstavo je Jlft-vztjee pozdravil rti v ¡k ra tki ili jedrnatih besedah Orinal zgodovino društva -publicist Frank Česen. Pismene ees+iitke ]Ui s In posl alti nekdanji režiser in igrulec John Sleblnj iu bivši iiluti Joiiti Korošce,
Si/pica m Jd« JfjtE) iz Jfertebacha
poZilntirljuiii psp mWe SDpchcc
ŽIVAHNE PRIPRAVE /A GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA OKTETA
Slovtjnski listu v 7!)A ¡11 pi s [[tu, ki ¡Lil pri: jcniamc im Matici, pritajit d zclfl i.ii ¿lbnih priplavali Ztl gostovanje Slovenskega okteta iz Ljnljljane, ki pride lelos jeseni med naše ameriške rojake. V Clevelandu bodo v ta namen sklicali poseben s «s tanek predstavnikov sl-nvenskih kul turni h in drugih organizacij. Na sestanki] nameram j [> izvolili poseben odbor, ki bo vodil priprave za sprejem Ju organiziranje uagtfF|H>v Slovenskega okteta v slovenskih naselbinah v ZDA. K fiknr nam jNvroča nag ¡lopLsnik AltilrCV B-urtel iz NoTth Chicaga, IR,, so sc tam £e domenili, da naj bi bil nastop Slovenskega okteta y naseli) in n h Wau'ki> grm in Norih Chicagu 20, oktobra. Nuši rojaki z veseljem in nestrpnostjo pričakujejo to priljubljene povre, katerih obiitk je bil napovedan že preti deseti tili leti, a so žili takrat ai Uresničit. Pravijo, i!a bodo slonili vse za lop in ropel sprejem pevcev in da so ponosni, tla bo oktet gostoval v njihovi naselbini-
\L DRUŠTVENE IN KULTURNE DEJAVNOSTI JUGOSLOVANOV V ARGENTINI
Dae 3. junija: zelo uspešen nastt^) tMuburaškegEi Jclioru .-Zagrel]« v Rotarji klubu — Ztmu Nortc.
Dne Ih. junija: konec rt društvu »Zarjuc v dvorani Časa Suiza v Buenos Airesu.
Utic t. julija so predvajali v kinu Tja-stra v Vil In DevntO v BlIrnlH Airesu jugoslovanski ColtivCČOrllr
film »Ne čakaj na maj« in kratki film >Po dolini 5oče<, Filmi je 1h1 z naTdušenjem sprejet.
line d. j u 1 i j fi prosi «tu dnevu rojili bilke Argentine, t tu namen so naši lovci prirediti s! u v n OS l trO večerjo v prostorih društva sZarjas. Slovensko podporno društvo pa je priredilo asa do.
Dne 22, julija so se /.brali čilimi Ljudskega Mira v IlLienoft Airesu na letnem občnem zboru In izvolili nov odbor.
V juliju so naši mjuhii začeli zbirali prispevke zn prizadete po ]x>lresn v Jugoslaviji.
Dne avgust n so na splošno žclju j Kinov no predvajali v kinu Last ra v Buenos Airesu slovenska filma iNe čakaj na maj* in v j 1)<>Hni Sočei. Isti dan je
(. iosporlarsko pori pom n društvo priredilo >Duii ot rokav.
Dne 3U. avgusta je v Men dozi v Teatra- Indepen-dcucia ipni redil koncert Znani slovenski pianini A n trm Soler-Uil jenski.
Dne 2. septembra je priredil Ljudski oder h[hi-m Lusk n proslavo oh svoji 37-letniici, »Zarja* pa je isti dati pri nalita čajanko s sre čoln vdih.
DllC ". oktobra je priredila >Zurja< ji suit o. združen s športnim tekmovanjem v košarki ün balinanju. Po prireditvi je bil ples.
Dne 13. tskiobr« je Slovensko gospodarsko podpOT-no društvo Organi/iru-lm mlad inski dan. Nji prireditvi
so nastopili igralska skupina, pevski zbor in drugji.
Dne 21- ok lob rti pa je Skrvensko gospodarsko podporno društvu s posebno prireditvijo počastilo dan mater. Sodelovali sta tuidi društvi »Zarja/ □ n »Ljudski oder/.
Dne 10. novembra je Slovensko gospodarsko pod-fuirno društvo priredilo veliko večerjo in srečelov v korist Zgraditve d r uit vfriingVi doma.
Dne IS, novembru je bil piknik Gospodarskega jM)(|[H>mcga društvu.
Dne S», novembra je bila v gledališču >E| N ut iona!-e v Buenos Airesu »viiiaui« proslava jiigcslov«riškega narodnega prazniku j>od pdkrovitdjsIvom jugoslovanskega poslanika dr. Lazarja 1.ati novica. P raut« v« je pripravil poseben pri redi (ve ni odbor, k'i je tiil sestavljen iz prelista v alkov jugoslovanskih društev.
D ne l. decembra je » Zarja« pri redila gledališko igro »Ljubezen, brez polnega lista-/. Jati dan je imelo svojo prireditev (nd| dnrštvo »Ljudski odori.
Dne 0. decembre jo priprav |.| »Ljudsko od e rt veselo /ul nivo s piknik-mn.
Dne äl decembra je- 'bil letni oJični /bor »Zarje«, na kis tereni si) izvolili nov društveni odbor. Za predsedniku je Lil izvoljen Franc K rat j, za podpredsednika Ruhen Kersevan, za tajnika G, Tavčar, za podtajniku C. Pernarčič, za zapisnikarja J, C- Del Rio. z h dopisovalko Olg j Ličen. Zn blagajnika C, A, Frančeškin, za j>odb]agajtvi-k.ii Ida Ščuka. za gospod ar j h Emil SemoJ'ii in še več odbornikov.
Dne Ji. deCom-br« so »Zarja«, »Ljudski oder« in Slovensko gospodarsko podporno društvo priredriM prav prijetno silvestrovanje, na katerem, so se uuši
rojaki v vesrdem razpoloženju pOšli/vili Oil slurCgU lola in prieakaii rmvö leto.
SESTRA NAŠEGA ODBORNIKA JE UMRLA
V Clevelandu so v začetku februarja jKuk-opuli S bi no Škufca iz I bilja pri Ljubljano, hi jc v trii, letu podleglo zahrbtni teile/ni — raku, Pokojna je s soprogom Tomi jem, ki je v Clevelandu zelo iz na n družbeni delavec, več Tet vodil« 'kegljišče, kjor o« st: prav rudi ¡zbirali n n M rojaki, Njim sin Toni jo nuni zadnjo voj u d kot a m c riSki letalec |>adc! na Kočevskem v Sloveniji!. S soprogom sta se iz le la v le (o -pripravljala, da -obiščeta Slovenijo, zdaj pu j ir smrt 2 neusmiljen« rnko posegla vmes. Pokojni* j c imela veličasten pogreb. Med udeleženci so bili člani mestnega sveta in znani javni delavni, krši o :|M)kojne pa je 11- r i - L i' i 111 cvetje 146 vcncirv. Pokojna Slina. Sktlfcfl zapušča soprog« in »in«, ■. starem kraju p« več bratov in sester, med njimi tudi Jožeta Plevnika, dolgoletnega člana izvršnega odboru Slovenske izseljenske mutice, ki je letu iti?» obiskal SkufČeve v ZDA.
vprašanja in odgovori
P* C„ A v s (reliju
Tukaj n«« je precej Slovencev, Imamo svoje prosvetno društvo, Kadi bi igruli, pa nimamo novelea, ki l>i nas pripravljal zn nastope. Zdi se mH„ da jr Lak-ill primerov pri n n sili iast:] jen LLi h kav precej. Ali bi nam Luliku svctovaiHi k uk o n-aj bi «e kljub temu, da uiiisu.iiki režiserju, lotili dela. Odgovor bo gotovo mnoge zurmnail, zato bi bilo prav, f'C gu objavite v Krniii¡ j;rudi.
Najprej tole! Prod kratkim sem gledat neko predat ano »in it terskega gledališča pri nas. lili sem navdušen. Ko sem *e po končani predstavi pogovarjal z igralci in sem jih vprašal, kdo je igro režiral, *o mi ocigoDoriii: tVsi. Začudil sem se in potem ao mi (o razložili. Padi bi igrali, a msrr imeli re/.iserj». P ti so osi ukupuj sedli za mizo, izbrali igm in se potem o nji podrobno pogovorili. Pogovarjali «o «e o posameznih osebah jn dogori kih in razmišljali, kakšno bo vse to potem na odru, Kn sn že znali tekst na pamet, so šli nji oder m tu spet odigrali natančno prizor za prizorom, Nekateri so diduíi na oi/rif, drugi pa so sedli v dvorano, jih opazovali in -se potem skupaj pogovorili, kaj je bilo dobro in kaj slabo in kaj bi se dalo napraviti še bolje. Tuko je njihova predstava rustía ob SOtleloVunju oseh. Vsi so igrali in osi režirali in igra je dosegla velik uspeh.
Zdi se mi, tl» vse premalo pomislimo tudi rt« take možnosti. Potreben je režiser, a če ga nimamo, zakaj ne bi režirali vsi. Veliko glav veliko misli in predstava je tu. C e borno delali rm vsi in složno, za ert sam končni cilj — predi tava, bomo lahko igrali, četudi nimamo močne roke, ki nas bi vodit» po odru, Danes skoraj p$uk človek nekaj oe o igranju in gledališču. Film, radio in televizija nas vsak dan s tem seznanjajo, Ali ne hi tega znanju tmeh igralcev združili z» vašo predstavo? Var pogum in na debi!	CfrJ,
li. Belgija
Zeliiiii -jvosiLili naročnik. Rudne grude, obeuam pa vas ipro&iu]. če HiarClv ob j u v i L i po ij ubij u us krm rjiffiu čestitki' oh zIelLÍ poroki rcHijiti s turih: v v C!. pri L. ¡tild bi vitici, da bi bila čestitka tub ju,vi jenu v oddaji Od srca ¡3o sriuit 2, mrak mesecu. Izbiro plošče in sestavo besedila prepuščam vama, /ti poravnavo stroškov [ui prilagam 100 'bfrs.
Prejeli smo vaše pismo in nakazi iti, ‘L veseljem smo vas vpisali meri redne naročnike Hodne grude, s katero, upamo, bos le vsestransko zadovoljni.
Čestitke ali pozdrave za ljubl janski radio je treba poslali vsaj rri i edite pred dnevom, ko naj bi bili objavljeni, Yuíe pismo jo prišlo 5e malo
pozno rii le zalo, ker gre za zlalo poroko, imo preprosili urednika, tla jo je še sprejel za zaprošeni dahmi. čeprav je imel za hi dan že vse zasedeno. V pismu iudi n .¡ste navedli rojstnih imen očeta in maj ere, Upamo pa. du bu kljub temu besedilo, ki smo ga sestavili, in tudi glasba ustrezala. Prihodnjič ieirej prosimo, tla sporočite lake želje bolj zgodaj in to kar neposredno na naslov: Rad i u-Tc I e vizi ja, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17 — oddelek za naročene odrta je. Česnika oni osebi na 'delovni dan stane i(j() din, ob nedelj ati pa 1000 d I II.
ALI BI SI LAHKO ZGRADIL LASTNO HIŠO
V JUGOSLAVIJI?
Naši izseljenci [¡ikt> iz evropskih kakor tudi prekomorskili drž.m nas pogosto sprašujejo, ali bi lahka v Jugoslaviji kupili oziroma zgradili lastna hišo. In ker je pr»v ■, zadnjem času izšla uredba n pridobivanju lastni lisko pravice Uti nepremičninah v FLRJ zei tuje -državljane, sporočamo vsem, ki se Zei tu Zali imajo. naslednje pajasu i lo:
Ru uredbi, ki je izšla % Urad turni lislu h’Idi J, št, !>Vf>2 z dne 31. X]I, l%2, lahko pridobe naši izseljenci, ki imajo tuje državljanstvo, poleg pravice o dedovanju lastninsko pravico na stavbah iti Stanovanjih ter pravico uporabe na zemljiščih i Jugoslaviji, (udi če j ib kupijo, sami zgradi li J l vzamejo v zakup z dovoljenjem pristojnega upravnega organa. ^ se to pa v mejah, ki so predpisano za jugoslovanske državljane, Graditi jih Smeja Samo z jagod. delovno silo. Illšo ali sta.-
lbovEinjc, n el kELlCrOm je litji drža vi j Le it pridobil lastninsko pril vicu, lahko uživa sam ali njegovi družinski člani, i zakup pu srne oddajali le nepremičnine samo preko domačega Iti risi ičnega podjetja. 'J uj i državljani Sinejo hišo ali stanovanje odtujiti oziroma prenesti samo im drtižhe-nopravno osebo t FLRJ,
Nekateri bodo morda skušali to vprašanje urediti preko podjetja JUGOEXPORT v Beogradu, Kola rte V a I I.. ki muli jiiaudiivnlrA im i/srljminn med drugim tudi možnost nakupa novih stanovanj tu montažnih hišic proti plačilu v tuji valuli.
Omenjena uredba je naletela na živahen odmev meti turističnimi organizacijami in v ja v ilos li v inozemstvu, Nekatere liirističnc organizacije in agencije so Sc zaprosile za podrobnejša pojasnila in izrazile željo, da bi v južnem delu jadranske obale zgradile več objektov širšega turističnega pomena, k| bi služili ne samo za letovanje, marveč tudi za preventivno zdravljenje zavarovancev.
(Jtiolo ncim
POZDRAVLJAM VSE JUGOSLOVANE
Obnavljam naročnino nO RODNO (J Ri' !)() jit pua KOLEDAR, Ob tej priliki oa* lepo pozdravljam ust? pri Malici, enako pozdravljava z leno !>*£■ Jugoslovane in želiva vsem ie veliko napredka, delovnih uspehov ¡F? sreče. Fasa zvesta rnt ¡ročnike	¡t„lja ¡„ Joit BbIi
t. k [j mo. da Ozdraviš IN SPET ZAČNEŠ PREDIRATI RODNO GRUDO
naročnino za štiri zveste iiofinjeine naročnike RODNE GRUDE Antonio Ezzo, Valentina 1/i-helicha, Frunces Verbič in zase. Obenem sporočarn, da Zaenkrat črtate našega rednega naročnika in JJrfjuieija Josepha Pishkurja. ki je zbolel in skoraj onemogel za branje. Dragi Jože. Pii prijatelji ti iz srca želimo, da bi sc ti zdravje iimprej povrnilo in da bi spet lahko prebiral našo pri!juid jenu reuiju RODNO GRUDI. j.
Ob tej priliki lepo pozdravljam se ose druge svoje prijatelje m znance, predvsem sorodnike in pnw tako pse pri Izseljenski malici, ki jim želim še veliko novih naočnikov RODNE GRUDE.	Anim Hafodlt
Gwwd, Ohiu, 7.DA
NOBEDEN NI VEHE L, KEll JE ZAPUSTIL DOMOVINO
Najprej ose skupaj o domačem kraju lepo pozdravi jami Vitak mesec a težkim srcem Čakam na RODNO GRUDO in iz srca se je razveselim, ko pride in ko prebiram repice iz ljubljene rojstne domovine, Ce. iskreno pooett t. velik n raje bi bil n tlomouini. kakor pa tukaj, a žal mi družinske razmere tega ne dopuščajo. Dvajset let sem le tukaj in z mnogimi Slovenci sem že govoril, toda ie nobeden mi ni rekel, da je vesel, ker je zapustit domovino. Nasprotno, vsakega po lihem peče, da je to storil. Je J)ač tako i!u SPifii, nihče prej n<j premisli, kuj je prav. Ko je prepozno, pride du spoznanja, da je sicer povsod lopo in se da živeti, najlepše pa je doma!	slan, Bormiii>,
(irnjmbrtifiJičm, Nemčija
ŽELJE urn J o V RODNI K RA. J
Prav lepo se nam zahvaljujem za ¡tošUjunje. HODNE GRUDE, ki jo z veseljem prebiram. Vse je tako zanimivo! Ceraimo ne živimo slabo. nam želje venomer hitijo v rodni kraj. Radi slišimo, da p domovini napredujete, in vam želimo tudi p fjOfifHif? veliko uspehov. Vašo krasno revijo pa pošiljajte še Ma«emu jirrja-telju Gustšljnu TanSku u Etadriu. Prilagam naročnino in vas lepo pozdravljamt	lrinc Trl.BJ
TU 151 MI ČUTIMO VIJ,]KO DOMOTOŽJE
Najprej lepo pozdrave osem o domovini! Frijatelj me je seznanil z. oitiima publikacijama žri prosim, fiit ju redno pošiljate Ufrfr na moj ?i?. Kot pečina sin-venskih izseljencev čutimo (uiti pni veliko domotožje in prav zato bi radi prebirali xu hj i rrd ipcf čiflrtjtt' in Vesti v naši reviji in koledarju. Zanima pbs, (.'ato je v naši riragr domovini, kako kaj napreduje. I" veliko tolažbo
Edam je izseljenska oddaja Radia Ljubljane ob sobotah zvečer. Takrat se počutimo, kot da bi bili doma, in marsikomu ob slovenski petini in besedi zdrkne solza po licu, 'čaoedamo ie, (Ja je domovina samo ena. Želimo irrt/i v bodoče veliko usjjeiiou in napredka tako vsej domovini, kakor tudi Izseljenski maiici.
.■1 NlfiHi Vidovič, LeEueft, Šentilj*
PROSIM ZA UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA
Uvala za koledar. Iskreno čestitam k njegovi opremi in OAtfkifii in A- urejanju RODNE GRUDE, Pošiljam. nam naročnino za oboje in prosim, da mi pošljete še UČBENIK slovenskega jezika iz. dingJeJičine, Vesel bi bil tudi atenskega koledarja, saj o Injirir /ako pogrešamo vse, kur je Fiašti (luinače, slovensko.
JuliJ Pavlin, Somrrtcl, /injijjp
POZDRAV 12 ARGENTINE
Lepo t?as pozdravlja Shoengc D ^r^enitne. Sporočam vam. dn scfji bil presrečen, ko mf je jirišia d roke vašn revija RODNA GRUDA. Trosim, da mi jo redno pošiljate. Geprao sem Že JIDS. leta zapustil rojstna vas Narin na Pivki, si srčno ždim domačega čtiv a.
_J i'J ■ III kuiilTNi.
Mfntloiu, A rjtvu lina
IHIDNA GRUDA JE MOJ KliLNI STIK S SLOVENIJO
Poirijam pum naročnino za RODNO GRUDO in upam, da mi jo boste (ttcli d bodoče redno pošiljali. Vaša rupija mf je namreč zelo všeč tre je obenem moj edini stik S .SVopeddijo, Sele v tujini sem spoznal, kako dra^a je domovina. Prejmite prijateljske pozdrave od
¡nnnu Z-nnudnikit ijf Franciji
Dniifaji Johna Rajkooicha iz Ironrvooda, Michigan
ŽELITE PODARITI SVOJIM SORODNIKOM V JUGOSLAVIJI HLADILNIK - POTEM SAMO

b o s c h
s posebno ojačanim Birojem, primernim 2a etektrlCna n^-p-ctost v Jugoslaviji
B O S C -H & petletno -Garancijo za irajnoal aUo.n
BOSCH & Ltivnrniškim ‘-¡■nrviKcm v Zrigrnbu In Servisi v Becprftdu Ljubljani, Sarajevu, Splitu. SkQp:u n na, Rije Ki
Vplačilo ft čekom r.ll n&koz Hom v Nemčijo nn OrutinChe? Banic A. G., Filiale Stuttaarl, v korist firm,© Robert Bosch GmbH Sluttaart
Na nakazilu proalmo za navedbo vrste hlad ll n j ka In naslova preje mn ika v Jufjoa avlil
Zahtevajte cene In ponudbo -
Dobava promptna Iz skladišči
avfotehna
Ljubljana, Tilova 25 Zagreb, Petrlnjska Sl Beograd, Golsvortijeva 23
Tej številki Rodne grude smo priložili
besedišče
k Učbeniku Slovenskega jezika
To je .'na l scvarfiek vseh besed, ki so zajele v ¿tlrimclvajsel-h lekcijah
naSecia učbenika
Čft želite kompleten UČBENIK, vezan v litno brošurp-v angleščini, francoščini, nennščinf ?li španščSrv.
ga naročite pri
založbi mladinske knjige
Ljubljana, Titova 3
ki |e UČBE-NlK prevzela v prodajo

T R A V E L B U 8 E A U
Slut-eman Audilurium I!. L:! ■: 1 i r L t’
6419 SL Clail Avc, C [-EVE LAM D 3, O lil O USA
Augist
Huilaiiiler
L' o r n i g n Llk chans-e1 a ti d Trav el Buftan Tfmri - CruiSrs - Airway - Bus Autlmrlzcd Agent Joj Ali Sleamship Ccmpanles and An Lines American E*prtsa Travelers Gieque& - Moncv Orrttrs
Nuinrv Pulil iv
Slovenskim rojakom se Je jKisebeJ priporoča AUGUST KOLLANDER
TTlfpltrt: HEnHtrso!! i-4Na C*t>rr Addrtir KvMandtf Ctcveliiid

Ko bosle obiskali rojstno do mo vino
Slovensko
izseljensko
matica
obtičite t ti d I
Pri nas bosle dobili vse potrebne Informacije, pamapalL vam bomo ijTi vaiih 3:1 ■ i rtLl j .In L!i osebnih pOsUlj.
Svetovali vam t»mii, kak» huslc najlepic piiiivelL poči 1(1 ¡(e v rod-irm kraju
Dobrodošli!

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA
Ljubljana
Cankarjeva l it
nci'M
nbf&putlú
Mahni ded pri Ljubljani prvel pomladjo
Našega rojaku Antona ŠKRLJ JiO prav gotovo poznajo vsi Slovenci v McrLebachu, Francija, saj jo dolgoletni društveni delavec lil večkratni vodji! skupin, transportov, ki prihajajo na letni odi lili i Jugoslavijo, /d Lij j c predsednik Jugoslovanskega pevskega podpornega društva Slavček í M n rl e baC h - F re vini ng.
Šk niha je že od vsega začetka tudi zvesti sodelavec Slovenske izseljenske matice, oziroma požrtvovalni, vestni zastopnik našega tiska, '/, izredno natančnostjo vodi evidenco O naročnikih RODNE GRUDE in SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA, zbira naročnine za obe publikaciji in skrbi, tla hi nanje bilo naročeno čim več Slovencev i njihovem okolišu.
Poleg tega num Skruba redno pošilja poročila in vesti ij. življenju naših rojakov in dela
CerAwit/flfc u Slovenskih goricah
društva >Slnvoeki. Mnogo zanimivega nam je že napisal, a žal, večkrat kuj izpade, a to ne po njegovi, ne j>o naši krivdi. Revija in ul pnč svoj obseg, naročnike oziroma bralce pa imamo po vsem svetu in moramo objavljati vesli iz čim več krajev in držav, v katerih živijo naši ljudje. Prepričani smo, du to naši zastopniki in dopisniki razumejo in upoštevajo.
Hvala, rojak Skruba, za vaše dolgoletno zvesto sodelovanje, zn vso požrtvovalnost! Hvala '.sem tistim, katerih imena bi morali navesti v tej rubriki - vsem našim zastopnikomf Pišite nam vsj, čimprej in pošljite svoje fotografije!
Fflto.: Jak ji	Jesenice
Gore visoke, sode globoke, šiJine zelene, zarje rumene-, pi&ane iraie, njivice zlote, nsii tii milina — jif domovina.