TOSAMA glasilo delavcev tosame december Ob dnevu JIA Domač Aluplast 22. decembra 1941 je bila v mestu Hudo ustanovljena prva proletarska udarna brigada in v spomin na to se praznuje dan Jugoslovanske ljudske armade. Če se povrnemo v tiste turobne čase druge svetovne vojne in pomislimo na prezebajoče borce, ki jih je grela želja po svobodi, po mirnem življenju in delu, najdemo v tem sožitje stoterih ljudi, ki so ne glede na stan ali poklic s puško ob puški, pod vodstvom nepozabnega tovariša Tita gradili svojo bodočnost in našo sedanjost. Težka je bila borba proti močnemu 'sovražniku, vendar so se v teku štirih let slabo opremljeni borci razvili v pravo armado, ki je časten temelj današnje vojske. Sedaj živimo v miru, toda le bežen pogled po naslovih v časopisih nas trdo postavi v resničnost: skoraj na vsakem koncu naše zemlje se bojujejo. Nekje za osvoboditev izpod tujega jarma, drugje zopet prevladujejo želje velikih po še večjem in bogatejšem. Čeprav se nam sedaj te borbe zdijo zelo oddaljene, se lahko v zelo hitrem času nevarno približajo našemu ozemlju in na to moramo, in trdno verjamem, tudi smo pripravlji. Praznik, ki je pred nami ni le praznik tistih, ki trenutno služijo vojaški rok, ali so vojaki po poklicu, to je praznik vseh nas, kajti če bo potrebno, bomo zopet vsi ena velika armada borcev, kot pred štiridesetimi leti. Aluplast smo do sedaj uvažali iz Avstrije in smo za njega porabili letno 2.393.938 deviznih dinarjev. Če to primerjamo z 20.125.341 dinarji, ki jih moramo dati za uvoženo celulozo predstavlja to prihranek dobrih 10 °/o. Razen tega pa nam ga je uspelo narediti doma tudi ceneje, kot smo morali dajati za uvoženega. Pot do domačega aluplasta pa je bila naslednja. Moraili smo najti nekoga, ki bi nam aluminiziral vlak-novino. Zato smo Obiskali nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z metali-zacijo. Bili smo v Impolu, dopise smo poslali v Makedonijo, preiskus so nam opravili v Tekstilni tovarni Komisija za inventivno dejavnost je prejela dva stabilizacijska predloga: Tov. Dolenc Viljem predlaga, da bi se zaradi večkratne prekinitve proizvodnje mdlny plenic, ki nastaja vsled pomanjkanja celuloze, podaljšal cevovod in izvedla povezava s preklopno loputo z mimosept strojem na enak način, kot je na stroju malny. Tov. Drčar Milan predlaga nov način skladiščenja vlaknavin in sicer tako, da se postavijo koridorji z namestitvijo dodatnih opornih Člani komisije za informiranje in politično propagando pri OSS smo obiskali Helios, kjer smo se pogovarjali s tamkajšnjimi organizatorji obveščanja. Izvedeli smo marsikaj o načinu obveščanja, ki je res zelo dobro urejeno, predvsem pa učinkovito. Mnoga glasila se srečujejo s problemom neaktualnostd informacij, saj navadno poročajo o preteklih dogodkih. V Heliosu so si aktualnost vesti zagotovili s tedenskim biltenom, ki je sestavljen iz enega ali dveh listov malega formata, tiskanih v domači tiskarni in opremljenih s primerno fotografijo. Na pogled skromen, a vendar zelo pester in učinkovit vir informacij. Bilten izide vsak petek in izvedeli smo, da ga bere večina, če ne že vsi delavci. Poleg biltena ima Helios glasilo Kemilak, ki je po vsebini in obliki »Prebold" in v Iskri v Semiču. Ko smo dobili prve vzorce metalizirane vlaknovine, smo izdelali ročno kom-prese, ki smo jih dali v pregled Zavodu za kontrolo zdravil in dr. Ba-ričeviču, ki jih je praktionio preizkusil na pacientih. Dobili smo odgovor, da izdelek odgovarja, da ni nobenih pripomb pri praktični rabi, razen tega pa vsebuje celo več čistega aluminija kot uvožen. Na stroju za posteljne predloge smo izdelali prve količine aluplasta 50 x 60 in 50 x 80. Kalkulacija je pokazala, da je domač aluplast 2,7 krat cenejši od uvoženega. Helena Breznik, dipl. ing- sten. S postavitvijo teh sten bi preprečili drsenje bal in s tem omogočili skladiščenje v višino in s tem boljši izkoristek skladišča (30 — 35 %). Kot montažno steno predlaga regatne nosilce enake kot jih imamo v skladišču. Oba predloga smo posredovali strokovnim službam. Menimo pa, da so za realizacijo potrebna majhna sredstva in v kolikor sta tehnično izvedljiva ju je potrebno v najkrajšem času realizirati. Anzi Friderik, dipl- in®' podoben naši TOSAMI, vendar ne izhaja vsak mesec. H-Poročevalec je tretja oblik® informiranja, zajetna »skripta-«, ki pa vsebuje zlasti informacije stro-kovnega značaja — plane, analize poslovanj, poslovne uspehe in P°' doibno. Izvedeli smo, da imajo tudi v Heliosu podobne težave pri izdajanju glasil kot drugod. Največja te' žava je najti dopisnike, dalje je včasih zelo napeto pri izdajanju biltena, saj zaradi tedenske izdaje ostaja vedno premalo časa, težave imajo tudi pri sestajanju uredniškega odbora in še bi lahko naštevali. Kot zanimivost pa bi lahko povedala š® to, da ne pri eni ne pri drugi obliki informiranja prispevkov oz. člankov ne honorirajo. L. M- Stabilizacijski predlogi Obisk v HELIOSU Sindikalne vesti Na seji Konference osnovnih organizacij zveze sindikata Slovenije, i osama so med drugim razpravljali tudi o trenutni situaciji v naši de-tovni organizaciji, katero je podrob-neje obrazložil tov. Edvard Peter-ndl) glavni direktor. V nadaljni razpravi je bilo veliko povedanega o nagrajevanju de-lavA, ki so zaradi pomanjkanja surovin premeščena na druga delovna mesta, tudi z nižjo oceno. Po novem Pravilniku tako delavka ne zadrži kategorije s prejšnjega delovnega mesta, ker se izračun opravi po opravljenem delu. Prav tako ni pra-vilno, da imajo delavci v DSSS osebne dohodke s polno stimulacijo, ko vemo, da marsikdaj prav delav-N, oziroma službe iz DSSS ne zagotavljajo vsega potrebnega materiala za nemoteno proizvodnjo. S tem so delavci v DSSS nagrajeni po delov-uih mestih in ne po opravljenih delih. Splošno kadrovskemu sektorju se Predlaga, da pripravi osnutek spremembe Pravilnika o nagrajevanju m izplačevanju OD premeščenih de-tavk s tem, da zadrži osebni dohodek najmanj en mesec s prejšnjega delovnega mesta. Člani KOOZS so podali predlog za sreberni znak, ki ga prejmejo najbolj zaslužni in delovni člani v sindikalnih orgnaizacijah. Prisotni so soglasno sprejeli sklep, da sre-nrni znak prejmeta tov. Metka Je-retina in tov. Helena Kerč. Izvršni odbor zveze sindikata Saniteta II je predlagal, da se tov. Kovič Ivanki in Merkužič Mileni nameni enkratna denarna pomoč v višini 3.000,00 din zaradi dolgotrajne odsotnosti (bolniški stalež). Komisija in služba za socialno dejavnost naj ugotovi in predlaga KOOZS še za druge delavce v To-sami, ki so prav tako potrebni socialne pomoči. Člani HO OOZS Filtri so podali vlogo za solidarnostno prilivanje sredstev sindikalne članarine in dru-i °.ozs. kar utemeljujejo z naslednjim: Sredstva članarine OOZS mitri, ki so zaradi nizkih OD maj-aaa, so v celoti porabljena za obisk Čolnikov. Solidarnostne pomoči do Sedaj še niso dobili. Ker se je spomladanskega izleta v Beograd ude-mzilo le majhno število članov iz VO Filtri, želijo dobiti nekaj sredstev iz tega naslova. Na podlagi utemeljenosti vloge, OOZS Filtri dodeli 7.500,00 din, c je v višini, kot so bila povprečje porabljena sredstva za izlet v “»ograd. Na ravni občine Domžale je v obravnavi in sprejemu Samoupravni Porazum o novoletnem praznovanju ki zajema predvsem obdaritev otrok in ostarelih občanov ob Novem letu. Nekatere delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti so omenjeni sporazum že sprejele, naša DO pa za enkrat še ne. Delavci imajo do sprejema negativno stališče, kar je bilo razvidno predvsem iz poročanja predsednikov IO OOZS, ki so izvedli v svojih sredinah obravnavo. Pojavljala so se predvsem sledeča vprašanja: — SS ne konkretizira dovolj vrednosti daril, organizacijo samih proslav in še vrsto pomembnih problemov — SS ne bo odpravil vseh razlik, ki so se pojavljale že sedaj, tako na primer bodo otroci staršev, ki so zaposleni v domžalski občini obdarovani enkrat, otroci, katerih eden od staršev dela v sosednjih občinah pa dvakrat — za letošnje leto je že tako prepozno organizirati takšno praznovanje, ker priprave nanj trajajo preveč časa Člani vseh družbenopolitičnih organizacij DO Tosama, ki so seji prisostvovali, so zavzeli naslednje stališče: Samoupravni sporazum o novoletnem praznovanju v občini Domžale se za letošnje leto zavrne, če pa se bo obdaritev otrok izvedla po predlogu v SS v tistih OZD, oziroma TOZD in KS, ki so SS sprejele in se bo le-ta pokazala kot uspešna in boljša od dosedanje prakse, bomo o tem ponovno razpravljali prihodnje leto. Izvršni odbor OOZS DSSS je pri pregledu evidentiranja kandidatov za delegate v samoupravne organe, samoupravne interesne skupnosti in delegacije obravnaval in potrdil še dodatne predloge in sicer: — zbor združenega dela: Arnuš Franc — SIS socialno varstvo: Drolc .Ivan — SIS za izobraževanje: Hafner Marjan — skupni delavski svet: Kos Ivan, Stare Tine — komisija za nagrajevanje: Kerč Franc — disciplinska komisija: Pižmoht Janez. V IO OOZS DSSS se evidentirata še naslednja kandidata: Lubinič Marjana in Poznič Marjan. Za predsednika novoizvoljenega izvršnega odbora pa se predlagata tov. Svetlin Janeza, za namestnika pa tov. Drolc Ivana. V zvezi s pripravami na občni zbor so bili sprejeti naslednji sklepi: — v drugi polovici februarja prihodnje leto se izvede občni zbor z običajnim dnevnim redom — pregled dela v preteklem obdobju plana dela za prihodnje mandatno obdobje — v kandidacijskem postopku bo iz vrst evidentiranih možnih kandidatov izbrano tolikšno število kandidatov, kot je potrebno za Izvršni odbor OOŽS. Volitve, ki bodo izvedene na občnem zboru, bodo javne. — ocena finančnega poslovanja v minulem obdobju ter finančni plan za leto 1982. S. Bode Posvet V Tosami PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V ponedeljek, 16. novembra je bila TOSAMA »-gostitelj« udeležencev posveta o problematiki zaposlovanja v Občini Domžale. Posvetu, ki ga je organizira OSS in Klub samouprav-Ijalcev, so prisostvovali delegati za III. konferenco ZSS, predstavniki več delovnih organizacij, predstavniki SIS za zaposlovanje in socialno skrbstvo in drugi. Najprej smo prisotnim predstavili našo delovno organizacijo v smislu zaposlovanja, bolniških izostankov, izobraževanja in štipendiranja, v nadaljevanju pa se je po kratkem pregledu stanja v občini razvila razprava o raznih problemih s področja zaposlovanja. Glede na predstavitev kadrovske situacije v posameznih delovnih organizacijah, so prišli udeleženci dio Sledečih bistvenih zaključkov: 1. Večini delovnih organizacij je uspelo omejiti pretirano rast zaposlovanja. 2. Planiranje kadrov naj se vrši v skladu s potrebami. Vse preveč je še primerov, ko štipendist ne dobi zaposlitve pri štipenditorju, ker ga le-ta ne potrebuje. 3. Delovne organizacije s kadri slabe kvalifikacijske strukture naj odprejo vrata mlademu strokovnemu kadru. 4. Upokojencev naj se ne zaposluje, prav tako naj delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ne ostanejo v delovni organizaciji dlje, kot je potrebno. 5. Omejevati je treba pogodbeno delo, kar se poudarja že dalj časa, vendar vidnih rezultatov na tem področju še ni. 6. Delovne organizacije, ki so vključene v usmerjeno izobraževanje, naj poskrbijo, da bo sistem kljub začetnim težavam v polni meri zaživel. Za uresničevanje naštetih sklepov naj delovne organizacije poskrbijo v svojih temeljnih sredinah, prav tako pa imajo pravico zahtevati od družbenih institucij, da storijo vse potrebno za reševanje problematike zaposlovanja. Marjana Lubinič Upokojitev »Toliko je bilo dela, da sem komaj skuhala kosilo.« Take in podobne besede smo slišali ob dveh, ko smo šli po dvorišču, Kati pa je hitela na svoje delovno mesto. Sedaj pa bo imela KATI KERSlC več časa za delo doma, ker se je upokojila. V Tosami je delala od 11. avgusta 1959. leta. O teh 22 letih nima veliko povedati. Čistila je prostore tkalnic, kasneje v konfekciji in nazadnje v oddelku filtrov, kjer ji je bilo najbolj všeč. »Res sem delala le v popoldanski izmeni, a to mi je najbolj odgovarjalo, ker sem tako lahko doma gospodinjila in imela red. Še najbolj bom pogrešala našo kuhinjo s toplo malico. Tu je bilo dovolj kruha, katerega sem kot otrok tako stradala.« Kati je živela v Rafolčah, kjer je bilo pri hiši šest otrok, ena sestra ji je umrla. »Najhuje mi je bilo, ko sem še hodila v šolo in sem morala iti k čevljarju po čevlje brez denarja in ga prositi, da bo počakal s plačilom. Brat je prvi zaslužil in že kot štirinajstletnik je moral pomagati preživljati družino. Sama sem najprej služila pri ele-ktromonterju v Lukovici, kasneje sem pospravljala v šoli na Brdu, delala na Duplici in nazadnje najdlje na Viru.« Kati je rada in veliko pomagala med narodno osvobodilno vojno, saj so bile Rafolče prava partizanska vas. S sestro sta mnogokrat odšli zjutraj ob pol petih od doma z nahrbtniki hrane ali oblačil, ob petih popoldne pa sta že bili na Veliki planini in oddali prepotrebno hra-nio in še marsikaj. Pošto je največkrat prenašala kar v čevljih. Med vojno bi morala iti delat na Koroško, vendar ni hotela, nato pa je bila po mnogih prošnjah tega oproščena. Imela je vseskozi trdo življenje. Tudi z možem sta morala iz stare lesene hiše narediti novo. Oba sta bolehna, vendar je volja močnejša in čeprav še marsikaj manjka, bo še vse dobro. Doma bo obdelovala svoj zelenjavni vrt, spletla kakšne rokavice in nogavice, popazila na vnukinjo in čas bo še prehitro minil. »Bom vsaj malo ponaredila, nikoli nisem mogla vsega zlikati, vedno je kaj ostalo. Morda bo pa sedaj tudi to pravočasno opravljeno.« Kati želimo še mnogo zdravih let ter zadovoljstva. S sej samoupravnih organov Javna obravnava — V času javne razprave je na spremembo organizacije mehanskega vzdrževanja prispela pripomba, ki se nanaša na naziv delovnega mesta vodja energetike, katero je samoupravni organ pri odločanju tudi upošteval. — V javno obravnavo se predajata: 1. Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju 2. Predlog spremembe opisa del in nalog vzdrževalec I. v TOZD Filtri Razporeditev delavcev na letovanju Komisija za družbeni standard-dopusti je razporedila delavce na letovanje v Kranjsko goro in Veliko planino za sezono »Zima 1982«. Vse proste kapacitete na Veliki planini se zapolnjujejo s sprotnimi prijavami, razen, če bo prijav več, kot kapacitet, bo o tem odločala komi- sija. Pri razporejanju so se člani Komisije za družbeni standard po-služili tabele po Pravilniku. Prednost so imeili kandidati z več zbranimi točkami, pri čemer je bila upoštevana obveznost šolskih otrok zaradi zimskih počitnic. Zaradi velikega števila vlog ni bilo mogoče ugoditi vsem željam glede letovanja v času počitnic, zato je komisija razporedila vlagatelje s šoloobveznimi otroki in večjim številom zbranih točk v termine ob koncu tedna. V kolikor se sprostijo posamezni termini, imajo prednost kandidati, ki zaradi manjšega števila točk niso bili razporejeni. Celoten znesek je potrebno poravnati do 15. 12. 1981. (komisija za družbeni standard- dopustU Osebni dohodki V zvezi z nagrajevanjem delavcev na novo sprejeta dela in naloge, predvsem v finančno-računovod-skem sektorju in komercialnem sek- torju, je delavski svet menil, da so le-ti previsoko ocenjeni s kategorijo v razponu. V ta namen je bila imenovana komisija, katera je skupaj s strokovno službo ponovno preglC' dala predlog ocenitve v omenjenih sektorjih in upošteval pri razporeditvi 'tudi marčevsko napredovanje, ker po naših samoupravnih aktih ni možno napredovanje, če delavec ne opravlja del in nalog vsaj 6 mesecev. Po izjavi strokovne službe je tako razporejanje v kategorije v Tosami ustaljena navada. Vlogo finančne službe, da bi se tov. Pirc Breda razporedila v 16. kategorijo z utemeljitvijo, da je po stažu najdalj na delovnem mestu pomočnik vodje knjigovodstva DSSS, vendar z najnižjo kategorijo, je delavski svet zavrnil z utemeljitvijo, da bo tov. Pirc Breda imela možnost napredovanja v 16. kategorijo v mesecu marcu prihodnje leto. Vratarji, ki občasno opravljajo dela in naloge poklicnega gasilca, za ta čas prejmejo osebni dohodek poklicnih gasilcev. Pri razporeditvi tov. Debevc Marjana se upošteva določilo Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju celotnega prihodka..ki v prilogi 1II/3/1 — premestitev zaradi poseb-nih pogojev, govori o pravici do zadržitve osebnega dohodka v višini, k* jo je delavec prejemal pred premestitvijo na opravljanje nižje ocenjenih delovnih nalog. (delavski svet DSSSj Vrednost kategorij iz tabele II, Poslovnika o izračunavanju OD za 'eto 1981, se poveča za 5 % (bruto) od 1- H. 1981 dalje. (skupni delavski svet) Kadrovske zadeve Za.-adi odhoda tov. Pečnik Marice v pokoj — vodja knjigovodstva TOZD Filtri se izvedejo naslednje kadrovske spremembe: — na delovno mesto vodja knjigovodstva TOZD Filtri se spremesti tov. Hribar Tončka dosedanji pomočnik vodje knjigovodstva TOZD Saniteta; ~~ na delovno mesto pomočnik vodje knjigovodstva TOZD Saniteta se razporedi tov. Avbelj Julijana, dosedanji knjigovodja dobaviteljev; ~~ na delovno mesto knjigovodja obveznosti — saldokontov se razporedi tov. Belcijan Bernarda, dosedanji materialni knjigovodja; ' na delovno mesto materialni knjigovodja se premesti tov. Dre-šar Pavla, dosedanji strojni knjigovodja na stroju Ascotta; ~~ na delovno mesto strojni knjigovodja na stroju Ascotta se premesti tov. Ferlič Cecilija. Na lastno željo se z delovnega mesta voznik viličarja na delovno mesto transportni delavec v skladišču surovin in pomožnega materiala razporedi tov. Marjan Peterka, na delovno mesto voznik viličarja pa se razporedi tov. Cerar Franca. Na delovno mesto nabavni referent se razporedi tov. Strehar Karel, na delovno mesto referent II pa tov. Debevc Marjan, Juteršek Vida, Kavsa Anton, Ocepek Vinko. Na delovno mesto referent uvoza TOZD Saniteta se premesti za določen čas, do vrnitve tov. Kokalj Zdenke s porodniškega dopusta tov. Štrukelj Minko. Tov. Koželj Štefana se premesti £a delovno mesto strojni ključavničar, tov. Morela Staneta pa na de-fovno mesto vzdrževalec v belilnici. Premestitev velja za nedoločen čas. Na delovno mesto vodja račun-skega centra se za določen čas, do vrnitve tov. Ristič Stanke z bolniškega staleža, premesti tov. Merlin Danico. Izvede se interna informacija o Prostem delovnem mestu vodja avtomatske obdelave podatkov. Odobri se 2 dni izrednega nepla-canega dopusta tov. Medved Mariji, (delavski svet DSSS) Za nedoločen čas se premestijo tov. Križnik Ivanka iz delovnega toasta upravljalka stroja na delovno toesto pakiranje hlačk, tov. Stanojevič Liljana iz delovnega mesta rezanje elastike na delovno mesto varenje krogov, tov. Zupanc Marta iz delovnega mesta varenje krogov na delovno mesto upravljalka stroja za izdelavo hlačk, tov. Burja Milena iz delovnega mesta pakiranje povijal-nih rut na delovno mesto upravljalka stroja za izdelavo Bpp in tov. Arnuš Betka iz delovnega mesta pakiranje hlačk na delovno mesto upravljalka stroja za izdelavo posteljnih predlog. Tov. Lenček Štefko se za nedoločen čas premesti na delovno mesto pakiranje hlačk. Tov. Novak Ladislave se prerazporedi na delovno mesto popravljanje prima vložkov. Vloga tov. Kvas Martine, katera prosi za sprejem v delovno razmerje se zavrne, s tem, da bo vloga ostala v evidenci vse do ponovne izbire kadrov. Tov. Lukan Matjažu preneha delovno razmerje s 5. 10. 1981. Izredni neplačani dopust se odobri tov. Šraj Branetu, Armeni Ani in Purič Tilki. (Komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta) Kršitve delovnih obveznosti Disciplinska komisija je na svoji seji obravnavala naslednje kršitve delovnih obveznosti: Zamujanje na delo, izostanek z dela, spanje med delom, nevestno izpolnjevanje delovnih obveznosti, fizični obračun s sodelavcem, opuščanje delovnih nalog, odklonitev delovnih nalogov, alkoholizem na delu in zapustitev ukrepov za varstvo pri delu. Za navedene kršitve so bili izrečeni ukrepi: izključitev iz delovne organizacije, pogojno za eno leto — 4 kršilcem javni opomin — 2 kršilcema, opomin — 2 kršilcema, ustno opozorilo — 1 kršilcu. Dve kršitve delovne obveznosti se zaradi nejasnosti preložita na naslednjo sejo, postopek za eno pa se ustavi, ker zahteva po obravnavi kršitve po mnenju članov DK ni utemeljena. (disciplinska komisija) Norme Potrdijo se norme: — za zlaganje trioglatih rut iz ne-tkanega blaga (2400 kosov v 8 urah) — za entlanje vatirancev iz vlak-novine (2100 kosov v 8 urah) — pri križno-previjalnem stroju. Investicije Odobrijo se sredstva za nakup: — mikroračunalnika, elektronskega teleprinterja, pralnega stroja, dveh delovnih miz, sesalnika za prah, za izdelavo vitrin za pokale — za potrebe DSSS; — dveh elektromotorjev, 10 šivalnih strojev, krojilne -mize, 21 garderobnih omaric — za potrebe TOZD Filtri; — polžasta gonila — za potrebe tkalnice ovojev — elektromotorja, stiskalnice, zvočno izolacijske kabine in izdelavo defibratorja celuloze — za potrebe mikalnice — 3 kontejnerje za skladiščenje vodikovega peroksida — za potrebe belil niče; — avtomatskih statev — za potrebe tkalnice širokih tkanin. Odobri se uporaba sredstev za priključek za kanalizacijo. Zaradi nejasnosti pri nakupu tovornega avtomobila se odobritev nakupa prenese nanaslednjo sejo SDS. Obravnava periodičnega obračuna Na podlagi sklepov zborov delovnih ljudi in sklepa delavskega sveta TO Filtri, se sprejme sklep o ugotovitvi periodičnega obračuna za ob-obdobje januar — september 1981 SSP — ZS, z naslednjo vsebino: — bilanca stanja na dan 30. septembra 1981 — posebni podatki k bilanci uspeha za obdobje januar — september 1981 — finančno poročilo o sredstvih SSP — ZS in predpisane dodatne priloge. Potrdi se poročilo o poslovanju obrata družbene prehrane. (delavski svet TOZD Filtri, delavski svet DSSS, delavski svet TOZD Saniteta) Ostali sklepi Delavke, ki se izpopolnjujejo na 80-urnem tečaju iz prve pomoči v svojem prostem času, imajo pravico, da koristijo ure v razmerju 1 : 1. (delavski svet TOZD Filtri, delavski svet DSSS, komisija za delovna razmerja) Kupijo se devize v vrednosti 4.000.000,00 din z vezavo 13 mesecev, s 4 % obresti in po dnevnem tečaju nakupa. (delavski svet TOZD Filtri, delavski svet TOZD Saniteta) Strokovne službe v FRS naj ugotovijo, kje in zakaj so nastale prekoračitve planiranih sredstev za avtorske honorarje in CPR in ukrepajo v smeri zmanjšanja oz. nadaljnje ukinitve teh stroškov. Zaradi manjšega prihodka (prihranjenih sredstev) od TOZD kot je planirano se pri stimulativnem nagrajevanju upošteva tudi ta kriterij, ki naj se vnese ob dopolnitvi Poslovnika v naslednjem letu. (delavski svet DSSS) Komercialni sektor do naslednje seje pripravi poročilo o uspehih reklamacij za materiale in surovine, ki so bili vrnjeni v skladišče iz proiz- vodnje in malomaren odnos voznikov viličarjev do nakladanja in razkladanja, saj se pri tem opravilu poškoduje velik odstotek materiala, (poslovni odbor TOZD Saniteta) Na oglasne deske se obesi stabilizacijski program, skupno s poročili o izvajanju stabilizacijskega programa za prvo polletje letošnjega leta in za obdobje od I. do IX. meseca 1981. leta. Izdela se nov, dopolnjen stabilizacijski program za leto 1982. Vse naloge iz stabilizacijskega programa, ki še niso realizirane, naj se čim preje izvedejo. (skupni delavski svet) Potrdijo se interni standardi, kot sledi: IS 22 jasmin blazinice IS 23 hlačne plenice IS 24 polnilni vložki IS 25 virbel vata IS 26 elastični ovoji z gumi nitmi IS 27 kaširani orgatin IS 28 posteljne predloge IS 29 alu-plast komprese (gospodarski odbor) Ob ptefrcucLii iz 1981 a 1982 Leto Običaj, da se ob prehodu iz starega v novo leto izdela ocena poslovanja v preteklem obdobju in prikaže osnovne značilnosti prihajajočega leta, je tradicionalen in tej inventuri ter pogledu v prihodnost je namenjen tudi ta sestavek. Poslovanje v letu 1981 Pri ocenjevanju poslovanja v letu 1981 maramo uvodoma omeniti, da so bila vsa dogajanja močno povezana in soodvisna od naporov, ki vodijo k stabilizaciji gospodarstva. Gledano s strani TOSAME so bile posledice teh gibanj predvsem v naslednjem: močno angažiranje v povečanje izvoza in s tem povezano v lastno usvarjanje potrebnih deviznih sredstev, občutno pomanjkanje domačih repromaterialov in surovin, ker so se tudi drugi proizvajalci močno usmerili v izvoz, zaradi pomanjkanja repromateriala iz uvoza in domačega tržišča občutni zastoji v proizvodnji, ki so povzročali nedoseganje plana proizvodnje v TOZD Saniteta, velike spremembe na področju prodaje cigaretnih filtrov, ki so tudi imele negativen učinek na poslovni uspeh TOZD-a Filtri, prepoved uvoza opreme in zato določeno stagnacijo v razvoju delovne organizacije, neusklajena rast cen repromaterialov in surovin napram cenam naših izdelkov, ki se odraža v hitrejši rasti porabljenih sredstev napram rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, občutno zmanjšana preskrba domačega tržišča z izdelki TOSAME ipd. Ocenjujemo, da bomo v letu 1981 dosegli na nivoju DO naslednje poslovne rezultate: Bruto realizacija 1.408.981.000 din, kar pomeni 99 % doseganje plana oziroma 27 % povečanje napram letu 1980. Porabljena sredstva 820.692.000 din oziroma 29,7 % povečanje napram letu 1980. Dohodek 335.787.000 din oziroma 3,8 % povečanje glede na plan za leto 1981 oziroma 21,3 % povečanje napram letu 1980. Ze uvodoma je poudarjeno, da smo občutno izboljšanje dosegli na področju zunanjetrgovinske menjave. Ocenjujemo, da bo znašal skupni izvoz v letu 1981 — 8.123.693 USA $, kar pomeni 42 °/o povečanje napram letu 1980 in 82 % doseganje letnega plana. Iz podatkov je razvidno, da tu beležimo odstopanje od plana, kar je posledica v pomanjkanju naročil za izvoz filtrov. To dokazuje ugotovitev, da bo TOZD SANITETA dosegla letni plan izvoza s 101 %, TOZD Filtri pa z 74 °/o. Uvoz bo v letu 1981 znašal 4.663.736 $, kar je 25 % manj kot v letu 1980 in 29 % manj kot je bilo predvideno s planom za letošnje leto. Glavni direktor — E. Peternel Razumljivo je, da je na podlagi gornjih dosežkov tudi pokrivanje uvoza z izvozom bistveno drugačno v letu 1981, kot je bilo v letu 1980. V letu 1980 je bilo za 1 J uvoza realizirano 0,92$ izvoza, medtem ko bo v letu 1981 za 1 $ uvoza izvoženo kar za 1,74 $. Torej bomo ustvarili devizni presežek v višini 3.459.957 $. Razmeroma neugodno so kazalci doseganja plana proizvodnje za letošnje leto. Konkretni podatki nam kažejo, da smo v obdobju januar — november dosegli plan proizvodnje z 92 °/o (TOZD Saniteta 91 % in TOZD Filtri 95 %). Navedeni rezultati so bili doseženi ob praktično nespremenjenem številu zaposlenih. Ob koncu leta 1981 nas bo v TOSAMI 1.026 delavcev ali 6 več kot ob koncu 1980. leta oziroma 22 manj kot je bilo predvideno z letnim planom za letošnje leto. V TOZD Saniteta je zaposlenih 666 delavcev ali 5 manj kot v letu 1980, v TOZD Filtri 90 ali 4 več kot v letu 1980 in v DSSS 270 ali 1 več kot v letu 1980. Ob ocenjevanju poslovanja v letu 1981 je nujno obravnavati še nekatera področja našega poslovanja. Zaostreni pogoji poslovanja, predvsem pa stalne in občutne omejitve pri uvozu surovin in repromateriala so zahtevale nujno angažiranje na področju zamenjave uvoženih surovin z domačimi. Doseženi so bili nekateri dobri rezultati — seveda pa z doseženim še ne moremo biti zadovoljni. TOSAMA je še vedno močno in preveč odvisna od uvoza. Ta nujen uvoz pa zahteva ogromna devizna sredstva, ki jih moramo ustvariti z lastnim izvozom. Izvoz pa tudi dohodkovno ni zanimiv, saj so dosežene izvozne prodajne cene nižje od domačih prodajnih cen — zato nam izvoz zmanjšuje dohodek. Poleg tega pa nam uvozni problemi povzročajo občutne zastoje v proizvodnji (v letošnjem letu predvsem pri proizvodnji M61my plenic, mikropora, sadrone ipd.). Upoštevati maramo tudi dejstvo, da je v izvozu prodajati precej težko, ker je tudi v drugih državah prisotna določena gospodarska kriza, konkurenca pa je predvsem na za-padnih tržiščih izredno močna. Drugo pomembno področje, ki ga bomo morali posebno pozorno spremljati, je razvoj tehnologije. Izredne omejitve pri uvozu opreme nam praktično onemogočajo, realizacijo naših programov. Zato bo nujno intenzivneje koristiti domača znanja in zmogljivosti ter izkušnje dn se pospešeno lotiti izdelave opreme doma — to pa pomeni v TOSAMI ali pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih. To smo vsekakor sposobni — saj nam doseženi rezultati to dokazujejo (mlin za mletje odpadkov), vendar bo pri tem treba več intenzivnosti in tudi smelosti ter samozaupanja. Problematika pri proizvodnji cigaretnih filtrov je zelo obsežna. Za domače tržišče fdlltrov že v letu 1981 nismo proizvajali, razen v primerih, ko so nam kupci dobavili potrebne repromateriale v našem TOZD-u pa so izvršili le uslugo predelave. Konkurenca na tujih tržiščih pa je izredno močna in tako le težko pride-m° do takih naročil, ki bi zaposlila naše proizvodne zmogljivosti. Zaradi konkurence pa so tudi cene tega '^delke zelo nizke, in dohodkovno skoraj nezanimive. Ob upoštevanju, da je praktično skoraj ves reproma-terial za ta izdelek uvožen, in ob ostalih že navedenih ugotovitvah je razumljivo vprašanje, od kdaj bo ta TOZD lahko še uspešno kljuboval vsem tem vplivom. Nujno je iskati drugi proizvodni program za ta TOZD — že pričete akcije pa ta Problem rešujejo le delno. Zato je naša skupna naloga za Prihodnje leto predvsem v iskanju ustreznega proizvodnega programa, ki bo tej temeljni organizaciji zagotavljal normalne proizvodne in življenjske pogoje. Ogromno je že področij, na katerih smo se morali prizadevati, da smo več ali manj uspešno reševali sproti nastajajoče probleme. Ce dajemo grobo oceno našega iqo potem bi ugotovili, da smo leta 1981 kljub velikim težavam še kar solidno zaključili in da so poslovni rezultati posebno na področju zunanjetrgovinske menjave razmeroma uobri. Seveda pa nam mora biti tu-d| jasno, da vsega le nismo izkoristili in da imamo še dosti notranjih rezerv, ki jih bo treba v prihodnjem etu ustrezno vključiti v naše delov-ne programe in jih tudi realizirati. Predvidevanja za leto 1982 Vsa dosedanja dogajanja in vsi Pomembni gospodarski-planski dokumenta za leto 1982, ki so v fazi izdelave in sprejemanja kažejo, da uo tudi 1982. leto močno stabiliizacij-ko usmerjeno in da bodo pogoji po-'^anja še težji kot so bili v letu Ta dejstva smo morali upoštevati Pri izdelavi naših planskih dokumentov za naslednje leto. Predlog Gospodarskega načrta, ki ]e v javni razpravi, nam daje pred-sem naslednje planske usmeritve ln zadolžitve: ~~ fizični obseg proizvodnje naj bi ostal na nivoju leta 1981 in bo znašal vrednostno 1,43 miljarde din " izvoz bo znašal 9.542.900$ kar Pomeni 17 °/o povečanje na dose-zmi izvoz v letu 1981 (Saniteta o 0/o povečanje, Filtri 24%). Vendar pa moramo upoštevati, izvoz filtrov (razen 1 miljarde za určijo) še ni zagotovljen in zato oboja možnost spremembe plana. — uvoz bo znašal 7.102.700 $, kar po- meni 52 % povečanje na leto 1981 (Saniteta 26 % povečanje, Filtri 71 %). Tudi ti podatki so odvisni od uspešnosti izvoza cigaretnih filtrov — pokrivanje uvoza z izvozom bo 1 : 1,34 in bo bistveno slabše od leta 1981 — število zaposlenih se v letu 1982 ne bo spremenilo. Navedene planske predpostavke bazirajo predvsem na naslednjem: — TOZD SANITETA, ki ima proizvodni program posebnega družbenega pomena, mora predvsem redno oskrbovati domače tržišče. Ce hočemo to doseči, potem moramo prodati v izvoz razmeroma manjši delež proizvodnje. Vendar pa bo to možno le, če bomo za to proizvodnjo dobili ustrezna intervencijska devizna sredstva. — TOZD FILTRI mora za vse svoje proizvodne zmogljivosti dobiva naročila v izvozu, ker se kriteriji poslovanja ne bodo spremenili in tudi v letu 1982 ne bo možno proizvajati za domače tržišče. Sicer pa bo pri poslovanju trga TOZD-a treba realizirati naloge, ki so navedene v predhodnem odstavku. — Tudi v letu 1982 predvidevamo velike probleme pri preskrbi surovin in repromateriala in zato tudi ne predvidevamo, da bomo uspeli povečati proizvodnjo. Zato tudi ne računamo na povečanje števila za- poslenih. — Na področju razvoja in investicijske dejavnosti se bomo v letu 1982 predvsem usmerili na uvajanje dopolnilne proizvodnje v TOZD Filtri, na zamenjavo uvoženih surovin z domačimi in na razvoju tehnologije. Iz uvoza pa predvidevamo, da bomo končno le uspeli nabaviti stroj za proizvodnjo sadrone. To so le osnovne predpostavke za poslovanje v letu 1982. Preobširen bi bil ta članek, pa tudi preveč je še neznank, da bi lahko predvidevanja za naslednje leto predstavili v podrobnosti. Vsekakor pa drži ugotovitev, da nas čaka zelo težavno in naporno leto, ki bo zahtevalo še večje angažiranje in še več prizadevnosti nas vseh ne glede na to, kje smo in kakšna dela opravljamo. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je stabilizacija dolgotrajen proces, ki bo zahteval mnogo večje napore in tudi marsikatera odrekanja. Ce se tega zavedamo, potem bomo leto, v katerega vstopamo, lažje in tudi uspešno zaključili. Izkoriščam to priliko, da vam ob prehodu iz starega v novo leto zaželim čimveč delovnih uspehov in dobrega počutja v TOSAMI, seveda pa tudi sicer čimveč zdravja in zadovoljstva ter osebne sreče. glavni direktor Edvard Peternel ************************************************** I Vsem delavcem 1 | in upokojencem Tosame 1 želimo uspešno Novo leto * 1 Družbenopolitične organizacije * in samoupravni organi | Tosame 1 * * * * ************************************************** Zgodilo se je v decembru 4. decembra 1941 je pri železniški postaji Preserje blizu Ljubljane Samotorska partizanska četa minirala železniški most preko Ljubljanice. Napad je bil povod, da so italijanske oblasti obsodile na smrt 28, na dosmrtno robijo pa 12 Slovencev, ki sploh niso sodelovali v akciji. 6. decembra 1936 so bile v Sloveniji volitve v 76 občinah. V Trbovljah in Koroški Beli sta zmagali lista delovnega ljudstva. Na Koroški Beli so izvolili za župana komunista Venela Perka. 7. decembra 1946 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. S tem zakonom je bil formalno zasežen Inozemski kapital v jugoslovanskem gospodarstvu. 8. decembra 1943 je ameriški list Christian Science monitor objavil vest o II. zasedanju AVNOJ, hkrati z obširnim pregle- dom bojev enot NOV v preteklem letu. Ta in podobne vesti o vojaških in političnih uspehih narodnoosvobodilnega gibanja narodov Jugoslavije so presenetile zaveznike, narodom Jugoslavije pa prinesle ugled in spoštovanje. Na podlagi teh in nadaljnih uspehov je rasla mednarodna veljava narodnoosvobodilnega gibanja in njihovega vodstva. 12. decembra 1921 so fašisti požgali Narodni dom v Barkovljah v Trstu. 13. decembra 1942 je generalni sekretar KPJ Josip Broz-Tito poslal komintemi telegram, s katerim ostro obsoja pisanje New York Timesa o borbah Draže Mihailoviča z okupatorji. Tito vnovič naproša kominterno, naj pride v Jugoslavijo komisija vseh zaveznikov, da se prepriča o izdaji Draže Mihajloviča in spozna dejansko stanje. Od novega predsednika iz Kamnika smo prejeli popoln program izletov našega društva: enodnevni na Primorsko, tri dnevni na Kornate, imeli smo dobro možnost izbire, kako pa je bilo na zadnjem, si lahko preberete. Šušljalo se je o taksah, a Integralov avtobus je bil poln. V soboto, 26. 9. 1981 zjutraj smo se odpravili na dolgo pot po zahodni Avstriji čez Italijo in Avstrijo do Liechtensteina, ob Bodenskem jezeru v Miinchen in čez Avstrijo nazaj. Mejo smo prestopili na Korenskem sedlu in nadaljevali pot po Ziljski dolini, mimo Bmdce, ki jo poznamo po Elanovi tovarni smuči. Vsi ti kraji so lepo urejeni, čisti. Ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom in seveda s kmečkim in sploh s turizmom, ki tukaj pomeni dobršen del zaslužka. Beljak je središče ziljske doline, tu smo zamenjali denar, izpustili nismo tudi jutranje kavice. Ob reki Dravi in lepo urejenih krajih smo prešli je bil kratek postanek za ogled sta-iz Koroške na Tirolsko. V Lienzu smo si ogledali del starega mestnega jedra, manjše, prijetno mesto, zelo lepo urejeno in čisto. Dobro so poskrbeli za obnovo starih stavb in uredili polno malih lokal-čkov in trgovin v njih. Pot nas je vodila naprej ob Dravi in ob urejenih kmečkih hišah prepolnih rdečih rož na balkonih. Prestopili smo avstrijsko mejo in nadaljevali po južni tirolski do Brennerja. Pokrajina je znana po prostranih, urejenih smučiščih in obiskovalec hitro dobi občutek, da je vsaka vas smučarsko središče brez konca, vse pol- 19. decembra 1920 je bil v Delavskem domu v Ljubljani ustanovni sestanek ženske komunistične organizacije v Sloveniji. Vodila ga je Tončka Čeč. 20. decembra 1937 je začela obratovati v Stražišču pri Kranju tekstilna zadruga, ki so jo ustanovili po tekstilni stavki leta 1936 odpuščeni delavci komunisti. 22. decembra 1941 so v kamnolomu Tomišelj pri Ljubljani ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja in 5 borcev Krimskega bataljona. 25. decembra 1936 so fašisti prisilili pevce ilegalnega slovenskega pevskega društva iz Gorice, da so pili strojno olje, ker so peli pri polnočnici v Podgori slovenske pesmi. Pevovodja in komponist Alojz Bratuž je 16. februarja 1937 umri zaradi zastrupitve. S. Rode no hotelov, gostiln, vlečnic — vsi živijo za turizem. Čeprav je tu Italija, prevladuje večina, nemščina je tudi uradni jezik, vsi napisi pa so dvojezični. Tu se začnejo slikoviti Dolomiti, bogati z lesom in posejani z mnogimi smučišči, tu je doma pravi zimski turizem in tak je tudi znani Brunico. Cesta in železnica se vijeta po dolini, po slikoviti pokrajini ob vznožju Dolomitov na levi in Zillertalsikih Alp na desni. Začeli smo se vse bolj vzpenjati in priSjj na Brennersko avto cesto, ki vodi čez prelaz. Zgrajena je bila predvsem zaradi turističnih tokov in ima polno viaduktov, mostov in velik vzpon, z nje pa je lep razgled. Zime so ostre in dolge, zato je polno obrambnih zidov proti plazovom-Cesta je zelo obremenjena, prav takrat so jo del obnavljali. Čez mejni prehod Brenner smo prišli na avstrijsko stran, kjer se mi je cesta zdela kot ogromen viadukt visoko v hribih, vasice spodaj pa so bile videti kot stanovanja pritlikvacev, večina mogočnih vrhov v bližini pa je večno zasneženih. Kmalu čez Europa Brucke — evropski most, eden največjih na svetu, smo zagledali ogromen betonski stolp, olimpijska skakalnica, ki je napovedala Innsbruck. Iz avto ceste smo se spustili po serpentinah in gledali mesto spodaj. Innsbruck poznamo po zimskih olimpijskih igrah in po turizmu. Ta pokrajina ima idealno lego za gojenje zimskih športov, saj snega ne zmanjka hitro, mesto leži v kotlini in je s treh strani obdano z gorami. Ogledali smo si stari del mesta: južna mestna vrata, vojvodsko palačo in Leopoldov vodnjak ob cesti, zapomnili smo si »zlato streho«, pozlatena streha nad balkonom znamenite stavbe, s katere je gospoda spremljala procesije in shode na trgu. Poleg je tudi mestni stolp z uro, nekaj naprej pa bogata cerkev v kateri so iz kovine upo-dobbljeni vsi slavni vladarji mesta in njihove žene, na sredi cerkve pu je znamenita Maksimiljanova grobnica. Mimo ogromne sejemske dvorane smo odšli iz mesta in po avto cesti ob reki Inn, mimo Landecka do prelaza Arlberg. Cesta se je začela vseb olj vzpenjati, vse manj zelenja, no, pa tudi videti ga je tudi bilo malo, saj se je že mračilo. Nismo šli skozi dolgi tunel pod Ari" bergom, ampak po serpentinah prvotne ceste. Novi tunel je povsem razbremenil to cesto, tako, da je vožnja hitrejša, udobnejša, varnejša, saj je tudi tukaj veliko tovornjakov-Grajen je sodobno, s klimatskimi napravami, s kamerami in semaforji ki nadzirajo promet, prehod je treba plačati. Kljub počasni vožnji P° serpentinah, pas mo imeli priložnost videti. St. Anton, priznano smučarsko središče, mesto-hotel, vsaka hiša je gostilna ali hotel z vsem' ugodnostmi in številnimi žičnicami, vse to predvsem za petičnejše goste. Od St. Antona dalje je ta svet pust, nenaseljen, le strma cesta. Kakor smo se strmo vzpenjali, tako smo se tudi spuščali in prav lepo je bilo Izlet v Munchen ^10S°6ne masive zadaj, oblite ...^dnjimi prameni svetlobe, ki so . dopolnjevali redki avtomobilski žarometi za nami. Zapustili smo Arlberg m že smo bili spet na meji. Pnišli smo v Liechtenstein. To je žepna državica, kneževina, ki ima Življenje teče decembra je 50 let dopolnila asa predsednica konference sindi-ata Ivanka Ogorevc. O njenem de-, ln življenju smo pisali že v eni l 'preišnjih številk Tosame, zato ji D ^j priliki zaželimo samo vse naj- ii K^ija za informiranje in po-sirlSn0 ProPagando pri občinskem indikainern svetu, je dne 5. lil. 1981 ganizirala posvet urednikov glasil ... r.U2enega dela, kar je postala že aina oblika imenjave izkušenj in urednikov. Na tem posvetu 0 dogovorili, da bomo v svojih povdarili pomen III. konfe-svp£6 ^ '-10 v februarju, po- : ecena pa je socialni varnosti. Ker posvetu prisostvoval tov. Brojan v- ,dok centra, se je Komisija za-ro + a organizirati skupaj z Indok bj11 K0m ttskovno konferenco, ki naj taja pred vsako sejo občinske , Ppstfine. Prisostvovali bi ji ured-Ki glasil in predstavniki sredstev rjjT.oSa obveščanja (Delo, Dnevnik, f Glas Ljubljane). Na tiskovni onterenci naj bi se obravnavali JVeč dve pomembnejši točki dnev- Osnutek statuta Int dosedanji statut je bil sprejet lot 1®72, uporabljati pa se je začel sok;1973' V letih 1974> 1976 in 1978 tale sprejete spremembe statuta. list-' em pa se Je spremenil repub-in zvezni zakon, dokončno so u e izpeljane določbe ustave in Za-n^a o združenem delu, zato je nuj-> da se statut čimprej dopolni in Premeni. Glede na poglavja statuta spremembe sledeče: temeljne določbe bi Ytem poglavju ni bistvenih vse-dedi h Posegov, jasneje je le opre-vlofb nastanek skupnosti, njena in člani, pri čemer gre za nlše popravke v besedilu. Bistve- največ skupnega s sosednjo Švico (denar, pošto, carino, železnico...), Ftirstentum Liechtenstein meri le 157 km2, ima ca. 20.000 prebivalcev -Nemci, tudi uradni jezik je nemščina, kot zanimivost pa še to, da ima kneževina le 30 policajev in le enega vojaka. boljše za praznik in da bi bila še dolgo tako aktivna med nami. Na Silvestrovo bo svoj jubilej slavila Kovič Ivanka, naša delavka iz mikalnice. Na žalost je nismo mogli povabiti na razgovor, ker je zaradi hude bolezni že dalj časa odsotna. Tudi njej izrekamo iskrene čestitke. nega reda zasedanja. Tov. Brojan nas je tudi seznanil s pripravami na izdajo Zakona o informiranju, katerega osnutek je še zelo neobdelan in praktično neuporaben za javno obravnavo. Seznanjeni smo bili tudi s stališči o boljši urejenosti obveščanja, kar je rezultat vsakoletnih seminarjev za organizatorje obveščanja v združenem delu. Povdarek je na vlogi sindikalne organizacije in sicer v tem smislu, naj bi v bodoče izdajatelj glasila bila sindikalna organizacija v OZD. Ob koncu je tov. Brojan predlagal, da bi se vsi uredniki udeležili delegatske šole pri klubu samo-upravljalcev Domžale, saj je nujno, da urednik glasila ve o delegatskem sistemu vsaj toliko, kot drugi. L. M. SPIZ na novost je odprava možnosti u-vedbe prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ker ta določba v času veljave ni zaživela. Nova je tudi določba, ki poudarja pomen planiranja v skupnosti. B. DOLOČBE O DOLGOROČNIH IN NEKATERIH DRUGIH PRAVICAH 1. Valorizacija pokojnin in drugih denarnih dajatev Pokojnine naj se obvezno usklajujejo z gibanjem nominalnih OD vseh zaposlenih delavcev vrepubliki. Povečanje OD se mora ugotavljati na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko. Enako naj bi se usklajevale tudi vse druge denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z. Novi pogoji in cenzusi za pridobitev pravice do varstvenega dodatka Z namenom zavarovanja gmotnega položaja upokojencev z najnižjimi pokojninskimi prejemki se je mejni znesek najnižjdh pokojninskih prejemkov izenačil z najmanjšim OD. Ta Ukrep je zvišal varstveni dodatek in pripomogel k povečanju števila novih uživalcev dodatka. Varstveni dodatek je skoraj edini socialni korektiv, zato se je skupnost odločila spremeniti kriterije za pridobitev le-tega. Spremembe zadevajo krog oseb, katerih dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa in način u-poštevanja dohodkov. 3. Opredelitev določb o rekreaciji upokojencev s prenosom odločanja o razporeditvi sredstev za rekreacijo širšega pomena v enote skupnosti v občini Dosedanji statut je določal enkratni letni znesek za rekreacijo ter upravičence do njega. Osnutek pa-rekreacijsko dejavnost podrobneje razčlenjuje: — individualna rekreacija z enkratnim letnim zneskom upravičencem — rekreativna dejavnost upokojencev — rekreativna dejavnost upokojencev v društvih — rekreativna dejavnost upokojencev pri Zvezi društev upokojencev in Zvezi organizacij invalidov Slovenije — gradnja domov in počitniško-re-kreativnih objektov skupnega pomena za vse upokojence v republiki. 4. Prilagoditev časa uživanja družinske pokojnine novemu zakonu o vojaški obveznosti Zakon o vojaški obveznosti prekinja šolanje na srednji šoli in se zato čas, ko otrok konča šolanje, objektivno podaljšuje. Zato osnutek predlaga, da se lahko pravica do družinske pokojnine nadaljuje ali pridobi tudi še po 26. letu starosti, če je otrok, ki se redno šola, pre-kinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, vendar največ za toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje. 5. Vštevnost izplačanih OD v pokojninsko osnovo Po dosedanjem statutu so vprašljive določbe, s katerimi so opredeljeni denarni prejemki, ki se ne vštevajo v 'pokojninsko osnovo. Po osnutku bi skupnost v pokojninsko S posveta urednikov glasil združenega dela osnovo ne štela takih denarnih prejemkov in dohodkov, s katerimi se mimo osnov in meril delitve po delu priznavajo posebna povečanja OD ali pa se taka povečanja priznavajo delavcu zaradi upokojitve. 6. Določanje najnižjega in najvišjega zneska pokojninske osnove Določanje najnižjega in najvišjega zneska pokojninske osnove pomeni uresničevanje usmeritve, da je treba v skupnosti vsako leto določati korektive pokojninske osnove. Znesek bi se določal na podlagi mnenja družbeno-političnih dejavni-kovv republiki, ker točnih statističnih podatkov ni. Novost je tudi v tem, da bi zavarovanec, katerega pokojnina je bila odmerjena od zneska najvišje pokojninske osnove v določenem letu, imel pravico do ponovne odmere in sicer v letu, ki sledi letu uveljavitve pravice do pokojnine. 7. Zaposlovanje upokojencev V tem poglavju osnutek predvideva uskladitev z Zakonom o delovnih razmerjih, po katerem nihče ne more imeti dvojnega statusa — t.j. statusa delavca in upokojenca. 8. Odprava razlikovanja med ožjimi in širšimi družinskimi člani Odpravi naj se dosedanje razlikovanje med širšimi in ožjimi družinskimi člani tako, da bi vsi družinski člani enakopravno konkurirali za družinsko pokojnino pod enakimi pogoji. 9. Podaljšano zavarovanje Po osnutku statuta naj bi se izenačil čas podaljšanega zavarovanja z zavarovalno dobo. C) REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE DELOVNIH INVALIDOV 1. Določanje drugega ustreznega dela Po zakonu morajo OZD same zagotoviti in poiskati delovnemu invalidu dela in naloge, na katere je glede na delovno zmožnost in druge lastnosti lahko razporejen. Zlato bi bilo v sklep u skupnosti odslej navedeno samo to, kakšna dela lahko opravlja ali jih ne more opravljati delovni invalid. 2. Povečanje starostne meje pri rehabilitaciji Poveča naj se starostna meja za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije in sicer za moške na 50 let in ženske na 45 let. Po določeni starosti pa naj bi se delovni invalid sam odločal, ali bo odšel na poklicno rehabilitacijo ali ne, česar v dosedanjem statutu ni bilo. Prav tako osnutek statuta ne predvideva več opredelitve, da mora delovni invalid, ki ima pravico do poklicne rehabilitacije, le-to tudi uspešno opraviti. 3. Opredelitev namena poklicne rehabilitacije Poklicna rehabilitacija mora v največji možni meri usposobiti delovnega invalida za delo. Rehabilitacija naj se praviloma opravlja na ustreznem delovnem mestu, kar pomeni usposabljanje v normalnem delovnem okolju. 4. Individualizacija sistema odmere nadomestil Do zdaj je delovni invalid prejemal oskrbnino od dne, ko je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, med rehabilitacijo in po njej za čas privajanja na delo. Osnutek predvideva oskrbnino le med rehabilitacijo in po njej. Do pridobitve pravice do rehabilitacije pa naj delavec prejema osebni dohodek ali nadomestilo iz naslova zdravstvenega varstva. Osnova za oskrbnino je za delovnega invalida, ki ni dobil OD v preteklem niti v tekočem letu — povprečni mesečni OD iz zadnjega leta dela, valoriziran na raven OD iz leta pred nastankom invalidnosti. Višina oskrbnine med poklicno rehabilitacijo naj bi bila 100 % od osnove (do zdaj 90 %), v času od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije do začetka rehabilitacije in v času privajanja na delo pa 90 % od osnov. Sprememba je tudi pri prejemanju nadomestila za manjši OD na drugem delovnem mestu, ki se je do sedaj odmerjalo glede na OD delavcev skupine, v kateri je delovni invalid delal prej in OD skupine, v kateri je delovni invalid po rehabilitaciji. V bodoče bi se nadomestilo odmerjalo glede na razliko med povprečnim OD, ki bi ga delovni invalid dobil za tekoče in minulo delo na svojem delu in povprečnim OD, ki ga za svoje delo dobiva na ustreznem delovnem mestu. 5. Nov način sklepanja pogodb Osnutek predvideva tri vrste sklepanja pogodb: — za izvajanje poklicne rehabilitacije sklepa pogodbo skupnost z OZD, strokovnimi organizacijami za zaposlovanje invalidov, organi DPS ter skupnosti za zaposlovanje — pogodba skupnosti z OZD in delodajalci o načinu poklicne rehabilitacije in zaposlitve, rokah za nastop rehabilitacije, trajanje le-te in o natančnejših pogojih za delo — pogodba delovnega invalida z OZD oz. delodajalcem D) SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Dopolnijo se določbe o izvršilnih organih skupščine z namenom zagotovitve kolektivnega dela in odgovornosti. Predlaganih je 8 stalnih organov skupščine za sledeča področja : — analize in finance — varstvo delovnih invalidov, rehabilitacijo in zaposlovanja — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — za vprašanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem — za varstvo pravic — za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov — za organizacijo skupnosti — za gradnjo domov in stanovanj Predsedniki organov skupnosti bi svoje delo opravljali nepoklicno, razen predsedniki izvršilnega odbora. Dosedanji odbori zborov delegatov niso več predvideni. ZAHVALE OOS Saniteta II se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno P0-moč v času moje bolezni. Kovič Ivanka OOS Saniteta II se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno P0" moč v času moje bolezni. Merikužič Milena Sindikalni organizaciji Tosame se iskreno zahvaljujem za obisk na domu in denarno pomoč v času moje odsotnosti. Poznič Francka Sindikalni organizaciji se najlepše zahvaljujem za obisk na domu in denarno pomoč v času moje bolezni. Rožič Ančka Tovarišu Janezu Leskovcu se islereno zahvaljujem za vrnjeni denar, ki sem ga izgubila. Rožič Milena Delavkam oddelka mikalnice se iskreno zahvaljujem za prejeto darilo. Iglič Pavla Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Podbevšek se vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeh konfekcij iskreno zahvaljujem zn spremstvo do njenega poslednjega doma, darovano cvetje, izreke sožalja im denarno pomoč. Enaka zahvala tudi osnovni organizaciji sindikata za dana finančna sredstva. mi Urn Zmrzlikar Ob upokojitvi se želim zahvaliti vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikainice, otroške konfek-cije-hlačk, ekspedita, posebej pa še niojim najožjiim sodelavkam za lepo darilo, ki mi je zelo drag spomin. Istočasno se zahvaljujem kolektivu Tosame oz. vodstvu za lepe besede in knjižno darilo. Vsem še enkrat hvala, obenem Pa želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov. Miš Kristina Osnovni organizaciji sindikata TOZD Saniteta II se iskreno zahvaljujem za pozornost obiska in denarno pomoč v času moje bolezni. Prelovšek Ivanka Ob boleči izgubi mojega očeta Franca Goloba se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz konfekciji, najtopleje pa se zahvaljujem za darovano cvetje, denar in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji za prejeti denar. Kamenšek Marjeta Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so mi °b nenadni smrti moje drage mame Izrekli sožalje zbrali finančna sred-stva, ter jo spremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujem se tudi oktetu TO-SAMA za ganljive žalostinke kakor tudi sindikatu za podarjeni denar. Peter Pivec Sindikalni organizaciji se prisrčno zahvaljujem za večkratne obiske v času moje bolezni ter za prejeta 1‘nančna sredstva. Ivanka Klopčič Lepo se zahvaljujem sindikatu /-a Pozornost ter za finančno pomoč °b priliki moje dolgotrajne bolezni. -I Francka Pivk Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 12. do 11. 1. 1982 TOZD SANITETA Mikalnica 24. 12. Bedenik Štefka, 18. 12. Cerar Ivanka, 8. 1. Dčeman Pavla, 2. 1. Grilj Tončka, 3. 1. Gaberšek Mina-ela, 31. 12. Jemec Dragica, 31. 12. Kovič Ivanka, 20. 12. Strekar Zvonka, 10. 1. Lavrič Vera, 21. 12. Novak Lada, 31. 12. Prelovšek And, 21. 12. Pele Ivanka, 25. 12. Štrukelj Stane, 26. 12. Urankar Ivanka, 13. 12. Urankar Štefka, 19. 12. Marčun Metoda; Otroška konfekcija 18. 12. Cvetkovič Stanka, 13. 12. Homar Marija, 18. 12. Lenček Štefka, 28. 12. Lenček Štefka, 5. 1. Rokavec Valentina, 9. 1. Urbanija Veri, 14. 12. Sebalj Marija; Sanitetna konfekcija 29. 12. Armeni Ana, 16. 12. Bolhar Majda, 19. 12. Bervar Ani, 3. 1. Berk Tatjana, 2. 1. Birk Francka, 10. 1. Grkman Vida, 2. 1. Gaberšek Julijana, 11. 1. Hribar Martina, 16. 12. Kaplja Zofka, 2. 1. Kropivšek Marjeta, 1. 1. Kralj Tinca, 22. 12. Korošec Tatjana, 13. 12. Lukman Marija, 29. 12. Maček Marjana, 27. 12. Prelesnik Julči, 10. 1. Rokave Vera, 9. 1. Ustar Magda, 16. 12. Žužek Tilka; Tkalnica ovojev 26. 12. Cerar Ivan, 12. 12. Cerar Bernarda, 1. 1. Govekar Verona, 17. 12. Horvat Vika, 11. 1. Kovič Janez, 25. 12. Križman Štefka, 17. 12. Ogorevc Ivanka, 15. 12. Štrukelj Silva, 20. 12. Vidergar Angrej; Pripravljalnica 18. 12. Brodar Nežka, 7. 1. Lipovšek Miro, 4. 1. Trdin Joži; Tkalnica širokih tkanin 22. 12. Kerč Janez, 24. 12. Krašovec Stanko, 4. 1. Lenček Pavla, 17. 12. Povirk Francka, 19. 12. Pevec Ivanka, 1. 1. Pojbič Marija, 23. 12. Te-kavc Toonika, 20. 12. Teran Anton, 12. 12. Vesel Albin; Belilnica 31. 12. Prenar Silvo; Vlaknovinski oddelek 28. 12. Bevc Peter; TOZD FILTRI 22. 12. Ficko Anton, 12. 12. Kerč Štefka, 20. 12. Klopčič Ivanka, 16. 12. Merkužič Cvetka, 29. 12. Ocvirk Tončka, 28. 12. Sitar Marija, 7. 1. Stopar Marija; DSSS 2. 1. Banko Janez, 1. 1. Dolgan Dušan, 10. 1. Hribar Ivan, 23. 12. Hribar Jože, 3. 1. Pernuš Srečo, 8. 1. Peterka Anton, 18. 12. Svetlin Janez, 26. 12. Svetlin Stefan, 19. 12. Rusjan Silvo; 13. 12. Florjančič Olga, 23. 12. Kralj Janez, dipl. oec.; 4. 1. Rode Sonja 2. 1. Rode Neli, 12. 12. Sedeljšak Franc, 9. 1. Zečič Ranko; 8. 1. Ravnik Marjana Moreta Stanko — Po Gerčar Stanko — SKS Keršič Kati — upokojena Zordani Stanko — v JLA Prašnikar Marija — inv. upokojena Pestotnik Janko Us Zofija por. ROKAVEC Novak Marjan Jeretina Olga por. RESNIK Kunstelj Darinki, sin Zupan Marku, hči Mlakar Marjanu, hči Pirnat Miri im Dušanu, sin Pervinšek Marjan, sin Modlic Zlatku, hči M 5ESTAV v. V- 5 TAR 1 OČE NOSILO IME VLADiniK PEHA NA mJSUEr BPŠva DRVA EVRO?. OTOČNA DUZAVa PIVJI PES ČUDEN PRACjO EVGENE PNElU- “ ° III,inf ° O ° « o o /i y a\ r <> V ° • t y v^=j/ VBOsro TREP HIŠO OB P Ud PEHA DEŽELA D L \ 'nA o 1/ J ~T O ///V (JLAVNO MESTO t-T-HLqAW ODVZEM OSEBNE 5VDBODE PARILO [ kUBT tatvina TOSAMA Stena TOUdAJ. OB OBALI INDIJ-0C£fl ZELEH-JAVNI PRQ KEM.S. ZA ZLATO ZkUR. VP&IBAL ■ DAVILO V VERDI- JEVA OPERA POLT rtuzA ^JUHFZ. VFsum MAJHEN PLUQ UMIVANJI TEAHINA i^NA orcoci- ČPI4 KARMAH tueodde OSVEŽIL TIJADA AVT. oz. PERUJA POŽE- LENJE 0EQAN VIDA ICiEA NA fjREČO PEL LJUBLJANI VINSKI CVET STANE SEVER CERVVE HI NANEST- JOSIP OGRINEC ISPCA -PSEUUSI VOLU 1 PURŠEI VELIHAi N EU DAL PtEBlV- NA tl H TL E M 3P0UT PANOGA Up K VIB. SEULA Ilkaj PC/ TZAVOHLIM MATTUI- A