Iz umetniškega sveta. Slovenske narodne pesml s Koroškega, nabral in četveroglasno za tnoški zbor postavil Oskar Dev. Cena 2 K. Založil Lavoslav Schwentner v Ljubljani. Slovenci imamo že lepo število zbirk nabranih narodnih pesmi in mnogo prerekanja je že bilo o tem. kako naj slovensko narodno p.esem harmonizirarao, toda vprašanje je še do danes nerešeno. Nestor naših harmonizatorjev — Žirovnik — je harmoniziral tako kot narod poje, preprosto. Drugi tenor ima vodilni glas, prvi tenor poje, kakor pravimo, »čez«, podstavil jima je bas in dodal še srednji glas, da je z njim izpolnil harmonijo. Hubad je uvedel narodno pesem v koncertno dvorano. njegova harmonizacija je umetna. Posnemati ga je hotel Pahor in je priobčeval v nekdaj izhajajoči Gerbičevi »Glasbeni Zori« barmonizacije narodinih pesmi, ki so bile več kot prisiljene. Precej na pravo pot je šel Bajuk s svojim prvim zvezkom narodnih pesmi, ko jim je pa začel vpletati samiospeve, je gotovo zašel predaleč, in tudi ona Devova zbirka, ki je izšla svojčas pri Schwentnerju, ima preveč umetniške harmonizacije. Kdo naj irna sedaj prav? Menda bo našel največ za- govornikov princip, naj se harmonizira narodna pesem popolnoma preprosto, naj se ji ne podlaga umetnih harmonij. Všeč nam je kmetiško dekle, ki ima rožnato krilo, bel predpasnik, bele rokave in pisano ruto na glavi. Pa ji denite na glavo v premeru enega metra širok klobuk, kakršnega dame nosijo, okolo vratu ji obesite moderno boo, ji oblecite ozko krilo in obujte črevlje s 6 cm visokimi petami, vsak poreče: »Kako je grdo našemljena!« Primera je mogoče nekoliko drastična, ampak podobno je z umetno harmonizirano narodno pesmijo, če ostane samo melodija narodna in je ukovana v moderne harmonije. V takih okovih izgubi ves narodni značaj. Narodna pesem naj ostane narodna, umetna naj bo umetna. Dev je v pričujoči zbirki, kar se tega tiče, precej zmeren, časih se pa vendar ne zaveda, da postavi preumetno. Nekatere pesemce so res lepe. Vesel sem bil številke 11 »Dober večer, luba dakle«, dobro bo donela št. 6 »Polječe je že zaleno«, lepa je št. 14 »Ptičice pojo«, intonirati bi jo bilo boljše pol tona višje v H-duru, prijetna je št. 15 »Čej so tiste stazice«, tudi št. 17 »Dečle, to mi povej« ni napačna. Narod. pesmi najneprimernejše so postavljene št. 1 »Od kneza Marka« in št. 5 »Od kosa«. Št. 28, 29, 30 so sicer značilne, nihče pa jih ne bo pel. — Nabiranje narodnih pesmi ni tako lahko delo, kot bi kdo mislil, zato smo tem večjo hvalo dolžni Devu, ki nam je sedaj podaril že drugo zbirko narodnih pesmi, nabranih po tožni Koroški. 2elim, da si jo pevci nabavijo, četudi je cena morda za mal zvezčič pesmic nekoliko previsoka. Tudi pevovodjem bi priporočal. naj eno ali drugo uvrste v; pevske vzporede. 2al se nekateri pevovodje narodne pesmi sramujejo, zdi se jim prenavadna, dasiravno bi mnogokrat z njo dosegli večji učinek kot s kako težko, moderno skladbo, ki ji nešolani pevci niso kos. Naj harmonizirane narodne pesmi ne ostanejo le na papirju, izvajajte iih! —ec. V slovenskem deželnem gledališču je minuli teden gostoval odlični član hrv. zem. kazališta v Zagrebu, E. vit. Cammarotta, v Verdijevi operi »Traviata« (Alfred.) Nastop ljubljanski publiki priljubljenega pevca je tudi topot privabil v; gledališče mnogo občinstva, ki z navdušenim aplavzom ni štedilo. — Za prihodnjo operno predstavo obljubljajo Offenbachove »Hofimannove pripovedke«.