Političen list za slovenski narod. P» polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 &Id., ra pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ffld., za en meBec 1 gfld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 &Id., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice it. 2,11., 28. Naznanila (inseratrt se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. or. V Ljubljani, v petek 22. marca 1889. Letnilt X VII. Itiatska vez se oživlja. Poslednje razvaline nesrečne vlade Milanove razmetava na vse strani pomladni veter, ki je počel pihljati vsled srbskega prevrata na balkanskem polu-otoku. Nova doba pojavlja se za jugoslovanske narode po Milanovem odstopu in odhodu. Vez bratske sorodnosti, katero je bivši kralj srbski pretrgal, postaja zopet veljavna; vez one krvi, katero je Milan tajil, oživlja se in stopa v celi svoji zgodovinski velikosti pred oči naroda, tavajočega doslej po krivih potih, ter kliče: Zdramite se! In iz novega vzdram-ljenja, novega življenja leskečejo se kakor solnčni žar poskušaji zbližanja med bratskimi deželami: Srbsko, črno Goro in Bolgarsko. Javni pozornosti ni ušlo, da je srbsko vladar-stvo premembo na prestolu oznanilo črnogorski vladi, s katero Srbija vže dlje časa ni imela nobenega diplomatičnega občevanja. In zelo je iznenadilo, ko je takoj na to črnogorski knez Nikita I. odgovoril lastnoročno v jako laskavem in iskrenem listu. Ta prijateljska prememba v mišljenji med cetinjskim dvorom in belgrajskim, med katerima je doslej brila mrzla sapa, tolažilno je za vsacega Slovana. Dalje je predsednik srbskega ministerstva, Gruič, v okrožnici, poslani bolgarski vladi, izrazil željo, da bi sc ohranila dobra in prijateljska vez med obema narodoma. Te besede naredile so močan vtis. Jasno je, da prevrat na srbskem prestolu ne ostane brez velicega pomena in posledice za razmere celega balkanskega poluotoka. Stara ideja, kojo je Ristic vspešno izvrševal v početku svojega državnega poklica za vlade kneza Mibajla, se ponavlja. Med Črno Goro in Grško je takrat Ristic spojil prijateljsko vez in le s pomočjo te politike pomagal je domovini svoji k samostalnosti. In komaj se je ogrela Srbija na pomladnem solnci svobode, vže zopet se je potrudil ta rodoljub, da svoji rodni deželi zagotovi s prijateljskimi pogodbami med Črno Goro, novo osvobojeno Bolgarsko, Rumuusko in Grško boljšo bodočnost. Ob to trdno združenje razbili so se vsi pohlepni poskusi tujih življev, narodi balkanski bili so varni in evropski mir ni zahteval tako dragega oboroževanja. Kakor je kralj Milan, ki je že dospel na Duuaj, preobračal domače razmere, tako je podiral tudi inozemsko politiko. Odkar si je okrasil glavo svojo z kraljevsko korono, pregnal je svoje zaveznike enega za drugim. Na vrsto prišla je najprvo črna Gora. Med obema državama, sorodnima po krvi, jeziku in veri, nastale so za vlade Milanove take razmere, katere so možne samo med največjimi sovražniki. Ko se je pa črnogorska princesinja Zorka omožila s knezom Petrom Karagjorgjevičem, potomcem druge srbske dinastije, postalo je črnogorsko ime za Milana to, kar rudeča barva za purana. In kake odnošaje je imel do druzega sorodnega naroda, k Bolgarom, priča najbolje tužna, bratomorna vojna, ki je pri Slivnici imela svoj zaključek. Čim žalostnejši so ti spomini na Milanovo vlado, tem pomenljivejši so zdaj ti tolažilni pojavi zopet-nega prijateljstva med Srbijo, Črno Goro in Bolgarsko. Potovanje starega bolgarskega rodoljuba Caharije Stojanova v Sredec po razgovoru z Rističem je gotovo tudi v zvezi s tem srečnim prevratom. Umeje se, da k tej zvezi treh slovanskih dežela pristopita Rumunska in Grška. Nova doba torej nastaje balkanskemu polu-otoku, nove moči v političnem evropskem koncertu oglašajo se k sodelovanju, in večna ta pesen o iztočnem vprašanji dobiva drugo melodijo. Balkan bil je doslej torišče tujih življev; od vseh vetrov iz daljne tujine ponujali so tuji „kumi" pomoč svojo in varstvo, a vsi vkupe računili so, koliko jim bode nesla ta ljubezen. Narodi jugoslovanski na Balkanu umo in vedo pri svoji bistrovidnosti, koliko je ura bila. Zaradi tega zdaj, ko je izginil provzročitelj zloglasne balkanske zmešnjave s pozorišča, pozabljajo narodi bivših mrženj in prepirov. Slovenci pa sorodnemu bratskemu narodu srbskemu iz srca želimo, da bi bila nova doba zajedno začetek zdrave politike na Balkanu, politike zveze in združenja balkanskih narodov, ki so bili doslej le žoga evropskim politikom. Avstrija pa naj skuša, kar smo že večkrat povdarjali, da pridobi zaupanje teh narodov. Govor poslanca Snkljeja v državnozborski seji dne 28. februarija t. I. (Dalje.) Menim tedaj, da se bo moral ta davek ravno tako primerno znižati, kakor neposrednje davščine, o katerih je govoril gospod poslanec z Gališkega. Po mojem mnenji pa je to le tedaj mogoče, ako v sistem neposredujega obdačevanja s prestrojitvijo sedanje dohodnine, ki se večinoma po krivici tako imenuje, uvrstimo premakljiv in ploden davek, oprt na načelo progresivne splošnje osebne dohodnine. Ta davek bi se potem mogel tako vrediti, da bi se višal z večjo, nižal pa z manjšo državno potrebščino. V tem slučaji bi se moglo v slučaji zadrege ali vreditve denarne vrednosti lahko dobiti posojilo, ki bi se naslanjalo in poplačalo z zvišanim davčnim merilom take dohodnine. Menim tedaj, da vlada ne sme več čakati s pametnim načrtom take progresivne dohodnine, ter izražam vsaj nado ter celo verujem, toliko vročekrvn sem, da bo ta načrt, ako bo umen, narod sprejel z naklonjenostjo. Končal sem, slavna gospoda, kar sem hotel povedati k proračunu. Opravičenih gospodarstvenih teženj svoje ožje domovine danes ne bodem razpravljal. Res je, da se je Kranjska ravno tako zanemarjala, zadnji čas morebiti še bo,'j, kakor n. pr. Galicija in Dalmacija. Res je tudi, da so avstrijske vlade cela desetletja v prvi vrsti skrbele le za eden del monarhije in da so pri tem osobito trpele škodo od središča oddaljene dežele. Vzelo se je, kar se je moglo dobiti, toda mislilo se ni na to, da bi se izkoristile pridobitve. Naša krivda ne bode, ako bo visoka vlada pri nadrobni proračunski razpravi slišala od nas marsikatere opravičene pritožbe glede narodnega gospodarstva. Jaz za svoj del se bodem potezal zlasti za zahtevo, katero moram imenovati najbolj nujno go-spodarstveno vprašanje svoje ožje domovine, namreč za železnico, ki bo vezala Dolenjsko z deželnim stolnim mestom. O gospodarstvenih vprašanjih morem tedaj danes molčati, ker si je pridržujem za nadrobno LISTEK. Pripovedka zimskih večerov. (Dalje.) V tem trenotku prišlo mi je na misel nekaj nagnjusnega. Obžalujem to še dandanes, kajti človek se s takimi stvarmi nima nikdar igrati. Ko bi tudi hoteli kaznovati hudobneža (kakor je bil on), imamo pač pomisliti, da tudi mi smo grešniki — morebiti da previdnejši v ravnanji, ali tudi brezsrčni, nepo-milovalni bližnjega, sebični, farizejski v obnašanji, ki nam ima pridobiti dober sloves!" V tej odkritosrčni izpovedi starčevi, izgovorjeni z globokim glasom, je bilo nekaj tako prevzema-jočega, da smo vsi brez izjeme uprli svoje poglede na njegovo prostosrčno lice in v vseh teh očeh si mogel čitati odmev ganljive, nagle, vseljudske izpovedi. Skoro osupnjeni pogledali smo na sebe in bilo nam je, kakor bi si bili za trenotek zrli v svoje duše. Starec, vtopljen v svoje spomine, tega ni opa- zil. Gledal je uprto na plamen treske in nadaljeval z glasom, nekoliko tihejšim: „Porabil sem tako vlogo kaznovajočega sodnika, da z mukami tega nesrečneža nisem čutil nobenega usmiljenja. V tem sem se pregrešil! Samo čista pravičnost, ki nima nobenega greha, smela bi ravnati tako. Človek, tudi kadar sodi, je vedno le človek, in mora do zločinca gojiti sočutje — kakor do človeka! Jaz sem se pak poigral ž njim, kakor mačka z mišjo, in to je bilo bedno, tako bedno, da jo težko razločiti, kateri od naju je bil bednejši. „Roček," pravim mu — „mar veruješ v Boga, zlobnež, — ti si rajnko z ranami umoril?" In ta človek je zakrivil lice, kakor če na otroka vzdignemo metlo. „Kako morete — kako morete?" je zastokal. „Ne — to je laž!" je zakričal, planil naglo kvišku in z iskrečimi očmi udaril ob mizo, da je svetilnica na njej poskočila. Šel sem molče k mrliču in privzdignivši platno pokazal s prstom na nekoliko modrih madežev. „To je bilo predvčerajšnjim, — to je bilo predvčerajšnjim," je prestrašen šepetal in zakril z dla-nom oči, da bi tega ne videl. „Umrla je sama — Bog ve, sama" — je govoril dalje slabo in jedno-glasno, kakor v snu. „A kaj," zakričal je zopet in pogledal uporno na-me. „Ako me li imate na sumu — prijavite —• zatožite me! Idite, zakaj ne idete?" povpraševal je porogljivo. Molčal sem ter le gledal mu v oči. Begale so mu sem in tje, a trepalnice krčevito pome-žikovale in lezel je polagoma na svoj sedež, kakor bi ga kako breme k zemlji tlačilo. „So različni načini smrti", govoril sem tiho, kakor sam za-se. „Poleg ran še smrt lakote —■ in —" Roček se je glasno nasmijal. Zdelo se je, da je padla raz njega groza. „Samo dalje še, boter," je dejal posmehljivo. „Preiskujte! No?" Obrnil sem se skoro razjarjen k mrliču. „Glej, spričevalo!" dejal sem tiho, pokazovaje na obličje umrle, raz katero je pogrinjalo zopet zlezlo, in na njem (sam sem se prijel za glavo in postalo mi je slabo) — da, tam je bila še druga praska, dosti globokejša, nego prva, in glava je dobila tak izraz, kakor bi naju pozorno poslušala. Ta pogled in moja groza sta ga ugonobila. „Da, da," je blebetal, — „kako — vi veste, razpravo. Dovoliti pa mi morate vendar nekoliko političnih opazk, da označim stališče, na katerem stojimo mi Slovenci v velikih političnih in narodnih nasprotjih države. Nadejam se, da mi bode pritrdil vsak nepristranski opazovalec — gospodje predgovorniki nasprotne stranke mi ne bodo zamerili, ako jih ne prištevam med te — da so zahteve Slovencev zmerne in da smo se ogibali vsaki prenapetosti. Gospoda moja! Dostikrat se nam je težko brzdati, saj se pretaka po naših žilah južna kri, in premnogokrat nam ni lahko mirno prenašati izzivanja, kar se nam čestokrat zgodi po nekaterih krajih s strani baje tako pritiskanih Nemcev. (Prav res! na desnici.) Eden slučaj posebno je tako zanimiv, da ga ne morem zamolčati visoki zbornici. Ko je pred enim mesecem prevelika nesreča zadela vladarsko hišo in državo, prevzela je britka bolest tudi srca cesarju zvestih Slovencev. Izšla je proklamacija cesarjeva, zahvala narodom, in cesar sam je izrekel naravno željo, naj se naznani ta proklamacija vsem narodom v njihovem jeziku. Tako so došli tudi v Celje dvojezični iztisi te proklama-cije. V Celji je razmerje mej Nemci in Slovenci nekako 3300:1500, okolica pa jo popolnoma slovenska. Misliti bi mogel človek, da so dvojezični plakati ob cestnih vogalih konečno nesreča, katero bi bili pač lahko pretrpeli celjski Nemci. Toda ne, proklamacija se je s škarjami črez sredo prestrigla (Cujte, čujte! na desnici), prerezano je bilo na dvoje ime cesarskega namestnika in v tej pohabljeni obliki (Klici na desnici: Nezaslišano ! Sramotno!) se je proklamacija nabila na zidovje. (Poslanec Stein\vender: Ali nimate hujših bolečin kakor te?) Gospod poslanec Steinvvender meni sicer, da te bolečine niso tako hude: priznavam to, ker se je takoj popravila napaka, čudim se pa vendar, da slišim tako opazko od moža, ki je zapisal na svojo zastavo narodni vspored. (Prav dobro! na desnici.) Kakor rečeno, to zadevo lahko pustimo, ker se je vsled brzojavne pritožbe celjskih Siovencev popravila napaka. Poglejmo pa, kakošne so razmere na Kranjskem. Gospod poslanec za notranje mesto Gradec uam je včeraj povedal dogodbo, da bi dokazal fanatizem kranjskih Slovencev; a reči moram, da se ta pripovedka naslanja na mistifikacijo častitega gospoda poslanca. Mi poslanci iz Kranjske na obeh straneh nismo dosedaj o tem še ničesa čuli, in kar se tiče izraza „ptoy", ve vsak izmed nas, da ne pomeni ničesa. (Čujte, čujte! na desnici.) Tudi si ne morem misliti, iz katerega jezika je ta beseda. (Veselost na desnici.) „Hier" slove slovenski „tukaj", in med „ptoy" in „tukaj" je vendar tolik razloček, da bi bil moral biti gospod poslanec vitez Carneri nekoliko previdnejši ž njim. akoravno je dobil o tem skoraj gotovo pismeno sporočilo. No, kakor rečeno, to meni nič ne velja. Pač pa se hočem sklicavati na dejanjsko okoliščino, ki je gotovo tehtnejša, kakor deset pripovedk zgovornega gospoda poslanca za Gradec. Vzame naj vendar v roke vojaško-statistične letopise in naj se prepriča, koliko je resnice na tem, ako se govori o sovraštvu do Nemcev na Kranjskem in se nam predbaciva, da na lastno škodo — na- ravuo>t prizuavam — iztrebljamo zadnji ostanek nomštva in uničujemo mej seboj znanje nemščine. Pregleda naj, kakor rečeno, vojaško-statistične letnike zadnjih let — to so uradni viri, sestavljeni v vojnem ministerstvu ter nanje gotovo ni vplivala strankarska strast — da ravno na Kranjskem ogromno narašča število vojaških novincev, ki znajo nemški pisati in brati. (Čujte, čujte! na desnici.) Leta 1883. je bilo izmed vsakih tisoč v vojvodini Kranjski potrjenih novincev takih, ki so znali nemški pisati in brati: 193, leta 1884.: 218, leta 1885. — to jo nekoliko nazadovalo — le: 169, I. 1886. jih imamo že 239 in leta 1887. celo 315. (čujte, čujte! na desnici.) Ako zna na Kranjskem izmed 1000 novincev 315 nemški pisati in brati, potem se bo gospodu Carneriju vendar posrečilo najti one nemščine zmožne korporale, na katerih mu je, kakor pravi, v interesu vojne toliko ležeče. Naglašam, da si je na Kranjskem jezikovna osnova ljudske šole od leta 1870. naprej ostala enaka; predrugačena je k večjemu le nebistveno. Na drugi strani pa opozarjam na besede, katere je v proračunskem odseku govoril mož, ki ga dosedaj nismo mogli smatrati nam naklonjenim. V proračunskem odseku se je izjavil, da se vspehi na ljubljanski gimnaziji morajo imenovati ugodni in da povprek dobro napreduje slovenska mladina. (Čujte, čujte! na desnici.) Ako je pa stvar taka, potem si pa že smem dovoliti, da zahtevam od gospoda naučnega ministra nastopno. Konečno se je pritrdilo, da se bo za Maribor uvedla druga jezikovna organizacija, ki bo vsaj deloma zadostovala težnjam Slovencev. Sprejmemo to obljubo ter se zanašamo zaupajoč v proračunskem odseku izrečeni besedi gospoda naučnega ministra, da se bo to tudi v resnici izvršilo takoj pričetkom šolskega leta 1889. Svarimo pa pred utrakvističnimi eksperimenti ter menimo, da se more ona organizacija, ki se je po lastnem izreku gospoda naučnega ministra obnesla na ljubljanski in vseh kranjskih gimnazijah, uvesti brez premisleka tudi na Dolenjem Štajerskem, najprvo v Mariboru, potem pa tudi v Celji. (Dobro, dobro! na desnici.) Kajti, gospoda moja, kar ste dali Mariboru, tega ne morete odtegovati Celju. Isto se bo potem moralo tudi zgoditi v Gorici in zahvalno prizuavam, da je za gotovo to obljubil gosp. naučni minister, velja pa to isto tako glede Trsta in Istre, tako kar se tiče Slovencev, kakor Hrvatov. Z ozirom na ljudsko šolo me tudi še marsikaj teži. Gospoda moja! Ne skrbite, da bodem po vzgledu nekaterih gospodov predgovornikov vže danes razpravljal Liechtensteinov šolski načrt. Mogoče nam bo stvar temeljito razpravljati in takrat se bo potegnila mejna črta skozi to dvorano. Na jedni strani bodo stali oni, katerim je dandanašnja šola popoln idejal, na katerem se ne sme ničesa predrugačevati, na drugi strani pa oni, ki so prepričani, da je treba preosnovati tudi ljudsko šolo, kakor vsako delo iz človeških rok. O tem torej danes navlašč ne govorim, priznavam pa hvaležno, da je naučno ministerstvo kot prizivna stopnja zadnja leta jako veliko število re-kurzov rešilo ugodno za slovenske šolske občine, ki so so pritožile zaradi samovoljnega in nepostav-nega postopanja štajerskega in koroškega deželnega šolskega sveta. Čudno pa se mi tukaj zdi, da se da," in uprl mi-me oči. Na čelu so mu stale kaplje pota in svetilnica na mizi je poskakovala, ko je prijel z roko za njo. V tem trenotku sem začutil do njega sočutje in to ga je spametovalo. Silil se je na smeh. „To vi samo tako — zgolj tako. Ah, kaki sitnež ste vi! Človek bi si mislil, — da —" Pograbila me je skoro jeza. Ne vem, zakaj sem hotel izvleči iz njega očitno priznanje, da jo je usmrtil, — polagoma utrapil. Zatožiti ga nisem hotel, ker bi se nemara ne bilo za to zadosti znakov našlo. Hotel sem samo pokazati nasledek svoje moči nad njim? Sem li ravnal kot orodje višje moči? Kdo to ugane? Jaz tega ne razumem. V tem, ko sem se pripravljal ga spraviti v zadrego, je pristopil tavaje k mrliči in jo tretjič skrbno prikril. Potem se je obrnil k uram, navil jih in porinil dalje kazalce. S tem je manjšo napravil skoro na dvanajst, kar ga je tako osupnilo, da jo odtegnil roko, kot bi se bil opalil. Tiho je pristopil k meni in vsedel se zopet na lonec. „Ko bi bila vže ta noč proč, boter," šepetal je prilizljivo. Mulčui sem. „Veste, boter, veste, nikdar bi ne bil mislil, da sem tak strahopetne/," šepetal mi je skoro ua uho. „Ni je bilo ure v noči, da bi ne bil pohajal sam po gozdu, v puščavah." „Večkrat sem v pijanosti prespal so na pokopališču. Mrličev sem videl vže premnogo in nič mi pri tem ni bilo. — Spal sem vže tudi ž njim v jedni sobi, kakor takrat, ko je umrla Jurjeva — tista grbasta — ali 6ni-le divji lovec Hulanik, ki so ga ustrelili — se li spominjate? Ali ob času kolere? — Ali sedaj — žena — tako slaba — bojazljiva in jaz — jaz —" „Ali veš, Roček, zakaj se bojiš sedaj," šepetal sem. Ustrašil se je. Morda vsled tega, ker sem utišil glas. „Zakaj?" šepetal je tudi on, gledaje z bojazljivimi očmi. „Povej to sam, nu, priznaj!" „Ne, ne, jaz je nisem umoril! Bog mi je priča, da ne!" izrekel je hitro, gledaje po strani k mrliči, kakor bi se bal, da ga posluša. (Konec sledi.) naučno ministerstvo ne vspne do splošnje naredbo, s katero bi se zapovedalo dotičuim šolskim svetom', ki niso nič drugega, nego c. kr. šolski uradi — oni niso samoupravne korporaeije — da vrede jezikovno osnovo v ljudskih iolah tako, kakor se mora to zgoditi po §6. drž. Ijudsko-šolske postave v mejah, določenih po postavah, tedaj a ozirom na državne temeljne zakone. Kaj sledi iz tega? Prvič ne razumem prav, zakaj si moramo v pravni državi priboriti jasno ustavno pravo nasproti nedvomni nepostavnosti šele potom priziva, ki je dolgotrajen in drag, drugič pa provzročuje to v pedagogičnem oziru obžalovanja vredno stanje in jako neenake razmere pri zavodih iste vrste in istega namena, in menim, da je tukaj dolžnost naučue uprave uporabljati ono uaredbeno pravico, ki jej po § 11. drž. tem. zak. pristuje o izvršujoči oblasti in jej je tudi dana, to je § 78 sedaj veljavne državno Ijudsko-šolske postave. Tako naj ravna nasproti deželnemu šolskemu svetu v Gradeu. Poreču in tudi nasproti sedaj vsemogočnemu deželnemu šolskemu svetu za Koroško v Celovcu. (Dobro! ua desnici.) Izgovoril sem pomenljivo besedo Koroška. Dovolite mi, gospoda, da se nekoliko pomudim pri tem predmetu. Tu bo morebiti moj 6osed, gospod baron Sterneck, ki je zastopnik za Koroško, razdražen in nam bo očital ono, kakor se to vedno godi nam kranjskim Slovencem, ker se brigamo za koroška razmere. Pravijo nam, Koroška Vam ni nič mar, ne vtikajte se v koroške razmere. Pri najboljši volji pa jaz ne morem ustreči tej želji ter se sklicujem na to, da nam ustavno pristoji pravica brigati se za to, kako se izvršuje enakopravnost slovenskega prebivalstva na Koroškem. Zatajiti bi morali Vi lastno dete, člen državnega zakona, ki ste ga sami sestavili, če nam odrekate omenjeno pravo. Člen 19. državnega temeljnega zakona odločno pravi: Vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati si in negovati narodnost in jezik svoj. Mi smo vendar zastopniki slovenskega naroda in statistika uči, da je tretjina koroškega prebivalstva slovenska. Gospodje nam bodo že morali dovoliti, da včasih nekoliko pogledamo preko mejnih kolov, da so prepričamo, kako je na Koroškem dejanjsko z enakopravnostjo. (Odobravanje na desnici.) (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. marca. ]$fotraiije dežele. Kazenski odsek državnega zbora je končal posvetovanje o zakonu zoper ponarejanje živeža. Za poročevalca je izbran poslanec Lienbacher. Gospodarski odsek državnega zbora je predvčeraj potrdil vladno predlogo, zadevajočo preložitev dobe za vdruženje tržaškega in reškega pristanišča v carinsko ozemlje do 1. dne julija 1891. O tem predmetu bo državnemu zboru poročal poslanec baron Sochor. Tiszovi pristaši zahtevajo, da mora Tisza obdržati vladno krmilo, oprt na zbornično večino. Mi-nisterski predsednik pa se je izjavil nasproti ožjim znancem, da je trudeu in da se želi umakniti v zasebno življenje. — Dobro poučeni krogi trdijo, da se bodo takoj, ko bo odpotoval cesarski dvor iz Budimpešte, izdale ostre vojaške naredbe zoper iz-grednike. Ravno tako pa se zagotavlja, da se slučajna ministerstvena prememba ne bo izvršila na korist opoziciji. Tnanje države. Papež Leon XIII. je imenoval nuncija v Monakovem, Rulfo Scilla, za majordomusa in pala-čnega prefekta. Povodom otvoritve katoliškega vseučilišča v AVashingtonu se je 19. t. m. vršil v tem mestu banket, pri katerem je v svojem govoru rekel kardinal Parrocchi: Ako bi sedaj zapustil papež Evropo, našel bi zavetišče in gostoljubnost pri ameriških škofih. Nasproti govoricam o sklenjeni pogodbi kralja Milana z regentstvom glede notranje in zunanje srbske politike se z merodajno strani zitrjuje, da je vsaka taka vest neresnična. Regentstvo se že zaradi tega ni moglo zavezati, ker stoji na strogo ustavnih tleli ter tedaj ni moglo prevzeti dolžnostij, ki izključno spadajo v območje odgovorne vlade. — „Pol. Corr." poroča iz Belegagrada, da se vrši vsak teden po več sej ministerskega soveta, ki preudarja, kako bi mogel spraviti proračun v ravnotežje. Predvčeraj so vsi ministri predlagali, naj se zmaujšajo troški za njihove delokroge, ter se navedla sredstva, kako se more to zgoditi brez škodo za državne interese. Troški se bodo znižali že v tekočem proračunu ter bodo že prihodnje dni izšle primerne na-relbe. — Liberalni shod jo predvčeraj izročil začasno i vodstvo liberalne strauke bivšemu pravosodnjemu ministru v Risticevem kabinetu, Avakumovicu. — „Videlo" je postal jako lojalen. V zadnji Številki hudo napada Črnogoro zaradi prirejene zahvalne službe božje v Cetinju povodom Milanovega odstopa ter pravi, da zastonj kuje in ruje princ Peter Kara-gjorgjevié, ker stoji ves srbski narod kakor eden mož okrog prestola mladega kralja. „S posebne bolgarske strani" skuša „Pol. Corr." dokazati, da so narodni bolgarski politiki prav za prav protivniki pravoslavne cerkve. Ko je bila leta 1882 konservativna stranka na krmilu, predložila je sobranju več postavnih načrtov, kako bi se mogla zboljšati nevarno stanje in izobrazba bolgarske duhovščine, a ravno sedanji prvoboritelj •za pravoslavje, Dragan Cankov, je oni, ki je takrat preprečil uresničenje teh načrtov. Konservativna stranka je takrat ustanovila v Orehovici seminar za boljšo izobrazbo duhovništva ter je izročila vodstvo tega zavoda znanemu trnovskemu nadškofu, msgr. Klementu. Ta pa je zavod prestrojil v politično vzgo-jevališče in v resnici izmed 300 do 400 semi-naroev niti eden ni postal duhovnik. To se tudi ni obrnilo na bolje za dobe ruskih generalov Soboleva in Kaulbarsa in diplomatskega agenta Kojandra, ki je bil do Aleksandrove odpovedi pravi gospodar v Bolgariji. Kdor pozna vse to, ta vé, da princ Ferdinand nikakor ne mora biti odgovoren za sedanji položaj duhovništva. 1francoskemu „razstavnemu" ministerstvu očitajo boulangistični krogi, da se hoče približati Prusiji. Nikdo ne veruje, kdor pozna položaj in razmere, da bo kabinet Tirard preživel pariško razstavo. — Predvčeraj je blizo 5000 oseb sprejelo na pariškem kolodvoru bivšega nemškega državno-zborskega poslanca Antoine-a _ s klici: „Živel Antoine!" „Živela republika !" „Živela Francija!" Poklonilo se mu je več mestnih svetovalcev in domoljubnih družb. Antoine, kateremu na čast se je za danes priredil banket, je odgovoril, da se mora on le Alzaciji zahvaliti za ta prelepi sprejem. Državni tajnik Fergussou je naznanil angleški zbornici, da je več ladij mornaričnega oddelka v „kanalu" odplulo proti Tangerju. Resna vprašanja se morajo rešiti mej Anglijo in Marokom ; pred vsem se tukaj gré za z^vratno usmrtitev angleških podložnikov v Cap-Tubyju s strani maroških vojakov; tudi hoče Anglija izpivgovoriti resno besedo s sultanom, ker se brani dovoliti popravo podmorske brzojavne žice. „Riforma" piše o včeraj objavljenem dogodku v Benghasiju: Podprefokt ni na obisk italijanskega podkonzula, akoravno je slednji imel cesarski eksekvatur, odgovoril s protiobiskom, kakor je tudi molčal na neko njegovo pismo. Vlada je takoj sklenila odposlati oklopnico „Duilio" v Benghasi, ob enem pa je to naznanila tudi Turčiji. Podprefekt pa je dal, ko je zagledal oklopnico, vsako mogoče zadoščenje. JRumunska liberaino-konservativna stranka se je že razcepila v dva tabora. Pristaši Veruescovi in Lahovaryjevi so se ločili od konservativne stranke ter se združili z junimisti. Okrog osemdeset konservativnih poslancev pod Catargijevim vodstvom pa je sklenilo do skrajne meje nadaljevati boj zoper vlado. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, dne 19. marca. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.) Vendar smo dočakali, česar smo že dolgo pričakovali: tudi v uašem Kamniku, ki se je vsikdar s ponosom prišteval najbolj narodnim mestom slovenskim, ustanovila se je slednjič podružnica najvažnejšega društva slovenskega: podružnica sv. Cirila in Metoda. Njene ustauovitve čakali smo tem težje, ker smo si že dolgo želeli središča, okoli katerega naj bi se k skupnemu narodnemu delu združilo vse, sedaj že toliko časa razcepljeno kamniško prebivalstvo. Prepričani smo, da bode ta podružnica res uresničila vse naše nade, saj je namen družbe sv, Cirila in Metoda tak, da se mora zanj ogrevati vsak Slovenec, in drugega namena tudi kamniška podružnica ne bode imela. Veselic ne bode napravljala, saj za pošteno zabavo že sedaj v Kamniku dovolj skrbite društvi „Lira" in „Narodna čitalnica", načelništvo skrbeti bode moralo le, da vsako leto kolikor mogoče veliko svoto pošlje glavnemu odboru v pospeševanje družbinega namena. — Dosedaj se je pri ustanov-Ijanji naše podružnice storila napaka, da k ustanav-nemu zboru niso bili povabljeni mnogi odlični Kamni-čanje, da je početna agitacija sploh bila nekoliko premajhna; tako se je zgodilo, da pri ustanovnem zboru ni bilo zastopano vse kamniško prebivalstvo, ter da ustanovni odbor kaže nekako enostransko lice, ki r je krivo, da marsikdo ne pristopi temu prevažnemu društvu. Vendar upamo, da se bode v tem oziru mnogo premenilo pri prvem občnem zboru. Ako je ustanovnemu odboru res na tem, da koristi stvari, potem bode gotovo pripravljen, da prepusti, ako bode treba, tudi vse načelništvo po- družnice drugim močem ; ako je odbor pripravljen na to, potem res ne vemo vzroka, kateri bi še mogel odvračati koga od društva. Komur je namreč res za to, da društvo deluje v pravem versko-narodnem smislu, dosegel bode to gotovo najlažje, ako s svojim vplivom nato deluje v društvu samem; ako mu pa nasprotuje, je zelo nevarno, da je ravno on spravi raz pravo pot ter s tem škoduje stvari, za katero se bori. Zato še enkrat izrekamo nado, da se v novi podružnici združi vse narodno kamniško prebivalstvo, da bode potem ona sicer med najmlajšimi, a veudar med največjimi in najkrepkejšimi podružnicami družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Železnikov, 20. marca. Odstopite mi malo prostora v Vašem cenjenem listu. Pride Vam dopis iz priproste roke, in to zato, ker bolj spretne ne storijo mnogo v blagor in korist občinstva. Stanje tukajšnje v sedanjih razmerah je jako kočljivo. Že bode minolo eno leto, odkar smo zgubili č. g. kape-lana; s tem zgubili smo drugo sv. mašo, katera je pri nas silno potrebna, ker prihajajo k nam ljudje iz sedmih fara. Škodo imamo torej duševno in ma-terijaluo. Prevzvišeni gospod knezoškof bi nam iz srca radi pomagali, pa vzrok temu je preveliko pomanjkanje duhovnikov. Vsled tega so si naš ne-utrudljivi, akoravno bolehni g. župnik izprosili od prevzvišenega g. vladike dovoljenja, da smejo ob nedeljah dvakrat maševati. Pri tem pa so opomnili, ker se trudijo v blagor občinstva, naj ono skrbi za to, da se ne bode postopalo okrog cerkve med sv. mašo in da tedaj ondotni trgovci ne bodo izobe-šali svoje robe. In res, vsi razuu enega so jih ubogali. Dotičnik ni domačin, živi že mnogo let tu, a svoje robe ni razobešal vedno enako. Že lansko leto meseca maja, ko so g. župnik vsled njegovega raz-obešauja vže drugič deseto sv. mašo odpovedali, jim je g. župan zagotovil, da bode to odstranil. Gospod župnik so se zanesli na to in so zopet ob 10. uri maševali. Nekaj časa bilo je dobro, a ne dolgo, Začel je po malem zopet izobešati, a h koncu oktobra neko nedeljo bila je skoraj vsa hiša pregrnena z njegovo suho robo. Jeli to posvečevanje Gospodovih praznikov? Pričakovali smo, da bo to si. županstvo zabranilo. Ko so se cerkveni ključarji sošli in g. župana prosili, naj bi to zabranil se je gospod župan izrazil: „Prosil sem ga, ali mi ne izda, da bi se podpisal." Ključarji so svetovali, naj bi ga prisilil, ker je vzrok, da občina pri tem veliko škodo trpi; a g. župan pravi, da se ga boji. Ne vem, ali za to, ker je občinski mož, ali ker je „bogat". Upali smo, da se nam stvar vsaj zdaj v postnem času predru-gafci, da bi nam ne bilo treba drugam hoditi, pa ni nič. Ako bode še dolgo tako, bati se nam je še večjega zla, kajti bolezui nam pretijo od vseh strani! Iz Brega pri Trstu. Nekdaj je bila božja pot sv. Jožefa v Ricmanjili silno imenitna, o čemur priča velikanska cerkev, posvečena patronu vesoljne cerkve katoliške, katero je pred malo več kot sto leti sezidala in s krasnimi altarji obdarovala po-božnost častilcev sv. Jožtfa. Nastal je poznej čas nemarnosti, skoraj se je bilo bati, da se bo romanje k sv. Jožefu povsem opustilo. Hvala Bogu, Čas zaspanosti je minul; razni duhovni pastirji so si v novejšem času mnogo prizadevali, da bi pobožnost k sv. Jožefu zopet oživela, posebno se v to plemenito svrho trudi sedanji duh. pastir g. K. in s pomočjo božjo bil je letošnji sv. shod tako velikanski, da stari možje ne pomnijo večjega. Že preddan sv. Jožefa začeli so prihajati romarji iz Istre, Krasa, Notranjskega, Goriškega itd , večjidel taki, ki so želeli v hiši Jezusovega rednika prejeti sv. zakramente, tako da je pet izpovednikov neprenehoma spovedo-valo od popoludue do blizo enajste ure po noči. Zjutraj ob Vj^. uri so zopet začeli spovedovati in spovedovali neprenehoma do slovesne sv. maše ob 10. uri. Mora se pač reči, da najbolj vnet je bil pri zveličanskem trudu preč. g. konz. svetnik L., ki je imel peto sv. mašo, a poprej vse jutro kakih 7 ur skupaj in zavrstjo spovedoval. Pridigo je imel konz. svetnik preč. g. M.; to je bil govor, izvrstno zložen, primeren kraju in času, — ki je pridši iz srca segal poslušalcem v srce, toliko bolj, ker ima preč. g. svetnik polnodoneč glas, da ga je bilo razumeti tudi pred cerkvijo. Po sv. maši in popoludne po blagoslovu poljubovali so častilci sv. Jožefa njegovo svetinjo in slavnoznauo njegovo iz marmorja izsekano podobo, predočujočo „Beg v Egipt". Prav pravo je, da se pobožnost k sv. Jožefu zmiraj bolj vzbuja in oživlja, saj je sv. Jožef patron, rekel bi rednik vseh kristijanov, ki nas je Jezus po svojem usmiljenju sprejel za svoje brate in nas tako izročil v skrb svojemu redniku sv. Jožefu. Pobožnost k sv. Jožefu žele sv. Oče papež, ker so ga ranjki in slavni Pij IX. imenovali za patrona vse katoliške cerkve. Pobožnost do sv. Jožefa mora biti posebno priljubljena vsacemu kristijanu že zavoljo njegovih čednosti, ki 60 bile res za navadne ljudi nedosežne, vendar spolnovane na tak način in v takih razmerah, da nehote človeku, ko jih premišljuje, pride misel: glej, saj tako bi tudi ti mogel storiti, da bi le hotel. Navadnemu človeku kaj rado vpade srce, ko sliši o izvanrednih čednostih svetnikov, n. pr. gorečnosti aposteljnov, stanovitnosti mučencev, zataja-vanju spokornikov itd. in si misli, saj jih ne morem posnemati. A sv. Jožef je vzgled čednosti, ki jih more vsak človek s pomočjo božjo posnemati, samo ako ima resno voljo. On ni delal čudežev, on se ni postil o vodi in koreninicah, on ni svojega telesa trpinčil, pač pa je imel za vodilo: hitro in rad storiti, kar spozna za voljo božjo. In s spolnovaujem tega vodila zaslužil si je čast, da je bil na tem svetu v&ruh Sina božjega in Matere božje in na onem svetu prejel prekrasno krono večnega življenja.— Torej tisti, ki želite s sv. Jožefom veseliti se v nebesih, držite se tega vodila, in pridite ga počastit v njegov dom, kjer se je na njegovo pri-prošnjo zgodilo že več čudežev, kakor pričajo podobe v cerkvi. Vendar, ki pridite semkaj, pridite z dobrim namenom, da bi po priprošnji sv. Jožefa posvetili svoje duše, ne pa, kakor so nekateri storili letos (ta navada se je vtihotapila v času mla-čuosti v pobožnosti), ki so še le popoludne po blagoslovu prihajali ne zato, da bi skrbeli za svoje zve-ličauje, pač pa, da so gasili svojo žejo in nakladali goriva za peklensko gromado. Trgovska in obrtniška zbornica. x. XII. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od dne 15. februarija 1889, štev. 2036, poslala trgovski in obrtniški zbornici „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Litiji, ki ima obsegati sodna okraja litijski in zatiški. Zbornica se ima izreči o ustanovilu, ker so se' vanje vsprijele storitve, katere presegajo v §§ 6 do 8 zakona od dne 30. marca 1888, o zavarovanji delavcev glede kake bolezni, povedano najmanjšo mero. Ker so dotična postavna določila že navedena bila v poročilu o ustanovilu za okrajno bolniško blagajnico v Radovljici, zato se tu omenja le ono, kar se je premenilo glede storitev. Navadna dnina se je v § 5. ustanovila tako: Za sodna okraja litijski in zatiški odmerila se je „navadna dnina" ter je za dobo od 1. januarija 1889 do 31. decembra 1890 določena tako: 1. Za moške delavce: a) Mladoletne pomočne delavce s — gld. 30 kr. b) za delavce s......— „ 70 „ c) delavce prirejalce z .... 1 „ 20 „ 2. Za ženske delavce: a) Ženske mladoletne pomočne delavke s.........30 „ b) delavke s.........45 „ Te določbe veljajo tudi, kadar poteče zgornji čas, dokler oblastvo drugače ne ustanovi. Prispevki in podpore odmerjajo se po tem ustanovilu po navadni dnini. V § 11. ustanovila pa se določa v zmislu § 6. omenjenega zakona, da gre podpora bolnikom najmanj dvajset tednov. Vendar so je pristavilo, da se bode, kadar pričuvni zalog doseže predpisano visokost, tudi daljnih dvajset tednov dajala podpora, in to s 30°/o navadne dnine. Odsek se pridruži priperočilni izjavi obrtnega nadzorništva in uasvetuje: „Slavna zbornica naj priporoča odobrenje rečene blagajnico." Predlog je bil sprejet. XIII. Gospod zbornični predsednik Vaso Pe-tričič poroča, da se je za ustanove, katere so: deželni odbor, občinski svet ljubljanski, kranjska hranilnica in pa trgovska in obrtniška zbornica razpisali, oglasilo pri vodstvu c. kr. strokovnih šol v Ljubljani 21 učencev lesne strokovne šole in 35 učenk na strokovni šoli za umetno vezenje in čip-karstvo. Prošnje učencev na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt bodo vse uslišane, ako slavna zbornica pritrdi nasvetom odsekov, na učenke se pa ni moglo na vso ozirati, ali tudi med temi prositeljicami jih bo ie 6, katere ne bodo dobile nobene ustanove, ali tudi od teb 6 bodo se najbrž če trem ustanovo od druge strani podelile. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval 200 gld. za šolo t Leskovci pri Ptuji. (V Ameriko) je potovalo v ponedeljek preko Prage, kakor se nam od tam poroča, 33 oseb iz Zagreba, 20 iz Ljubljane, oziroma z Dolenjskega in 9 z Ogerskega. (Občni zbor društva „Narodni Dom") bode dne 30. marca t. 1. ob 6. uri zvečer v pevski sobi narodne čitalnice ljubljanske. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo bla-gajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Posameznosti. — Skupni prometni zaključek koncem leta 1888 je znesel 75.147 gld. 3 kr., bilanca 66.487 gld. 41 kr. (Princ Liechtenstein) je dne 19. t. m. v državnem zboru govoril izvrsten in obširen govor o ljudski šoli. Govornik je porabil najboljše orožje logike in praktične skušnje ter dokazal, da je sedanja ljudska šola v mnogem oziru pomanjkljiva. Konservativci niso povsem proti sedanji šoli, toda ona mora otroke v veri starišev vzrejati in ne le poučevati. Liechtenstein je s svojim ¡zbornim govorom razpršil trditve, češ, da bode z versko šolo egiptska tema legla po deželah. Govor bodemo priobčili po stenografičnem zapisniku. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Č. g. kapelan Ludovik Jenko premeščen je iz Šmarija v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Na njegovo mesto pride č. g. Franc Gregori iz Predoselj; v Predoslje pa č. g. Ivan Kačar, dosedaj v začasnem pokoji na Dolgem. (Nemškega „šulvereina") tukajšnja podružnica je zborovala dne 15. t. m. Letno poročilo pravi, da je otroško zabavišče obiskovalo 93 otrok, med temi 43 novovstopivših. Šulvereinska ljudska šola ima 195 učencev. Društvo bode, kakor čujemo, ustanovilo šolo v Beli Peči in Domžalah. Dne 20. t. m. je nemški poslanec Lippe rt trdil v državnem zboru, da ima „šulverein" samo namen, nemško jezikovno ozemlje varovati in ohraniti, dejanja pa nasprotno dokazujejo. Med denarnimi doneski je celö 1 gld. „von einem slovenischen Freunde der Aufklärung". Čuden ptiček ta prijatelj omike! V odbor so bili izvoljeni trgovec Maurer, c. kr. profesorja Gartenauer in Linhart, uradnika kranjske hranilnice Leon Suppantschitsch in Dzimsky in učitelj Uhl. (Utonila) je minolo sredo 161etna Terezija Zev-nik iz Mavčič, v okraji kranjskem. Prala je namreč na savskem bregu prejo, ko jo je prijela božjast in vrgla v Savo. Trupla še niso našli. (V Šentvidu) pri Brdu je na praznik sv. Jožefa umrla po dolgi in budi bolezni, previdena s svetimi zakramenti, gospa Josipina Skofic, soproga veleposestnika in župana gosp. Jurija Skofica, ter je bila dne 21. t. m. popoludne pokopana. Po njej žaluje njen soprog in mnogi reveži, katerim je bila usmiljena dobrotnica. Naj v miru počiva! (Vravnanje Drave.) „SI. Gospodar" piše: Novi poslanec za Maribor, g. dr. Kokoschinegg, je takoj v drugi seji državnega zbora, katere se je vdeležil, stavil resolucijo, naj vlada skrbi za to, da se Drava vravni od Maribora do hrvaške meje. Ako se to zgodi, gotovo nam bode po volji, ali kaj porečejo volilci od Maribora gori, v Mareubergu in Vozenici? Mi si sicer ne obetamo ničesa od te resolucije, vendar pa je gospod poslanec mislil, da Bog zna kaj stori za svoje volilce, in je torej čudno, da je na one nad Mariborom čisto pozabil. (Umrl) jo upokojeni duhovnik lavantinske škofije, č. g. Ivan Žnidarič, pri svojih stariših v ljutomerski župniji. Bolehal je več let in doživel 33. leto svoje starosti. N. v m. p.! (Vodstvo c. kr. okr. glavarstva v Brežicah) prevzame začasno g. Franc Kankovsky, namest-niški tajnik v Gradci. (Itedarstveno.) Gregor Čekada, učenec II. razreda, je v četrtek na Gradu pal čez nasip, ko je iskal cvetic, ter se na glavi tako težko ranil, da so ga prenesli v bolnišnico. — Delavec Janez Guzi je danes zjutraj snažil železnični stroj, pal v jamo za pepel ter se ranil na glavi, da so ga oddali v bolnišnico. Telegrami. Dunaj, 21. marca. Pri današnjih volitvah v občinski svet je bilo voljenih sedem liberalcev in štirje kandidati „združenih kristija-n»v". Treba bo jedne ožje volitve. „Združeni kristijani" so pridobili tri mandate. Dunaj, 22. marca. Gm. grof Sohonfeld, poveljnik dvanajste konjiške brigade, je vsled lastne prošnje umirovljen; ob jednem se mu jo podelil viteški križec Leopoldovega reda. Poveljnik šeste konjiško brigade, gm. Geor-gevits, je v jednaki lastnosti premeščen k dvanajsti konjiški brigadi; polkovnika Po-korny (husarski polk št. 7) inj grof Hubner (husarski polk št. 8) sta imenovana za poveljnika sedmo, oziroma devete konjiško brigade. Dunaj, 22. marca. Zbornica poslancev je sprejela s 158 proti 89 glasovom naslov „osrednje vodstvo naučnega ministerstva". Poročevalec Bobrzynski se je izjavil glede Liechtensteinovega šolskega načrta, da bi Poljaki gotovo nasprotovali manjšanju omike, toda ta se nikakor še ne moro videti v je-dini sonadzorovalni pravici cerkve. Mladina ne sme trpeti vsled nasprotja mej državo in cerkvijo. Treba je, da vlada sama prevzame vodstvo v tem težavnem vprašanji. Budimpešta, 22. marca. V zbornici sta poslanca Orban in Kaas razpravljala včerajšnje izjave ter pri tem napadala redarstvo in vlado. Ugovor na desnici. Tisza je mej gromovitim ploskanjem na desnici in burnim ugovarjanjem na levici odgovoril, skliceval se na svoje delovanje za utrjcnje Ogerske, obsodil priziv na cestno drubal, izjavil se, da se v interesu dežele ne more večina podvreči trinoštvu manjšine, ter proglasil napade v parlamentu zoper dolžnost izvršujoče redarstvo za nezaslišane. Predsednik je pozval vladi nasprotne poslance k redu zaradi raz-žaljivih opazk. Potem se jo prešlo na dnevni red. Novi York, 21. marca. Frederik Grant je imenovan za ameriškega poslanika v Av-stro-Ogerski. Umrli ko: 20. marca. Andrej Jevie, kajžarjev sin, 3','j mes., Črna Vas 50, božjast. — Jakob Karlin, dijak, 19 let, Kapiteljske ulico 13, jetika. — Marija Hočevar, lampistova žena, 38 let, Poljanska cesta 20, jetika. — Marija Petaver, delavka, 17 let, Reber 6, jetika. V bolnišnici: 16. marca. Angela Zalokar, delavčeva hči, S mesecev, jetika. 19. marca. Ignacij Železnik, gostač, G3 let, kron. pljučni empbysem. 20. marca. Marija Jeršek, delavčeva hči, 21/, leta, jetika. Vremensko sporočilo. C n C Čas Stanje Veter Vreme • t J5« opazovanja zrakomera v wm toplomera po Celziju onnaji VII., Zieglergasse 27- Zastopnik Franc Itrttckner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi -S3- OdlU-ovan: 1873, 1881. T u j c i. 20. marca. Pri MeUitot: Kreinek, Poppelbaum, Pressburger, Grünwald, Klaus, Mertens, Seitler in Krauman, trgovci, z Dunaja. — Hille, Leder, trgovca, z Bavarskega. — Winternitz, uradnik, z Beko. — Höselmayer, zasebnik, iz Gradca. — Saxinger, trgovec, iz Linea. — A. Petzi, potovalcc, iz Gradca. Pri Slonu: Sonnenberg, trgovec, iz Kaniže. — liopp, trgovec, z Dunaja. — Lcnert z Dunaja. — Carl Barl man iz Gradca. — Anton Jaksič, vpo-kojeni župnik, s Krškega. — Marija Pečnik, iz Maribora. Pri bavarskem dvoru: Anton Janša, poštni uradnik, iz Zagorja. — M. Weiler, s soprogo, iz Gradca. Diseldorfske oljnate barve v tubah. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna M~oljnatili barv, firneža in laka~w v Ljvil>lj»iii. [Pisarna in zaloga: Polniti drevored <5 (semeniščno poslopjo). Filijala: Slonov« »ilieo lO-lSS priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim ml- < zurjem, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah lo najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. | Kupovalccm večjih množin k prednostne cene. r » 85 B 2 3 2 » i " P B o p. — Perstene, mineralne in kemične barve. T < Vse vrste slikarskih in j likarskih čopičev in } slikarske patrone. v t tZrZ^t^tJt-ii