tJ«5
Naslov — Address: “NOVA DOBA”
6U? St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph .3889)
NOVA DOBA
(NEW ERA)
Pomlad je čas dela v naravi; naj ho tudi i'aa dela in ra.rti za našo J. S. K. Jedx;o;c!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
^ttred As Second Class Matter April 15th, 1926, at Ths Post Office at Cleveland. 0, Under Th* Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for; mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 192».
P. 19. — gTEV. 19.
a
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 11TH,11927. — SREDA, 11. MAJA, 1927
VOLUME III. — LETNIK III.
ESTI IZ CLEVELANDA PRIDOBIVANJE ROŽNE-
V
nedeljo 15. maja priredilo 0v6nsko pevsko društvo * ran v Collinwoodu koncert avditoriju Slovenskega De-^skega Doma.
^matično društvo “Tri-
Kd v^r*zor^° bo zaključno ; s avo te sezone v nedeljo Lmaja. v Slovenskem Narod-^ormi v Clevelandu.
j genska mladinska šola S.
0 011111 bo zaključila šolsko L 7' ^'adinsko igro “Mogočni f an v nedeljo 29. maja.
f^ničar Slovenske Narod-
Fsec h'niCe naznan'ia- da se v L 7. maj, junij, julij in av-
j knitge ne bodo oddajale ob
Jah dopoldne, ampak samo
krtkih zvečer.
j. ^s'ovanski operni pevec Zvm U^e ^ulič-Dragoni se je pSv P°vabilu collinwoodskih dsp 'r^1 c*ruštev in priredi v LJo °- junija koncert v Slo-s ern klavskem Domu. Vsi. ilif	Priliko	slišati	Mr
t0v	aprila v S. N. Domu,
1^. ne bodo zamudili prili-jllniSe Jioi bo ponovno nudila (JU Ja’ nedvomno bodo pri-!> d- ^l,di svoje prijate-L bo avditorij S. D. Doma 11 do zadnjega kotička.
tretG-. • 'X'
'C|6 <jer|i teden je gostovala fclu,|du pod pokrovitelj-vlade Metropol i-f h.,. ll- Osmim predstavam feb, f°s^ovalo skupno 61,584
r°Pni' S0	$186,298
|o^j|0 e- Letos prvič se je Pesi’ -*e gostovanje opere
1 (’]t° dobiček. Sodi se, da Jk°>'d Ve*ilnd dosegel svetovni |ozi,. Zcl število udeležencev in
^ na vplačano svoto v
J,
° ^EMOGARSKEM v	ŠTUAJKU
Prerri^^*'1 okrožjih mehke-“jk ,°^a’ kjer se je pričel ^eitie 1 aPr>lom, je malo iite(j ^e> kakor poroča Ull ?ne Workers Journal.
3v0 r, *Je stoje neomajno za PH °«*bo z operatorji; v ^•eli ni opaziti nikakih ^0vv„ .,k«Pina operatorjev *V ‘strip” rovov v In-/0fn sP°razumela z vod-- da Se rikta št. 11 U. M. W. e^onv:f, ?elom nadaljuje po pi Vej. lestvici. Spora-trip., Ja Za dve leti. Ti
Vližtio'2(v°g0rOVi P°krivajc 'kcijp /( premogove pro-
:r «ttsbd,'žavi ‘^ižno >rkem dlstriktu j£
'f- ^Užh ma|ih premogov-T' W PodP*sal° pogodbe ■Celom n' A'’ da se nadaljuje tse n 0 stari lestvici, dok-•hi, °seže končni spora
KPna,
Padn0 ,, onvferenca za jugo. 1° s n r°Zje> ki skuša pri ■ ^ilne ] azyma Klede nove 8 vice, je še v zase
i; f*  --------__
a*^coska letalca k poSrešana.
ijt1 ^^Cosb-
iHl^oli ^ a 'etalca Nungessei 86 Pretečeno nede
T n&V'**«'- o« i»
P r>oiet, V ^ork v enem sa |Seboj 7Ra ^asolina sta ime talonov, kar b
|>jy j./t 48 ur- V tofel
£T° str-,' . ni t»ilo na ame ln letala in ladji 6 in 4,°'!-. ^merike, Fran
Po rn 1,16 S0 Ju Pršeli eglenem Atlantiku
GA OLJA
Današnji ženski svet rabi dan za dnem mnogo različnih parfumov ali dišav. Napredek kemije je povzročil, da je mogoče najrazličnejše dišave producirati iz premogove smole. Kljub temu pa se najlepše rožne dišave še vedno pridobivajo od rož ali vrtnic, in zanimivo je, da je ta rožna industrija najbolj razvita pri bratskem bolgarskem narodu. Središča mode: Pariz, London in New York dobivajo najfinejše rožno olje iz Bolgarije. Rožno olje se pridobiva tudi na Francoskem in Saksonskem, toda prvo mesto na svetovnem trgu ima bolgarsko rožno olje.
Središče bolgarske rožne in dustrije je mestece Kazanlik, in v okolici tega mesta je na tisoče akrov sveta pokritih z vrtnicami. Pravi rožni distrikt je povprečno 80 milj dolg, 30 širok in ima približno 1300 čevljev nadmorske višine. Za pridobivanje rožnega olja ste najboljši dve vrsti vrtnic, ki se botanično imenujete “rosa da-mascena” in “rosa alba”; prva je rudeča, druga pa bela. To niso polnocvetoče vrtnice, ampak rože z enim samim pripro-stim cvetnim vencem, ki so zelo podobne divjim gozdnim rožam ali šipku. Polnocveteče vrtnice, kakoršne navadno gojimo po vrtovih, nimajo dovolj močnega duha in so tudi preveč občutljive.	>
Omenjene vrtnice začno cve-sti v drugi polovici maja in “trgatev” traja tri do štiri tedne, kakor |e pač vreme. Cvetje vrtnic se mora potrgati ko še ni popolnoma razvito in sicer v zgodnjih jutranjih urah. To cvetje se mora takoj odnesti v “rožnokuhe”, ki jih je mnogo v dotičnem okrožju, in tam se kuhajo na podoben način kot tropine za žganje. Cvetje vrtnic se pomeče v velike kotle, prilije primerno količino vode, pod kotli zakuri in iz cevi začne kmalu curljati rožna voda, prav kot rakija pri naših slovečih butlegerjih. V dobrih 45. minutah je prva kuha končana. Tako dobljena rožna voda se potem še enkral distilira. Nato se tekočina nalije v steklenice s širokim vratom in v nekaj dneh se začne vrhu posod zbirati nekaka smetana, katera se sproti posnema. To je rožno olje. Unca takega olja se ceni na približno $11 našega denarja. Za ene unco tega olja je treba približno en tisoč rožnih cvetov.
Tako pridobljeno rožno olje pa se ne more rabiti za dišave, ker je premočno in zate ne diši prijetno. To rožno olje se potem razredči z vodo al alkoholom in šele v taki obli' ki se more potem rabiti v di-šavne svrhe. Iz ene unce rož nega olja se napravi mnoge stekleničic rožnega parfuma Razredčeno rožno olje se ra bi tudi v milu in različnih di šečih pomadah.
Bolgarija pridela na let« povprečno 175,000 unč rožne ga olja, kar prinese lep denai v deželo, ker se večinoma ve: pridelek eksportira. Vrtnici dajo dober pridelek šele 1 tretjem letu po saditvi in cveti samo enkrat v letu. Rožni grm pa dočakajo starost dvajset le in več. Sodi se, da so vpeljal industrijo pridobivanja rožne ga olja v Evropo Arabci, pre< več stoletji. In na Balkanu, po sebno v Bolgariji je zemlja ii
R0GASTV0 V KORUZI NEKAJ 0 LOUISIANI
:> V!-'
,če»
,
as '*
st.'11 želi'1 S! ist'10.
•oko
, vs«
ie’111 |k
&
'A
5-4-*
Znano je, da se v tej deželi prielela velike množine pšenice, toda še mnogo večji je pridelek koruze, ki znaša okoli tri tisoč milijonov bušljev letno. Velika večina, namreč pet šestin vsega pridelka, se porabi za krmo prešičev, goveje živine in perutnine. Več kot sto milijonov akrov ameriških farm je vsako leto obsejanih s koruzo. Ni čuda, če se zvezni poljedelski department tako trudi, da zaustavi širjenje koruznega črva, ki je bil zanešen iz Evrope in tvori veliko nevarnost za koruzna polja te dežele.
Zvezni poljedelski department je nedavno izdal seznamek najrazličnejših produktov, ki se pridobivajo iz koruze. Teh produktov je 217 in se večinoma pridobivajo iz koruznega zrnja, deloma pa tudi iz stebel in oluščenih storžev. Glasom tega seznamka se zamore iz koruze pridobivati olje, barva, alkohol, toaletni prašek, tiskarska tinta, lepilo, pralno milo in praški, papir, umetni jantar, umetno usnje, umetni gumij itd.
Koruza se dalje rabi za krmo živine in za razna jedila, dobivajo se iz nje snovi za raz-streljiva, za gumbe, za telefonska slušala, za radio rogove ln sto drugih reči. Iz ene tone koruzne slame je dobil George H. Harrison, kemist v Minnesoti 12,600 kubičnih čevljev plina, katerega je kemičnim potom pretvoril v 640 funtov oglja (carbon), 400 funtov smole in 15 galon slamnega olja. Slamnemu olju pripisujejo veliko razkuževalno vrednost, ker je močnejše pa manj škodljivo kot fenol. Iz smole se more napraviti nepremočljiv materijal za pokrivanje streh, iz drobno semletega karbona pa je mogoče napraviti prvovrstne barve.
Dv. O. R. Sweeney, kemist na državnem kolegiju v Iowi, sodi, da je v koruzni slami in oluščenih storžih več vrednosti kot v zrnju. Iz tega se more napravljati papir, gorljivo oglje. furfural (ki je važna kemikalija za napravo umetne smole), in nadomestilo za les.
Naš zvezni kongres je nedavno dovolil $50,000 za stroške eksperimentov, katere bo delal takozvani Bureau of Standards z luščinami pinacev (peanut), koruzno slamo in storži in stebli bombaža, kar vse zdaj ne prinaša skoro nobenih koristi. Kemija je nedvomno ena tistih sil, ki bo pripomogla farmer-jem do večjih dohodkov, ljudstvu v splošnem pa do cenejših notrebščin.
ZDRAVSTVO
IZ NAŠIH KRAJEV
DELO KAZNJENCEV V ROVIH ODPRAVLJENO
V legislaturi države Alabame je bila sprejeta predloga, katera odpravlja delo kaznjencev v premogovih rovih. Go-verner Bibb Graves je postavo podpisal. Po novi postavi ne sme biti po 1. juliju 1928 v premogovih rovih Alabanie nobe nega jetnika več.
podnebje najugodnejše za te vrste vrtnice.
Kadar se boste, cenjene či-tateljice, umivale z rožnodiše-čim milom, ali škropile svoje svilene rutice in druge predmete s fino rožno vodo, spomnite se, da se imate za te sladke dišave zahvaliti svojim jugoslovanskim sestram v Bolga riji.	i
Država Louisiana leži na srednjem jugovzhodu ob Mehiškem zalivu. Ameriška vlada je kupila Louisiano leta 1803 od Francije; seveda je ta nakup predstavljalinnogo večje ozemlje kot sedanja država Louisiana. Dasi jel od nakupa preteklo že nad st(i let so se \ Louisiani obdržali še mnogi čistokrvni Francozi in tudi Špan ci. Marsikje se poleg angleščine govori tudi francoščina. Skupno prebivalstvio Louisiane šteje nekaj manj kpt dva milijona in od tega je skoro tretjina črncev. Zelo mnogo je tudi mešancev, to je mulatov in kreolov. Nepismenosti znaša skoro 22‘< in največ nepismenih ljudi je med črnci ;|sioer se pa nepismenost hitro * manjša in znaša pri mlajši generaciji le še okoli 14 procentov.
Največje, mesto Louisiane je New Orleans, ki išleje nekaj nad 400 tisoč prebivalcev, ir leži ob reki Mississippi in Mehiškem zalivu. Me-sto je nekako polameriško, pol francosko; v splošnem se lahko imenuje lepo, živahno in zanimivo. Iz New Orleansa se jjzvaža največ bombaža, bombažnega semena in pšenice, katera pride na ladjah iz držav ob gornjem teku Mississippija.,
Dežela ima vlažno, poltropi-čno podnebje; poletja so zelo vroča, a prave zime ne poznajo tam. V smeri proti Texasu so kraji za spoznanje bolj suhi. Skoro vsa zemlja Louisiane je naplavljena po reki Mississippi, zato je zelo boga ta in rodovitna. Kar je za Egipt reka Nil, to je za Louisiano reka Mississippi, ki se pod New Orleansom izliva v Mehiški zaliv. Važne reke so tudi Sabine River in Red River; vsega skupaj ima Louisiana okoli pet tisoč milj plovnih rek. Večjih hribov v državi ni in obširne pokrajine ležijo marsikje nižje kot bregovi skozi potekajočih rek. To ozemlje je seveda bilo treba zavarovati pred poplavami z nasipi ob rekah. Velike povodnji seveda večkrat raztrgajo nasipe. To se je zgodilo tudi pri zadnji poplavi, ki je največja, kar jih je zabeleženih v zgodovini.
V gornjem delu Louisiane je še mnogo gozdov, posebno hrastovih. Lesna trgovina je torej živahna in se ceni letno na 100 milijonov dolarjev. Mnogo pa je tudi močvirja, ki je gosto za-rastlo z različnim grmovjem, trnjem in neke vrste palmami. Take močvirske goščave, če so sčiščene, dajo izvrstna polja za riž in sladkorni trs, ker zemlja je rodovitna in črna kot saje. Seveda morajo biti na gotove razdalje skopani jarki .da od-peljujejo vodo.
V Louisiani se pridobiva mnogo olja in tudi precej žvepla. Precej razvita je tudi živinoreja in ribolov. Louisianske ostrige so splošno znane; v novejšem času jih marsikje gojijo tudi umetnim potom. Da se v Louisiani in posebno v New Orleansu povžije ogromne množine teh sluznatih vodnih živalic, se lahko vidi že iz tega, da so pota v mestnih parkih New Orleansa posuta z zdrobljenimi školjkami ostrig, mesto, s peskom.
Poljedelstvo v Louisiani je zelo bogato, ker je zemlja izredno rodovitna in podnebje poltropično. Skoro ves pridelek sladkornega trsa v Ameriki pride iz Louisiane. Prideluje (Dalje na 2. strani)
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrhovni sdrarnik J. S. K. Jcdnote.)
ONSTRAN MORJA
VSAK PO SVOJE
Omotica.
Omotica ali vrtoglavost ni bolezen sama za sebe, ampak se najde v zvezi z velikim številom različnih bolezni in ne-prilik. Ti omotični napadi morejo biti le lahki, pri katerih vidi prizadeta oseba pike pred očmi, ali gibanje nepremičnih predmetov pred seboj, ali čuti bolezen v želodcu in ima občutek, da bo izgubila zavest, če oseba stoji se mogoče opoteče ali pa pade. Taki napadi omotice trajajo malo časa. če je napad omotice hujši, oseba bljuva in ne more stati ali sedeti. Tak napad traja morda po par ur. Omotica pride z večino živčnih bolezni, posebno rada pri otrditvi možganskih žil, uljes, sifilisa, poškodb na možgane itd. Včasi pomeni, da je zraven božjast v lahki obliki. Omotica more biti tudi posledica ušesnih in nosnih neprilik, srčnih, ledvičnih, želodčnih in ženskih spolnih organov bolezni, bezgavk, pluč-niee, mrzlice itd. Mnoge osebe, ki so splošno telesno oslabele, ali ki so imele hudo krvavitev, navadno tožijo o omoti-1 ci.
Mnogi bolniki, ki so prisiljeni ostati v postelji nekaj dni, celo tam čutijo začasno omotico, ki navadno ne traja dolgo. Skoro vsaka oseba dobi tuin-tam lahek napad omotice, posebno če je nekaj časa pripo-gnjena ali čepeča in se nato naglo zravna. Omotica pride navadno kot posledica nepre- [ bave zabasanja, žolčavosti,! napenjanja oči, preveč kave ali tobaka in preveč fizičpega dela. V splošnem so taki napadi omotice kratko trajajoči in ni treba za to takojšnega zdravljenja. Včasi se prežene e>sla-belost, ki sledi omotici, s par požirki gorkega čaja ali gorke juhe. Ni potreba zato popili pol pajnta žganja. Za odpravo omotice je treba preiskati, j kaj jo povzroča in potem vzro ke opraviti.
-------o-------
Vremenske nesreče na jugu.
Povodenj ob dolnjem teku reke Mississippi še vedno traja, vendar se zdi, da se bo “Oče rek” polagoma povrnil v svojo staro strugo. Tuintam še morajo delavci popravljati nasipe in državna milica patrulira ogrožene kraje.
V soboto, nedeljo in ponde-Ijek so divjali številni viharji v nekaterih južnih državah in so povzročili ponekod velika razdejanja. Najbolj prizadeto je bilo mesto Poplar Bluff v državi Missouri, kjer je tornado j v pondeljek 9. maja podrl skoro vsa poslopja štiri bloke na široko in pet blokov na dolgo. Pri tem je bilo kakšnih 40 oseb ubitih in okoli 100 ranjenih. Ma-terijalna škoda se ceni na en milijon dolarjev.
V severozapadnem Texasu so tornadi ubili nad 30 oseb, ranjenih pa je bilo okoli 50. V štirih countyjih države Kansas je tudi divjal tornado pretečeno soboto; ubitih je bilo pri tem deset oseb in na tisoče jih je brez strehe.
Mnogo vrst riža.
Vsakdo pozna riž, toda malokdo med nami ve, da da se to žito deli v mnogo vrst. Samo na Filipinih se nahaja 2,000 različnih vrst riža.
Za Veliko noč je Jugoslavija dobila novo vlado, katero je sestavil novi ministrski predsednik Velja Vukičevic. V ministrstvu ni nobenega Hrvata ali Slovenca. Narodno skupščina je bila odgodena do 1. avgusta.
Slovenija je izmed vseh jugoslovanskih pokrajin najbolj obremenjena z davki. Neposrednih davkov pride na vsakega prebivalca v Sloveniji 182 dinarjev, na Hrvatskem in v Slavoniji 98, v Srbiji in črni gori pa 65 dinarjev letno. Od poslovnih davkov prišlo je lansko Mo na vsakega prebivalca v Sloveniji 155 dinarjev, v Hr-vatski in Slavoniji 85, v Srbiji :n črni gori pa 34 dinarjev.
Na velikonočni pondeljek je v Ljubljani prestopila iz šintoizma v katolicizem gospa Micika škuškova, rojena Japonka Tsuneko Kondo. Njen mož Ivan Skušek je bil pred svetovno vojno avstro-ogrski poslaniški uradnik v Pekingu tam se je seznanil z zalo in izobraženo japonsko deklico in se z njo civilno poročil. Bivša Tsuneko, ki je sedaj Micika. je zdaj tudi cerkveno poročena s svojim možem. Slovenski jezik popolnoma obvlada.
Ljubljanski dnevnik “Jutro” je dne 20. aprila prinesel c: razstavi slik slovenskega slikarja Prushecka sledeče poročilo :
“V Clevelandu, kjer je najštevilnejša slovenska kolonija v Zedinjenih državah, ki šteje nad 40,000 duš, je bila dne 15. marca v tamkajšnem “Narodnem domu” otvorjena razstava slik slovenskega slikarja Gregorija Peruška. Razstavo je priredil poseben odbor, v katerem so zastopana vsa slovenska kulturna društva. Slikai je dosegel lep moralni, a tud povoljen materijalni uspeh.” ____________________
Lepe kupčije posestnikov hmelja v Savinjski dolini st povzročile, da so letos pričel saditi hmelj tudi v Trbovljah zaenkrat še za poskušajo, kei se ne ve. kako se bo obnesel.
Fašistični “II Popolo di Tri este” je v velikem tednu zaroh ne), da se morajo prenehati \ cerkvi sv. Antona starega ' Trstu slovenske molitve in pet je, ki se vrši jo tam “ostentativ no”. Ne zahteva tega iz anti klerikalizma, ampak iz čiste ga verskega nagiba. Slovensk( petje zveni kot žaljenje Trsta funkcije s slovensko molitvije ! in petjem so avstrijski ostanki ki morajo izginiti. Tiste sloven ske služkinje znajo vse itali janslco in ako bi ne hotele ve< hoditi v cerkev po izgonu slo venščine, ni treba, da bi si cerkev zmenila za to. “Jezil krščanstva je latinski” (to ji v :fašistični razlagi za Trs italijanski) . . .
V okolici Goričeve vasi pr Ribnici se je smrtno ponesreči posestnik Janez Prelesnik, ko j v gozdu napravljal drva. Pi delu se je prevrnil težak hloc ki je Prelesnika s tako silo pri tisnil na trebuh, da je nesreči: mož drugo jutro podlegel tej kim notranjim poškodbam. Pc nesrečenec zapušča ženo in pe nedoletnih otrok.
Dalje na 2. strani
Naš mornariški tajnik Wilbur postal bo prihodnji mesec častni doktor prava. Gorje potem upprnikom na Kitajskem in v Nicaragui!
*
V nekem ljubljanskem listu sem čital le dni, da se je koncem aprila vršila seja ubožne-ga odseka. Saj imamo tndi pri nas ubožne odseke, pa jim damo vendar malo lepša imena.
*
Francozi so praktični ljudje. Nedavno so v mestu Camer-mert odkrili spomenik maela-mi Harel, ki je iznašla sloveči camemertski sir. Mesto venca so na spomenik položili hleb sira.
*
V velikanski Armourjevi klavnici v Chicagu imajo treniranega črnega ovna, ki vodi svoje meketajoče tovariše in tovarišice na prag večnih lovišč. Tam jih prepusti usodi in se lepo izmaže nazaj. Te dni je število njegovih zapeljancev doseglo milijon in črni koštrun je za svoje judeževo delo dobil prigrizek tobaka. Judeži, ki vodijo milijonske armade nedoraslih otrok v nezdrave tovarne, so bolje plačani.
*
Predsednik Coolidge je bil povabljen na jug, da si ogleda poplave, ki jih je povzročila reka Mississippi, pa je odklonil. Morda njegov električni
konjiček še ne zna dobro plavati.
*
Naša ameriška slovenščina čudovito napreduje. Nedavno sem čital v nekem slovenskem listu poziv: počasi hitimo! Meni se izraz zelo dopade, samo ne morem uganiti, kako se ta reč izvaja. Morebiti bi nam znali to pojasniti revolucijo-narji v Nicaragui. Ali pa naš prijatelj Tavčar v Chicagu!
*
Prijatelji, če imate v svojih hišah kotličke, ne pretepajte svojih boljših polovic! V Red-dingu, Cal. je neka Mrs. Mc Cloud pozvala v hišo policaje, ker jo je možiček pretepal. Zaradi pretepa so se potem prijateljsko pobotali, Ua slučajno najdeni kotliček pa je mož plačal $200 in še odnesli so mu ga.
♦
V državi Mississippi ste dve sestri živeli na farmah 70, odnosno 74 let, ne da bi bili v vsem tem času le enkrat videli kakšno mesto. Zadnja povodenj pa ju je pregnala s farme in tako ste mladenki prvič v življenju imeli priliko videti mestne krasote. Da bi le ne podlegli mestnim skušnjavam!
*
Pismonoša James Pierson v Chicagu ima 37 različnih pip, iz katerih izmenoma puši dragoceno tobačno zeljice. Ta pismonoša mora biti mormonske ga pokolenja.
Londonski listi pišejo, da je predsednik Coolidge najboljše oblečeni mož v Ameriki. Še marsikdo drugi na njegovem mestu bi se lahko čedno oblačil!
♦
Mrs. Ruth Baldworth v Chicagu toži za ločitev zakona in kot vzrok navaja, da je mož večkrat v njeno posteljo skril žive miši. Nekateri možje so pa res iznajdljivi!
(Dalje na 2. strani)
Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
'Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for metnbers $0.72 per year; non-members $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče list«:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume III.
NO. 19.
O izrednih asesmentih.
Vse naše podporne organizacije imajo težke probleme z bolniškimi in odškodninskimi skladi, tako tudi naša jed-nota ni izvzeta. Primorani smo zopet bili razpisati izredni asesment za maj in junij v dva in tridolarski sklad bolniške podpore. V sklad za $2.00 dnevne bolniške podpore je ase-siranih za mesec maj 2,541 članov(ic). V sklad za $3.00 dnevne bolniške podpore pa je asesiranih samo 196 članov (ic).
V sklad za $1.00 dnevne bolniške podpore že dolgo ni bilo treba razpisati izrednega asesmenta. Ta sklad je zadnje čase vedno imel nekoliko več rezerve kot znaša enomesečni asesment. Od izrednega asesmenta je izvzetih okrog devet tisoč članov(ic). I,z tega se razvidi, da je članstvo manj prizadeto pri naši jednoti, kakor pri drugih.
Če računamo na odstotke, je mnogo več slučajev bolezni v dva in tridolarskem skladu, kakor v skladu za eden dolar dnevne bolniške podpore. Iz tega se lahko sklepa, da ni nekaj v redu. Veliko članov je, ki so v resnici bolni in podpore vredni, veliko pa je tudi simulantov, ki vlečejo podporo na račun poštenega članstva.
Pri naših organizacijah smo zašli s podporami predaleč. Določili smo tako visoke in dolgotrajne podpore, da jih ne bo mogoče pokrivati z nizkimi asesmenti, kateri so določeni za podpore in odškodnine. Prihodnja konvencija se bo morala resno baviti s tem vprašanjem.
Računati bomo morali Začeti tudi na rezervo nele na tekoče izdatke. Devati iz rok v usta, gre nekaj časa, navsezadnje pa ne bo kje jemati. Baš radi tega bo treba na prihodnji konvenciji nekaj ukreniti, da se popolnoma izognemo izrednim asesmentom. Izredni asesmenti razburjajo članstvo in neljubi so tudi za glavni urad. Povročajo namreč veliko izrednega dela in neljubo nam je prihajati na dan s takimi “novicami.”
Iz preteklih skušenj mi je znano, da vselej nekoliko zastoji napredovanje v članstvu, kadar imamo razpisane izredne asesmente. Pametnega člana seveda to ne preseneči, ker ve, da naša jednota plačuje najvišjo podporo izmed vseh in za najdaljšo dobo.
V tej bratski organizaciji smo združeni, da podpiramo eden drugega v slučajih bolezni in nesreče. Radi tega ne smemo tarnati če kdaj pride potreba za poseči v žep nekoliko globeje. Računamo tudi lahko, da bomo v bodočnosti zamogli ugodno rešiti to vrzel ter odpraviti izredne asesmente. Za enkrat nimamo druge remedure, kakor strogo nadzorovanje bolnikov. Če bi vsa društva bila v tem oziru stroga, bi brezdvomno veliko koristilo skupnemu članstvu.
Odkar smo pridjali k prošnjam za sprejem vprašanja, koliko zavarovalnine ima kandidat- pri drugih organizacijah ali družbah, smo pronašli, da so nekateri člani zavarovani za več podpore kot zdravi zaslužiti zamorejo. Takim se skoro izplača biti “bolan.” Vrhovni zdravnik je mnenja, da ne bi smel biti noben član zavarovan za več kot okrog 60 odstotkov od rednega zaslužka. Temu mnenju se pridružujem. V slučajih, kjer ima kandidat že visoko zavarovalnino pri drugih organizacijah in če bo zahteval visoko zavarovalnino še pri naši organizaciji, bo vrhovni zdravnik prošnjo odobril za nizko podporo ali pa jo odklonil.
Pri agitaciji za nove člane je treba posebno paziti, da se pridobiva samo dobre rizik«, to je osebe, ki so dobrega zdravja. Organizatorji po naselbinah vedo nekaj o vsakem kandidatu predno ga nagovore za pristop. Nikar nagovarjati kandidatov, o katerih sc dvomi da-li so pri dobrem zdravju. Pridobivajmo samo zdrave moči in ne priporočajmo jim, da bi sc previsoko zavarovali za bolniško podp^--0. Če bomo pridobivali samo zdravo članstvo, bo polago-'r' “ozdravil” tudi naš bolniški in odškodninski sklad.
Joseph Fishier, gl. tajnik. --------------o---------------
1
m a
DOBRE VESTI IZ PENNSYLVANIA
Društvo št. 33 J. S. K. Jed-note v Trestle, Pa., obhajalo bo začetkom junija 25-letni-co svojega obstanka. Iz poročila društvenega tajnika, ki je priobčeno na drugem mestu, je razvidno, da je omenjeno društvo ena tistih vzornih postojank naše Jednote, ki že desetletja vršijo mirno, tiho, bratoljubno delo med pripadniki našega naioda v tej deželi. .Mnogo tega človekoljubnega dela ni zapisanega nikjer drugje kot v srcih
Vsem vnetim naj bo
hvaležnih rojakov, bivšim in sedanjim društvenim delavcem na tem mestu izrečeno iskre 110 priznanje za njih trud in požrtvovalnost. Slava nesebičnemu delu, toleranci in bratstvu!
Uredništvu je bilo te dni sporočeno, da se je v Pitts-brughu, Pa. ustanovila nova PQStojanka j. S. K. Jednote, in sicer novo žensko društvo.
To ste dve vesti iz Pennsyl-vanije, ki ste vredni omenitve.
IZ URADA GL. TAJNIKA
RAZPIS IZREDNEGA ASESMENTA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ, 1927
V razredu za $2.00 in v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore je zopet nastal primanjkljaj. Člani, ki so zavarovani v omenjenih dveh razredih so prejeli veliko več podpore nego so vplačali v bolniški in odškodninski sklad, zato nam ne preostaja druzega, kakor razpisati izredni asesment, da se pokrije nastali primankljaj.
Člani, ki so zavarovani v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo po $1.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore pa plačajo po $2.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju.
Člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmenta. V razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore se nahaja po pravilih predpisana rezerva, zato je ta razred izvzet od izrednega asesmenta. Od izrednega asesmenta so dalje izvzeti neenakopravni člani in članice. Glasom sklepa glavnega odbora so izvzeti tudi vsi novi člani otl izrednega asesmenta za prvih 60 dni po pristopu. Novi člani, ki bodo pristopili v maju in juniju, ne plačajo izrednega asesmenta. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti člani za mesec maj, kateri so bili sprejeti v jednoto v mesecu marcu. Taki člani plačajo prvi izredni asesment v mesecu juniju. Člani pa, ki so pristopili v mesecu aprilu, ne plačajo izrednega asesmenta niti v maju, niti v juniju.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Pishler, glav. tajnik.  o-------------------
NEKAJ O LOUISIANI
(Nadaljevanje s 1. strani)
se dalje mnogo riža, koruze, sladkega krompirja in tobaka, pa tudi orehov, oranž in sploh vseh vrst poltropičnega sadja.
Podnebje v Louisiani ni posebno zdravo, ker je v splošnem vroče in preveč vlažno; naseljenci s hladnejših severnih in suhih zapadnih krajev se tam teško privadijo. Obdelani kraji pa so lepi, ker je vegetacija zelo bujna. V parkih in okoli v južnem slogu zgrajenih vil bogatašev se vidijo krasne palme, oranže, oleandri, magnolije in druga južna drevesa, in seveda tudi mnogo naj pestrejših cvetlic. Zanimivi pa so tudi louisianski hrastovi gozdi, skozi katere potekajo tuintam leni, blatni potoki; po suhih deblih, ki mestomo štrle iz vode in blata, se dolgočasijo velike želve. Raz drevesnih vej visi takozvani španski mah, kot velike kodelje sivozelenega prediva. Med hrastovjem ra-sto marsikje košate, vedno zelene magnolije, na vejah katerih se zibljejo veliki beli ali rožnato nadahnjeni, opojno duhteči cveti. Najlepše mag nolije so doma v Louisiani, zato so si tu^li njen cvet izbrali za državno cvetko. Koliko komarjev pridelajo močvirja Louisiane, je težko reči; gotovo jih bo nekaj legijonov, karkoli že ta označba pomeni. Ti brenčeči krvosesi so nedvomno vzrok, da so vse postelje v tam-kajšnih hotelih zakrite z gostimi mrežami, kar napravi na potnika iz severa zelo čuden vtis.
LE TI POMLAD . . .
Kostanji, lipe zelenijo,
Ko ptič jim poje maj, Kostanji, lipe govorijo,
Da vse se vrne kdaj.
Le ti pomlad, ki v srcu cveteš, Le ti ne vrneš se nazaj,
Ko samo enkrat si umrla. Umrla si za vekomaj!
(D.)
TAM V ZELENEM BUKOVJU
(A. J. T.)
Pridejo včasi dnevi, ki niso za nikamor. Nebo je prevlečeno s prozorno belo tančico, iz katere gleda zaspano majniško solnce. Ideje od nikoder nobene, glava prazna kot večina sodov zdaj na pomlad: suči pipo kakor hočeš, ni je več kapljice.
Pa sem šel v park doli ob Erie jezeru in sedel na bukov štor. Svoji k svojim! Mlade bukve so baš ozelenele. V njih gladko, belosivo lubje so vrezane različne črke, napisi in srca različnih velikosti in oblik; nekatera so neusmiljeno zveri-žena in razpokana. Nekoliko pod vzvišeno pozicijo na štoru, v mali, vlažni dolinici, bujno raste širokolisto dihurjevo zelje (skunk cabbage). Dobra letina kaže za “duhovite” marogaste kavalirje. Po dihurjevem zelniku si da opraviti mlad, podjeten robin. Zdaj pa zdaj se pripogne in izvleče dolgo glisto, parkrat pokima, pa je ni več, Meni prihaja na misel izlet v Put-in-Bay. Nikdar več ne bom jedel makaronov! Po prisojni tratici se preganja jata vrabičev, katere je pomlad privabila iz mesta. Nič več niso tako umazani in zakajeni kot so bili po zimi. Nekateri imajo celo lične ovratnico. Menda so na ženitovanjskem potovanju.
“Spring fever,” ki me je mučil že ves dan, se ponovi v povečani izdaji. Nič več ne morem vzdržati na štoru. Sedem na tla in se naslonim na štor, Med grmovjem se potihoma priplazijo boginje sanj in mi zave žejo oči . . .
Sedim pri mizi in strmim V naslovnik. Imena mest in ulic so vsa zmešana, številke segajo v milijone, imena pa taka kot ona kitajskih generalov. Zazvoni telefon:	Drrr! Nekako
trdo in zamolklo zvoni, si mislim; morda je prehlajen, ali pa je hišnik zvonce zatlačil s papirjem. Vzdignem slušalo:
“Randolph 3889! Hello! O-hell-o!”
“Vreesk!? Vrreesk!?” zaslišim.
“Wrong number!” odgovorim nevoljno in obesim slušalo.
Klic se ponovi vsakih par minut in odgovor je vedno enak Končno me to izzivanje razjezi, da vržem telefon v uredniški koš. Papir je zašumel, da so zbežale boginje sanj in jaz opazim moj klobuk, kako se kotali po suhem listju med zelenečim grmovjem . . .
Po bukvah in hrastih se preganjajo pisane žolne in se prepirajo: vresk, vresk! Baš pred menoj na starem hrastu se oko li drobne žolne sučeta dva zajetna žoliiarja. Prepir je gla-san iri dolg, končno pa sfrči žolna z uspešnim snubcem v dru go drevesno skupino, ki jo tvo rijo košati javorji. Osramoče ni ljubimec se nekaj časa ozira okoli, nato pa sfrči na bukev, v lubje katere je vrezano največje srce, in potrka na bukovo srce:	Drrrr!
Grlica v bližnjem grmovju se pritajeno zahihita:	Hihihihi!
Njenega grličarja pa je to trkanje na bukovo srce tako zaba valo, fla je dvakrat zaporedoma zankal: Ju-hu-huu! Ju-hu-huu!
Še jaz sem se moral smejati, dasi vem, da pernati žolnarji niso edini bebci, ki zapravljajo svojo mladost s tem, da trkajo na bukova srca. Enega teh drugih posebno dobro poznam . __—(—o--------------------
Poraba kave.
Človek bi mislil, da kavo pijejo samo živi ljudje, toda v Londonu so se prepričali, da ugaja tudi kipom davno umrlih oseb. V nekem delu poslopja poslanske zbornice so nedavno postavili kip Josepha Chamberlaina, toda kip je bil preveč “mlad” in ni odgovarjal starinski okolici. Kamenitega Chamberlaina so torej okopali v močni črni kavi in mož se je primerno postaral.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Londonski trgovec John Lewis je na svoj rojstni dan izjavil, da je današnja ženska moda nekaj barbarskega in da je kazanje flaperskih kolen nekaj strašnega. V lažje razumevanje je dreba pripomniti, da je mož praznoval svoj 91 rojstni dan.
*
Ameriškemu poslaniku Flet-cherju v Rimu je laški senator Luigi izročil tisoč lir za po-plavljence ob Mississippiju. S takim kraljevskim darom solnčne Italije si bodo naši poplavi jenci hitro pomagali na noge.
*
V tiskarni, kjer se tiska naš list, tiskajo še pet drugih listov. Tri .slavne uredniške luči svetijo okoli stalno, druge tri pa od časa do časa. V par korakov oddaljeni sosedni hiši so baje že več tednov cvrli ta-kratkega, ne da bi se nam bilo kaj sanjalo o tem. šele ko so iblajtarji odnašali pregrešne predmete na voz vzdihov in žalostnih spominov, smo široko odpirali oči. Ježešta, taki nosovi! Pa taki novinarji! Ma-lo manjka, da me ni sram . . .
A. J. T.
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani)
Nedavno je bila razglašena v Sremski Mitroviči razsodba proti obtoženim denuncijantom, ki so leta 1914. ovadli več prebivalcev Beške avstro-ogrskim oblastem, češ, da so podpirali srbsko vojsko, ko je prekoračila Savo in vpadla v Srem. Ustreljenih je bilo večje število ovadenih Srbov, četudi se je pozneje dognalo, da so bile ovadbe neutemeljene. Ovaduhi so bili nemški naseljenci. Obsojeni so bili: Roza Gruenberger ter Peter in Jakob Nonenma-cher, vsalc'na osem lot joče, zn-konca Jurij in Marija Ewinger pa vsak na tri leta ječe. Ostali obtoženci so bili od obtožbe oproščeni.
Na železniški progi med postajama Logatec in Planina so našli 28. marca v bližini čuvajnice št. 705 močno razmesarjeno moško truplo. Mrtvec je bil agnosciran kot lesni trgovec Franc Lang iz Dolenjega Logatca št. 45. Pokojni Franc Lang, splošno priljubljen zaradi svojega simpatičnega značaja, se je po stari navadi v mraku vračal s planinskih gozdov. Hodil je po železniški progi, ker se mu je zdela ta pot varnejša. V tem pa sta se križala dva tovorna vlaka in ko se je hotel ogniti enemu vlaku, je preslišal drdranje drugega vlaka, ki ga je zagrabil in smrtno povozil.
Pod številko 1980 z dne 26. januarja, 1927 je prometni minister odredil, da oni siromaki, ki ne plačajo nobenega davka ali pa le do 10 dinarjev direktnega davka, lahko potujejo na železnici brezplačno; oni, ki plačajo 10 do 20 dinarjev direktnega davka, potujejo lahko za četrtinsko ceno, oni pa, ki plačujejo od 20 do 30 dinarjev direktnega davka, pa lahko potujejo na železnici za polovično ceno. Dne 22. marca pa so oblastne železniške direkcije prejele brzojavno naredbo, po kateri bo prometno ministrstvo odslej samo dovoljevalo take vozne olajšave, a le na prošnjo vsakega posameznega prosilca. V vsaki prošnji se mora označiti svrha potovanja.
Župan mestne občine Šibenik je v Beogradu pri neki ameriški skupini najel posojilo v znesku 2.5 milijona dolarjev za izgradbo pristanišča in regulacijo mesta. Zgradila se bo tudi ozkotirna električna železnica Šibenik-Knin, tako da dobi Šibenik zvezo z Bosno (po Stein-belsovi železnici), z Beogradom in Zagrebom. Pogoji posojila so baje ugodni.
Jugoslovanska
Ustanovljena I. 1898
Katol. Jednota
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Inkorporirana 1. 1901 Bi
I S
:jsi fa
Glavni odborniki:
ie
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh,	P«.	*0).,
Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain,	O.	L
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.	Kr;
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 901, Ely, Minn.	_
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E«11 f 1 Duluth, Minnesota.	,|0c
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State
Bldg., 600 Grant Street «t Sixth Ave., Pittsburgh, P».	^	c
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošill^V naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Prej! sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni*9 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpf* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av(” Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan«1?
li postati član te organizacije, naj se
a
na
go
tar
jb
ma
ne
mi
tel
dr
Ve<
tist
»ko 0 v »elj rne it :
^Oj
bil«
Ije:
za obilen pristop. Kdor želi r  —...............................
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P ,~ obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ^Vjli članicami.	„	‘
.raž
 1klc
V. J. v.
NEWYORsKI PORTRETI
m.
Bogata vdova.
“Ja efendim, ja Habibim
Auna hebbak min šamane”
Kdor živi v New Yorku, se čestokrat sestane z ljudmi, ki radi zatrjujejo, da se jim \ New Yorku prav nič ne dopa-de. Ko sem bil še mlad, take nekako pred dvajsetimi leti— in tudi kasneje— se pa s takimi ljudmi na nikak način ni sem zamogel strinjati, kajti bil sem srečen, da sem tedaj živel v naši ameriški metropoli in to že radi tega, ker nikjer na vsem svetu človek ne more tako hitro prepotovati vse evropske deželice, kakor baš v našem New Yorku.
Za ceno jednega niklja, se pri nas človek lahko odpelje v središče francoskega okraja— in ako se pelje za isti nikelj še pet minut dalje, pride naravnost na Ogrsko; in od tam se gre lahko peš nadaljnih petnajst minut v Italijo, na Grško ali pa naravnost v Turčijo — baš kakor se komu poljubi. Pri nas zamoremo zajuterko-vati v ruskem restavrantu na iztočni 5. ulici ter istodobno zavživati kaviar in poslušati boljševiške debate; opoldne gremo lahko h kosilu na Kitajsko, kjer servirajo čaj, ki je dozorel ob vznožju Himalaja: in potem lahko tudi k Perzijcem, Francozom, Indijcem ali pa Grkom na obed — pa nam kljub vsemu temu še ostane na ducate raznorodnih restavran-tov, kjer lahko večerjamo ali pa naslednjega dne zajutrku-jemo — ako slučajno ostane,-mo še pri življenju.
In ako kodo izmed čitateljev želi oditi k večerji med Arabce, da se tam navžije jagneti-ne in iztočnega ozračja, mora citati naslednjo storijo o Ilad-Hanumi, storijo, ki je seveda natančno taka, kakor mi jo je pripovedoval Habib Bishara, ki je inteligenten mozlem, rodom iz Djebel Lebnena. Habib veruje v slavo Altfha. Lice mu je temno in po dvakrat na dan se klanja, kakor je to predpisano v koranu. Habib stanuje na Washington Str., katera ulica “se nahaja” med Statue of Liberty in Cortlandt Stree-tom . . .
*
“In zapisano je v koranu: ‘Kedorkoli proda svojo dušo za dobiček in bogastvo, trpel bo na svojem lastnem mesu—• in kedorkoli proda svoje lastno meso za dobiček in bogastvo, trpel bo na svoji lastni duši!’,
“Toda ti, prijatelj Vik — ti
t|saP “dno
niif
?an
Pot
Ura
si ali krščanski gjaur, al!p morda jehude-kepek, in ničesar ne veš o koranu.
“In Rad-Hanuma, je bila mlada; bilo jej je le &n kih petindvajset let in ^ je bila za njo le navadil seda, kajti iz te svete k>'frar ni nikdar črpala svoje Ut stl.	Iji
. “Bila je mlada in lepa H Je< prišla v to deželo, kjer Dt P jedo prešičje meso; maW* ® ra deklica se je znala tak°fcarJ po počesati in med milij°X^c jedna jo je zamogla pr^M °1 v barvanju obrvi tako, dosegla pravo harmonij01. 1 vinih in ustnih potez.
“Pa sem ljubil Rad^jS
nfolV''To(ia"'T)tl' sem
ona je živela pri premozn’^j
telji, katera je imela ®e. Oten
možnejše prijatelje. In
jatelji, dasiravno za
jo starejši od nje, postaj^,,^
dan za dnem bogatejši
ti pozabili so na korans^gv „
.»v p]
,1
povedi, pak so zavživali ^ L
tino in pili vino. I11 ravno je živela tudi Rad-Ham11" “Potem sem dobil pis^ matere, ki je pisala n*, duhovnu Hadj-Mustafi i"!, terem je naročila naj P*!! domov, da me še enki,;li „ v predno se zopet sestane ^
Se;
dru
3rec
vec
*m0
*ies
so e
Ž;
H
%
jim očetom pri Alahu. F*tlet jej odgovoril: ‘Tu imam ^|Cl (j, kruha — in poleg tega ž1' prC| kaj ženska, ki je lastni^ >0rc jega srca — pa matjuš^ i ja, umri v miru, kajti ljam te, da bom živel P° J vedih korana in da bon1 dan zaključil z molitviJ0 Alah il Alah, ve Mo1’* rasul Alah.”
Najbrže je mati poten’ ru umrla.
“Vsaki dan sem pril111' ljudem, kjer je Rad-tf^ , Us služila . . . Opazil sem polagoma zamenjava^ starokrajske obleke 2 škimi in počasi se je ^ tudi ameriškega jezikaj ječrmo zamenjala je z ’ « leno bluzo in svoja šir°^I ^ la zamenjala je z ozkin’1 F 8k< riškimi kikljami.	1	Vl
“I11 ker nisem zam0^* 0 C vztrpeti, povedal sem jei .a(', ga dne, da jo ljubim-la me je vse do konca 1 ^ °v tem dejala: “Ti si nila^; ° in vsaka ženska te im* ( Toda ti si siromak, pa 111( romaštvo ne ugaja. jj tega bom vzela Shalh°u L ’' gatina.
Toda Shalhoub Je L,^' sem dejal.	.	jLJJ
‘In jaz želim, da b* fia
hH
bo
>. k v
starejši,”
Hanuma.
odvrnila Je
(Dalje na 3. strani)
.t*
10B 25-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA ŠT. 33. I J. S. K. J. V TRESTLE, PA.
[Bilo je dne 2. junija 1902,
!.se Je zbralo kakšnih pet-fJf r°jakov na neki samot-
—^Marmi, z namenom, da si I anovijo podporno društvo.
. • junija 1927 bo torej -teklo že četrt stoletja od Na farmi, kjer se je tii tvo ustanavljalo, se vidi-j8Du0cl nekdanje hiše samo še aline. Ustanovniki na-■>a društva so se torej zbra-_a omenjeni farmi, da se '*°vore vse potrebno za n°yitev društva, katero 1 1 )>ni in drugim rojakom
0. agalo v slučaju bolezni esreče. Z drugimi bese-1 Povedano: storiti so 1 nekaj dobrega zase in
|JdUQ8e ,tamkajšne rojake, list-u’ Vc'ru^va ustanavljati . 'n časih ni bilo tako
1.m n ? i danes. ker je maloprej .e|.ec*fl. kako se taka stvar ai5ltl r Je’ kajti vse naše pod-zpt<- atev0r§anizacije so bile ta-
ni'ade, takorekoč v ,floi L| 'n mlado in negotovo ._° ,tudi naše društveno
;Kip-	nase
ni Vi?,nje; Dru§tV0
Ji;
smo usta-. a potem je nastalo .j^nje h kateri Jednoti ga ali h n*3-11110- dobili smo po-tiKsa°N?Snila od uredništva 11 Naroda, da je J. S "
^nota
K.
nne -	“	sedežem v Ely,
!a„'Sota’ zel° priporočljiva Obrnili smo se
^"^''‘P^posianmnZ l’ 'H smo sprejeti v J. S a1[ie' n„n°to Pod številko 33; Jrho Sm° s‘ bili izbrali sv. ker smo bili sami
«fc»lno društva natan-reI2aP'Sati mi je nemogoče,
’■ Se h L.^et naza) mi ni mo-
|ne«0 točnih podatkov. ,|jen ' Se hočem torej po V\ SV0J spomin in po-, ' *'ko površne .zgodo-
uštvo Je štelo ol:> ^itei^ . v' okoli 26 članov.
ti
ifro + Jie napredovalo zelo eIlt Jtano1 °’ da Je dve leti P° ;aJ fnovjltv' Stelo že nad 200
eUnČlanic- Bil° je ist0'
,ev Dri i najmočnejših dru-TU k Jednot*» tako po član-
1 ^  ......................................
-K-tv financah. Potem
is«1*
in'
Pr>'
111,11 ;drvfo^eia ustanavljati raz 5redek v °	'!
£tak
stva v okolici in našega društva ni kot od začetka.
r«* |5o
ie
l?«!e
P.a tudi nazadovali.
Je naše društvo oko-drns*°v v °'3e*1 oddelkih. Pallet Vu vladala vseh n o-jd dru§t P^a sloga. Bojev
. >nii člani ni bilo iic*|oroniJ^unotinim porotnim
n
icf b
išk*1
po
iPred
Sni° imeli v vsem
tem času samo en slučaj in še tisti je bil takorekoč brezpomemben. Društvo je vedno vestno vršilo svoje dolžnosti napram Jednoti in na-pram svojim članom. Od druge strani pa je bila tudi Jed-nota vedno točna in poštena v svojih obveznostih napram našemu društvu. Da je v društvu vladal mir, sloga in zadovoljnost, je bila pač posledica vsestranske točnosti in poštenosti. Za to gre zahvala vestnim uradnikom in vsem dobrim članom. Umrljivosti nismo imeli prevelike, kakor tudi ne izredno mnogo bolezni.
Skozi vseh 25 let bili so glavni principi društva mir, sloga in bratstvo med članstvom. To velja še danes, in upam, da ostane za v prihodnje. To bi bila ob kratkem zgodovina našega društva št. 33 JSKJ.
Dragi bratje in sestre, ob času ko smo ustanovili to društvo, smo bili še mladi možje in fantje, mlade žene in dekleta; nekateri današnji člani so se nahajali takrat še v daljni Sl&veniji, nekaterih še ni bilo. Danes smo mnogi že precej v letih, in precejšno število naših sinov in hčera je že v vrstah našega društva. Izprememba je velika, kajti 25 let je za posameznika dolga doba, skoro polovica povprečnega življenja. Zato bi bilo primerno, da priliko 25-letnice proslavimo s kašno prireditvijo, ki bo nam starejšim osvežila spomin na minule čase, naši mladini pa dokazala, da ni sramotno pripadati slovenskemu društvu in se o priliki posluževati materinega jezika. Važno je, da pridržimo mladino, da se nam ne odtuji, da ostane pri našem društvu in da tvori tisto vez, potom katere bo ameriška Slovenija prispevala naši skupni domovini Ameriki vse najboljše.
H koncu naj mi bo dovoljeno izraziti društvu št. 33. J. S. K. J. k praznovanju 25-letnice obstanka moje častitke in zaklicati: Slava! Čast in priznanje vsem, ki so delovali in pomagali, da je naše društvo tako lepo uspevalo četrt stoletja! Želel bi, da društvo obdrži enako bratsko in ugledno stališče še nadaljnih 25 let, in da bi istemu tudi ob 50-letnici zamogel prav tako iz srca zaklicati: Slava!
Frank Schifrar,
ustanovitelj in 25-letni uradnik društva št. 33. JSKJ.
DOPISI
vij0 [c,l>*
k	S pola,
K. »Wt,lJ - rojak,
:l to	h„	VEdl1	mu	bo	vsak;
n lct>- Ciih °?cnijc si"-f ^	J	**	slovcnaki spomin.
1 ‘ia i!'10 sem se za-
iegy' g0zaPadu, ko sem iz e^era zvedel o smrti p ^kih	naseljencev.
Po™“	■*"
ko s ,	1-ojaka iz	leta
v elvVi'11	Prvotno sreča*
.	železnem	rudni-
ini'fr‘ske	,.se	-,e l°til gostil-
.10 Vt-Sii " *’ katero je	no-
ib«|!f
(Of -ila
:8
be
:oP\
vršil n"atero je po
1°^X° Pomaga?--let in pri tem
posl
■Ok,
bil
a v
Pri vsaki stvari,
ii1 ‘no
k
ad je l .f ov6nskih društev,
P^d Slovencem. 'e Pomagal
pri
at* ■ 'v .le K;i
m3 ASloVensldhUTtaJnovljenk ka
so
fe t.., lh Jednot. Ko 6 s ZHhtevale, zavzel
>lei-
1
oU^T J- S.Dr°Tčj0 dru£ih usta-frecl Za fr dn°to, ki se je Razvil.110111 nJefer°vega živ-
Je
bi
je
ni)
^latlsko H-' ^{lko krasno, ne-
U 111
no	es	spoštovano
ttjetr,« amzacij°. Kdor i- eg0vo delo i--------------
e’ kakoi-r u,i10 ln Pa raz-l.!'°vitvij0IUr So vllldale pred
<iUHl ceniti1* K' Jednote-’ koliko dobrega
je pokojni Gouže storil za svoj narod.
Pokojni Gouže bil je svoje-časno v odboru mesta Ely; pozneje, ko je pustil gostilniško obrt, je bil nadzornik cestnega dela v okraju St. Louis, kamor spada tudi Ely. To delo je opravljal, dokler se ga ni lotila bolezen, ki ga je spravila pod zeleno rušo. Spominjam se, ko sem bil leta 1908 na obisku v stari domovini in sem se v Ribnici na Dolenjskem sešel tudi z njegovo takrat še živečo materjo. Napisala sva mu kartico, s sliko lončraske obrti in mu jo poslala na Ely. Mož mi je mnogokrat potem še povedal o tej kartici, katero je imel spravljeno kot drag spomin.
Danes ga ni več; odšel je k počitku. Tako padajo naši pi jonirji drug za drugim. Tak je zakon narave. Obitelji pokojnika moje sožalje, bivšemu ustanovitelju in mnogoletnemu glavnemu uradniku J. S. K Jednote pa sladek počitek sredi lepe minnesotske narave!
Matija Pogorelc.
Chicago, 111.
Cenjene člane društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote opozarjam, naj ne prezrejo izrednega asesmenta, ki je iz glavnega urada razpisan za mesec maj in junij. Izredni asesment plačajo le tisti člani, ki so zavarovani za dva ali tri dolarje dnevne bolniške podpore. Natančneje o tem itak vsak član lahko čita v našem uradnem glasilu. Opozarjam prizadete člane in članice, da točno plačajo to naklado, ker kdor ne plača izrednega asesmenta, ne more plačati rednega. Vsak član naj skuša plačati na prihodnji seji, če ne pa vsaj do 25. v mesecu, sicer se bo čitalo njegovo ime v glasilu. Uradniki društva ali Jednote niso krivi naklad; člani hočejo več podpore in jo morajo tudi kriti.
Dalje prosim, da bi se člani kolikor mogoče polnoštevilno udeležili prihodnje seje dne 15. maja; na tisti seji dobijo vstopnice za vrtno veselico, katero bomo priredili na 4. julija v Willow Springsu pri sobratu Johnu Vidmarju. Želim, da bi. člani posegli po vstopnicah in jih kar največ mogoče razpe-čali med svojimi prijatelji. Vseh vstopnic je en tisoč.
Pričakujem tudi več gibanja od vas, dragi člani in članice, "prilike je dovolj in menda se vendar ne bomo zadovoljili s tem, da ostane število članov našega društva vedno na enaki višini. Tega ne smemo dopustiti, naše društvo mora rasti in napredovati. Polje je široko, samo nekoliko trdne volje ir agilnosti je treba, pa bo šlo. Tudi stariši, ki še nimate vpisane vaše mladine pri našem društvu, nikar več ne odkladaj-te. Vaša sveta dolžnost je, da podpirate svojo lastno organizacijo. Glejmo v prvi vrsti, da 30 rastla naša organizacija, ne pa. morda kakšna židovska, ki vam mnogo obeta in malo da, pa še tisto za večje stroške. Pričakujem mnogo novih kandidatov za 15. maja. Vzroka za odlašanje ni nobenega. Vstopnina je prosta in edini stroški so zdravniška preiskava in redni asesment za prvi mesec; potem pa samo redni asesment. Torej na delo za večjo in močnejšo J. K. S. Jednoto!
John Zvezich, tajnik društva št. 70 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Tem potom poživljam članstvo društva sv. Stefana, št. 26 •i. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleži prihodnje redne seje, ki se bo vršila 15. maja. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. Na seji 15. maja se bo tudi določilo, da-li društvo priredi kakšno veselico ali piknik v tem poletju. Imamo še “ba-riglo” belih newyorških kapljic, katere bo treba uničiti, da se ne pokvarijo. Torej pridite vsi na sejo; lahko pri tisti priliki sami poskusite kaj lastujete. Seja se bo vršila točno ob dveh popoldne v Slovenskem Domu na 57. cesti.
Dalje naznanjam članom, k' so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da plačajo en dolar naklade v ma ju in toliko v juniju; člani, ki so zavarovani za $3 dnevne podpore, plačajo dva dolarja naklade v maju in toliko v juniju. Za člane, ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, NI naklade. Toliko v naznanje vsem in na svidenje 15. maja
NEWY01iŠKl PORTRETI
(Nadaljevanje iz 2. strani)
“Rad-Hanuma se je omožila s Shalhoubom, ki je bil star, ki pa je zabogatel v tej deželi tako da so nekateri celo zavidali njegovemu bogastvu.
“In vsi smo vedeli, pa tudi; Ra-Hanuma je vedela o temu — toda kljub temu se je z njim poročila, kajti bil je bogat.	;
“Pa sem nadaljeval s svojim delom in ob večerih, ko sem šel k počitku sem čestokrat plakal. Dvakrat me je duša pokojne matere rešila zločina. In vsaki dan sem prisegal, da je nikdar več ne pogledam.
“Nekega dno sem se nehote spomnil njenih zadnjih besed: ‘In jaz želim, da bi bil še starejši.’
“Toda Shalhoub postajal je potem danzadnem jačji in mlajši. Videl sem ga na Washington Str., kako je šel preko ulice celo brez palice.
“Pet let kasneje sem nekega jutra (srečal Rad-Hanumo na Washington Street.
“Moje srce 'je ibilo mrzlo, toda jezik me je nekako pekel. •Je-li to bila onaista Rad-Hanuma? Bila je še vedno lepa, toda čvrstosti, ki je lastna mladim ljudem, ni bilo na njej več opaziti in tudi njene ustne so bile zaokrožene nekako navzdol.
“Govorila sva sicer o vsakdanjih zadevah, toda o ljubezni nisem zamogel spregovoriti niti besedice, kajti vedel sem da je ona žena druzega. V ostalem je pa vsekako vedela, da jo še ljubim; kajti ženske kaj tacega nikdar ne pozabijo.
“In Shalhoub je še vedno nadaljeval s svojim življenjem ter pri tem postajal danzadnem premožnejši in bogatejši. Živel je še nadaljnih pet let, in potem še pet, ter še nada-ljna leta. Zadnjih par let je sicer bil bolehen; tudi ni več dobro videl in ni Zamogel hoditi — toda kljub temu je bil še vedno zdrav — in še vedno gospodar Rad-Hanume.
“Potem je umrl.
“Rad-Hanuma je ostala sama in bogata; zelo bogata. Posli v pisarni pokojnega Shalhouba so bili izborni in dohodki so postajali vedno večji. Toda, ko je Shalhoub umrl, ni bila več mlada. In da ni bila več mlada — o tem je prav dobro vedela.
“Pa se nisem več zmeriil za
je spravil v prezgodnji grob. Pokojnik je spadal k društvu Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote, katero mu je priredilo dostojen pogreb in ga spremilo na pokopališče z društveno zastavo. Rojen je bil v vasi Duge, občina Strenja, glavarstvo Videm v Italiji. Tu zapušča vdovo in petletnega sina. Bodi mu lahka ameriška gruda!
S. Skrjanc, tajnik društva Sloga, št. 166, J. S. K. Jednote.
njo — sicer sva se še sestala —toda o ljubezni nisva prav ničesar govorila.— niti besedice.
“Toda med nami je bilo mnogo drugih moških — ljudij naše narodnosti, ki so prišli v to deželo šele tekom zadnjih dvajset let. In ti mladi ljudje so jo ljubili; oni so namreč prisegali, da jo ljubijo — kajti bila je tedaj še bogatejša, kakor tedaj, ko se je poročila s Shalhoub-efendijem.
“In baš po onem načinu, po katerem je pred leti sama ravnala, cenila in ocenjevala je značaj ljudi, ki so se skušali z njo ženiti. Morda bi verovala zatrjevanjem mladeničev, ki so jo snubili — ako bi se to zgodilo pred desetimi leti — oziroma tedaj, ko je mislila, da bode Shalhoub umrl. Toda sedaj po preteku tolikih let, jej je ogledalo danzadnem pripovedovalo: tvoji snubači ljubijo le tvoje zlato in tvoje če ke . . .	I
“In ko je potem postala še bogatejša, verovala je možkim še manj. Okrasila se je sicer z dragocenimi dragulji — toda kljub temu je prav dobro vedela, da vsi dragulji na svetu ne zamorejo vrniti zgubljene mladosti.
“Pa — čim bogatejša postaja — tem žalostne j e je njeno srce — kajti vsled prvotnih napak mišljenja in razlage bodočnosti, je Alah podaljšal Shalhoubovo življenje.”
*
Habib je končal s svojim pripovedovanjem. In ko je pripovedoval, bil sem uverjen. da živim ona trenotja nekje v Beyrutu ali v Haifa — nekje v bližini moslemskih džamij, na katerih munarih se svetijo v mesečini polumeseci; — bil sem uverjen, da živim tam, kjer sede možki mirno kraj svojih hiš in kade iz svojih nardžilejev, medtem ko s fe-redžami zakrite ženske šetajo mimo njih.
Toda, ko sem ostavil Habi bov stan in prišel na ulico, opa zil sem, da so naši ameriški dečki — učenci javne šole na Washington Str., baš nasproti poštnega urada postaje “Trinity” prižigali svoje kitajske lanterne — kajti naša ameriška javna šola priredila je onega večera domač ples domačega bloka.
In dalje proti jugu opazil sem velikansko električno luč, na baklji, katero drži v svoji desnici Boginja Svobode. Pa baš tedaj so se vračali temnopoltih ljudje na “Iztok” Washington Streeta, potem, ko so do vršili svoje dnevne in večerne opravke med ljudstvom “Zapa-cla.” Nastala je noč . . .
ŠESTNAJST TEDNOV NA BRODOLOMU
• (Za N. D. — L. A.) (Nadaljevanje)
na seji!
Za društvo sv. Štefana, 26, J. S. K. Jednote:
Joseph Pogačar, tajnik.
št.
Indianapolis, Ind.
Prijateljem in znancem naznanjam, da smo tu dne 14. aprila pokopali rojaka in sobrata Vincenca Dugarja. Zjutraj zgodaj 11. aprila je šel iskat obrabljene železniške pragove (tajze). Pri tem je zagledal nočne čuvaje, oziroma policaje in je začel bežati. Ti so streljali za njim in en strel ga je zadel tako nevarno, da ga
Conemaugh, Pa.
Štejem si v dolžnost, da opozorim vse člane društva sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. Jednote, ki zaostajajo s plačevanjem asesmenta, da vse zaostale zneske poravnajo do prihodnje majske seje. Člani, katerih se tiče, naj izvolijo vpoštevati moj poziv, da ne pride do kakšnih neprilik.
Z bratskim pozdravom,
Jošeph Turk, tajnik dj-uštva št. 36 JSKJ.
Zlata barva.
V gledališčih velikih mest dostikrat nastopajo plesalke, oblečene skoro izključno v svoje rojstne kostume. Zato pa jih tik pred nastopom pobarvajo z zlato barvo. Ko je ples končan, hite “zlate deklice” v oblačilnico, kjer jim takoj zmi-jejo zlato barvo s telesa s terpentinom. Barva namreč zamaši vse kožne luknjice in oseba se dobesedno zaduši, če se pusti barva dalje časa na koži. To se je v prejšnih časih večkrat primerilo, zato so zdaj bolj previdni.
Na jasnem si je bil, da znači nepretrgano vživanje glaziranega riža znano bolezen beri-beri, katera največkrat konča s smrtjo, v vsakem slučaju pa — ako se riž dalje časa uživa brez drugih primesi — bolezen, katera povzroča dolgotrajne ir naraščujoče bolečine, ki se končajo s pogibeljnim spancem.
Malajci pa so opazovali in zopet opazovali, kakor bi tud? oni vedeli, da je pošla vsa hra na — razun riža.
Nenadoma pa je stroj, s katerim se je Lindong še vedne ubijal, zakašljal in se premak nil. Ni bilo mnogo, le kratek sunek, sličen kašlju, a že ta malenkost je delovala čudežne na ostalo moštvo ter jih spravila v večjo razburjenost nege tedaj, ko se je stroj tekom pr vega viharja vstavil.
V trenotku so se gnetli vsi okrog vhoda do stroja, baš kakor ono noč, le s to razliko, da je bil sedaj Ling prvi med nj! mi. Vsi pa so zrli na Lindon-ga ter njegov od potu sveteči obraz; vsi so skušali govoriti na kmalu, tako da je skoi*o na stala zmešnjava kakor v babi Ionski povesti. Kaj se je zgo; dilo? Je li popravil stroj? Ali jim bo mogoče nadaljevati pol z lastno strojno silo — baš v času, ko jim je pošla hrana? Lindong jim je pokimal, ter nadaljeval s popravo. Z vso resnostjo in tresočimi rokami se je sedaj lotil onih delov mehanizma, ki so pred par minutami povzročili prvi kašelj v stroju
Ponovno se je stroj obrnil tako, da se je ladja na lahno stresla. Lindong se je še bolj po-žuril; vztrajno in upajoče je nadaljeval. Še trenotek, ir kašljanje stroja se je ponovilo, pričelo je udarjati redneje, hitreje in hitreje, nato ritmično in jednakomerno, in predno so se dobro zavedh, je stroj delo val gladko, kfiilior kdaj prej Dozdevno in najgotoveje je \ oni kritični noči morski va) bušnil tudi v notranjost ter poplavil stroj in s tem povzroči) kratek tok v električni žici Zadnjih par mirnih in pripeka jočih solnčnih dni pa je notranjost in stroj osušilo.
Seveda niso bili Malajci ni-kaki mehanični veščaki. Nasprotno — stroji, katere je napravila bela roka, so bili tem ljudem vedno mistična uganka.
Prizori, ki so se sedaj vršili na krovu ladje “Klabat,” so bili v srce segajoči. Med Malajci je bilo petero spreobrne-nih — sprejemših kristjansko vero, ostali pa so bili Mahome-danci. Obe skupine ste popadale na kolena ter vsaka po svojem običaju zahvaljevala boga — kristjani s tem, da so dvigali oči in roke proti nebu, Mahomedanci pa so poljubovali krov. Ling se je še enkrat prekrižal, nato pa dirjal h krmilu. Kajti ladja je vsled nenadne gonilne sile krožila v velikem nerednem kolobarju. Počasi pa sigurno jo je mladi Kitajec obrnil nazaj ter jo naravnal v pravo smer, to je proti domu in pristanišču Menado.
V tem trenutku pa je pričel kapitan Lindong mahati z rokami in divje kričati iz svoje votline:	“Zemlja, zemlja,” je
vpil. “Zemlja na desni strani ladje. Ling poglej vendar . . . kopno, suha zemlja!”
Da, v resnici; z desne strani ladje je bilo opaziti skupino nasipov, obdanih in zastrtih v lahko meglo, obsevano od zlatega solnca in umikajočo se višje in višje, kakor bi s tem hotela odkriti zastor dolin in temnejšega ozadja. Ling je sedaj naravnal ladjo v tej smeri, kajti suha zemlja je zanje značila hrano in rešitev pred beri-beri in smrtjo.
Srečni Malajci so se sedaj zbrali v lad.jinem ospredju, veselo kramljali, ter v enomer pogledovali proti kopni strani. . Brez dvoma se je moral zgoditi čudež, stroj, je pričel delovati baš v trenutku, ko se je prikazala suha zemlja. Ling, prevzet od izvanrednega dogodka, je ponovno padel na kolena ter zahvaljeval Boga — tistega, ki ga časti beli človek.
Pozno tistega popoldne je ladja “Klabat” priplula v osrčje dozdevnega meglenega gričevja, a o suhi zemlji ni bilo ne duha ne sluha. Sedaj je bilo vsem jasno, da suhe zemlje sploh niso videli, pač pa skupino tenke nizko ležeče megle, katera je iz* daljave varila oko.
Prišla je noč. Ling je še vedno čakal. Kakor ostali se tudi on ni opoldne dotaknil suhega riža, misleč in upajoč, da dospo do kopnega in ob enem do hrane. To upanje pa je sedaj zginilo; imel pa je občutek, da sta se prokletstvo in pogin za stalno utaborila na ladji. Vlažna sopara in megle ste se vsedle preko morske gladine ter dušile moštvo in njihova grla, da celo ladjo, kajti iz notranjosti je bilo čuti pritajeno škripanje, pomešano z človeškim grgranjem.
Sedaj stalni gost — glad — se je pričel oglašati in končno so posamič in drug za družim povživi prvo večerjo suhega riža, pomešanega s strahom na neizogibno beri-beri. To pa ni bil edini strah, ki jim je polnil njihove duše. Kapitan Lindong je pozval Linga, Ling pa je pozval ostale na skupno posvetovanje.
“Gazolina in strojnega olja nam preostaja le še za 24 ur. Suhe zemlje ni opaziti nikjer, niti iz daljave. Kolikor morem jaz preračunati, bi bilo najbolje, ako hranimo gazolin in se zopet prepustimo valovom toliko časa, da ugledamo kje obrežje. Morski tok nas lahko zanese v bližino kakega obrežja, a brez gonilne sile nas zopet lahko odnese; v tem slučaju smo zgubljeni ter brez vsakega upanja na rešitev, ako porabimo sedaj vso zalogo goriva.” Razočarani, a brez besed, so se Malajci udali.
(Konec prihodnjič)
-0-
Barberton, O.
Članom društva sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote v tem mestu, posebno pa še onim, ki žive izven društvenega sedeža, sporočam, da sem se preselil. V vseh zadevah, ki se tičejo društvenega tajništva, naj se v bodoče člani društva št. 44 J. S. K. Jednote obračajo na moj novi, spodaj navedeni naslov.
* Bratski pozdrav!
Joseph Hiti, 209 Betz St., Barberton, O.
Fotografiranje bacilov.
Tudi smrtonosni bacili različnih bolezni so končno prišli na filme. Do nedavnega časa je bilo nemogoče fotografirati bakterije za premične slike, kajti huda vročina luči, ki se rabi v takih slučajih, je bakterije takoj pomorila. Zdaj pa že z uspehom rabijo neki nov instrument, v katerem ledena voda vročino toliko zmanjša, da bakterij ne pomori. V premičnih slikah bomo torej v doglednem času lahko videli naše naj večje sovražnike, bolezenske bacile, seveda močno povečane.
Kako se je našla družina.
Neki R. C. Clemens, ki živi v Los Angelesu, je ekspert v metanju nožev. Enega teh njegovih aktov so vzeli na filme, in dotično sliko sta v dveh različ-neh gledališčih videla njegova hčerka in sin, ki živita v St. Paula, pa nista znala drugi za drugega in tudi za očeta ne celih pet let. Oba sta ga po sliki spoznala in sta potom International Newsreel družbe našla dolgo pogrešanega očeta.
Da omogočimo nalaganje denarja
pri nas na
“SPECIAL INTEREST ACCOUNT”
tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1. — naprej.
Vse vloge obrestujemo po 4',l, mesečno obrestova-nje.	j
Frank Sakser State Bank,
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
am* t
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Poslovenil Vladimir Levstik
(Nadaljevanje)
Rekel je, kakor je povedal tolmač, da je tudi že prej, leta 1839, ko je upravljal A varijo, zvesto služil Rusom in se jim ne bi nikoli izneveril, da ni bilo njegovega sovražnika Ahmeta-Kana. ki ga je očrnil generalu Kluegenau, hoteč ga pogubiti.
“Vem, vem,” je dejal Voroncov, dasi je zdavnaj pozabil vse to, ako je sploh kdaj vedel. ,‘Vem.” je dejal in sedel kažož Hadžiju-Muratu na nizek divan, ki je stal ob zidu. Toda Hadži-Murat ni sedel, marveč je skomignil s širokimi pleči, v znak, di1 se ne upa sesti v prisotnosti tako imenitnega moža.
“Ahmet-Kan in Camil sta obadva moja sovražnika,” je nadaljeval, obračaje s tolmaču. “Reci knezu, da je Ahmet-Kan umrl, preden sem se utegnil maščevati, Šamil pa še živi, in da ne umrem, ne da bi se mu osvetil.” Pri teh besedah je nagrbančil obrvi in stisnil čeljusti.
“Da, da,” je mirno rekel Voroncov. “Kako pa se misli osvetiti Šamilu?” je dejal tolmaču. “A reci mu. da lehko sede.”
Hadži-Murat je spet odklonil sedež, na vprašanje pa je odgovoril, da je prešel k Rusom baš zato, ker jim hoče pomagati, da uničijo Šamila.
“Dobro, dobro,” je dejal Voroncov. ‘ A kaj hoče prav za prav storiti? Sedi vendar, sedi!”
Hadži-Murat je sedel in rekel, da jamči — samo če ga pošljejo na lezginsko mejo in mu dado čet — da spravi ves Dagestan na noge in se Šamil ne bo mogel več držati.
“Dobro. To se lehko zgodi,” je dejal Voroncov. “Premislim
si.”
Tolmač je prevel Hadžiju-Muratu namestnikove besede. Hadži-Murat se je zamislil.
“Povej serdarju,” je rekel nato, “da je moja rodbina v rokah mojega sovražnika. Dokler je ona v gorah, imam roke zvezane in ne morem storiti ničesar. Šamil mi ubije ženo, mater in otroke, ako nastopim očitno proti njemu. Knez naj le reši mojo rodbino in jo zamenja za jetnike, pa uničim Šamila ali pa poginem sam.”
“Dobro, dobro,” je dejal Voroncov. “Premisliti hočemo to stvar. A zdaj mu reci, naj gre k načelniku štaba in mu podrobno razloži svoj položaj, svoje želje in svoje namene.”
Tako se je končalo prvo svidenje Hadžija-Murata z Vo-roncovim.
Tisti večer so peli v novem gledališču, ki je bilo opremljeno po iztočnem okusi, italijansko opero. Voroncov je bil v svoji loži in v pritličju se je pojavila nenavadna postava hromega Hadžija-Murata v turbanu. Vstopil je s prideljenim mu adjutantom Voroncova, Lorisem-Melikovim, in sedel v prvo vrsto. Prvo dejanje je presedel z iztočnim, muslimanskim dostojanstvom in ravnodušjem, brez kakršnegakoli začudenja; nato je vstal in odšel, oziraje se mirno po gledalcih in zbujaje' Obče pozornost.	*
Drugi dan, v pondeljek, je bil pri Voroncovih običajni sprejemni večer. V veliki, živo razsvetljeni dvorani je igrala godba, skrita v rastlinjaku. Mlade in ne več prav mlade ženske v oblekah, razgaljajočih vratove, prsa in roke, so se vrtile v objemu z moškimi, napravljenimi v kričeče uniforme. Pri bogato zalo ženem bufetu so točili lakeji v rdečih frakih, nogavicah in solnih penečo vino in ponujali damam slaščic. Serderjeva” žena je hodila vzlic svojim ne več mladim letom takisto polunaga med gosti, smehljala se priljudno in rekla Hadžiju-Muratu, ki je motril goste z enakim ravnodušjem kakor sinoči v operi, po tolmaču nekaj prijaznih besedi. Za gospodinjo so prihajale tudi druge razgaljene ženske in vse so stale pred Hadžijem-Mura-tom brez sramu in ga smehljaje vpraševale, kako mu ugaja to, kur vidi. Voroncov sam, z zlatimi epoletami in vrvicami, z belim križem okrog vratu in širokim trakom preko ramena, je pristopil k njemu in ga povprašal kakor vsi drugi, očividno uverjen z njimi vred, da mu mora biti prizor po godu. In Hadži-Murat je odgovoril Voroncovu tako kakor ostalim: da pri njih ni tega, ne da bi se izrazil, ali se mu vidi prav ali napak, da ni.
Hadži-Murat je poizkusil govoriti na plesu z Voroncovim o svoji želji, da bi odkupil njegovo rodbino; toda Voroncov se je naredil, kakor da ga ni slišal, in ga je ostavil samega. Loris-Melikov je rekel pozneje Hadžiju-Muratu, da tu ni kraj za razgovore o takih stvareh.
Ko je odbilo enajst, je Hadži-Murat pogledal na uro, katero mu je podarila Marja Vasiljevna, in vprašal Lorisa-Melikova, če zdaj lehko odide. Loris-Melikov je dejal, da lehko, a da bi bilo bolje ostati. Vzlic temu pa Hadži-Murat ni ostal, ampak se je odpeljal z elegantnim kolesljem, ki ga je imel na razpolago v svoje stanovanje.
XI.
Peti dan bivanja Hadžija-Murata v Tiflisu ga je posetil namestnikov pribočnik Loris-Melikov po naročilu vrhovnega poveljnika.
“Glava in roke so pripravljene služiti sedarju,” je rekel Hadži-Murat, sklonivši glavo s svojim običajnim diplomatskim izrazom, in položil roko na prsi. “Ukazuj,” je dodal, prijazno gledaje Lorisu-Melikovu v oči.
Loris-Melikov je sedel na stol, ki je stal pri mizi Hadži-Murat se je spustil njemu nasproti na nizki minderluk, uprl roke v kolena, sklonil glavo in jel z zanimanjem poslušati, kar mu je govoril pribočnik Loris-Melikov, ki je gladko govoril po tatarsko, je dejal, da knez pozna prošlost Hadžija-Murata, vendar pa bi želel zvedeti vso njegovo zgodbo iz njegovih lastnih ust.
“Pripoveduj jo meni,” je rekel Loris-Melikov. “Zapišem jo in jo prevedem na rusko, a knez je pošlje gospodarju.”
Hadži-Murat je pomolčal. Ne le, da ni nikoli prekinil sobesednika, ampak vedno je čakal, ali poreče nemara še kaj. Nato je vzdignil glavo, stresel kučmo nazaj in se nasmehnil s tistim posebnim, otroškim smehljajem, s katerim je očaral že Marje Vasiljevno.
“To je lehko,” je dejal; očividno se mu je laskala misel, di* bodo čitali njegovo zgodbo carju.
“Pripoveduj mi (tartarščina ne pozna vikanja), vse od kraja, nič ne hiti.” je rekel Loris-Melikov in potegnil iz žepa belež nica.	.	,	    -	-.............. - - ..........
“Lehko. Samo mnogo, zelo mnogo je tega, kar treba povedati. Marsikaj se je zgodilo,” je dejal Hadži-Murat.
“Ako ne utegneš povedati vsega en dan, končaš drugič,” je rekel Loris-Melikov.
“Ali naj začnem od kraja?”
“Da, prav od kraja: kje si se rodil in kod si živel.” Hadži-Murat je pobesil glavo in dolgo sedel tako. Nato je vzel paličico, ki je ležala ob minderluku, potegnil izpod kinžala oster damaskovan nožič s slonovinastim, z zlatom okovanim držajem ter jel rezljati z njim po paličici in v tem pripovedovati.
“Piši: rodil sem se v Celjme.su, majhnem aulli — baš za oslovsko glavo ga je, kakor pravijo pri nas,” je začel. “Ne delj ko dva streljaja od nas je Hunzah, kjer so živeli kani. Naša rodbina je bila z ujimi Osmana, je hkratu dojila najstarejšega kana Abununcala-Kana, potem drugega, Umo-Kana, in ga je tudi oddojila, toda Ahmet, moj dragi brat, je pri tem umrl. In takrat, ko sem se narodil jaz, je kanica povila tretjega, Bulača-Kana. Mati ni več hotela iti za dojiljo. Oče ji je ukazal, toda ona ni hotela:	‘Ne pojdem,’ je rekla, ‘spet bi zamorila svoje
lastno dete.’ Oče, ki je bil nagle jeze, jo je takrat usekal s kinžalom; ubil bi jo, da mu niso vzeli. In tako me ni dala od sebe in je potem sama zložila pesem ... A tega mi pač ni treba pripovedovati?”
“Ne, treba je, povej vse,” je dejal Loris-Melikov. Hadži-Murat se je zamislil. Spominjal se je matere ,kako ga je dajala na strehi domače koče k sebi spat in ga odevala s kožuhom, on pa jo je prosil, naj mu pokaže na svojem boku sled, ki je ostala po rani.
Spomnil se je pesmi ter jo povedal. Pesem se je glasila: ‘Tvoj bulatni (Bulat damaskovano jeklo) kinžal je predrl moje bele grudi, a jaz sem pristavila k njim svoje solnčece, svojega dečka. Umila sem ga s svojo vročo krvjo in rana se je zacelila brez trav in korenov. Nisem se bala smrti, ne bo se je plašil deček-džigit.”
“Evo, ta moja mati je zdaj v Samilovih rokah,” je dejal Hadži-Murat; “njo treba rešiti.”
Spomnil se je vodometa pod goro, h kateremu je hodil z materjo po vodo, držeč se je za široke hlače. Spomnil se je, kako mu je prvič obrila glavo in kako je z začudenjem uzrl svoje okroglo, sinjevkasto teme v svetli medeni skledi, ki je visela na steni.
Spomnil se je mršavega psa, ki mu je lizal obraz, in tistega posebnega vonja po dimu in kislem mleku, kadar mu je mati dajala mlincev. Spomnil se je,, kako ga je nosila v odprtem košu k dedu na pristavo onkraj gora. Spomnil se je zgrbančenega, sivobradega deda, kako je koval srebro s svojimi žilavimi rokami ter učil vnuka moliti.
“Da. Tak mati ni šla za dojilo,” je dejal in stresel glavo. ‘Kanica je dobila drugo dojiljo, a mojo mater je ljubila vzlic temu. In mati je vodila nas deco v kanski dvorec; igrali smo se s kanovo deco in kanica nas je imela rada. Kanov je bilo troje:	Abununcal-Kan,	dojni brat mojega brata Osmana, Uma-
Kan, moj pobratim, in Bulač-Kan, najmlajši, tisti, katerega je Samil vrgel v prepad. A to povem kesneje. Petnajst let mi je bilo, ko so jeli hoditi po aulih muridi. Bili so ob kamenje z lesenimi sabljami in kričali:	‘Muslimani, hazavat!’ (Sveta voj-
ha). Cečehci' s$ vsi prešli k muridom in tudi Avarci so jeli prestopati k njim. Jaz sem živel takrat v dvorcu. Bil sem kakor kanov brat: delal sem, kar sem hotel, in tudi bogat sem postal. Imel sem konje, orožje in denar. Živel sem po svoji volji in ničesar mi ni bilo mar. Tako je bilo vse dotlej, da so ubili Kazija-Mulo in je stopil Hamzat na njegovo mesto. Hunzat je poslal Kanom sle s sporočilom, da razruši Hunzah, ako ne sprejmejo hazavata. To je bilo vredno premisleka. Kani so se bali Rusov, bali so se sprejeti hazavat, in kanica je poslala mene s svojim dnom Uma-Kanom v Tiflis, da bi prosila ruskega vrhovnega poveljnika pomoči zoper Hamzata. Vrhovni poveljnik je bil Rosen, baron. Sprejel ni ne mene ne Uma-Kana. Velel nama je reči, da pomore, in ni storil ničesar. Samo njegovi oficirji so jeli prihajati k nama in kvartati z Umo-Kanom. Napajali so ga z vinom in ga zavajali v slabe kraje in zakvartal je z njimi vse, kar je imel. S telesom je bil silen kakor bik in hraber kakor lev, a z dušo slab kakor voda. Zaigral bi poslednje konje in še orožje, da ga nisem odvel domov. Po Tiflisu so se moje misli izpremenile in jel sem nagovarjati kanico in mlade kane, naj sprejmejo hazavat.”
“Zakaj si se premislil?” je vprašal Loris-Melikov. ‘“Ali ti Ruse niso bili po godu?”
Hadži-Murat je pomolčal.
“Ne, niso mi ugajali,” je rekel odločno in zaprl oči. “In še drugi razlog je bil, da sem hotel sprejeti hazavat.”
“Kakšen razlog?”
“Pod Celjmesom sva s kanom naletela na tri muride: dva sta ušla, tretjega sem ubil iz samokresa. Ko sem stopil k njemu, da bi mu vzel orožje, je bil še živ. Pogledal me je. ‘Ubil si me.’ reče. ‘Meni je dobro. A ti si musliman; mlad si in silen, sprej-ni hazavat. Bog veli’.”
“In si ga sprejel?”
“Sprejel ne, a misliti sem začel,’ ’je dejal Hadži-Murat in nadaljeval svojo povest.
(Dalje prihodnjič)
Pijača jim ne škoduje.
V angleški poslanski zbornici je nedavno minister za narodno zdravje poročal, da je glasom statistike v Angliji 449 oseb, ki so nad 100 let stare. Med temi je 327 žensk in 122 moških.
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja G220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat rn pripeljemo na dom!
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	P*
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki, j
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cl in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
fZ'
A.
Izšel je
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za lefo 1927
CENA 50c
s poštnino vred.
Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
0^  -•
VABLJEN! STE,
da se pridružite našemu drugemu letošnjemu
skupnemu potovanju v stari kraj,
katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske linij®
“Paris-u”	4.	junija	1.1
“Ameriška
zgodovina”
To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes.
Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri
“Ameriška
Domovina”
Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave.
Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej prilik' pripravljene za potnike posebne ugodnosti. K a z ume se, da bo<*# imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane.
Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V nje) dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev.
V Vašo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate Pr°' stor, zlasti ako niste ameriški državljan.
PRIHODNJE NAŠE SKUPNO POTOVANJE HO NA 16. Ji'; LIJA, ISTOTAKO NA PREISKUŠENEM IN PRILJUBLJENE!'1 “PARIS-U.”
Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vsf večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočeta naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst. .
Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite ni nas ,n točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena.
Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar v starl kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar ŽeWe dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblastil0' izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino.
Slovenska banka
Zakrajšek & Češark,
45.r> West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, N. ^
Ni
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
933 E. 185th St.	Cleveland.	Ohio-
SVi
za;
lic:
jih
eri
101
Pot
Vej
'vet
6oi
tlo\
zal,
Pis
ted
log
(la-
(
v
J- !
Več
«io
Ve
Pi’e
ter
Žan
I
Ver
Pra
S
več
srn,
Jot:
J
|6a
odi
0(
ELCO THEATER - ELY, MINNESP
15. IN 16. MAJA “KABARET”
Pridite vsi, ki želite dobrega gledališkega užitk»'
Nastopi GILDA GUY, znamenita plesal
   ^
vvvvvv
ŽT
I*	*1* v »I * *1* *1*	»I*	*!*	v *1* * v •> v *!- *1* *5* *1* •b+l*	*5*	'J***
MATIJA SKENDER, javni notar
/A AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA.
Telefon: CEDAR 3472
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vs« druge v notarsko stroko spadajoče spise.
Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.
»j« »j* »j« »j«	»j«	+**	*■*«	*■*«	»j«	%*	*********	y	»*-* »j* »j« •£• »j« »j« »j* v*
Avtomobil na treh
kolesih.
Neka Mrs. Wright si je naročila avtomobil na treh kolesih, od katerih sta dva spredaj in eden zadi. Avtomobil je lahkega izdelka na dva cilindra in baje prevozi 40 milj z galonom gazolina. Največja hitrost tega avtomobila znaša 80 milj na uro.
Avtomobili v tej deželi.
Za letošnje leto je bilo izdanih 22,342,457 avtomobilskih licenc v Združenih državah. Na prvem mestu je država New York z 1,818,765 avtomobili; Californija jih ima nekaj malega manj. Čez en milijon avtomobilov ima še pet drugih držav.
JOSEPH PALČER in
LOUIS GORNIK
lastnika trgovine American Clothing Co., Ely, Minn.
Našemu slovenskemu občinstvu v Ely naznanjava, da sva otvorila trgovino z manufak-turnim blagom. V zalogi imava moške obleke, klobuke in čevlje. Nova zaloga ženskih oblek, klobukov in čevljev, kakor tudi druge drobnarije, spadajoče v to stroko.
Priporočava se za obilen po-set naše trgovine, in zagotavljava vse odjemalce, da bodo zadovoljni s cenami in blagom. Trgovina se nahaja na'
vogalu Sheridan Street in Central Ave.
Imam na ?alogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah
M(
OŽKE in ženske krasne naj novejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regali je za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata:
IVAN PAJK
24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania.
DRUGI SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJI
s parnikom “PARIS”
dne 14. maja 1927.
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in eeo^ tf kabinami v sredini parnika; kabine imajo po 2 in 4 postelje, " i ^ jih je tudi s 6 posteljami za družine.	t;^j
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, prtljaž > čekirana že tu v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta, tak11 p'o^ bodo potniki tem brezskrbneje potovali.	iJf'Wrt
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane	$119.67	z	vojnim jfj
kom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane ||P*eS( ni list za ta parnik $200.00 ter $5.00 vojni davek; nedržavljan* v {(|j čajo tudi bead tax.	-jit,.
Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju	in	kdor	je	name ■ wi<
potovati, naj se čimpreje prijavi.	Beto
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim	jim
parnikom “ILE DE FRANCE” se vrši
na 2. julija 1927.	'	I
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New	York,
* THE CENTRAL CO., ELY, MINN. fe
se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških m “j, iJ oblek, srajc, klobukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih mos* f 1J deških potrebščin.	;
Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na mes fo odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne. %	*
THE CENTRAL CO.	c
JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLEK V
/ih
V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmernih °e ^lu
“..................................................... Sl
ter obleke in obuvala za otroke.
J ' Rojaki, tržite v Narodnem domu!