"¿ROLETAREC" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE r. Drugi najstarejši jugoslovanski socialističai list. NO—ST. 1195." énUrwi u Mtcond-elaM matur Dw«mb*r f, liot. at t K« po at off irr ät ChUay. HL. unémr ihm Act of Congrw trt Marcb^Srtl. IW7t. CHICAGO, ILL., 7. AUGUSTA (AUGUST 7th,) 1930. Published watkly at M39 W. 28th St. LETO—VOL XX ^ KAJ JE ODKRILA KOMISUA, Kl Jl NACEUUJE HAMILTON FISH, V PREISKAVAH KOMUNISTOV Poteza, s katero so hoteli obrniti pozornost javnega mnenja na "rdečo nevarnost", izjalovljena Zbornica poslancev (House of Representatives), katere edini "sloves" je, da je izmed vseh parlamentov civilizirainih držav najbolj brezizrazna, s člani majhnega obzorja in nizke mentalitete (tip povprečnega ameriškega "politišna"), je pred tedni sprejela predlog, da preišče komunistične aktivnosti v Zed. državadi, menda zato, da dožene katerega dne in ob kateri uri se prične revolucija. Komedije, ki mnogo stanejo Kongresne preiskave stanejo mnogo denarja, nekatere do par sto tisoč dolarjev. Večinoma se vrše na prazen nič, iz dolgočasja poslancev, ali pa zato, da potolažijo bodisi delavce na kadci dolgotrajni stavki in jih navdajo z novimi upi, katere jim nikoli ne izpolnijo, ali da pomirijo faurnarje, ne da bi jim z dolgoveznimi razpravami kaj koristili- Včasi preiskujejo kako stvar bolj resno, npr. reči, ki se tičejo privatnih interesov, in tedaj zelo pazijo, da jim koristijo kolikor največ mogoče. Sempatam podvzamejo poslanci na stroške ljudstva tudi kako preiskavo zato, da odvrnejo pozornost javnega mnenja s pomočjo kapitalističnega časopisja od resnih problemov, npr. od vprašanja brezposelnosti in propadauija farmarjev, ter ga obrnejo na kako drugo stvar. T^ka "druga stvar" je tudi kongresna preiskava komunističnih aktivnosti, s katero so začauno prestali 30. julija in jo bodo zopet obnovili proti jeseni, ko se poslanci vrnejo s počitnic. Iz tega sledi, da se revolucija ne bo dogodila pred Božičem, kajti drugače se bi patriotični kon-gresniki nedvomno žurili s preiskavo in obvarovali zvezdnato zastavo, ameriške institucije in ustavno vlado onečaščetija in strmoglavi jenja. _ Puhloglavost komisije Preiskovalni komisiji načel ju je kongres ni k Haunilton Fish Jr. iz New Yorka. On in d>ugi člani komisije so z zaslišanji, ki so jih vodili, pokazali le to, da so zelo omejeni ljudje, puhloglavi babitti, ki imajo sicer sole, ki znajo govoriti in obljubovati ,ki so po poklicu advokatje ali kau* že, in ki smatrajo, da je najlažje delo preiskovati "nevarnost", ki vlada v domišljiji plutokratov in histeričnih "stoodstotnih patriotov". V zasliševanjih v New Yorku so izvedeli, da je v Zed. državah okrog 79,000 ljudi, ki so simpatičau-ji ali člani komunističnih organizacij. Komunistična stranka kot taka ima satmo okrog pet tisoč članov, ki pa so zelo aktivni. Tiste patriotične organizacije, ki se pečajo največ z bojem proti <4rdeči nevarnosti", imajo glasom prič, ki so nastopile pred komisijo, 1,089,107 člauiov, torej cel milijon več kot pa je organiziranih komunistov in njihovih simpatičarjev. Razen tega imajo na svoji strani kongres in vse druge zbornice v Uniji, kabinet, in praktično vsa propagandistačna sredstva, kot časopisje, film in radio. Nad 90% članstva in simpatičarjev komunističnih organizacij tvorijo Slovani, Mehikanci, črnci in razen teh trinajst drugih narodnostnih skupin, je izvedela komisija. Odkrita beseda na pravem kraju Komisija je zelo pristranska, razen tega še naduto reakcionarna, kar ji je ▼ zasliševanjih, ki jih je vodila v Chicagu, odprto povedal Arthur Fisher, predsednik American Civil Liberties unije čikašlcega distrikta. Fisher je argumentiral, da so gotove organizacije vplivale na policijo, da naj provocira ko-munistične manifestacije brezpoeelnih, razen tega so na drugi strami opogumljali komuniste, da naj ne odnehajo, medtem pa so se obrnili na kompanije za denarno podporo v vojni "proti komunizmu". Eni takih organizacij, ki jo je imel Fisher v mislih, načeljuje Harry Young, vodja agenture, ki zalaga kompanije s treniranimi agenti provokatorji in špijoni. Če ne bi bilo "komunistične nevarnosti", se bi morali ljudje kot je Harry Young lotiti kakega težjega dela, zato pa "nevarnost" sami ustvarijo vselej kadar se kapitsdista branija prisoevati v njihove blagajne. Woll ne more skriti sovraštva Strupeno sovraštvo do komunistov in Rusije je pokazal tudi pred to komisijo reakcionar Matthew Woll, podpredsednik A. F. of L Če bi belo po njegovem, bi se zapodilo v Atlantik ali Pacific oelo člane ruske trgovske komisije, vzlic temu, da znaUajo njihova naročila v tej deželi okrog sto milijonov dolarjev na leto in več. Komedijo s to preiskavo so obsodili mnogi kapitalistične listi, ki odprto priznavajo ,da je moskovska "rdeča nevarnost" izmišljena, in kolikor jo je, iitpa svoje zaledje v ekonomski de-pre« ji. čas bi bil, da izvoli ameriško ljudstvo prihodnjo jeeen nekaj poelancev, kakor je bil pokojne Berger. Priliko mu daje socialistične stranka s svojimi kandidati. VRETJE NA KITAJSKEM FORDOVE INVESTICIJE V INOZEMSTVU Medtem, ko Henry Ford o- imejuje obrat v detroitskih in druÄih svojih tovarnah v Arne riki ,se trudi, kako se bi usta-boril s tovarnami v Evropi. Ima že večje in manjše delavnice ter tovarne na Irskem, v Franciji, Nemčiji, Rusiji in Italiji. Večkrat poročajo, da jo napravi tudi v Jugoslaviji. V Milanu je kupil Ford Isotta-Fraschi-| ni avtomobilsko tovarno, v kateri bo izdeloval kare cenenega 'izdelka. V tovarni je udeležen tudi italijanski kapital. Novi avti bodo izdelani do popolno-nosti v Italiji, z italijanskimi delavci in materijalom. BREZPOSELNIH JE JAKO MALO Nezanesljivi podatki cenzus biroja so pripravili predsednika, da je imenoval novo komisijo v svrho, da se dojene točne j še število brezposelnih delavcev. Stavka vsled penzijske postave v Franciji Sun jat Senova revolucija za emancipacijo Kitajske in njenega ljudstva, ki je bala začeta pred mnogimi leti, ni še dovršena in še dolgo ne bo. le več let se giblje Kitajska v znamenju civilne vojne. Prvotno so se borile kitajske nacionalistične čete proti reakcionarna™ militaristom, program, Id je obe a I deželi veliko dobrega. Toda nacionali-!i r ~ razdelili. Večinska struja je postala nazadnjaška, ekstremni struji pa so dali ,me komunisti. Nacionalistična vlada s sedežem v Nankingu ima sedaj vojno K kTu^ četami", o katerih širi v domačem in svetovnem časopisju poročilu o barbarstvih, k, j.h počenjajo. Kot ponavadi, soUudi sedaj umešavajo zunanje sile, ki i-majo na Kitajskem svoje privilegije, svoje čete in vojne Udje. Sedaj pomagajo vladi v Nankingu, toda ne v interesu Kitajske, nego v svojem. Na sliki so vojaki takozvane kitajske komunistične armade, ki se peljejo na bojišče proti četam nankingske vlade. V Franciji je zbornica nedavno sprejela penzijski zakon, ki so ga socialistični poslanci Izmed 4,774,715 ljudi v Illi-noisu, Indiani, Iowi, Michiganu in Wisconsinu so našteli samo 85,301 brezposelnih, ali 1.8 odstotkov, kar je seveda zelo malo. Listi na podlagi takih poročil priobčujejo članke, da je brezposelnih mnogo manj kot pa se je prvotno domnevalo. Tabuliranje štetja z ozirom na podatke o brezposelnosti v omenjenih državah še ni popolno, toda če bo razmerje tudi v bodoče enako ,je brezposelnih delavcev le nekaj nad eden odstotek celokupnega prebivalstva. Seveda vsak pameten človek smatrali za veliko socialno pri- , , , . F , v, .. .... , , . * . ve ,da so taki podatki o številu dobitev, toda delavci so šli v Kai povzroča potrese? Bog, pravi cerkev Prerekanje v Italiji med cerkvijo in časopisjem, ki noče požreti vsake budalosti, zabava svet PRVI SOCIALISTIČNI LOKAL NA ANTRACITI] Prvič po vojni je bil nedavno v Wilkes Barré-u, ki je se- mnogih obratih, posebno v tkal-niški industriji, vzlic temu na stavko. Zakon določa, da plačajo polovico pristojbin v penzijski sklad delavci od svoje plače, drugo polovico pa delodajalci. Kmalu po sprejemu postave so se začele pojavljati tu in tam manjše stavke z zahtevo, da se morajo delavcem povišati plače toliko »kolikor znaša njihov prispevek v penzijski fond, kom- brezposelnih ne samo nezanesljivi, nego tudi neresnični. To ve tudi predsednik Hoover, ki je vsled tega imenoval posebno komisijo, da pronajde "boljše metode" za zbiranje podatkov o zaposljenosti in nezaposlenosti v ameriški industriji, kot pa jih nudi cenzus biro. Beg Italijanov preko meje V časopisju so se prošle tedne pojavljale pogosto vesti o panije pa so zahtevo odklonile begu Italijanov preko meje v z argumentom, da bi to pome- Francijo, da se ognejo perse-dež Luzerne county, organizi- nilo isto kakor da one zalagajo kucijam in fašističnemu tiran-ran klub soc. stranke. Nad pre- vso penzijsko vsoto, dasi nima- stVu. Beg v teh časih zastra-mogarji na antracitu vihte bič jo od nje nobene koristi. Stavka ¿enosti je iz Italije silno teža-kapitalistični politiki ter nji- z enako zahtevo se je potem ven> Mnogim se posreči, še več industrije, jih fašistične straže aretirajo. so s» nidi v italiii piiini Ruy n^üí i u x j ; -------- .........." ^»m^» *v,v*'jui poudarjajo, y Italiji navsezadnje ljudje le hajajo pa se v^oimačenju vv.ro- vrl6! ,ta: Robnega tajnika, ki je gra- da stavka ni naperjena proti niso tako zadovoljni s fašiz- Na vsak način ip «pIH« «iu * ■ • i , . I kapitalistični politiki ter nji- z enako zahtevo se ; ki povzroča^ potrese 0 2« T * B°* 8 hovi lakaji koruPtne Lewiso- razširila še na velike ii i ndi v ItaHir^ini P POtre8a Udanl najbe/d- ve ™šine- Novi lokal im* zel° Unije, ki jo vodijo, po- M> s> tUdI v Italiji edini. Raz- neiši in na nnbn*mn4i H*i ito________t______________,____ V J:' . • 'T-. kov Kardinali v Milami Np 1Janskefa Nikjer ni duant delavske šole v Brook- penzijski postavi, pač pa za- m0m, kakor poročajo v svet 1 * r l .7 • ■ i Ne" tercijalstvo bolj Ukoreninjeno Woodu. M.v.m HpIavH novišanie nlač. •if«..«n„H.vi nrnnaeaniliiiti. C* aplju in Genovi pravijo, da je kakor v južni Italiji. Ženske bil potres kazen" 1 "* radi v teh krajih se oblačijo še ved-Jn - n kandidira V* prispevek za penzije zniža po-¡no kakor so se pred desetletji neyW00Q brOUil hdiHliaird ' * " Ene k nije bo_ božja grešnega življenja ljudi, sebno pa so po mnenju italijan- in ce}0 stoletji, ske duhovščine od kardinala skozi doli do kaplanov izzvale jezo Gospodovo ženske, ker se ¡¿a^a^bogau" g^Voda na nači-premalo in pohušljivo oblači- ker so zelo nizke, razen tega še bolj. Cemu ni prišla kazen rajée nnd tiste kraje, kjer se res za- na socialistični listi bi bile dovoljene civilne svo-bodščine in svobodne volitve, bi fašizmu kmalu ^odzvonilo. ne, Znani časnikar Heywood ki jih smatra cerkev za Broun kandidira v "bogataškem vilo do nedvomno priznale zahteve se na površju z diktaturo, delavcev ,druge se bodo branile do skrajnosti z izgovorom, da bi jih povišanje plač spra- Poroke in razporoke V prvih Šestih mesecih tega v bankrot. Medtem pa ,eU gU biJe y čikaškem okraju ,. ^ x. u u . , in kJer ženske, (pa okraju" v New Yorku za kon- penzijsko postava ostane in bo na vsakih sedem porok dve raz- Vzlic fašizmu avobodomisel- tudi moški, katerih cerkev ne grešnika na socialistični listi. deležna s časoma izboljšanj. ki /o v Italiji m popolnoma omenja radi svoje dvojne me- __ '. - stvo mrtvo. Zagorelo je znova ob tej priliki, kajti početje cerkve v izrabljanju te katastrofe za poneumnjevanje že itak vraževernega ljudstva jih je pripravilo, da so dvignili svoj glas proti srednjeveškemu tolmačenju vzrokov potresa in beganju ljudstva- V uredništvih fašističnih listov so večinoma ljudje, ki so bili nekoč aktivni svobodomiselci. Vpra- KAKO SODI delavstvo v starem kraju in javnost ▼ splošnem delo Antona Kristana? Pove vam članak na 4. strani, čitajte tudi druge t tej in prihodnji številki re), v kopališčih res "nesramno" oblečene? (Izraz "nesram-j no oblečene" je prvi rabil v tolmačenju vzrokov potresa kardinal v Neapolju.) Dnevnik Popolo di Koma piše, da če je Bog mislil udariti Sodomo in Gomoro, ne bi porušil domov svojim najpobož-nejšim častilcem. V ostrem članku namiguje Vatikanu, da naj ne bega te tako prestrašenega ljudstva, toda papeževo glasilo je takoj odgovorilo, da ima duhovščina pravico izrabljati take katastrofe za utrjevanje vere med ljudstvom, da ga s tem napeljuje k "pošte-nejšemu" in "moralnejšemu" življenju. Cerkev dobro ve, da laže, kadar pripisuje potres Gospodovi razjarjenosti nad grešnim svetom. Ona tudi ve, da pobožni svet v svoji gluposti nič ne vprašuje, čemu je "neskončno usmiljeni stvarnik" ob enem tako okruten in maščevalen kakor največji trinog! Cerkev živi od neumnosti ljirdi, in zato hoče, da ostanejo nevedni I NOVE TEKME NA MORJU, TODA BREZ KAN0N0V Na sliki je osnutek ogromnega parnika, ki ga namerava zgraditi družba United States Lines za potniški promet preko Atlantika v konkurenci z nemškimi in angleškimi parniki. Sedaj imajo dve najmodernejši ladji Nemci, namreč parnika Bremen in Europa. Angleška Cunard črta trna v gradnji pamik, ki bo stal trideset milijonov dolarjev in bo največji na svetu. Potnikom bo nudil udobnoeti, kakršnih baje ne more danes nuditi še nobena velika potniška ladja. Družba zatrjuje, da bo s posebno konstrukcijo odpravila tresenje parnika, katero povzroča morsko bolezen. Ce ji uspe, bo to seveda velika pridobitev za potnike. — Ameriška Irnija na vse to izjavlja, da v tej tekmi ne bo ostala zadaj, pač pa egradila pamike, ki ne bodo imeli primere. Vse tako izgleda, da se bodo ljudje v bodoče vozili v splošnem veliko udobnejše, kakor pa se je dozdaj večina ljudi, ki so naselili to deželo. ..... _ m O ai s© i» ii iz fjaicga Q i banja Prvi tisoč naročnikov v kampanji Izkaz poslanih naročnin od strani agitatorjev, priobčen na tej strani, beleži 897 celoletnih naročnin. Treba jih je ie 103, da doseiemo prvi tisoč, aH eno tretjino določene kvote, katero MORAMO napolniti do 31. decembra. Trideset agitatorjev je zastopanih v tem izkazu. Vseh, ki sodelujejo v kampanji, je nad dvesto. Od proilega izkaza do tega so poslali 235 polletnih naročnin, če pa bi bilo v njenu zastopanih ie ostalih 170 agitatorjev vsaki vsak z eno polletno naročnino, bi se cilju bližali veliko hitreje. Letošnje je jubilejno leto Proletarca. Četrt stoletja dela ima za seboj. In smo rekli: dali mu bomo darilo k redkemu jubileju — TRI TISOČ celoletnih naročnin od strani agitatorjev do konca leta. Cilj ie vedno lahko dosežemo, toda armada Proletarčevih agitatorjev mora postati AKTIVNEJŠA, da bodo delati VSI, ne samo nekateri. Res, da so slabi časi, toda mar naj radi njih delavsko glasilo žrtvujemo zastoju ali celo nevarnosti nazadovanja? Tudi brezposelnemu koristi, če SDOzna vzroke svojega žalostnega stanja. In tisti, ki hranijo pri naročnini na DELAVSKI list, ZELO SLABO HRANIJO! Dopovejte jim to. Bodite 2lV agitator! Potrudite se, da boste zastopani v bodočem seznamu poslanih naročnin. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTTVE JSZ. dne 3. julija 1930 Navzroči Godina, Maslach, | Upajo, da s časoma zopet zgra-Tauchar, Novak, Zaitz, tajnik de zbor do prejšnje višine. Pogorelec, Miško, Angeline Tich in Garden. Odsotni, Aleš, Olip in Mary Udovič, (na obisku v starem kraju), in Lotrich, Kokotovich, Pevski zbor "Svoboda" v Detroitu je s prošlim mesecem zopet postal odsek kluba št. 114 JSZ. V milwauški naselbini prire- mesece ter sporočila, da še o-stanejo pri tej ustanovi: št. 192 SNPJ., Milwaukee, Wis.; št. 297 SNPJ., Raton, New Mex.; št. 282 SNPJ., Little ¡sekcije, Falls, N. Y.; št. 142 in 312 Thaler, SNPJ., Collinwood, O- (slednje Turk, Frank Udovich. pošlje prispevke prih. mesec);! V prosvetni odsek kraju, posebno take, katerih sedaj tam ni dovoljeno prodajati. Pogorelec pojasni, da smo naročili iz starega kraja že več tisoč izvodov knjig, katere je razpečala med članstvo pridruženih društev Prosvetna matica. Zaitz pravi, da ima v načrtu zbiranje pesmi v slovenskem in angleškem jeziku, ki so primerne za deklamacije na naših priredbah. Izdali bi jih v posebni knjigi za Prosvetno matico. Pogorelec od poverjeništva JRZ. poroča ,da je dobil Alesh od skupnega odbora poverjenikov mandat, da uravna stvar glede posojila v Ljudski tiskarni. Zaitz poroča, da se zapisnik prošlega zbora pripravlja za objavo in izide če le mogoče koncem julija. Pogorelec poroča, da so kan-didatje v odbore JSZ. nomini-rani. Lista je sledeča : V eksekutivo, Frank Alesh, Louis Beniger, Filip Godina, Vinko Ločniškar, John Olip, Joško Oven, Frank Podlipec, John Rajer, Fred A. Vider, Frank Zaitz. V nadzorni odbor JSZ., Rok Božičnik, Donald J. Lotrich, Blaž Novak. V nadzorni odbor slovenske Frank Margole, John Angeline Tich, John TUDI V EGIPTU DEMONSTRIRAJO s karami električne železnice. Zveza je zelo dobra Peljite se z Archer Ave. do konca (Archer Limita), potem pa se presedete na Joliet ali pa Willow Springs karo in izstopite v Willow Springsu, od kjer imate par minut hoda do vrta, če pa vzamete Joliet karo, se lahko peljete do Oh Henry parka, kjer izstopite, greste par korakov nazaj, pa ste pri Keglju in s tem na "Savinem" pikniku. Igral bo orkester J. Hochevar-ja. Na pikniku bomo imeli sve in svašta, kar je potrebno proti žeji in gladu. Vstopnina pa je 35c. — "Savan". (odbor Vider ter Margole vsled oprav- ja naša mladina sestanke v pripravah za organiziranje angle-ko poslujočega odseka v socialističnem klubu, in kakor poro- kov. Predseduje Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Poročilo tajnika: V juniju je bilo naročenih znamk za 718 članov in članic, med katerimi je bilo 15 izjemnih za brezposelne člane. Pri klubu št. 27 v Clevelan-du so zadnje čase pokazali malo več živahnosti. Tajnik namreč poroča, da je poravnalo članarino med drugimi tudi več vanje. takih članov, ki so z njo nekaj | Poročilo se sprejme na zna-mesecev zaostali. Pevski zbor nje. "Zarja", ki je deloval pod o-j Tajnik Pogorelec poroča št. 80 SSPZ., Herminie, Pa.; št. Prosvetne matice), Anton Gar-104 JSKJ., Chicago, 111., in den, Anna Hribar, Ivan Molek, Dram. društvo "Soča" ,Pueblo, John Rak. Colo. Sodruginja Krasna po- Listo se vzame na znanje, roča, da bržkone pristopi tudi Pod točko razno priporoča s. pevsko druš. "Bled". Prispev- Garden, da bi v teh časih, ko so kov še niso poslali. Danes je poslopja precej padla v cenah, včlanjenih v tej ustanovi samo proti gotovini. Kredit je odpravljen. Z agitacijo za .delavsko stvar ni nič. Ljudje so obupani, že-132 ¡skušali kupiti-kaj primernega. Je delati, pa magari samo 7 Prosle tedne 10 m dogodil« v Alektandriji. Kairu in drugih mestih Egipta nacionalistične demonstracije, ki so bile naperjene proti sedanji dinastiji ifci vladi. Nacionalistično gibanje v Egiptu je postalo selo močno; cilj mu je popolna osvoboditev Egipta od vpliva ter kontrole zunanjih držav, v prvi vrsti Velike Britanije ,ki ima protektorat nad to starodavno deželo. Na sliki so demonstranti v Mansuri; ti izgredi so se dogodili, ko je prišel v Mansuro bivši premier Naša pasa. Šest izgred-nikov je bilo ubitih in dvainstirideset ranjenih. V ovalu je Naša paša, sasnamovan z X, in okrog njega njegovi pristaši, ki ga protektirajo. Piknik na Park Hillu V nede'jo 14. septembra priredi klub št. 5 JSZ., katerega delokrog je Johnstown in okolica, piknik na znanem pikni-škem prostoru na Park Hillu- Posetili nas bodo slovenski in angleški govorniki. V slovenščini bo govoril Anton Zornik iz Herminie, ki je že dolgo let aktiven delavec naše stranke in znan tudi med Amerikanci.,. Govornik v angleščini bo dr. Wm. Van Essen iz Pittsburgha, socialistični kandidat za zveznega senatorja v Pennsylvani-ji. On je mnogim znan od naše prošle majske proslave, kjer se je s svojim govorom ljudem zelo priljubil. Ugajal je s svojimi izvajanji enako starejšim in mladini. Sporoča, da bo njegov govor na pikniku 14. sept, naslovljen mladini, zato ape-n, v .i liramo na starše, da priporoče ud mesečnem svitu na pik " sinovom in hčeram, da pride- •i i i > jo omenjenega dne gotovo na mk pevskega zbora 7>ava Park mu. V času našega piknika bo kampanja za jesenske volitve v polnem razmahu. Na tem Chicago, III.—Brez dolgega čajo, Imajo" priglašenih že o- organizacij, pričakuje se pa, da Ce se ponudi prilika kupiti stav- 20c na uro. Kruha je treba, ki uvoda, kratko pa jedrnato, da- krog 25 mladeničev in deklet zaf se to število še pomnoži. Tako bišče, naj se priliko izrabi. pa se ga dobi samo za gotov jem na znanje zadovoljnim in pristop - i je dosegla Prosvetna matica v Zaitz pravi, da so cene res denar. Ljudem je hudo, zelo nezadovoljnim rojakom, da pikniku boste čuli o nji veliko o finan^nprv, «itflnili 7vP7Phn'tekočem letu uspeh, kot ga še padle, in je možno, da bodo v se pritožujejo. Jakob Kotar. gremo v soboto 9. avgusta na zanimivega, mnogo takega, kar podano na^¡SSSiSF ni imel» °d ZaČetka SV°Je*a °b' "ekaterih Predelih meSta §6 ____________________Pik"ik Pevske*a "Sava"' je Za del&VC* *?***»> f*J* Nominacija za kandidate za stoja. bolj. Sugestija je na mestu in gl tajnika je otvorjena. No-' Od prošle seje so se obrnila jo vsebuje tudi resolucija, spre minirani so tudi kandidatje v ™ in dru*° sodelovanje na jeta na prošlem zboru. Je pa APEL NA S0DRUGE IN SOMIŠLJENIKE V 0HIU ki bo v Kegljevem vrtu v Willow Springsu. John Rak poja-snuje v angleškem delu v tej d ru ge* od bore "jSz" * ki "gredo s Prosvetno matico sledeče orga- na mestu tudi opreznost, kajti--številki, ob kateri uri 1 avgustom naVlošno glaso- nizacije: Dr. "Sunflower" št. cene gredo še vedno rajše na- Socialistična .trank. v drža- PfUemo ■ trucki, kdor pa je to-' 604, Arma, Kans.; kluba št. 45 vzdol kot navzgor, in še ni iz- vi Ohio ^ prizadeva da »i iz- l,ko arečeni da ima svoJ avto» in 11 JSZ.; dram. dr. "Soča", gleda, da se takozvani real vojuje me#to ^ g|*4avnici M bo seveda šel z njim, oziroma Pueblo, Colo., in Rudolf Gor- estate business kmalu stabilizi- jesenske volitve pod svojim *e bo Pe,ia1' in seb°j vzame , jup za dram. klub v Moon ra. imenom. . to]iko — ^mreč Savinih pikni- -u iri k st on a * »ov 'v>_ . • , J X ^ Runu» Pa- Vsem smo poslali,! Miško pravi, da če se že ne Privatni interesi, ki si dele farjev, kolikor jih gre na se-kriljem kluba št. 27, se je raz- posvetni Matici sledeče: Od 1 ....... 1 • * - • ------------*--- in razume. Sodrugi in somišljeniki v tem okrožju, napravimo iz tega piknika veliko se od- delavsko manifestacijo, ki bo častna za naš delavski narod. Adolf Krasna dvojil. Ena skupina, nasprot- prošle seje so se ji pridružile na klubu, je glasovala za odcep in se reorganizirala istota-ko pod imenom "Zarja". Ker je mnogo pevcev in pevk odstopilo, si klubov zbor "Zarja" prizadeva, da dobi novih moči, v čemur, kot poročajo, uspeva. kupi takoj poslopja, bi bilo ja !po|itično „^ ^ flrmo deže in potem še ene vrsta na , , -M- Eni so bodo peljali še sledeče organizacije: "Friendly City" No. 684 SNPJ., Co-nemaugh, Pa.; št. 381 SNPJ., Aguilar, Colo.; Slov. ,sam. ml. pod. dr. "Vijolica", Milwaukee, Wis. Sledeča društva pa so poslala prispevke za prošle Ako hočemo, da pride naša lista na glasovnico, moramo dobiti do PETINTRIDESET TISOČ PODPISOV v najmanj tridesetih okrajih (counties). Na vsaki posamezni poli smejo biti Konferenca klubov J. S. Z. in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio in West Virgini]o V NEDELJO 24. AVGUSTA OB 9. DOPOLDNE pri Bradleyju BLAINE, O. kar so želeli. _ _ _ __________________ Za prihodnjo jesen se bo za umestno, če vzamemo v na- ¿Hkanske in demokratske stran-* kolenih-društva najbrž izdalo M. Bee- jem vsaj kak večji lokal, ki bo ke, so izpoalovali zakonske na- == rovo delo: Karl Marx, njegovo j odgovarjal tudi za seje, sestan- redbe, ki manjšinskim stran-življenje »n njegov nauk, in ke, vaje itd. K*tej sugestiji go- k*m takorekoč onemogočajo morda še ena druga knjiga po- vori pritrjevalno tudi A. Gar- pravico do rubrike na volilnem vestne vsebine. den. tiketu. Kar se tiče direktorjev za Maslach smatra, da bi bil Prosvetno matico, kot jih pred- klub št. 1 v stanju plačati za videva tozadevni osnutek, ki je tak prostor kakih $50 mesečne bil sprejet na prošlem zboru, najemnine, je potrebno, da se o tem po- Godina pojasnuje, da za to govorimo že na tej seji, tako da ceno ne na kaki glavni ulici. bo šel ta odbor, oziroma direk- Mogoče bi se v stranski dobil podpiši volilcev samo enega o-torji, lahko takoj na delo- prostor za tako vsoto, drugo pa kraja, da je veljavna. Poročilo sprejeto na znanje. je, če bi bil priročen za one Imena na peticijah morajo pa »kupno števila Za stavbinski odsek poroča ¿lane, ki se vozijo s karami na biti pitana razločno, in vsako njegov tajnik Fr. Zaitz, da so naše seje in vaje. polo mora nabiralec lastnoroč- vzeli na detroitskem zboru del- Miško naglaša, da enkrat bo ^ podpisati na določenem menice v prid doma JSZ. in Pro- treba začeti, kajti odlaganje gtu j0 zapriseči pred notar-letarca Nace Zlemberger (še nekoristi ne gibanju v Chicagu, eno), Anton Garden, Peter Be- riiti akciji za dom. Ohio ima zelo nazadnjaško nedikt in Andrew Grum, in Preide se na razpravo glede zbornico z reakcionarji v poli-vzel jih je tudi klub JSZ. v agitacije med hrvatskim delav- t^nih uradih. V svojem zako-Piney Forku. Finančno poro- stvom za organiziranje sekcijo. „¡ku ¡ma določbe, ki so naper-čilo za prošlo polovico leta o p() poročilu GIB Mnslacha se jene proti organizacijam za-stavbinskem fondu je bilo po- »klene z nadaljnimi koraki po- vednega delavstva in njihovim dano prošlemu zboru. Doda se čakati, da se vrne sodrug Ko- aktivnostim. V vprašanje so- kotovich. Najboljši jugoslovanski socialistični list j« "Proletarec". Prinaša članke, razprave in pregled delavskega gibanja po svatu far opisa aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dala. Naročite ga. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" Cilj: Tri tisoč caloletnih naročnin, ki g« Motorji Pro- letarca" v let. 1930 do 31. decembra. To je "Prolot.rčov." jobilojno lato. Lotos bo dopolnil svojo *rvo četrtstoletje svejega dela na polju delavske vzgoje in v borbi za delavska prava. - . . Vse naročnine * i.ka.u so pollatna. To ja. vsaka c.lol*«a narocn.na jo i.kasana «a dve polletni. Doatevajo se od i.kaia do «kaša pesaaneanun agitatorjem in skupno. _ ___. Prva vrsta številk «nači narečnina, ki sme jih projoll ed agi^torjev v prešlih dveh tednih, druga vrata «nači naročnine prejšnjaga «kama, in tretja Popoldne piknik na farmi s Fr. Androine. - Glavna govornica na konferenci in pikniku ~ ANNA P. KRASNA | Govoril bo tudi F. J. Bender in drugi n V NEDELJO 24. AVGUSTA VSI NA BLAINE gj i rjLiujftrjaflmnsifiii^^ k računu le še vsote za delnice, kupljene na zboru. Preide se na poročilo tajnika o Prosvetni matici. Vprašanje direktorjev se odloži na prihodnjo sejo. — Glede izda-nja nove literature se odobri priporočilo tajnika, da se izda knjigo o Karlu Marxu, in ako bodo sredstva dopuščala, tudi eno povestno knjigo. Miško predlaga, da se za Trpinčenje delavcev cialnega zavarovanja, brezposelnosti itd., se ne spušča, veliko bolj pa skrbi, da ne trpe privatni interesi nobene škode na svojem profitu. Delavci, volilci, somišljeniki ponatis prve knjige o Marxu nikih 24c od tona pri kopanju dovoli vsoto do $500. k stvari z mašino, in 27c od tona za govore Tauchar, Novak'in Po- pikom (krampom). Brezpo-gorelec. Predlog je sprejet. selnih je mnogo. Tisti, ki ima-Maslach vprašuje, če ne bi jo "priliko" delati, žive veči-mogla Prosvetna matica dobiti noma v kompanijskih hišah. V dobre knjige ceneje v starem prodajalnah dobe potrebščine Ligonier, Pa. — To pišem na postaji v kraju s tem imenom, ki je kakih deset milj od La-j— vzlic tem velikim težkočam trobe. Bil sem tu okrog teden imamo priliko, da svojo stran-dni. Beda, ki je zasegla že ko v tej državi zopet nveljavi-mnoge družine, je nepopisna, mol Potrebujemo pa še MNO-Pri tlakovanju cest plačajo od GO podpisov. Dobite jih čim-20 do 30c na uro, v premogov- prej. NE ODLAŠATI! Pojasnila vam dajo rade- volje tajniki klubov JSZ., ali pa pišite po pole *n navodila tajniku državne organizacije na naslov, Mr. Sydney Yellen, 305 Prospect and Fourth Bldg., Cleveland, O. S*daj |K>«Unlfc Joseph Snoy, Bridgeport O........— 43 Anton Jsnkovich, Cleveland, 0......... 17 Chas. Pogorelec, Chicago, 111........... 74 Jacob Kožič, Milwaukee, Wig......... 1» Janko Zornik, Detroit, Mich............. 9 John Rak Jr., Chicago, 111................. 10 Frark Zaiti, Chicago, 111................. 4 Joseph Radel st., West Allis, Wis..... 4 Peter Benedict, Detroit, Mich............. 9 Jacob Kotar, Bridgeport, 0................. 2 Frank Podboy,- Park Hill, Pa......... 4 John H. Kriisnik, Sublet, Wyo......... 2 Mike Krultz, Willard, Wis................. 5 Tony Zupančič, Point Mrfrion, Pa..... 1 Anton Zidaniek, Farrell, Pa............. 2 Andrew Vidrich, Johnstown, Pa..... 2 Frank Cesen, Detroit, Mich............ 2 John Koplenik, Mt. Oliver, Pa.......2 Geo. Mateaich, E. Windsor Ont., Can. 2 John Konin, Girard, 0..................... 4 Joseph Brits, Kxport, Pa................. 3 Fr. Bosich, Chicago, 111..................... l Vmko Ločniškar, Chicago, 111......... 2 Rok Botičnik, Chicago, 111................. 2 John R. Sprohar, Chicago, 111......... 2 John -Kohl, Duluth, Minn................. 2 Mary Fradel, I^trohe, Pa................. 2 Victor Omaitz, Piney Fork, 0......... 2 Peter Segulin, Cleveland, 0............. 1 Peter Bukovec, Bon Air, Pa............. 1 Skupaj ..........................................235 Agitatorji v prejšnjih seznamih _______ Skupaj polletnih naročnin ............... Skupaj celoletnih ..................... Se manjka do kvote _____________ Prvjinjl Ukaa Skupaj •*>• bkati 244' » 287 183 200 81 U 155U 12 8 *4 147 60 tt 69 tt 18 28 21 25 17 21 U 12 21 16«4 18U. 15 19 14 16 6 11 9 10 8 10 . 7 9 «tt Stt 6 8 6 8 . 4 8 4 7 3 4 2 4 2 M„ 2 t ___ 2 2 - 2 — 1 1 873 1108 686 1794 897 4 2108 Anton Kristan, graditelj in bojevnik PISE NACE 2LEMBERGER Vprašanje imena soc. stranke Detroit, Vest o smrti Antona Krista- ge, ki so vsled nesposobnega ^scH. — Na seji na je bila med nami nepričako- i vodstva lezle v propast Kri- lu a 114 JSZ' amo razPrav" vana in veliko prezgodnja, kaj- stanu je bilo hudo, ko je videl ,jah 0 lnlciatm »»cialističnega ti bil je še mlad, človek 51. let, kako gineva njegovo dolgoletno 1°. Lla v °"k,and County, z velikimi načrti za delo, ki delo, in šel je zopet v boj za M,ch" kl Predla*a spremenitev ga je razvijal med Jugoslova- zadruge. Priboril si je vodstvo lmena 80t,,al,stline stranke, ni z brezprimernimi uspehi. I «nova, očistil, kar je bilo gnile- ArKUment da bo P°d dru' V teku manj Kot eneKa let. «« '» »o nap-edova.e. ¡{¡J aiTS smo izgubili dva izmed naja-| Ko sem bil junija 1914 na o- lavstvu nego pod sedanjim, gilnejših borcev v delavskem bLsku v starem kraju> smo bj|i j Ta iniclativni predlog se je gibanju—Jožeta Zavertnika v > on> njegovega prva soproga in zdel članstvu našega kluba va- Ameriki in, Toneta Kristana v pisec v ljubljanskem Unionu ¿«n in vreden temeljite raz- aiovemji. Oba sta bila pio- ter se pomenkovali o usodnih Prave. Ni nam sicer radi ime-! stranko, bodo postali pozorni nirja m oba sta v pokretu od dnehf ki so s svojimi temnimi na, pač pa za bodočnost naše in mnogi pristopili, kar bo zna- m lad osti. Bila sta brata po oblaki viseli nad Evropo. Nje- stranke. čilo pogoj za nadaljno jačanje idejah, delala mnogo skupaj, K0Va soprogaf po rodu Cehinja, Socialistom je program naj- stranke. Sprememba imena po in tudi po ločitvi sta si bila e- bila zelo naobražena žen- važnejši, kajti njihov cilj je našem mnenju ne bi mogla po- notna z enotnimi smotri. ska Nastopala je tudi na sho- socializem in njihova taktika slabšati položaja socialistične Po Tonetu, ki so ga po vojni dih Govorila je lepo sloven- čluži temu namenu. Ni pa to- stranke, lahko pa *a izboljša. 1 n I Mrt <1 I 1/An t Ani 1 m. --■ -t----------------—— î mm^mm • . v ■ razni malkontenti v in izven gko in z možem gU g. bUa zve_,liko važn0( ali deIa 8tranka za pokreta vzeli za tarčo so udn- sta prUaielja Ko se je o SOciaiizem pod imenom socia-hah z velikim kolom. Napada-1 ženi, dru^ je ime, sreČQ in|ligtičnaf neodvisna delavska, i so ga na zborih, dolžili so ga si dabil enako zvesto tovarišico farmarska-delavska, socialno krivde za reči, ki so jih povzro- v de,Ut skrbeh in veselju. Tisti demokratična itd. Glavno je. čile druge mogočnejše sile, ka-,junijski dan smo bni ze,0 ^ da je ZVESTA socialističnim tere so oblikovale svet v vojnem j VOrni. Pazna Tonetova sopro- načelom in da se bori za socia-času m takoj po vojni. Tone ga na8 je parkrat opozorila,' Ustični program. T18 ? zast°P- naj bomo previdnejši - ne ta- y tej kakor v drugih deže- nik v ljubljanski vladi, potem' n \.aii: ' „ , . aaaor v arugin aeze f„Ai „ „0fft L Kii ; g Kiasni, kajti njeno pazno o- lah imamo socialiste, ki so ve- 1 l za^ebški« nato Je ^ »'¡ko je videlo, da je v lokalu terani v borbi za program, ki menovan za poslanca v skup- ¿Dj;on ki vle^ k*i hn ki* vi^l1 V • \ \ •• * aa;«« i ,„ spijon, ki viece, Kaj do Kje vjel ga zastopajo- Vztrajajo eni že ščino, postal je minister za šu- "veleizdajalskega" -i.ul-iJ m t-u-l me in rude v Davidovičevi vladi in naravno, da se je v tisti dobi storilo mnogo, kar ni bilo po volji ljudstvu, toda ne po kri- V pogovoru smo prišli na mednarodni socialistični kongres, ki bi se imel vršiti mese- vdi Toneta, nego proti njegovi ca septembra 1914 na Dunaju, volji. Tone ni bil bojazljivec, Njegova soproga je naglašala z od mladosti. Mi želimo več takih socialistov. Pred leti smo imeli v naših vrstah mnogo več aktivnih so-drugov nego danes. Kje je vzrok, da so odstopili? Dvo- Res je, da bodo ostali sovražniki isti ped novim imenom kot jih ima soc. stranka sedaj, ampak gre se za pridobitev delavstva v stranko, in to je namen iniciative. Želimo, da povedo o tem svoje mnenje tudi drugi klubi. Joa. Drobnich. Koliko časa se? Chicago, 111. — Na prošli seji kluba št. 1 je bila prečitana iniciativa lokala soc. stranke v Oaklandu, Mich., ki predlaga spremembo imena iz Socialist Party v Independent Labor sedaj priliko, da pristopijo ter se udejstvujejo na tem polju. I Izrečena je bila tudi sugestija, da bi si klub nabavil knjižnico, kajti tudi ta ustano-a je potrebna in koristna, ker bi ljudi navajala na čitanje. Dasi ima delavska literatura že precejšnjo zbirko dobrih znanstvenih, pripovednih in klasič-»ih del, so na žalost med ljudstvom le malo razširjena in so vsled tega malo čitana. Namesto, da bi šle med tiste, katerim so namenjena, leže pri založnikih, kjer se praše in povzročajo izgubo knjigarnam in brezploden trud pisateljem. Ko bi se delavci mogli zavedati, koliko so prikrajšani na znanju, ker ne čitajo knjig, bi se. ta situacija hitro preokrenila. Gornj« „„»k., t, lMMmgm ,»30, pHk.~j.jo ...i- UU^L^l ^ ^ ^ T ko.» da-tih najvač i iti «mariikih ma.t. Č. bi bilo do.Uto k njim tudi oko- k'UbU lztaknitl Vir, kl H1U bo litko »tanovniitvo, bi M raimarja nakatarih m..t ..|0 »pr.m.nilo. Npr., 0mOgOČil ustanovitev knjižnice. Bo.ton bi priial na mnogo viijo stopnjo, ravno tako PitUburgh. M.tto San Dalje so bile na omenjeni se- ranc.co bi priilo pr.d B.ltimor«. Ratm.rj. prvih ¿lirik mast n. bi bilo ji razprave o agitacili med mla- ,udi ««jdino in ienstvom ■ ZoV in hčere slovenskih staršev dora- Ali je polje za pridobivanje1 od sebe, se ne bodo izpolnili, novih naročnikov med našim 1 niti ne bodo spremenili položa-Ijudstvom že izčrpano? Mar je množica naših prise- i» je poveda. povsod. Kar Je *«dovoU«tvom, da je to čart za «¡O..^ i.« (inS/Äl. ^ mislil in čutil. Dasi mož jeklene volje in fcojevitosti, so ga toliki napa- socialno demokracijo v Avstriji, takoj nato pa izrekla bojazen, da tega kongresa najbrž ne bo ... Bo preprečen, je do- zavoljo njenega imena, pač pa skorogotovo večinoma zato, ker Na prihodnji seji 22. avgusta so izgubili upanje v njeno u- bomo imeli diskuzijo o vpraša- spešnost. Tudi marsikdo onih, nju, "Ali ima generacija naših ložaj, v katerem je sklenil, da ^"bo" teda7 midva' dru- ki je še v stranki, je svoje agita- priseljencev še kaj sposobno- se umakne iz javnega življe- työiro\^ntrvö'eQ n„non, ne cijske energije nekam 4,uhla- »ti *a napredek?" dil", ker je uvidel, da vzlic na- di od vseh strani spravili v po- , , 1 ^ ■ . _ ., 1 vn i tr Lr n r /v »*/\»v\ i n o lr 1 /i r\ i 1 H n aaia. Anton pa je pripomnil: ni v njenih vrstah. V socialističnih klubih ne poznamo brezposelnosti! Vsi, ki imate voljo za sodelovanje, ste nam dobrodošli. Socialistična stran- nja. Vlada mu je ponudila u- gega kongresa na Dunaju . . „ .. ... « bova več dočakala. Res ga pravo veleposestva Belje k._je nigta_ Qna je umHa pred ,eU> menda največje v Jugoslaviji. Sodrug Mike Ladevich je v porom ni uspehov. In tako je razpravi o agitaciji na detroit-on sedaj, prihodnji mednarodni prišla soc. stranka v položaj, da skem zboru JSZ."med drugim Kristan je službo prevzel, in z aociaiisti'čni kongres na Duna-'Je izgubljala člane hitreje kot izjavil tudi sledeče: vzornim gospodarstvom kmalu ju ge yr§i ihodnje leto> " ' " dosegel, da je začelo državi prinašati dobiček. Ob nastopu Ko je bil pred par leti v A- pa dobivala nove. Res, da je sedaj, kot izgleda, zopet na poti napredovanja V .lik. v «čina naiih delavcev j« prišla v Ameriko vec let pred iibru* kom svetovne vojne, in vsi ti so zdaj stari med 35 do 60 let. Delavci, ki garajo po plavžih M rudnikih, so ob te službe je izjavil, da ostane meriki, sem se z njim sešel na;v aktivnostih in članstva, toda socialist in nič drugega kot so- njegovem predavanju v Canon-Lnže,jeni lispehi so še daleč, ¡"oj«» 40. letu n.v.dno >• i.g.rani cialist, pa četudi ga je stranka sburgu, Pa. Imel je lastnost, Večina ljudi bi menda rajše f»«ično in duševno. In tudi če t. ali brisala iz imenika svojih čla- da je človeka takoj spoznal, poginila na cesti kot pa se za- oni •• ni ^»k® omagal, s. ni mogel nov. Ko je Belje dobro uredil, tudi ako ga ni videl .dvajset let. Pisa'a v socialistično stranko. dajo y b . za ^ gi acije, brez volje za borbe je ^tanek, okusijo tudi sami težo toliko vredno kakor sanje, ki izkohščanja in odvisnosti. Pri-pndejo in izginejo. |dobimo jo v delaVsko organi- Rojaki de avci, socialistična zacijo sedaj da se toliko prej i Tidrn^t IV r ^ U8P°8°bi Za del° " Ji pridružite! 2eli in pnčaku- pridejo v bodoče. le od vas, da postanete aktiv Nič manj važna ni agitacija med ženstvom. Slovenske žene v Johnstovvnu, tudi vas potrebujemo v klubu! Borba, ki jo vršimo, je tudi vaša. Dobro po- ka vas ne vabi radi sebe, nego znate težave življenja; dobro radi vas, radi interesov vsega veste' da se otrokom ne obeta delavskega razreda Omenil sem "večne upe pod tem sistemom in lažje življenje kot ga imamo mi, in vi- Brez setve ni žetve. Nobene 'dite tudi* da se razmere v mar-krivice niso bile odpravljene ?i*em ctel° slabšajo. Bolj in brez boja in tudi v bodoče ne bodo. Časi, ko so piščanci kar bolj, prihaja v običaj v ameriški industriji, da se odslavlja starejše delavce in se najema mlade- Toda mlad človek ni je smatral, da je nalogo izvr-j Ko sva se poslavljala, me je ob-Šil in ni hotel ostati dalje v, jel in poljubil. Njemu in me-tej službi. Vrnil se je v Slo- ni je bilo težko ob slovesu, ki venijo in videl shirane zadru- je bil zadnji. SPLOŠNO GLASOVANJE V ODBORE Js Ss Z. Klubom in posameznim članom (at large) duševno razvijati radi razmer, v ^ terih j. zaprt. V mladosti ni imel Se veliko tezavnejsa za soc. pri,iW#> ¿m bi ti r„iiri| obzorje, sedaj stranko je agitacija med tukaj p. j« ¿« prepozno . . rojenimi delavci. Njim je so- Ker novih naseljencev ni cializem "evropski import", ki toliko, da bi se poznalo, kje naj v tej deželi nima prostora. naše prosvetno in politično gi- Zdi se nam ,da bi vsled tega banje črpa inteligentne delav- bilo koristno, če bi soc. stranka ce, ki bi vodili klube naprej, spremenila ime kot predlaga ko sedanji popolnoma ostara- ornenje^i lokal, v Independent jo in se umaknejo, ako je Mike Labor Party (Neodvisna delav- Ladevich v pravem? ska stranka). Ako se ameriški Ali imajo naši klubi sploh še Johnstown, Pa. — Pri klubu št. 5 napredujemo povoljno, je zmerom mlad ! Tudi on ostara, in. tudi zanj pride čas, ko ga odslove in postavijo izčrpane-ga na cesto. Žene, dekleta, večje čudeže kot pa se bere o fantje, v klubu št. 5 je prosto-njih v svetih knjigah ... ra za vse! Prošla seja kluba št. 5, dasi Prihodnja seja se vrši v ne-ni bila dobro obiskana, je bi- delJ° 17- avgusta. Na dnev- nem redu bodo zopet važne razprave, in na članstvo apeli- pa še mnogo prostora za izbolj- la zelo delavna v razpravah, šave. Vzlic klubovim aktivno- Sodrugi so izražali sugestije za stim pa med širšim krogom organiziranje odsekov, ki bi go- ram, da se tega zborovanja u-članov in somišljenikov ni tiste jili kulturno delo. Izvoljen je deleži polnoštevilno Po vsakem rednem zboru JSZ. slede volitve v njene od-|č?lavec brani naziva "socialist",' pogoje za napredek? bore. Ker se vrše seje eksekutive pogosto, redne vsak mesec enkrat, je potrebno, da žive odborniki blizu skupaj, zato se kandidate nominira izmed članstva v Chicagu, kandidate za tajnika pa nommirajo vsi klubi. Volitve se vrše od 1. avgusta in trajajo do 12. septembra. Tajnike in članstvo prosimo, da se tega glasovanja udeleže polnoštevilno. Glasovnice so razposlane in so jih prejeli v»i tajniki klubov. ' Rezultat glasovanja naj sporoče najpozneje do 15- septembra. Za poročilo naj, porabijo tajniki eno prazno ZOPET ENA INICIATIVA Adolf Krasna. Oakland County, Mich., pred- iw «opiciiiuia. I.B |iuiwiiu UBj pvieuiju rajiuni vnu pia&nu . glasovnico in navedejo na nji skupno število glasov, ki jih dobe Ia*a spremembo strankinega posamezni kandidatje. Člani "at large" naj pošljejo glasovnice ko jih izpolnijo direktno tajništvu JSZ. Pred članstvom naših Uubov v Washingtonu uspešnejša, u-ter vseh lokalov soc. stranke ¡rad bo cenejši, in razen tega sta sedaj dve iniciativi: Lokal ^ bo časopisje v VVashingtonu objavljalo njene izjave in poročila, med tem ko jo čikaški kapitalistični dnevniki sistema- živahnosti, kot bi jo bilo pri- bil odbor dramskega odseka, čakovati v takih časih. Izgo- ki se bo potrudil, da bomo že vorov na slabe čase, ki poveča- to jesen imeli predstavo pod ŽELODČNE NEREDNOSTI vajo brezbrižnost, je mnogo. klubovo avspicijo. S stalnim ODPRAVLJENE Dvomim ,da bi se moglo na dramskim odsekom bi se moglo "junija 15, 1930.—Trpela sem na slabe čase metati krivdo, Če se pri nas prilično uveljaviti in zaprtju in glavobolu, nobeno zdravi-delavci ne zanimajo za borbo izpopolniti delavski oder. Kot 1° ni "dalo. Ko sem končno posku-proti krivicam, ki se jim gode, pri vsaki stvari v začetku, bo 8ilaTDIluirD rBFNrn VIMO , « *•« ... , . .... . . 1 TRINERJEVO GRENKO VINO in za izboljšanje njihovega po- treba tudi tukaj potrpežljivo-,ge poiutim boljše, Mrs. A. Cro88/. ložaja. Ravno slabi časi bi jih sti in vztrajnosti, pa bo Šlo. Najde spremembe temperature so morali še bolj pod netiti k ak- Naš človek ljubi in rad poseča vzrok želodčnih nerediiosti, katerih tivnostim. Slabi časi ostanejoj dramske prireditve. Ce le 80 tahko obvarujete ako rabite Tri-dokler bo delavstvo spremljane* more, ne odreka sodelovanja- 'nerjevo grenko vino' Zdravniki Pri' z malodušnostjo. Večni upi, Tisti, ki jih veseli dramati-da pride izboljšanje kar samo ka, in so še izven kluba, imajo poročajo, da ga vzamete namizno žlico pol ure pred" jedjo, trikrat dnevno. V vseh lekarnah. Dept. 27 Ob tej priliki apelira tajništvo na klube, da izrabijo ae-danjo situacijo, v katero je pahnila delavstvo profitarska požresnost, za aghacijo. Nekateri klubi so dolbili prosle mesece že lepo število novih članov. Možno je, da članstvo naše Zveze do prihodnjega zbora več kot podvojimo, ako storimo vsi svojo dolžnost. Kandidatje v eksekutivo od slovenske sekcije Kandidatje v eksekutivo so od slovenske sekcije sledeči, sharts' iz Daytona^ da vpraša-ki so navedeni na glasovnici po abecednem redu: Frank Aleah,1 nje prou£it kar je storil Re-U>uit Beniger, Filip Godma, Vinko Ločniškar, John Olip, Joško zu]tat Je ¿jj objavljen tudi v Oven, Frank Podlipec, John Rayer, Fred A. Vider, Frank Zaitz. Proletarcu. Eksekutiva soc. Pet izmed teh, ki dobe največ glasov, bodo izvoljeni. Vsak stranke jç na prošli seji s par član lahko glasuje za ne več kot pet kandidatov. ----- imena s Socialist na Independent Labor Party. 18th Assembly District, Branch 1, Kings County, New York, predlaga, da se glavni urad socialistične stranke preseli iz Chicaga v Washington D. C. Predlogi za preselitev so se poslednja leta pogosto pojavljali v strankini eksekutivi, in letos je bil delegiran Jos. Kandidatje v nadzorni odbor J. S. Z. V nadzorni odbor kandidirajo: Rok Božičnik, Donald J. Lotrich, Blaž Novak. Dva, ki dobita največ glasov, bosta izvoljena. Vsakdo lahko glasuje za dva. V nadzorni odbor slovenske sekcije kandidirajo Frank Margole, John Thaler, Angeline Tich, John Turk, Frank Udovich. Trije izmed teli, ki dobe največ glasov, bodo izvoljeni. Vsakdo lahko glasuje is tri. Kandidatje v prosvetni odsek V prosvetni odsek (odbor Prosvetne matice) kandidirajo: Anton Garden, An na Hribar, Ivan Molek, John Rak. Trije izmed teh, Iri dobe največ glasov, bodo izvoljeni. Vsafcdo lahko flasuje sa tri. Kandidat sa glavnega tajnika je Charles Pogorelec. On je edini, ki je bil nominiran. Sodrugi in sod ru gin je, udeležite se prihodnjih sej klubov tak urni meseca avgusta polnoštevilno in glasujte, da bodo novi odbori resničen izraz volje članstva. Tajniki klubov lahko pošljejo glasovnice tistim članom, ki jih ne bo na sejo, na dom, kajti glasovnaoe so individualne—Tajništvo J. S. Z. glasovi večine sprejela pred- tično ignorirajo. Naše mnenje je, da je bil sklep eksekutive, da se z rešitvijo počaka do konvencije, umesten, zato priporočamo, da klubi te iniciative ne podpirajo. Na konvenciji bo o stvari lag-Ije razpravljati in je bolj sigurno, da zaključek ne bo prenagljen, med tem ko so v splošnih glasovanjih temeljite razprave skoro onemogočene radi nerazširjenosti socialističnega tiska. Ti dve iniciativi značita, da se je začelo članstvo zopet zanimati za svojo stranko, in da SUŽNJI KRVI log, da se vprašanje selitve «i prizadeva najti pota, ki bi prepusti v rešitev bodoči kon- ji pripomogla do hitrejšega venciji 1. 1932, ali prej omenje-, napredovanja. Zato so taki ni braneh smatra, da je pro- predlogi zdrav pojav, in za-blem nujen. Argumentira, da služijo, da klubi o njih raz-bo stranka z glavnim uradom 1 pravljajo. TISKOVINE nov izvirni roman SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford T Skubk Ave., L«a4»U 2012 111 A. H. predi. j. r. začne v kratkem izhajati v "PROLETARCU" V a ali tiskarni — tisk« "ProUtarac* PROLETAREC Liai sa laltrMt delavskega ljudstva. Izhaja vtak četrtek. I ad aja Ju goal ova a ska Delavska Tiskovna Družba, ■ ._Chicago, III.____ Glaaila Jugoslovanske Sooal ¡stične Z voso NAROČNINA M Zedinjene driave hi Kanado ta celo Uto $3.00; ta pol IeU $1.75; ta četrt leta $1.00. — L^bcemstvo: ta celo leto $8.50; ta pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ta priobči te v _t Številki tekočega tedna._ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor ____________ Business Manager _______Frank ¿aits ____ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Tluree Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. Addi PROLETAREC 3639 W. 26th St.. Chicago, 111. Telephone: Rockwotl 2864. TRGOVSKA VOJNA S SOVJETSKO RUSIJO Nova ameriška tarifna postava določa, da je importiranje kakršnega koli blaga, ki ga izdelajo jetniki, prepovedano. Na podlagi te klavzule je trgovski department zvezne vlade nedavno prepovedal uvoz ruskega pulpa ameriškim papirnicam, češ, da ga pripravljajo za eksport prisilni delavci. Zaeno s to prepovedjo se je začela v tej deželi velika gonja proti vsakemu ruskemu uvozu. Bil je narejen pritisk tudi na predsednika Hooverja, ki pa svari pred "prenagljenostjo." Prepovedi, ki bi jih napravili, bi morale veljati v enakih okolščinah za vse dežele, ne samo za Rusijo, misli Hoover. Ruska trgovska komisija v Zed. državah je odločno zanikala, da pripravljajo pulp, ki se ga uvaža v to deželo iz Rusije, prisilni delavci. Tisti, ki zahtevajo, da naj bo prepoved trajna, odgovarjajo, da so v Rusiji vsi delavci "prisilni", ker so "nesvobodni" in morajo delati tam, kjer jim je določeno. Zadaj za to prepovedjo ni "moralno" vprašanje "prisilnega dela", nego bojazen pred rusko konkurenco. Sovjetska Rusija je o-gromna dežela, z ogromnimi prirodnimi bogastvi; čimbolj se bo njeno gospodarsko stanje jačalo, toliko več bo lahko izvažala raznih sirovin ter izdelkov v inozemstvo. Ruski pulp konkurira ameriškemu in kanadskemu. V interesu tistih, ki ga naročajo, je, da ga .dobe poceni. Dobili so ga deloma v Rusiji. To je "nepravična konkurenca", so za-vpili nasprotni ameriški interesi, "kajti produktivni stroški v Rusiji so silno nizki, ker izvršujejo delo jetniki brezplačno." In trgovski department je izdal prepoved-» Ruska trgovska komisija v Zed. državah, xvana na kratko Amtorg, ima velike nepri-like. Dolže jo "komunistične propagande", stavljajo ji na pot ovire pri uvažanju ruskih izdelkov, sme pa seveda svobodno naročati ameriške izdelke za uvoz v Rusijo za kolikor milijonov hoče in more. Kapitalisti nimajo pred "komunistično propagando" amtorga ni-kakega strahu, imajo ga pred rusko konkurenco. Tisti kapitalistov katerih interesu je, da kupujejo od Rusije, so seveda na nasprotni strani. In tako je sedanja vojna v resnici vojna med ameriškimi grabeži, ki se bore za profit. Največje sleparstvo ameriških krvosesov je "zgražanje" nad prisilnim delom v Rusiji. Ameriške kompanije, ki operirajo v republikah centralne Amerike, v južnih državah te Unije, in marsikje drugje, se poslužujejo najbolj tiranskih metod, kakršne nimajo primer niti v taborih ruskih jetnikov. Izkoriščanje in suženjstvo, kateremu so podvrženi tisoči delavci v omenjenih krajih, ni nobena tajnost. Plačani so tako nizko, da jim zadostuje le za hrano in nekaj cap, katerim se ne more reči obleka. Vladar nad njim je boss, ki jih sme svobodno pretepati in tudi ubijati. Krvavi upori proti takemu stanju lani in v prejšnjih letih so bili vpijoč dokaz suženjskih razmer v domenah ameriških kompanij v latinski Ameriki. Vzlic temu se pridelki in drugo blago, ki se ga producira s suženjskim delom, svobodno uvaža v Zed- države. Klavzula o "prisilnem delu" je v takih slučajih pozabljena. Tiče naj se le sovjetske Unije, dasi ima vlado, katere namen in program je koristiti onim, ki delajo. Svetohlinski ameriški profitarji, katerim to dejstvo ni skrito, pa hinavsko zavijajo oči z apelom, — protektirajte delavce tukaj in v Rusiji s prepovedjo ruskega im-porta! "Filozofija" profitarstva je ne samo tragična nego čestokrat tudi smešno neumna. ŠENKOVANJE KONCESIJ V Chicagu je mestni svet zelo radodaren s koncesijami. Senkuje v milijonih vrednosti cestno-železniški družbi, telefonski kompanij i itd. Dokler sta bila v mestnem svetu dva socialista, so bila taka darila nemogoča. priče, ki sedaj izpovedujejo, da so na obravnavi proti mooneyji in billingsu lagale, so sedaj za njuno osvoboditev in popravljajo storjeno krivico FRANK c. OXMAN Tom Mooney and his wife on tha roo^ of a building on« and a quarter miles from the explosion Pričam, ki preklicujojo prvotne ¡spovedi, katere «o dale sodišču pretvezo, da je I. 1916 obsodilo Mooneyja in Billingsa radi bombnefa atentata na preparedness parado v San Franciscu. se je sedaj pridružila tudi Estelle Smith. Prvi, ki je preklical kar je pričal pred 14 leti. je bil John MacDonald. Zaslišanja so vrie pred odborom sa oproetitve in vrhovnim sodiščem države Californije. Zaslišujejo tudi druge, ki so bili omenjenega leta blisu kraja, kjer jo eksplodirala bomba, ali ki so bili skupaj s Mooneyjem in Billing' som. — Že lots 1928 — avgusta meseca — jo William V. MacNdvin , predsednik porote, katera je obsodila Mooneyja na »mrt in Billings« v dosmrtno ječo, dejal go«vernerju Youngu, da bi porota oba oprostila, če ne bi bila v njuno krivdo prepričana vslod ¡spovedi, ki sta jih dala proti njima priči Osman in MacDonald. Že na obravnavi so Moonoyjev¡ sogovorniki dokasali, da Sta lagala oba. MacDonald sedaj sam prisnava, da so ga naučili pričati po krivem prosokutorji, ker so hoteli, da se oba delavska agitatorja spravi s poti. L. 1917 je sodnik Franklin A. Griffin, ki jo ¡srekel obsodbo nad Mooneyjem in Billingsom, dejal, da se je obravnava vršila v izrednih okolščinah. in jo vslod tega predlagal novo obravnavo ,da se morebitna storjena krivica popravi. Oblast je ostala gluha sa priporočilo . . . Tudi generalni pravnik je priporočal novo obravnavo, a višja oblast se ni udala. Zavedno delavstvo je shiralo prispevke, da isvojuje njuno o« v obodi-tev, in da s veliko propagando pouči ameriško ljudstvo o krivici, ki jo je storila "justice" v Californiji. — Na sliki na levi na strehi je Tom Mooney, njegova žena ¡n nekaj drugih, ki so bili ob času eksplosije eno in četrt milje stran od bloka, na katerem se je dogodil atentat. Na skrajni desni, kjer je angleško besedilo, je ura, katero so dali Mooneyjovi sogovorniki fotografič no povečati, da so s nje dokasali, da je bil Mooney v času eksplosije res daleč stran. A ni nič pomagalo. Na vrhu na desni je sodnik Griffith, ki j« že eno leto posnejo, lu> je obsodil Mooneyja in Billingsa, predlagal now o obravnavo. Spodaj na doeni j« priča Frank C. Osman, ki j« "vso videl in vedel" o Moonoyju in Billingsu. Posnejo jo bilo dokasano, da so jo ta priča ob času eksplosije nahajala na renču (farmi) več sto milj stran. Čemu California vslic vsem tem dokasom drži Mooneyja in Billingsa že 14. leto v joči? Kdor osna reokcionarjo v tej državi, resume, čemu so gluhi sa pravico. Ali ker postaja pritisk javnega mnenja v se jačji, se tudi oblast v Californiji ne more upirati in vodi "norva saslišanja", da ¡sv«, kar bi lahko vedela že 14 Ut. "Delavska Politika" o Antonu Kristanu 'Delavska Politika", slaven- vojne razdvojenosti v delav. '"P"1*9™ So- gibanju, v času najostrejših polemičnih debat v vrstah socialne demokracije in njenih bojev nazven, z njenimi odpadniki, ki so krenili za skrajno levico, tvorili hrbtenico moža, ki se je s svojo uporno kljuboval-Dne 17. julija ob 22. uri je nostjo postavil po robu ne-le preminul v Ljubljani eden iz- vsakemu radikalizmu, ampak cialistfčne stranke Jugoslavijo, ki pa jo vslic isjomnemu stanju v državi socialistično glasilo, je priobčila v izdaji s dne 19. >•• lija pod veli^m naslovom v črnem okvirju na pnn strasti sledeči članek: med ustanoviteljev delavskega gibanja, klicar, borec in voditelj Anton Kristan. Vest o njegovi smrti bo našla globok odmev v delavskih vrstah v celi državi, prav posebno pa še v Sloveniji, na torišču njegovega neumornega delovanja in plodonosnega u-dejstvovanja. Celo njegovo življenje, odkar je že kot mlad fant stopil tudi vsaki korekturi povojne politike socijalne demokracije in s tem riskiral svojo izolacijo. Stopil je izven okvira stranke, ostal pa je po svojem prepričanju zvest ideji. Prenesel je samo težišče svojega delovanja, zapustivši areno političnih bojev, na polje delavskega zadružništva Razcvet delavskega zadružništva v Sloveniji pa je ozko in neločljivo zve- na javno pozomico, pa vse dol z*n z imenom Antona Kristana. svoje smrti, je bilo posrečeno delu, vstrajnemu delu, v vseh panogah delavskega gibanja, zlasti pa na polju delavskega zadružništva, kateremu je v zadnjem deceniju svojega življenja posvetil vsfc svoje sile. Anton Kristan je bil borbena natura, neupogljiv in neodjen-Ijiv, in zlasti — nikoli malodu-šen. Njegovo življenje je polno konfliktov, izvirajočih iz ostrih in resnih nasprotstev, ki so jih izoblikovale ostre deba- Ni se čuditi, če je mož, ki je to-Jiko vstvarjal, se tudi motil in imel rvoje napake, imel pa je za*o tudi svoje vrline, vrline, ki mu jih morajo priznati tudi njegovi osebni nasprotniki. Delo Antona Kristana v delavskem gibanju prav oceniti bo mogla šele zgodovina, ki jo bodo pisali zanamci, jasnejšega pogleda in brez predsodkov. Zvonovi ne bodo oznanili smrti moža, ki je živel in dela z nami, pa tudi brez nas in mimo nas, ali vendar za delavsko stvar, zato pa naj gre te Za načela in taktiko, na najvišjih forumih delavskega po- . „ . „ A , . litičnega, strokovnega in za- novica od ust do u«t, da je umrl družnega gibanja. Njegova bo. fonjalni demokrat in prvi svo-jevna narava, mu že od nekdaj bodorTlls,ec v delavskem g.ba-ni dovoljevala, da bi se pustil oklepati v ozke spone izglaso-vanih resolucij In programov na raznih kongresih. Njegova silna iniciativnost in neomejena samozavest, ki sta ga vodili ubogih staršev 31. januarja pri njegovem delu, sta ga spre- 1881 na Viču pri Ljubljani, miljali na potu skozi celo Jiv-i Otroško dobo je preživel na Ijenje. Bili sta poleg borbeno- domu svojih staršev, odkoder sti in njegovega trdnega zna- je po absolviranju nekaj gim-čaja tisti sili, ki sta v dobi po- nazijskih razredov odšel v Pra- nju v Sloveniji — Anton Kri- si.ii n., Tast njegovemu spominu i e e e Luč sveta je zagledal kot sin go na ondotno višjo trgovsko akademijo. Praga je bila za njega ne samo mesto šolanja, ampak tudi mesto ,kjer je navezal svoje prve stike z delav-1 skim gibanjem, kjer se je u-poznal s tedaj v bujnem razvoju se nahajajočim češkim zadružništvom, s katerim ga je vse svoje življenje vezala ozka vez domačnosti in prijateljstva. Iz Prage prišedši je stopil v Gorici v Trgovsko banko kot uradnik. Ali že v tej dobi začenja iskati stikov s slovenskim delom socijalne demokracije na Goriškem in v Trstu. Leta 1902 nastopi prvič kot delegat na strankinem kongresu v Celju, opredeljen revizijonist, Bernsteinovec, ki uporno brani svoje poglede proti večini, ki ji je Kautsky dal program in smer. — Leto nato ga je zanesla pot v center delavskega gibanja, v Idrijo. Poln načrtov in resne volje do dela, zbere okoli sebe kopico 'odličnih delavskih zaupnikov, ki jih pridobi za delavsko zadružno idejo. Z združenimi močmi se poraja prvi delavski konzum "Naprej", katerega glava in voditelj je Anton Kristan- Ideja zmaguje, še sedem podružnic zraste po Notranjskem in Goriškem. Idrija postane center opozicije v socijal-ni demokratični stranki na Slovenskem, ko pokrene Kristan novo socijalno demokratičrto glasilo "Naprej". Kljub notranjim trenjem pa ostane stranka enotna, ker opozicija in večina se zavedata, da druga brez druge ne morata obstojati. Leta 1908 se pojavi Kristan v Ljubljani, kamor je bil poklican kot strokovni tajnik. Kot tak pa ni opustil misli na utemeljitev delavskega zadružništva v Sloveniji in tako ga naj- demo še istega leta med ustanovitelji "Konzumnega dru-ttva za LJubljano in okolico", itdaj Konzum. društva za Slovenijo, ene največjih in najmočnejših delavskih zadružnih ustanov, kateri je umrli posvetil največji del svojih sil. Njegova ideja ustanovitve delavskih denarnih zavodov ima zabeležiti prvi vidni uspeh z utemeljitvijo "Kreditnega društva", ki si ga je zamišljal umrli kot nekako finančno centralo delavskega zadružništva, ki pa je dobilo svojo matico-šele v "Zadružni banki", vzni-kli iz koatičnih prilik povojnih let. Med vojno je omeniti od njega pokrenjeno "Vojns zvezo", gospodarsko organizacijo za preskrbo delavskih industrijskih centrov z živili. Ko se je leta 1917-18 vod-' stvo Jugoslovanske socijalne! demokratične stranke odločilo I podpirati gibanje ustvarjeno z majsko deklaracijo in jo tirati v smer, ki jo je začrtala tivolska resolucija, je bil Anton Kristan delegat v Narodnem svetu in član Narodnega veča v Zagrebu, ki je leta 1918, dno 1. decembra sklenilo znano adreso o zedinjenju Jugoslovanov. Anton Kristan je bil strankini zastopnik v Narodni vladi za S'o\enijo, kjer je imel resort za javna dela. Neposredno ob istem času je prišel tudi v začasno narodno predstavništvo in je hi I v drugi polovic» leta 1919 imenovan za ministra za šume in rude v koalicijski vladi. EaŠ to s* nasprotniki, najbolj seveda skrajni levičarji, Kristanu zamerili- Res pa je, da so za vstop Kristana v vse te provizorne vlade in v ministrstvo glasovali poznejši najhujši levičarji in da krivda za ministerijalizem ne zadene njega, ampak stranko kot celoto. Se leta 1920 je bil Kristan izvoljen v ljubljanskem o-krožju kot nosilec liste v kon-stituanto, vendar pa je leta 1922 odložil mandat in nekoliko resigniran odšel kot upravnik na državno veleposestvo v belje. Pa tudi tukaj ni pozabil delavskega zadružnega gibanja. Po skoro enoletni odsotnosti se vrne v Ljubljano in začne delo znova in z novim tlanom. Važna zadružna ustanova, koja je ozko vezana z njegovim imenom, je "Zveza gospodarskih zadrug Jugoslavije", katera posluje kot revizijska zveza in matica njej priključenih delavskih zadrug, i Veliko delavnost je razvijal pokojni v public;stiki. Domala vsi prevodi socialistične literature, kolikor jih imamo Slovenci, potekajo izpod njegovega peresa, pa tudi vsa važna literatura o delavskem gibanju v Sloveniji. Zbral je okoli sebe družbo mladih literatov, ki se je potem uveljavljala v od njega pokrenjenih koledarjih, revijah itd., od katerih nekatere še danes izhajajo. Ni vse obrodilo, kar je poskušal in ustvaril, kljub temu pa je ostalo mnogo del, ki pričajo o njegovi sposobnosti in nadarjenosti. I Tudi naša "Delavska Politika" je pričela izhajati kot dnevnik pod njegovim vodstvom v Ljubljani. Ko jo je po par mesecih njenega obstanka prevzelo pokrajinsko načelstvo Socijalistične stranke, ni več sodeloval pri njeni redakciji. Kot aktiven delavec je vršil celo vrsto funkcij: bil je predsednik Zveze gospodarskih zadrug, predsednik nadzorstva Konzumnega društva, ravnatelj Zadružne banke, upravni svetnik Ljudske tiskarne itd. V svojem privatnem življenju je bil fkrben in dober oče svoji rodbini ter je vzgojil svojo deco v duhu ideje, za katero je živel in delal. Njegovo življenje in njegov nauk. Spiael M. BEER.—P revel C. STUKELJ (Nadaljevanje). "Proletariat in bogastvo (Marx je pozneje dejal; kapital) sta nasprotji. Kot taki tvorita celoto, oba sta tvorbi sveta privatne lastnine. Gre za določeno vlogo, ki jo imata oba dela v tem nasprotju. Ni dovolj proglasiti jih za dve strani ene celote. Privatna lastnina, kot bogastvo, je prisiljena, da vzdržuje samo sebe in s tem svoje nasprotje — prole-tarijat. To je pozitivna stran nasprotja, sama v sebi zadovoljena privatna lastnina. Proletariat pa je nasprotno kot proletarijat prisiljen, da odpravi sebe in s tem od sebe odvisno nasprotje — privatno lastnino, ki ga dela za proletarijat. To je negativna stran nasprotja, njegov nemir v samem sebi, propadajoča in sebe ugonabljajoča privatna lastnina ... V nasprotju je torej privatna lastnina konservativna, proletarcu destruktivna stran. Od one izhaja akcija za ohranitev nasprotja, od druge pa akcija za njegovo uničenje. Privatna lastnina se žene vsekakor v svojem nacijonalno-ekonomskem gibanju v lastno u-ničenje, toda le z razvojem od nje neodvisnim, nezavestnim in proti njeni volji, z obstoječim razvojem, ki ga poraja sama narava stvari, s tem da ustvarja proletarijat kot proletarijat, bedo, zavedajočo se svoje duševne in fizične bede, človečnost, ki je o-ropana sama sebe in ki se tega zaveda ter se s tem uničuje. Proletarijat izvršuje obsodbo, ki si jo piše privatna lastnina, s tem da ustvarja proletarijat, ki izvršuje obsodbo. Kadar zmaga proletarijat, ne postane nikakor ne absolutna stran družbe, kajti zmaga le tako, da odpravi sebe" in svoje nasprotje. Potem izgine proletarijat prav tako kot od njega zavisno nasprotje — privatna lastnina." (Mehring, Marx-Engelsova zapuščina, II. zvezek). In še na predzadnji strani zadnjega zvezka "Kapitala" obseže dijalektično metodo v nekaj stavkih, ko pravi: "V kolikor je delovni proces le zgolj proces med človekom in naravo, ostanejo njegovi navadni elementi isti v vseh družabnih razvojnih oblikah. Ali vsaka določena zgodovinska oblika tega procesa razvija dalje materijalne podlage in družabne oblike istega. Ko pa dozori do gotove stopnje, bo določena zgodovinska oblika zavržena in nadomesti jo nova — višje razvita. Da je prišel moment take krize, se pokaže v tem, da se razširi in poglobi nasprotstvo in protislovje med distribucijskimi razmerami, torej tudi določeno zgodovinsko obliko in njim odgovarjajočimi produkcijskimi razmerami na eni ter produktivnimi silami, produkcijsko sposobnostjo in razvojem njenih agencij na drugi strani. Potem nastopi konflikt med materijal-nim razvojem produkcije in njeno družabno obliko." Najizraziteje se pojavi Heglova dijalektika v slavnem 24. poglavju prvega zvezka "Kapitala", kjer je očrtan razvoj kapitalizma iz malomeščanskih lastninskih razmer skozi vse stopnje do socijalistične revolucije. "Iz kapitalističnega produkcijskega načina izvirajoč kapitalistični način prilaščanja, torej kapitalistična privatna lastnina, je prva negacija individualne, na lastnem delu sloneče privatne lastnine. Ali kapitalistična produkcija ustvarja z nujnostjo naravnega procesa svojo lastno negacijo." Tu imamo tri stopnje: teza: individualno gospodarstvo; antiteza: kapitalizem; sinteza: skupna lastnina. Od nenemških socijaldemokratičnih pisateljev je zlasti Proudhon skušal uporabljati Heglovo dijalektiko v svojih delih: "Kaj je lastnina?" in "Gospodarska nasprotstva ali filozofija bede." (1840,1846). Že to, da je dal svojemu glavnemu delu naslov "Gospodarska nasprotstva", kaže, da se je Proudhon živo zanimal za Hegla. Kljub temu je oibtičal na površju; Heglove formule je uporabljal popolnoma mehanično. Pojma ima-nentnega razvojnega procesa (v družabnem organizmu gonilnih sil) ni pri Proudhonu. (Dalje prir.odnjič.) Armada brezposelnih v Berlinu šteje nad ■ 300,000 V Berlinu pie.irma 225,000 delavcev brezposelno podporo. Vseh brezposelnih je lad 300,000. CENE ŽIVIL SE NIŽAJO Brezposelne tolažijo s padanjem cen za živila ter druge potrebščine. Mnogi še nič ne vedo o kakem padanju, razen kolikor se "padanje" tiče plač- Cene so res padle, pa ne povsod, niti v vseh krajih enako. Kjer si stoje nasproti konkurenčne skupine, se nižanje res že pozna. Kjer so dobro organizirani in sporazumljeni ,se znižavanju cen upirajo. Tudi prekupcev se prime precej tistega "znižanja", katero bi imelo koristiti odjemalcem. Pravimo, da je kruh najvažnejša hrana. V prošlih petih letih se ni moka prav nič, ponekod pa prav malo pocenila, medtem ko dobivajo farmarji za pšenico že precej časa 40 odstotkov manj kot so dobivali pred petimi leti. Kdo spravi razliko štiridesetih odstotkov? Nekoliko kooperacije v zadružnem duhu med farmarji in delavci ne bi škodovalo. Kes, da bi bilo potem nekaj manj multimilijonar-jev, ki kujejo nove milijone z žitnimi špekulacijami, toda delavec bi imel cenejši kruh in j farmar bi dobil več za svoje delo in pridelek. J Iii»....... ÉÉItl PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne * (Nadaljevanje.) Sun-jat-sen se vedno bolj vzravnava. Pred očmi plava rdeča megla. Iz megle ga gleda dvoje drugih oči. Dva para pošastnih človeških oči se križata se objemata — ne moreta se razstati. Oči Sun-jat-aena in oči Maksima, ki pritiska svoj obraz na okno kajute. Iz obeh parov oči sije loboka tuga. Sun-jat-sen stoji sedaj visoko vzravnan. Njegove krvavordeče, blazne oči se love Maksima. Iz ust curlja svetlordeči curak. Dva curka kapljata iz nosa, dva — iz ušes. Levi brki nadporočnika jamejo migati. "Prehodite one tam doli!" Kvan-sin-jim in Su-an-li se krivita v bolečinah in tako povečata težo. Sun-jatsenove noge omahujejo. Pade na kolena. Teža vleče telo nazaj. Vedno bolj in bolj. Noge zlete kvišku — doli, v vodi, zdi se, da se je potopila velika riba. Široki krogi valov se razširjajo po reki. Nadporočnik se obrne k Selinskemu s hri-pavim glasom: "Izboren Kitajec, kaj, pan Selinsky?" Pan Selinsky sname svojo majhno, elegantno, malinovo huzarsko čepico z glave in si obriše čelo. Pod mehkimi brki trepeta izgubljen smehljaj. "Da . . . Kitajec . . . eh, grozno . . Njegovi zobje zašklepetajo kakor v mrzlici. V vas Ivanovko vstrelijo artilerijsko salvo. Na dveh mestih se vzpnejo mogočni dimi požara. Zazvoni plat zvona. Od divjega strahu preganjani, drve kmetje po cestah. V največji naglici se nalagajo vozovi. Beže s svež-nji in otroci iz vasi, kolikor mogoče daleč od obrežja. Parobrod plove počasi po reki navzdol in neprestano obstreljava vas s svojimi štirimi topovi. Vas gori na vseh oglih in koncih. Maksim sedi v svoji majhni kajuti in strmi s turobnim pogledom v steno. S stene ga gleda široki, žolti obraz s pošastnimi očmi. Oči so krvavordeče. Blaznost se vliva iz oči Kitajca v Maksimove. Iz levega ustnega kota, iz nosu in ušes Kitajca tekoča kri kaplja čez plavo jopico. Iz jopice — na tla v Maksi-movo kajuto. ^ Kaplja, kaplja, kaplja. Vsaka kaplja zveni v Maksimovih ušesih preteče. Počasi se vzravna Kitajec. Tudi Maksim se dvigne. Oči Kitajca ga vedno bolj pritiskajo. Mrzla, otrpla hladnota gre skozi telo Maksima. Groza se razlije, kakor o-gromen val, iz poševnih oči in kaplja v oči Maksima in v njegove možgane. "A—a—a!" Maksim se zopet zave. Bled obraz služkinje ga gleda ves prepaden. "Maksim Ivanovič, kaj je z vami?" Vzdihne težko, zagluši naglo utripanje srca. "Vode . . ," Na dušek izpije kozarec. Gre z roko preko čela. "Zbolel sem, Anjuta." Na nasprotni strani leži Vjasovka. Dve vrsti nižje — Cusovka. Parobrod &e ustavi med obema vašima. Dva topa se obrneta proti Vjasovki, dva— proti Čusuvki. "Ogenj! Ogenj I" Nadporočnik Jefimov in pan Selinsky opazujeta z daljnogledi učinek strelov. "Morda škodujemo mirnemu prebivalstvu, gospod nadporočnik?" "Vseeno, to so vendar vsi puntarji. Ogenj» Ogenj I" Ljudje begajo obupani po cestah, plat zvona zvoni. Dve četi gresta na suho — ena v Vjasov-ko, druga v Cusovko; Na parobrodu ostane samo moštvo za topove in strojnice ter nadporočnik Jefimov in pan Selinsky. Maksim bega gor in dol po parobrodu. Od vojakov k mornarjem in od mornarjev k vojakom. S strastnim glasom, polnim bolesti, govori: . . "Bratje, tako ne gre več! Katero kri prelivate? Kri vaših očetov, bratov, mater, sester. In kdo ste vi sami? Ne pripadate tudi k ljudstvom ? Spadate morda h gospodi?" Maksimove strastne besede vzdramejo ču- «ii V°jaki se pojavi godrnjanje. Mi nismo gospoda, mi vsi smo kmetje " "To pravim tudi jaz! Poglejte vendar gospodo — pošilja vas v smrt, sama pa sedi in pije vino." Maksim pokaže na krov, kjer nadporočnik in huzarski častnik sedita pri mizi. "Bratje ,tako ne gre več! Vi morite sami sebe. Morda so vaše domače vasi v tem trenutku od ravnotakšnih vojakov, kot ste vi, uničene, in se posiljujejo vaše žene in sestre in vaši očetje in matere se pretepajo! Ali smemo to dopuščati?" Sirokopleč, koščeni artilerist Korotkov stopi naprej in reče z odločno kretnjo rok. "Kratko in jasno — prav ima, bratje! Komu služimo — gospodi! Koga pobijamo — naše očete in brate!" Zatrdeli obrazi se zmračijo, obrvi se zgr-bančijo čez oči, zagorevše v gnjevu. Korotkov jim govori trdo: "Bratje, ko prede slaba — tedaj gospoda naenkrat izgine in kje smo tedaj mi? Ali lahko odgovarjamo? Kaj povemo našim žrtvam? Ker prej ali slej bomo mogli odgovarjati — ta vlada se ne bo dolgo držala! Na vseh koncih in krajih se ljudstvo punta! 1 In zopet zašepeta vroče Maksim: "Bratje, vi ste naše upanje. Mornarji se vzdignejo kakor en mož!" "Kaj bomo dolgo govorili, tovariši. Udarimo !" S trdimi koraki stopajo vojaki na krov. — Pred njimi Maksim in Korotkov. Častnika odskočita. "Kaj je? Kaj hočete tu?" Maksim prekriža roke čez prsi. "To je račun, gospoda č;\stnika!" Vzravna se z od gnjeva bliščečimi očmi. Njegov glas zveni naenkrat trdo in ukazujoče. "Zvežite ju!" Peljejo ju v medpalubje. Maksim poveljuje. "Pustimo ju skočiti v vodo." "Skočita v vodo!" Nadporočnik in huzarski častnik s trudom razumeta, kaj se godi. Molčita. "Sunite ju z bajoneti!" Vojaki srdito sunejo. Z bolestnimi kriki skočita oba častnika v vodo. "Streljajte. Merite na noge in roke. Ne zadenite glav." Voda okrog pana Selinskega se pobarva s krvjo. Nadporočnik se potopi, a se zopet prikaže. Vojak poklekne in strelja. "Levo!" Nadporočniku omahne leva roka. Dela samo še z desnico. "Desno. Meri v desno!" Breg je že blizu. Zopet se potopi nadporočnik in se prikaže, oddaljen od brega samo za en lučaj. Misli mu migljajo po glavi. "Gospod Bog, reši me... Bog, reši me!" Sedaj ga zbode v desno ramo. Hoče jo dvigniti ,ali ne gre. Po okroglem obrazu nadporočnika teko solze. Oči se polnijo s smrtnim strahom in z zavestjo brez koristi preživelega življenja. "Gospod Bog, odpusti mi . . Zadnjikrat udari njegova roka po vodi. "V tvoje roke zapuščam . . ." Nekdo ga zgrabi za nogo in ga potegne na dno. Voda udre v široko odprta usta . . . Pan Selinsky tišči glavo pod vodo, njegove roke delujejo kot mlinsko kolo. Kroglje brenče okrog njega. Prestreljena stran krvavi in barva vodo. Mokra obleka ga ovira pri plavanju in ga vleče k dnu. Maksim ukaže ,da se naredi konec. "Vzami jih vrag, ustrelite jih !" Nekaj strelov zagrmi. Pan Selinsky se pogrezne. V Vjasovko odposlana četa se vrne k poldnevu k parobrodu. Maksim stoji s servijeto v roki na krovu. "Maksim že čaka! To bo dišalo sedaj !" Do parobroda je samo petdeset korakov. Maksim zamahne s servijeto. Kakor da je vrgel ognjen dež vojakom v obraz. "Poberite orožje. Trupla vrzite v vodo." Skočijo s parobroda in poberejo orožje. Zjutraj plapola rdeči prapor na jarbolu parobroda. Na poveljniškem mostičku stoji Maksim v vojaški bluzi. Na prsih je rdeč trak. Tudi vojaki in mornarji imajo rdeče trakove. Poleg Maksima stoji velik, brkasti krmilar. Vriskajoči glasovi zvene daleč preko o-brežja. "Počasi!" "S polno paro!" (Dalje prihodnjič.) Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist Cvetlice in venci za vi« »lučaje. 5134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Pomen konference J. S. Z. Pin®y Fork, O. — Vsaka centralna organizacija ima svoje "postojanke", katerim pravijo v boljši slovenščini tudi "edi-nice". V socialistični organizaciji je prva edinica klub ali med Amerikanci lokal. Klub ima svoje seje, na katerih sklepa o svojih aktivnostih in se pripravlja za višjo edinico — za konferenco, ki se sklicuje v določenih distriktih od časa do časa. Na konferencah se razpravlja in sklepa o delu klubov ter o prosvetnem delu pod okriljem Prosvetne matice. Konferenčna zborovanja so ob enem priprava za zborovanje višje edinice, — kongresa J. S. Z. Vrši se vsaki dve leti. Zadnji je bil meseca maja — junija t. 1. v Detroitu. Kongresi JSZ. in konvencije državnih organizacij socialistične stranke se pečajo z delom v svojem delokrogu, ob enem se pripravljajo za višje zborovanje—za konvencijo socialistične stranke, ki se vrši vsake štiri leta. Konvencije socialističnih strank razpravljajo in sklepajo o delu v deželah, v katerih delujejo, ob enem se pripravljajo za najvišji zbor — na kongres socialistične delavske interna-cionale. Prihodnji se bo vršil meseca julija drugo leto na Dunaju. Delo organizacije se mora vršiti sistematično, po stopnjah. Konference JSZ. so del organizacijskega sistema, ki ga tvori mednarodno delavsko gibanje. Prihodnja konferenca za vzhodni Ohio in W. Virgi-nijo bo v nedeljo 24- avgusta dopoldne v prostorih sodruga Bradleyja v naselbini Blaine, O. Popoldne bo v isti naselbini piknik na farmi s Androi-ne. Glavna govornica bo Anna P. Krasna iz Johnstowna, Pa. I Rojakinje, pridite 24. avgusta na Blaine, da čujete žensko, ki vam bo govorila o pomenu, ki ga ima žena v delavskem gibanju ; vzemite s sabo tudi sinove in hčere. Sodrugi in somišljeniki, vabljeni ste, da pridete že dopoldne na konferenco, kor je to vaša organizacija in vaše zborovanje. Nace Zlemberger. Royal Bakery SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh is nafte pekarne. Kako bomo agitiraK LaSalle, 111. — Na seji kluba št. 4 JSZ. dne 17. julija smo razpravljali v prvi vrsti o pred kratkem zaključeni kampanji za širjenje Proletarca in njegovih knjig, katero je vodil med nami s. Chas. Pogorelec. Vsi sodrugi smo bili veseli tako dobrega rezultata, in upamo, da je tudi s. Pogorelec zadovoljen. Kako in kaj o tej kampanji ne bom opisaval, ker vem, da bo to storil s. Pogorelec sam, pač pa se hočem na podlagi razprav na omenjeni seji dotakniti vprašanja bodočnosti — to je, kako obdržati sedanje število naših naročnikov in istega po možnosti še povečati. Proletarec ni tujec med nami. Imel je v LaSallu naročnike že s prvo številko pred 25 leti in imel jih je od takrat vedno, včasi več, drugič manj. Sicer pa pustimo preteklost v miru, razen kolikor se lahko u-čimo iz nje, pač pa glejmo v bodočnost. Sklep našega kluba je, da bomo v bodoče vsi sodrugi postali zastopniki našega glasila. Na vsaki seji bo predložen imenik naročnikov in na vsaki seji s« bo delo za Proletarca razdelilo med vse sodruge, ker bo na ta način agitacija lažja in u-spešnejša, kot pa če bi prepustili le enemu ali dvema, da bi kolektala naročnino. Tudi ni potrebno, da pride upravnik Proletarca vsako leto k nam na agitacijo, ker to delo lahko sa-j mi izvršimo. Seveda radi vidimo, da pride Charlie sem na obisk, ne pa, da pride radi agitacije same. Seje kluba je nadalje sklenila, naj bodo v bodoče poročila v Proletarcu bolj pogosta, kajti gradiva je zmiraj zadosti, in čimveč je dopisov iz naselbine, timlažja je agitacija za list. Smo pač že tako navajeni, da dopise iz lastne naselbine najrajše čitamo, dasiravnoj poznamo domače vesti še pred-1 no so objavljene. , Najbolj važna so seveda poročila o delavskem položaju.1 V naši naselbini in v njeni oko-! lici je v tem oziru tak "sijaj", I da se delavstvo strahoma vpra-i Suje, kaj prinese bodočnost. | Vzlic veliki vročini pada o-i brat tudi v tovarnah pod ničlo,' ravno tako plače, ki so bile že dozdaj bolj podobne kaki miloščini nego plači. Dve tukajšnji tovarni cinka sta nedavno naznanili znižanje plače za celih dvajset odstotkov. Samo ena razlika je med njima. Medtem ko je Illinois Zine Co. znižala plačo samo delavcem v tovarni, se jih v premogovniku, katerega lastuje, ni dotaknila. Premogovnik je unijski in tukaj seveda ni govora o znižanju. M. M. Zink kompanija pa jih je znižala v tovarni in v svojem premogovniku, ker ni unijski. Tu, prijatelj, vidiš,; kaj pomeni za delavca unija. Če bi bili organizirani, b« kom-panije ne mogle meni nič tebi nič zniževati mezde niti v času •Jepresije kot je sedanja. Delavci, zapomnimo si, da v organizaciji je moč. Le združena sila delavcev, s poštenim vodstvom, bo mogla izvojevati dostojne delavske razmere in pogoje ,ki bodo vodili družbo v boljšo bodočnost. Socialistični klub št. 4 vljudno vabi somišljenike, da se mu pridružijo. Čimveč nas bo, toliko lažje in bolj obširno bo naše delo za pravično stvar, kajti zavedamo se, da izboljšanje delavskega položaja je v rokah delavstva samega. član kluba. »e ga udeleži v čimvečjem številu. Pripravljalni odbor poskrbi Kogar se tiče Milwaukee, Wis.—"Obzor" z dne 24. julija je priobčil "do- Za P°*trežb°. da bodo udele-pis", podpisan z X. X. v kate-' z Kotovo zadovoljni, rem se zelo nizkotno ' napada }me,i bomo razne Pikni*k* mojo osebo. I»ob ene:n bodo ob tej pri- Na vse take izbruhe ljudi, ki streljajo izza plota name in druge, kateri korakamo s po- ij' štenim namenom naprej, odgovarjam z znanim rekom: "Pustimo pse ,da lajajo; to kaže, da smo na konju!" Na nadaljne napade, skrpu-cane po žrtvah "dobro pozna-tega", tulečega derviša, se ne bom ozirala. Rečem le še to: Kogar Obzor napada, lahko mirne vesti glavo pokonci nosi, z vedrim očesom lahko zre v liki ig:ali mehko žogo fantje S. N. D.. ni pa še določeno, ko to pišem, s kom bodo tekmova- Anna Mahnich. Klub J. S. Z. na Power Pointu reorganiziran V naselbini Power Point, O., je bil klub št. 9 ob priliki obiska s. Snoyja reorganiziran. Pristopilo je osem članov in članic. Razpuščen je bil oktobra 1927. Začasnim tajnikom je bil preteklost z .najboljšimi nada-: izvolJen Jacob Bergant. mi v bodočnost in ni mu treba' . moliti "mea cuipa— . | Tri glavna mesta Jugo- Ana Puncar. ,, slavi je 0 piknikih v VVaukeganu Današnja Jugoslavija ima tri izrazita mesta, ki predstavlja-VVaukegan, III. — Vremenski jo tri narodnosti, razvoj njiho-bogovi so imeli 27. julija svoje, ve kulture in njihove tradici-muhe ,ki niso članom kluba št.| je. Beograd, ki je sedaj urad-45 nič kaj ugajale. Rano je no glavno mesto Jugoslavije, je deževalo s tako odločnostjo, kot bil do konca vojne prestolica da ne misli ves dan prenehati. Srbije. Sedaj ima že okrog Domnevala sem, da smo z našim piknikom končali še pred 200,000 prebivalcev. Zagreb, ki je po novi uredbi no se je pričel Ni pa mi šlo v glavno mesto Savske banovine, glavo, čemu bi se tako zameri- je v srcu Hrvatov prestolica li onim, ki pošiljajo dež. Pred Hrvatske. Zagreb je važen fi- par leti so nam nalivi en piknik nančni in trgovski centrum v že pokvarili, sedaj že drugega, Jugoslaviji. Bodočnost mu mno- to pa je že malo od sile — am- go obeta (če ga ne ukani). Za- pak oblaki so se razmaknili in greb ima sedaj nad 150,000 imeli smo krasen dan. prebivalcev. • Klubov piknik je prilično do- Ljubljana je spet glavno me-bro uspel, posebno če upošte- sto Slovencev, kolikor jih je varno, da sta se isti dan vršila še dva druga piknika in ako vzamemo v obzir tudi druge o-Ji o Ižc^ i n e p i so v kvar klubu. Zabava je bila neprisiljena, kar je potrjevala sodba prisotnih. Indijanska pečenka je dobro namreč v Dravski banovini. Belokranjci spadajo po pre-uredbi države pod Savsko banovino z upravo v Primorski Slovenci so seveda vsled "samoodločevanja" izročeni Mussoliniji na milost in teknila ljudem. Ko je bila nemilost, kar se je zgodilo še gotova ,je hitro izginila. A je v času, ko so kovali v Versail-vzelo časa, predno je bila pri- lesu "mir" — oziroma "trajne" pravljena. Taka zamuda ni Fr. Udoviču iz Chicaga prav nič u-gajala. Pek (Fr. Mahnich) je pogoje zanj. Ljubljana, ki je za svojo velikost znamenito mesto raznih bil toliko zaljubljen v metanje kulturnih ustanov, ima sedaj podkev, da je čisto pozabil, da približno 60,000 prebivalcev, se mora indijansko pečenko Njena bodočnost za gospodar- cvreti v žerjavici, ne na solncu! ski razvoj ne obeta mnogo, ker Šele ko ga je na to dejstvo o- je preblizu italijanske meje, pozorila deputacija, je zagrnil vendar pa ostane to, kar je bi- pripravljeni "paket". Treba la doslej — glavno mesto sloje bilo čakati cele tri ure, pred-! venskega naroda in njegove- no je bila stvar gotova, dasi se ga kulturnega udejstvovanja. Članstvu kluba št. 232 JSZje *,asi,a ob,juba >da bo kma Barberton, O. — Klub Št 232 JSZ. vabi svoje člane v Barbertonu in Kenmoru, da se ft olnoštevilno udeleže prihodnje ,klubove seje v nedeljo 10. avgusta ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, med drugim volitve odbora JSZ. za bodoči dve leti. Math Mochnak, tajnik. čemu napredna društva Tai« naselbine na oglašajo svojih priredb Na misli, da mnogo res, peč pa, da hočei vedeli »•!. Iti ali right. "Ta 'mčkn poča _ kaj' je bil štiri ure dolg," je j tuiW "p^uJancu"? komentiral Udovich. No, koncem konca je bilo vse O. K. Vsem posetnikom klubovega piknika hvala. Dne 12. oktobra ima klub št. 45 JSZ. večjo priredbo v S. N. D. Podrobnosti o programu in drugem bodo poročane pozneje. [Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD i 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN. PA. tMtMMimttIMtflMMM V nedeljo 10. avgusta se vrši piknik odsekov S. N. D., namreč Čitalnice, gospodinjskega in dramskega odseka. Vsled slabih razmer je članstvo iz-previdelo, da je boljše, če se vrši en skupni piknik namesto tn-h separatnih. Vršil se bo na Harrisonovi farmi, kakor klubov. Občinstvo je vabljeno, da VINKO ARBANAS 1320 W. ISth Si., Chicago, lil. Telefon Can*l 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svata cvetlice aa plesa, «vadb«, pogrebe itd. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost Tel. Herminie 2221. JHHHHHH Frank Mivšek J Coal, Coke and Wood.—Gravel, t WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. #**♦********************♦* Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:30 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Dm* Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sundey only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 i Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dep., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. tvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 281 S. Stari in zanesljivi prijatelji je naša banka vsem svojim odjemalcem, katerim je vedno na razpolago z nasveti in v vsakem drugem oziru. Svoje prihranke si zavarujte pri KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Pismo iz Ljubljane SNPJ. izletniki. •• Debate o diletantskih odrih, Cankarje vem spomeniku in brzojavnem drogu Piše Veno Venomer, Ljubljana Dne 15. julija smo pozdravi- bo torej sporočen naši vladi. li zadnjo skupino izletnikov SNPJ. Prva je prišla junija in je bila najmočnejša, druga je prišla 6. julija in jih je bilo nekaj nad 50, zadnja pa včeraj dopoldne. Prvo je vodil Olip, drugo Aleš, zadnjo pa Župančič. Od vsake skupine jih je nekaj ostalo v Parizu in Švici, da so si ogledali pariško življenje in švicarske pokrajine. Včeraj jih je dospelo na- Šest je zagovarjal ta svoj predlog bržkone s tem, da naj bi bila le poklicna gledališča žarišča odrske kulture in da mnogi diletantski odri s svojim gibanjem konkurirajo z gledališči, ki jih podpira država in občine i. t. d. Sest je menda mislil s tem napraviti dobro delo ljubljanskemu gledališču, zbral denar med ameriškimi rojaki. Vse lepo in prav; lahko služi to kot krepka zaušnica vsemu našemu javnemu življenju: ameriški rojaki, ki jih domača zemlja ni mogla preživeti ter so morali v tujino ter so se raztepli v vse smeri, ti ro-jaki-izgnanciso zbrali denar za spomenik Cankarja, glasnika najnižjih, glasnika izgnancev UclU nuuijrtiiarvcmu Kuruairavu, - ... ta _ : _ ki b*ga po tem in takem zako- d»™ >» tujem. Do sem je nu obiskovale menda množice ravnost v Ljubljano 15, šest — v silni množini, morda bi se s med njimi Molek in Župančič — pa jih je ostalo v Parizu, da si ogledajo Pariz ter spotoma slovenskih hribov in rovt—; ta-Svico, nakar dospejo te dni v Ljubljano. še vse dobro in lepo. Potom pa je prišlo do debat, posebnimi vlaki vozili idealni Zakaj računati treba, da je po-¿ledalci v Ljubljano iz vseh gtavitev spomenika kateremu koli zadeva vsega naroda, ra-ko s. mogoče misli Sest. Saj i ¿unati treba, dp mora biti spo- __________morda misli v vsem tem čisto menik umetniško delo, ki bo Dne 27. julija je v Ljubljani pošteno za teater, toda s tem odgovarjalo današnjemu in ju-ameriški dan ,kjer se sestanejo Je vsekakor izvršil poskusni triinjemu dnevu in . prav nič vsi SNPJ. izletniki, ki odpotu- at»ntat na vae izobraževalno, včerajšnjemu, zavedati se tre-jejo drugega dne na izlet po kulturno in umetniško delova- ba da postavljamo spomenik Jugoslaviji, in sicer gredo pre- n>e naših nižjih ljudi, latentat Cankarjevemu duhu in ne vrh-ko Karlovca v Split, od tam pa na vsa one « dežele, ki s »Um-1 niškemu občanu, ki je nosil tak SK Svoboda, rokodelci tobačne tovarne, osobje Jugometalije, 4veza delavskih žena in deklet in številna druga društva. Mnogo je tudi prekrasnih vencev, ki so jih naklonili osebni prijatelji in znanci pokojnega Antona Kristana. Prerano je zapustil, dolino dela in trpljenja. Njegove zemske ostanke bomo spremenili danes popjldne ob 15. k večnemu počitku na evangelijskem pokopališču. Vse priprave so urejene in bo udeležba častna. Sliki iz Glacier National parka na zapa du. Na levi je vodopad Trick (Trick Falle), in na desni Two Medicine Lake. V tem parku v Mentani se je predsednik Hoover odločil prebiti del svojih počitnic. Anton Kristan na mrtvaškem odru SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., * CHICAGO. ILL. (V bližin» urada SNPJ im P rolet ar ca.) fina kuhinja in postrežba. KARL GLASER, lastnik. Ljubljansko "Jutro" z dne stijo pred krsto številni delav- podporne jednote iz samih na- 20. julija piše: — cj ¡n delavke, ki se žalostni geljnov, vrtnic in palminih li- "V črno opremljeni dvorani ustavljajo ob pogledu na mrt-ko Kariovca v z>pm, ou tam P« — —r;-----p - - —^ ijublianske Delavske zhnrnire v*ga zaščitnika. V spominu v Dubrovnik ter Boko Kotor- «« «rtvam, m naporom vzdrzu- klobuk in tako pelerino, ampak jim vstajajo neštete prilike, ko u i» xt j • ♦ sko, obiščejo Sarajevo ter Beo- jejo "ojeodre ter sezna^jo je pisal take in take knjigebi- J žIK e Anton Kristan povzdigoval b,anke' Na dfm stra™ so Po- grad, v Zagrebir pa se razide- obiskovalce z naso m tu- čal tako in tako . • . Vrhniški Sic utripajo v globoki žalost J f * ,^4.1, —^ jo in se prfčno v avgustu vra- jo gledališko umetnost^ at«. adbor pase je hotel kar sam Sn ZTt čati v več skupinah domov v A- n« n»jo»no»i»ej«e kulturne p0govoriti z nekim kiparjem, ki voaiuMJ «8l>,rl1 m,a":n 'Ju dem meriko I napore naroda, atentat n. «no „aj napravi Cankarja v kam- ^4levllmh delavskih revirjih Izletniki so zadovoljni s po-'n.jkr^kojših r.do.tnih klic nu> takSnetia. kakr^ne.a smo ^'Je mnog^ mnoj. do-tovanjem in z vsem, kar so vi- »•*»«» narodne,« p0Znali. Ko je javnost po fa- ki je z bistrim o-, v deli doslej. Mnogi so si ogledali atentat, ki ga je treba naj- Psopisju izpreg0vorila. čeS. da «P»»ov.l življenje in s odločno boril. velikih zaslug klo-tudi taki, s kateri-v življenju delavske ustanove in organiza- ostreje obsoditi. cije v Ljubljani kakor tudi zadružne ustanove. -V...............je postavitev spomenika in nje- «»čutnim srcem razkrival bedo nXni „aA»fa v.oir» narn- delavstva, se ni strašil ve likih Razni prosvetni domovi po Kov značaj zadeva vsega naro- £ naši deželi, bodisi odri na kme- da - tedaj je pnšlo do debaU n««QV. jih je Bronasta krsta pod črnim baldahinom je posuta z nageljni. V počastitev spomina velikega zadružnega delavca vence organizacije. stov, venec zadruge "Depa" ter venec uradništva Zadruž- ____anke_______ ložili vence vele&ejmski urad, AJl . ^^«..cfiti nn «o luui uresničiti. Njegove J . tih ali med delavci, so naj- Odbor je moral popustiti, po- najbolje svedo- Pri nas pridemo vedno do oanovneiia žarišča naše kultu- stavil odbor iz strokovnjakov, ™am>e same najooije sveao kakih kulturnih debat in spo- ^lTe,0 s^motf sS če mi- v katerem so bili naš veliki ar- c.jo njegov^ ogromno tvornost, so poklonile prekrasne rov. N. pr. režiser ljubljan- ™ hitekt Plečnik, slikar Jakopič. a «ol.e v očeh vsehionih, ki jim štcvilne delavske organi skega gledališča Osip Sest Je v Liubl^mnoi v^ umetn. zgodovinar \Mritd. J« pomagal, hvaležno* za nje- U8laviž w ob vencu iz rdečih na mednarodnem kTngresu kakor djetanUki Ti naj bi gledali na umetniški ^o nikoli štedeno pomoč. W Konzumnega društva v gralske zveze na Dunaju ta odri Naš narod je po vaseh in duhovni nivo spomenika. Od-1 Veliki pokojnik leži danes Hrastniku, enako krasen je ve- mesec kot zastopnik Jugosla-. deiavskib revirjih, naš na- bor je razpisal tekmovanje za zlomljen po zavratni bolezni v nec splošne kreditne zadruge, vije v svojem poročilu nava-|rod je v Trbovljah in Rovtah, spomenik, ki so se ga udeležili najlepših moških letih med ven- Ob levi strani krste je venec jal med drugim, da je treba na- na jesenicab ¡n v hribih. Do mnogi slovenski kiparji, ta ži- ci in cvetjem. Ves dan se vr- ameriške Slovenske narodne stopiti proti gibanju diletant- njega ljubljansko gledališče ne rija pa naj izbere najbolj od- --------- skih odrov v Sloveniji ter da t di če bj hotelo, zakaj govarjajoči osnutek. Odbor je ......nnnm bo naša država morala spre- plače'vati visoke tantijeme za izbiral — bira ni bila velika po jeti zakon, ki bo delo teh odrov vsakega poklicnega igralca, ki kakovostih — in menda tudi * < kontroliral in kesneje sploh pre- stGpi na dežeiske odrske deske, izbral, obenem pa je predlagal povedal. Ta sklep je bil na j(? te^u našemu narodu ne- drug prostor v vrhniškem tr-kongresu baje tudi sprejet in mogoče. Sam si je ustvaril K« ,kakor si ga je bil zamislil ____ svoje odre v majhnih dvora- odbor sam. Člani žirije so po- I Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij svoje odre v majhnih ----------, , nah, sam si je ustanovil svoje dali svoja mnenja, se odpelja- igralske družine, da igra, če U v Ljubljano, odbor pa je od- treba, pod kozolcem — in ločil svoje. Izdelavo kipa so mimo lahko rečeno, da vršijo ti Poverili kiparju Jurkoviču, ki diletantski odri prav tako važ- je baje že napravil "hudo po-no kulturno delo kakor ljub- dobnega" Cankarja, ter tudi I ljansko gledaliče. določil prostor tamkaj kot pr- votno. Člani žirije so šli v Sest je med drugim tudi iz- Vrhniko zaman . . . javil, da so vsa naša diletant- In 10. avgusta bo odkritje spomenika. Najprej bo — maša, po maši odkritje spominske plošče na Cankarjevi rojstni hi- hodil mnoge diletante učit, pribijamo, da je tudi med mnogi- mi poklicnimi igralci mnogo »i s strani občine, potem pa od-diletantov, in da je med dile- kritje spomenika. Slavnostni tan*) mnogo pravih igralcev — govor bo imel F. S. Finžgar. sa.i so naši veliki igralci, ki so začoli z resno gledališko slovensko umetnostjo, izšli iz diletantskih odrov: Danilo, Danilova, Bukšek, Bukšekova, Nučič, Borštnik, Cesar itd. Zato, ker bi tak "Sestov za- AVGUST. CHICAGO. ILL. — "Moonlight" _ ... piknik »oc. pevskega «bora "SaT*" ▼ ska društva zanič. Neoziraje soboto vocer 9. avgusta na Keglno- ge ^ da je reŽiser Se8t Sam v«m vrtu ▼ Willow Springsu. --- - - - — DETROIT. MICH. — Piknik klubov it. 114 in 115 JSZ. v nedeljo 17. avgusta na 9. Mile in Ryan Road. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 17. avgusta. GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. BLAINE, O. — Konferenca in, piknik klubov in društev liobraie-valne akcije JSZ. * nedeljo 24. av-gusta. BRIDGE VILLE, PA. — Piknik federacije SNPJ. sa sapadno Penn-1 sylv&nijo 31. avgusta na vrtu pri domu d ruš. it. 259 SNPJ. SEPTEMBER. CONEMAUGH, PA. — Piknik k,UpÄarkbiiiuJSZ' V n#d#,j° 14' ""V^da ne bo niti hotela govoriti "moon run, pa. — Konferenca o takem zakonu ter se bo tako JSZ. sa sapadno Penno v nedeljo 28. Ognila blamaŽi, ki bi Ostala Za-septembra. pisana v kulturni zgodovini Slovencev, in kakor bi ostala zapisana za Šesta radi njegove gornje izjave in predloga. Slovenski narod je delaven v kulturnem življenju, d< laven v gledališkem življenju, kamorkoli gre, nese to svojo ljubezen do odrskih desk s seboj ter igra v Franciji ter Ameriki, v Nemčiji ter v Argentini . . . Kdo bo skušal stopiti nanj z nogo, kakor je stopil z besedo Sest, režiser državnega dramskega gledališča v Ljubljani? MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE S16.50 SSSiNOHOUSE 3649 West 26th St., blizu Lawndale Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset ¿'anovile) je treba za novo druitvo. Naslov za list in za tajniitvo ie: 2687 S. LAVVNDAl.E AVE., CH1CAGO. ILL. II John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair A ve., CLEVELAND, O. Milwaukee Leader Največji ameriški sociaJisti-Ini dnevnik.—Naročnina« $6.00 na leto, $3.00 z* pol leta, $1.50 za tri meseca. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od " 1. pop. do 8. »večer. Te-l., LAWNDALE 4872. V FRANCES W1LLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. MHHHHHHHHHHHMHH "New Leader'1 angleški socialistični tednik. Izhaja p New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. NajboljSe urejevan an^leSki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino tani sprejema "Proletarec" (Bo to spomenik Cankarjevemu duhu in delu? Samo vprašanje, prosim!) Kakor se je vnela debata glede spomenika, tako se je zdaj vnela nova debata, ki ne zavzema širine prve, pač pa je živa vrhniška zadeva. Pred kon" pomenil atentat na kultur- spomenikom stoji namreč — no življenje našega naroda, brzojavni drog. Treba ga je mislimo, da s svojim zakonom odstraniti.- Občina ga ne mane bo prišel do Beograda in da|rilf odbor za spomenik pa pra- SHEBOYGAN, WIS. — Konferen-ca JSZ. sa Wisconsin in severni Illinois v nedeljo 28. s«pt. v Fluderniko-vi dvorani. V soboto svečer 27. sept. domača sabava kJuba it. 235 JSZ. v korist konferenčne blagajne OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica in dramska predstava kluba it. 45 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12. okt. pop. in svečer. CHICAGO. ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS. » COLLI N WOOD, O. — Veselica s programom kluba it. 49 JSZ. v nedeljo 26. oktobra v S. D. D. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrova sa-bava Wlube it. 1 v sredo 31. decem-(Tajnike klubov prosimo, da nasn sporoča datume avojib priredb, da Cankarjev spomenik — maša — brzojavni drog —. Pred meseci pa smo imeli polno debat radi Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Tam »e je postavil odbor za postavitev Cankarjevega spomenika, vrhniški rojak Jurca v Detroitu pa je z veliko vnemo zbiral in vi, da je imel že dovolj stroškov. Brezobzirno in hladno, kakor so rešili problem spomenika, bodo Vrhničani rešili vsekakor tudi problem brzojavnega droga. Če pa ostane drog tamkaj, bo videti, kakor bi hotel s svojo prisotnostjo repre-zentirati sodobnost bolje od spomenika,, ki predstavlja samo telesnega Cankarja. Tako pojmovanje spomenikov je namreč nesodobno. Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Mtfkovsky, lastnika. 4047 W. 261 h Street So priporoča Slovencem v poset NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku. Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovce. ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za poliljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Piiite o cenik ali pasite na onega, ki iside od časa do časa v Proletarcu. W.V.W.V.■■■■■■■■■■■■■■■■w.-.v.w OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu i t Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli 1.) sprejema denar sa hranilne vloge ali sa tekoči račun proti najboljšemu obrestovan ju. t.) posreduje najeenejle dostavo doti a mik polil jk h Amerike v doasovino in obrata». 3.) posreduje v v sob g oepedarekik sadevak Mtre Is po oeeL Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj ss nakafl« na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-11 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj as Z ad ruin o banko • tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni tastopnik ss Ameriko je Joeeph Mentcn, 15824 Normsndy Avs , Detroit Mich Obračajte •e nanj. Obračajte m v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadruine bank« v LjuMjamL '•^■•■«■■«■■■■■HMMMmi Kako si je človek ustvaril Boga Študija na podlagi imperialističnega naziranja zgodovina. JOHN KERACHER. PROSTO PREVEDEL I. M. (Nadaljevanje.) Duša — želja po ohrani. Iz tega impulza aamoohrane je človek že v davni dobi ustvaril verovanje v nadaljevanje življenja po amrti. K temu verovanju so ga podkrepili razni naravni fenomeni, ki jih ni razumel. Vzemimo najprej najpriprostej-tega divjaka, na primer primitivnega Indijanca v ameriških pragozdih. Divjak je sanjal v spanju. V sanjah je videl svoje mrtve brate, prijatelje, znance.. Zbudil se je prepričan, da je bila resnica vse, kar je videl in čul v spanju. Mrtvi še žive! In tudi on bo živel. Tudi drugi so enako sanjali. Njegova vera je bila potrjena! — Videl je svojo senco, ki je hodila ob njegovi strani; videl je svoj obraz v luži; slišal je odmev svojega glasu. Kaj je to? Ali ni to "del njega", ali ni "duša", ki nikdar ne umre? Moderni človek ve kaj je senca, odsev v vodi,, kaj je odmev od gorske stene in da so sanje fantastičen produkt možganov. Divjak ni vedel tega in pojasnilo, ki ga je dobil, je bilo prikladno njegovim življenskim razmeram; izšlo je iz njegove realnosti. Se danes so na svetu primitivni ljudje, ki vidijo v svoji senci del svojega bitja. Divjak pa je videl, da ima tudi žival senco in »ridel jih je v sanjah. Torej tudi živali imajo "duše", ki žive po smrti 1 Kaj naj pa človek dela po smrti? To, kar je najrajši delal v življenju ! Vse slike nebes, kar jih je človek ustvaril v svoji domišljiji, so le odsev njegovih najprijetnejših trenutkov v življenju. Indijanec je najrajši lovil divjačino, ki mu je dajala živež, oblačilo in koščeno ter roženo orodje. Cisto naravno je hotel biti lovec tudi na "onem svetu". Tako so bila indijanska nebesa "srečno lovišče", kjer nikdar ne zmanjka bizanov, jelenov in srnjakov. Naravna ideja iz njegovega materialnega environmenta! Od kod drugje naj pride? Indijanec je bil srečen v svojih gozdovih, v svojih loviščih — in njegova naturna želja je bila, da ga ta sreča spremlja tudi po __amiti^vso večnost. Njegova "duša" ni bila nekaj abstraktnega kot verujejo moderni kristjani, temveč je imela telesno obliko: zobe, želodec, roke,-lok in pšice, sekirico in nakit iz perja. In bivoli, jeleni, srne, ptiči in ribe so tudi imeli "duše", kaj naj drugače lovi po smrti v svojih nebesih ? To je moralo biti. Način pridobivanja življenskih potrebščin je glavni faktor v razvoju vsake verske kulture. Ko so krščanski misijonarji pretvarjali Indijance v kristjane, so naleteli na velike ovire. Indijanci niso mogli za zlodja razumeti sreče v krščanskih nebesih. Misijonarji so jim menda slikali krasne palače nad oblaki, kamor bo treba iti po zlatih stopnicah . . . Indijanec ni imel pojma kaj je to. Njegove živ-Ijenske razmere niso poznale zlatih stopnic niti palač niti tronov niti angelskih tromb in petja. Debelo je gledal in se lepo zahvalil za taka nebesa. Imel je rajši svoja "srečna lovišča". Norveški bogovi. Ameriški Indijanci so bili ob času njihovega odkritja še na zelo nizki stopnji barbarizma. Oglejmo si mitologijo Skandinavcev iz časa Vikingov, ki so živeli v devetem, desetem in enajstem stoletju in ki so bili bližje civilizaciji. Bili so v zadnjem stadiju barbariz ma. Kakor pri Indijancih — in vseh drugih narodih v tem oziru — tako so se tudi pri Vikingih porajale vse njihove ideje iz materialnih razmer njihovega življenja. Vikingi niso bili lovci na suhem pač pa ribiči in veliki veslači ter bojevniki na morju. Potovali so daleč po vodi; njihove ladje so plavale do brit-skih otokov in doli na Sredozemsko morje. Cisto lahko so priveslali tudi do bregov Amerike. Ce ni Leif Erickson prvi preveslal Atlantika — kakor pripovedujejo — je pa kdo drugi njegovega rodu. Vikingi so živeli največ ob plenu. Kjer so se izkrcali, tam so pobrali vse, kar je imelo kako vrednost xa nje. RADIO WONDER DELIVERS NEWSPAPERS ABOARD SHIP The strange character« and things that people famous comic strips are leaping the Atlantic daily rie radio in order that passengers on ocean liners may enjoy newspaper features they are accustomed to seeing at home. These and newspaper stories are being transmitted in fac-simile from Mew York to the S. 8. America by means of equipment which Richard H. Ranker, engineer in charge of photo-radio activities of the R. C. A., is shown operating st New York, while Clark Kinnaird, promotion manager of King Feature« Syndicate, looks on. This is the first photo of Ranger and the new wonder of radio. Inset is the receiving apparatus aboard ship. How to get You've heard it so often from dev rich Večjidel svojega življenja so preživeli na oceanu. Kaj so oni verjeli? Vikingi so ustvarili celo množico bogov in božič. Njihov glavni bog je bil Odin (Woden med Anglosaksi in Wo-dan ali Wutan med Nemci), ki je imel eno oko sredi čela. Njegova žena je bila Krigg (Friia pri Nemcih). Odin je bil mogočen In moder. Njegov sin je bil Thor, bog groma, katerega so si predstavljali kot silnega bojevnika. Imel je močne mtšdce in v roki je držal težko kladivo. Kakor vsi mornarji tako so se tudi Vikingi najbolj bali viharja. Ker si niso mogli razlagata vetrov in pluskanja valov, ki so goltali njihove borne ladjice z veslači vred, so pripisali t« elemente zlim duhovom, demonom, ki bivajo na dnu morja. Hud vihar na morju je pomenil, da so demoni jezni na Vikinge, ampak Thor je bil njihov prijatelj, ki se je boril z demoni. Thor je bil bog-gromovnik in kadar so začuli grmenje na nebu, so verjeli, da je mogočno bog na delu s svojim težkim kladivom pobijajoč demone, njihove sovražnike. Po viharju in nevihti se navadno zjasni — in to je bil dokaz, da je bilo Thorovo kla-divanje učinkovito. Imeli so še druge bogove in vsa ta viking-ška družina bogov in bo&Ic je bivala v Val-hali: nebesih, kamor so bili namenjeni tudi Vikingi po smrti zlasti oni, ki so padli v boju. Samo hrabri in modri bojevniki so imeli vstop v nebesa; strahopetcem in bedakom je bila Valhala zaprta. Kakšna so bila ta nebesa? Zlato mesto ali kakor indijansko srečno lovišče? Ne prvo, ue drugo. Valhala je bila ogromna dvorana, v kateri so trajale večne gostije. Sam najvišji bog Odin je sprejel na pragu vsakega prišleca, ^a po6©-del k mizi in potem ga je pogostil z najboljšimi jedili in pijačo. In kako so Vikingi potovali v svoja nebesa? Po zlatih stopnicah? Kajše! Pluli so po morju. Kadar je Viking umrl, so položili njegovo truplo v čoln, na-metali nanj suhih vej in slame, zapalili in spustili čoln po vodi. Pogreb je bil navadno ponoči in mrtvi Viking je adplul na nočnem valu "na gostijo v Valhali" ,dokler ga ni zagrnil val, nakar je on pogostil ribe. To pojmovanje posmrtnega življenja Skandinavskih Vikingov ni bilo nič drugega kot odsev njihovih materialnih razmer, v katerih so živeli. Bili so oboževalci nature in deloma osebnih bogov in božič, ki so si jih ustvarili po svoji podobi. In ono, kar so najrajši imeli v življenju — gostije ples in boje — so si želeli tudi po smrti. Iz Skandinavske mitologije, ki je bila nekoč razširjena po vsej zapadni Evropi, imamo še danes angleška imena dnevov. Sunday (nedelja) prihaja od boga solnca, Monday (pondeljek) od boga lune,. Wednesday (sreda) je Wodenov dan, Thursday (četrtek) Thorov dan, Friday (petek) Friggin dan. Grški bogovi. Videli smo na kratko, kako so severnoameriški divjaki ustvarili nebesa iz svojih materialnih razmer in kako so storili isto Skandinavski Vikingi v svojem drugačnem en-vironmentu. Zdaj pa si oglejmo verstvo enega najbolj civiliziranih narodov v starem veku. Grki so v dobi svoje največje slave in moči, predno se je dvignil Rim, tudi imeli veliko družino bogov in božič, katere so ustvarili po svoji podobi. Vsak narod si je zamislil bogove po sebi, po svojih najboljših sinovih in hčerah. Stari grški narod nam je zapustil krasne mramornate in bronaste kipe svojih božanstev. To so najlepši bogovi, kar jih je kdaj ustvarila človeška domišljija. Grki so bili za svoje čase zelo civilizirani, bili so aitleti in umetniki, trezni misleci, muzikanti in igralci — in slika njihove kulture je jasno vtisnjena v njihovih bogovih. Stari Grk je ljubil telesno lepoto ženske in krepke miSice moških, zato so njihovi botrovi krasni junaki, božiče pa vzor gracioznosti. devotees of capitalism that we don't need to remind you that rich men get that way by working hard, saving their money, and applying their Uod-given initiative and superior wisdom. There's only the thing wrong with that theory—it "ain't so." A case in point is that of Mrs. Ida Flagler. ... „Ir (18Ill, pBVlllon „ al ine vnav»is unrecognizable She was the wife of Henry M. Flagler, Standard Oil »♦'rvice of those who care for moon- the same city in which graft, cor-magnate and railroad builder. Over 30 vears aeo he n*ht, ?MJtxe"' No »plights win be option and inefficency reigned b secured a divorce on the ground that she was mentally in-l"'^ ir^U, ^ Z^^ZT^Z^ competent, and he set aside $1,000,000 for her support, refreshments with the best of service. If you will elect Socialists to publk A luxurious cottage was built for her at a place for the TickeU can be »«cured from any offices as Milwaukee did you will * " • * .... - number of the Chorus for a small not regret it. " either of these trips, take any street car to Archer Ave., transfer on Archer Ave. to the- end of the line. 1 From here take a Willow Springs or Joliet car which takes you direct to ' the grove. * w ____r ____________# j m Kegel's grove is an ideal spot for ci*y'« method of handling finances has an event of this kindL Plenty of bwn inagurated by the Socialists, benches and tables are scattered ^ Socialist* have a brilliant record about the park from where we'll be in planning and handling of the able to sit and watch the moon. Also city'» finances. They have changed an open air dance pavilion is at the Milwaukee so that it is unrecognizable Socialist News CONTRIBUTED BY TONY KAMNIKER, JR. Nearly every improvement in the mentally incompetent and she has been cared for by the pru* of 35/ joh,» r u best physician and nurses. She died July 11th at the age / --- of 82 years. I IHTRftlT TftPIiX The annual report of the committee in charge of her ivriL3 property, filed the other day in New York, shows that the A" my vacation Parted nth, original million has grown to $15,247.926! \ wa* unfbU\to *** for th* Youn* I n u * i.11 i.1 /it ' . American's picnic. But, as reported, Isn t it perfectly clear that these millions were acquir- in spite of threatening weather the ed by her because she worked hard, saved her money and P'cnic applied her superior initiative and wisdom? * du< u The poor woman has our sympathy, and we have nothing to say by way of criticising her—but the case is was a succeas. This success is due to the many out of town visitors, If you want a cleao, uncorroptable, efficient government whether it's municipal, county, state or National, Vote for a straight Socialist ticket. And don't forget to agitate among your friends. Teach them the Socialistic principles and their theories. Some of the Capitalist papers are trying to comfort themselves by our comrades and other members Inot^Jn^ ru ^ » who attended in great number, ftR^ a^buTd a^ara r, , „1 later. ' During my absence, the recall such a flagrant illustration of the nature of capitalism, and el ™of Mayo'r Bowi'e. | „ Pa*> ™y have been She spuriousnes of the arguments of the devotees of he was defeated by a majority of delayed in its progreaa gince 1917, un capitalism, that it cannot be overlooked. 1 ao^oo votes. The election for a tl,..rece?lt years' but at present it The other millionaires get rich in the same way. Nobody ever got rich by working hard, saving his money and making use of superior initiative and wisdom. Nobody ever got rich except by getting something for nothing—by getting the earnings of others. new mayor will soon take place, and act,v,tl(^ and membership are in- it's up to the people now to select crea«,nK throughout the United States, a man that will work in earnest for result is due to the strong the working class. The newspapers icampaigns made by the party, the here classify us as the "common huge mass of unemployed workers herd". But remember that in Ame- have become impressed with its rica all men are bom equal, no class ¡deals of a new social order and of distinctions. other economic reasons Another Convert for Socialism Jerry Buckley, the well known Dr. Jesse Holmes of Swartmore "radio idol" after giving in the full college opened the Socialist campaign returns of the recall election, was in Philadelphia by saying. "The time shot and killed by 3 gangsters. It has come for good citizens to drop was terrible shock to hear of his old party machine«. We must face tem Minimu, nam sporociu podatke, j »laying. The police commissioner and the task of building up the party that d« jo uvrstimo.) public is still wondering -why this will restore the natural resources of sisters, we must remember that we tragedy was not broadcast at once to the country to the peopl-e and further have many fin« leaders, so lets follow the many police scout cars so that increase social control of industry, them. However, it is the young the slayers could be caught. so that it may operate for the service Y T) , .1 .. i.uwuci, u .9 U1C J UUll^ MIC aiujicis iwuiu i/v t»-f,»«--------- ---"J ivi w»i. a ses t^ helped" SraakfJt d7n" < ™ 1 ** While Jerry's body was laying in and not for the private profit, ner and supper to the comrades and h*Vt* ^ Realism just as well his home, there was an endless line delegates who attended the conven- ;M °Ur. °U1 !«*de" hav* .W* must 0f people for two days to pay their "Public Power For Wisconsin" is t ion oft he Jugoslav Socia li s t F™ remember that old leaders will; ^ respect U> him. His funeral was he title of a brief, submitted by the t on Mav 30 3 and June 11 Vanish' one one' and wU11 the largeit ever held in Detroit. All ^ague of Wisconsin Municipalities In suite of mv DraocuDation' in~and gradually take their places, and help parki„K spaCi within a radius of 1 to the state interim committee on in spue oi my prtocupauon in ana ^ moV(,ment a, We too win al, , ^ ff. ;electnc power. It consits of 104 out of the kitchen, I found time to attend part of the convention. I was along be old some day, working for ourselves or families, and we want to surprised to see so many young people there and was very interested .. ,. . , .., .. • 4W__.. ,, realize the ideals by putting them ln- in the proceedings. Of course wv all 3 v * know that when one is listening to to w,or work the right way. So lets try and be Socialism by Ebenezer Elliat, "The Learn-Law-Rhymer", is for obvious reasons a great deal of interest to me: "What is a Socialist One who is willing To give up his penny and pocket your shilling". ment is. 'Afgia" Oblock, Detroit, Mich. Sava's Moonlight Picnic Another moonlight picnic will be base ball team is to play at this picnitr, Not so very long ago, thus were given by the singing chorus Sava at and we will also see who the horseshoe the enemies of Socialism painting the Kegel's grove this Saturday night. Socialist movement — as a "bomb- Therefore leave troubles at home and throwing organization", that Socialists come out with the rest of the merry . ... , •• » are all ugly creatures, yearing for the group and spend an enjoyable night prices as low^ as_ Pombte. "equal division of unequal earnings" with your friends in Willow Springs, etc. The committee has made all arrange- The intent of such views is now ments necessary to make this year's among thinking workers well under- affair a peppy one. stood. There is still, however a great Johnny Hochevar, the gentleman deal of misunderstanding of the who is quite often involved in the meaning of Socialism. (activities sponsored by Sava, has in President Hoover in his campaign 'charge to furnish music for both speech in New York defined Socialism young and old. Those remembering as meaning the "equality of owner- his dance music at last year's picnic ship" as against the equality of op- can feel confident that they will The Socialists are always giving advice, says an upstate paper. We Now lets see what the branches 114 Plead guilty But we have a good and 115 JSF. have to offer? Oh excU8*. the advice is needed. If the yes, the combined picnic to be held j advice of the Socialists had been ac-Sunday, August 17th, at Nine Mile cePted an<1 acted uPon» the in and Ryan Roads. The girls indoor dustries would now be a collective property and paid for. Employment would be guaranteed to all willing to pitching champs are. work' .There ^ou,d be ™ cuuthroat As working conditions are bad and' f0^*!™,* There W°U hUma" money scarce, the committee has portunity, although no recognized leader of the Socialist movement in- again be served with satisfaction. The transportation to the grove terprets Socialism as an economic should not worry you. The commit- order in which there will be "equality tee has chartered a truck for the of ownership", but public ownership .evening to take care of your trans- of production and distribution for portration worries. The truck is use, not for profit. As to the question scheduled to leave at 7: P. M. from of equal opportunity, we have none the SNPJ Hall, 2657 S. Lawndale of that now. Ave. Those wishing to leave earlier Most of those who seriously and will be accomodated by bping at the honestly discuss the subject, know above mentioned place at 5 o'clock, that modern Socialism is a good Round trip fares by truck are only idea, and others will soon be fol- 50c. However if you cannot make lowing. | — ■ ' — We all know that every organization must have leaders as we-ll as members and followers. Yes followers, and we, the young generation, are the followers. Brothers and Remember the date Sunday, August 17th. Everybody Welcome. A Comrada. "Why is Mabel so angry? The papers gave a full account of her wedding." "Yes, but they put in that Miss Blackfield was married to the well known collector of antiques." _ \m ] I Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ave., Chicago, III. (blitu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad ? mattu: 160 N. LaSalle St., »oba 1100. V zveii z odVetniki ■ Rodriguez A Molony. brotherhood. We Socialists expect to stick around quite a while yet. The best way to get rid of us is to do as we say . . Pepping up Longfellow The shades of night were falling fast. The guy stepped on it and rushed past, A crash—he died without a sound. They opened up his head and found— Excelsior! —Baltimore Sun. Sodrugom v Clevelandu. Saja kluba it. 27 JSZ. ie Tria vsak prvi patak ob 7:30 zvačar in Ttako trat jo nadaljo ob 2:30 popoldna ▼ klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. rihajajta rad no na 1 saja in pridobivajte mu novih članov, da bo mogal napraviti čim več na polju socialistične vsgoje in v borbi d. ■ mmmmtammmmm h. |sa naia praTa- _ POZOR, CHICAGO! SLOVENSKE PRIREDBE V CHICAGU IN OKOLICI AVGUST. Pevski «bor "Sava". — "Moonlight" piknik v soboto 9. avgusta v Keglje-vem vrtu v Willow Springsu. Društvi Sunglares in Integrity, SNPJ. — Piknik v nedeljo 10. avgusta, Palos Grove, Willow Springs. "Slavija" it. 1 SNPJ. — Piknik v nedeljo 17. avgusta v Kegljevem vrtu v Willow Springsu. OKTOBER. "Nada" St. 102 SNPJ. — "Ples slabih časov" v soboto 4. oktobra, l«awndale Masonic Temple. Pioneer No. S59 SNPJ. — Plesna veselica v soboto 11. oktobra v dvorani Sokol Haliček Tyr*. Dramski odsek kluba it. 1. — Predstava v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. Pevski sbor "Sava". — Koncert V nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. ' Klub it. 1 J9Z. — Silvestrov* Zabava dne 31. decembra v Lawndale Masonic Temple. (Ako priredba vaiaga druitva nl v MOONLIGHT PIKNIK SOC. PEVSKEGA ZBORA "SAVA" v SOBOTO 9. AVGUSTA na vrtu rojaka Keglja v WILLOW SPRINGSU VSTOPNINA 35c. Igral bo orkester JOHN HOCHEVARJA. Udeleženci bodo postrežem dobro, zabava bo O. K., ples bo v paviljonu, in ker želimo, da so 7abavate v našem krogu, vas vabimo na piknik "SAVE". SOME OBSTACLES One of the obstacles to the release of Mooney and Billings is the memory of the Los Angeles case of 1911. -The whole labor movement came to the -defense of the McNamaras when they were charged with bombing The Los Angeles Times. Gompers and the American Federation of Labor were very active, as were local federations and unions. The Socialists, too, were very active. Then, lo and behold, the defendants pleaded guilty! AH of us, in the union and Socialist movements, had believed them to be innocent and had proceeded on that theory. When they pleaded guilty we were thunderstruck. It was a blow right between the eyes. This old affair was no doubt a stumbling block in the Sacco-Vanzetti case. It was calculated to cause many people to have doubts as to whether they were innocent or not. It is the same in the Mooney and Billings case— this old matter in which so many hundreds of thousands found that they had been misled is calculated to make many people have doubts. Whenever a*union uses violence to promote its end, it helps to keep Mooney and Billings in prison. Not only that, but it holds back the progress of unionism in general This is true even when there seemingly is an immediate gain. Such methods undermine character and make for disintegration and failure in the long run. Mooney and Billings have, in our opinion, been proved not to have had anything to do with the Preparedness day bombing for which they are serving sentences. They should be released at once. — Milwaukee Leader. HIS RETRACTION MAY FREE MOONEY TREATY REVISION A Hungarian Socialist paper has put up to me a difficult problem. It wants to know where I and American Socialists generally stand on the revision of the peace treaties. Of course the answer is that we recognize the injustice of the peace treaties and want some revision of them. But to say this is one thing, and to decide just how much revision and how to get it is another. No perfect national boundary lines can be drawn in Europe. Germany should never have taken Alsace from France, but to restore it to France was not worth a war nor did restoration prevent much open discontent among the Alsatians- The same thing will be true about other rectification of boundaries, especially by war. They are not worth war. A growth of a new spirit in Europe, the formation of economic unions, a decent regard for the rights of minorities, will create the atmosphere in which peaceful rectification of boundaries is at once more likely and less urgent. Incidentally one test of the league of nations will be whether it will ever be strong enough to bring about peaceful revision of some of the most obvious defects in the peace treaties. That will depend on the growth of international Socialism more than on any other force.—Norman Thomas. "REDS" IN CHINA As in America, so in China, it is necessary to read with scepticism what the papers say about the so-called reds. There is such a mixup in China that no outsider knows who is who and what is what. There may be a few Communists in the muddle, and there may be many men in it who have been influenced by Moscow but who know as much about Communism as a hog does about Sunday. What seems clear, and has seemed clear for several years, is that the sprouts of modern civilization are peeping through the ground in China and that they are destined to grow and overspread the country. In that event, the stronger industrial countries that have been in the habit of doing about as they please in China will, one of these times, be told where to get off. China, like India, intends to have home rule, but the methods are different. There is no Gandhi in ChinaJ But that is not all. The circumstances, as well as the methods, are different. India, except the independent states, is under the control of one great industrial country, England. China is not under the control of one country* Several countries have spheres of influence, concessions and the like. Industrialists of many countries have a mouth-watering desire for Chinese loot. Chinese who loot cities are called looters, but outside capitalists who loot Chinese are never called by so opprobrious a name.—Milwaukee Leader. SEARCHLIGHT By Donald J. Lot rich The intense heat wave htui played damage wouldn't have been so great. havoc all over the U. S. Last week »•nd the writer had the opportunity of visiting Johnstown, Pa.t and the nuarby localitw« and witnessed what otherwise is gorgeous scenery. But the strong Hun beating down and lack of rain has caused the crop« to dry and grass to bum. For a Chicagoan the Allegheny Mountain* left a splendid impression of how beautiful it must be when the weather ia right. The graves of the unknown dead are a sight that cannot be duplicated, and the "Incline" and the steep hills and mountains add more interest. • • • Many rtff acquaintances were maue. Amid was our young leader Jant Fradel of Latrobe, Pa. Jane was given the privilege to say something to the young boys and girls about Socialism. She made su:h a Our boys are hard workers there but hit that words cannot explain how conditions are just as deplorable in startled those of us were that have Johnstown as they are elsewhere in not heard her before. Jane said it the country. * • * Frank Jacoby drove our party I consisting of Frank Podboy, John Lokar, Joseph Culkar and the writer all in a few words but every word had so much meaning and carried so much with it that old timers themselves couldn't have done better. Jane told us that she attends all of John MacDonald, whose testimony against Tom Mooney and Warren K. Billings helped send them to San Quentin Prison for life in the San Francisco Preparedness Day bombing case, is shown as he was taken to Baltimore Police Headquarters by detectives. MacDonald admitted that he perjured himself 14 years sgo in trial of the two labor agitator» Los Angeles Socialists ' Appal" Police Believe It or Not Try to reconcile the following: on a sightseeing trip. Around the the socialist meetings of fier county, hills ajui mountains Frank wound She spoke Saturday night and again the car and unravelled the the sights Sunday afternoon, tha astonished us all. We drove by • • • Charles Schwab's place of abôde, and The entire affair was sponsored we had seen miles of well developed by Friendly City Lodge No. 684, S. land. Our guides did not tell us P. J of Johnstown, Pa, on the exactly how many thousand acres of occasion of their first anniversary, land Charles owns but it looked like \ gUod crowd was there to greet the a mighty big place. Only a few hustling boys and girls of the corn- mil«« away however stand the various mUnity and to encourage them on to settlements of workers. When you : even greater success. Besides Jane compare the spacious well developed Fradel the speakers were Andrew land and buildings of Schwab with Vidrich, Joseph Culkar, John Lokar, those of the workers, and then you Frank Podboy, Anna Krasna, Peter see the men trail to there sweat shops Bernik, Bias. Novak, Adolf Krasna, aid mines daily while Charlie swings Steffanie Zalar, A. Krese and yours his golf clubs for exercise every day truly. Everything went off smoothly you just naturally wonder why the and ¡n clock like fashion . workers continué to fill Charlie's bank rolls while they merely exist. Gang murders continue in Chicago as the booze racket spreads its One of the most interesting sights venomous wings. Chicago hasn't un-1. There are now about 6,600,000 was the dam that caused the terrible covered one crime it must go to the persons unemployed, many of them Johnstownilood some forty years ago. neXt already. We have prescribed a --not eating regularly nor having ade- The entire story was explained to us remody gome time ago. Workers, The following story is reproduced quate cjothing or shelter. j in this manner. Several capitalists the oniy way out 0f an this i8 to as it appeared in the Los Angeles, 2. The average wage when these Times, the organ of the open shop perils were working was only about interests of Southern California: " 'DEAD JUSTICE' MARCH BAKRED "Mooney Mass Meeting Plan for Advertising Foiled had their hunting and .fishing grounds in the* mountains back of $1200. a year. Johnstown. To have it exclusively 3. Last year there were 496 per- they dammed off the water. In doing sons who received a million dollar in-1 so they used only the earth. It was come. One received fifteen million therefore a weak dam. Often people sweep out the entire city administration. • • • Johnny Kochevar tells us that everybody seems to be talking about Sava's Moonlight picnic for this Sa "Police Board Bars Hearse and Coffin Parade of "Socialist Assails flammatory Talk Refusal in In- dollars. Even the government lists would complain that it was on the turday AviKUiit 9. We are glad to 86% of this money as "unearned", verge of collapse, but the rich folks hear ^ becauge we are r they tell us, had it not been so not done their full duty to their sturdy or better still had it taken its country. They have failed to de- course with the rest of the homes, nounce Jefferson, Adams, Madison, bridges, boxcars and buildings that Henry and others. were swept far down the valley the BUSINESS FIRST. Patient—Doctor, I'm afraid I'm losing my memory. Doctor—In that case, you'll have to pay me cash for this visit. WASTEFUL EFFORTS THE SOCIALIST PARTY AT WORK Another Referendum Asked The 18th Assembly District, Branch 1, Kings County, New York, has adopted a motion asking that the national office submit to branches and locals of the party the following question: "That the national office of the Socialist party be moved from Chicago to Washington, D. C." This question was submitted to all branches and locals in a letter from the National Office. Connecticut Local Hartford has just been reorganized and active officers have been elected. State Secretary Cederholm has called a ratification meeting with Jasper M.cLevy, candidate for governor, as chief speaker. Illinois Socialist work both in Chicago and down state has picked up considerably. The members of the Y. P. S. L. are distributing the national office leaflets, "How to End War", before the theaters which are showing "All Quiet on the Western Front." Hudson S. Dailey, the new state secretary, is expecting to have his headquarters moved to Springfield immediately and is laying plans for an intensive all state campaign. Signatures to put the congressional and legislative candidates on the ticket Are being collected by numerous petition circulators and more members of the party are needed to do this work. They should get in touch with the new county secretary, Ralph Mo-Callister. Phone: Seeley 2555. Kansas Ross Magill, state secretary, reports that he is calling the first state convention to be held in Kansas for twelve years. It is to be held in the state capitol, Topeka, August 26th. A full slate of state candidates has already been filed and several congressional candidates are probable. The farmers are ripe for revolt and the party faces good rospects as the result of a militant fight for the farmer vote. New Jersey State Organizer Jager has recently conducted a very successful organization tour in Camden County. Several young members ' have recently joined the Camden local, according to Edward R. Thompson, secretary, and "the future of our movement in Southern New Jersey looks very rosy and promising". New York Comrade Frank R. Crosswaith reports that Negro work in Harlem is getting better results than for many years. Open air meetings are by far the most promising that have ever been held. The audiences are tremendous in size and are purchasing books as they never have before. Strong qpposition is, of course, always met. The latest stunt has taken the form of a united front between the followers of Marcus Garvey and the Communists against the Socialists. Oregon With the nomination of an overwhelming working-class ticket and the drawing up of a militant state platform, the convention held in the Labor Temple in Portland Saturday, July 19th, has started out on what is confidently expected to develop into the most successful campaign that has ever been carried on in this state. Because of popular clamor, the Republican party has been forced to nominate for governor a man who was a believer in public ownership of power and who opposed the/ regular Republican machine, which is run by the power interests. This man has recently died and the Republican machine is again in control. This means that both the Republicans and Democrats will have outstanding reactionaries as their candidates, whereas the Socialist party will be the only one agitating for a program which will help the people. The platform includes demands for state ownership of the hydro-electric power plants and direct power sales to cities and consumers at cost; the establishr ment of a state owned and operated bank, to act as a depositor for all state, county, municipal and private funds, the deposits to be used in financing state enterprises and the surplus to be used for loans on short terms at low rates of interest to workers and farmers. To lower the cost of retail prices to city workers and increase the returns to the farmer the platform urges the establishment and operation without profit of state owned stockyards, packing and slaughter houses, grain elevators and distributing facilities and the establishment of facilities for manufacturing and selling farm machinery .equipment and supplies at cost by the fftate. The platform also provides for state owned insurance of all kind, including live stock and crop insurance, at cost. Other planks include outlawing "yellow dog" contracts and abolishing labor injunctions. Changes in The World Trade Union Movement, The International Federation of Trade Unions has just released statistics showing that the "free" trade union organizations increased their membership during 1928 by almost 500,000 or 2.5 per cent. In Austral-Asia there was an increase of 11 per cent. The number of countries in which there is a "free" trade union movement increased by one making 56. Unlike the "free" trade union movement, the Communist-controlled unions declined considerably m 1928, membership decreasing by 14.3 per cent. The Communist trade unions in America decreased 40.4 per cent. The number of countries where the Con* munist trade union movement exists remained the same, 29. The total membership of the denominational trade unions decreased by 1.8 per cent. In the Americas the decrease was 44.8 per cent. The number of countries with a denominational tradt union movement, usually controlled by the CathoHc Church, grew from 1« to 17; 18 being in Europe, 8 in the Americas and on« in Asia. *