Ameriška Domovi m ?°4 \x)aksiZ ^ ' W.y" Avc M€WCAM in swwt ll^rm IN LANOUAM ONUT /%IWE RIC« m— HO National and International Circulation MOftNINO NCWSPAPC1 CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 23, 1969 ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH "Golobje" zadovoljni ob Nixonovih besedah o umiku iz Vietnama! “Golobje” razlagajo Nixo-nove besede o umiku pehote iz Vietnama kot obvezo, med tem ko Nixono-vi pomočniki trdijo, da je to le bolj “up”. WASHINGTON, D.C. — Nikonove besede na tiskovni konferenci pretekli četrtek o tem, da bo on morda “še boljši” od Clifforda v pogledu umika a-meriških borbenih enot iz Vietnama, so golobje sprejeli kot obvezo, da bodo ZDA dejansko Umaknile vse borbene enote iz Vietnama do konca leta 1970, pa naj pride karkoli že. Sodelavci predsednika v Beli hiši opo-zarjajo na znane tri pogoje, od katerih bo umik zavisel. Te tri pogoje je Nixon na tiskovni konferenci sam omenil in povedal, da zavisi vse od odgovora rdečih na bojiščih Vietnama, od razvoja v Parizu pri pogajanjih in od uspeha pri organizaciji in krepitvi oboroženih sil Južnega Vietnama, da bodo sposobne prevzeti odgovornost odhajajočih ameriških čet. Senatorji W. Fulbright, Mike Vlansfield in E. M. Kennedy so pretekli petek po Nixonovi konferenci izjavili, da upajo, da bo predsednik mogel izvesti svoj načrt in da ga bodo v tem na vsej črti podpirali. Sen. E. M. Kennedy je kar naravnost označil Nixonove besede za “obveznost, ki jo je treba izpolniti”. Vied tem se rdeči že jeze nad napovedjo, da bodo ameriške etalske sile, topništvo in druge Podporne enote ostale v Južnem ietnamu, “dokler bo to po-frebno” ali dokler ne bo z rdečimi dosežen sporazum o popolnem umiku vseh tujih čet iz Južnega Vietnama. V tem vidijo Pravzaprav rdeči ameriško namero ostati v Južnem Vietna-kar bi pomenilo onemogo-eenje rdečih načrtov raztegniti sv°io oblast nad Južnim Vietnamom. Ko je vodnik delegacije OP v Parizu jemal slovo od ti-ffih, ki so mu prišli čestitat k ^enovanju v novo “začasno revolucionarno vlado” Južnega ymtnama, jim je dejal: “Na svi-oonje v osvobojenem Saigonu!” ' Vsekakor dovolj jasno! —o- Na Irskem zmagala vladna stranka DUBLIN, Ir. — Pri letošnjih Parlamentarnih volitvah je bilo do sedaj prešteto toliko glasov, a je vladna stranka Fianna ail dobila od 143 mandatov 59, opozicijska stranka Fine Gael P3 40, dočim je na delavsko "hanko odpadlo le 14 mandatov. ato je vladna stranka prepričanj. da bo v parlamentu imela a solutno večino in po 12 letih njenega režima vladala še na-prej celih 5 let. Ti rezultati javnosti niso pre-enetili. Je že preje kazalo, da 0sta obe manjšinski stranki orali ostati še naprej v opozi-Volitve so potekale v redu ln miru. | “Katoliški” protestanti Cleveland, O.— Včeraj zjutraj ob pol enih je skupina pristašev “Odbora za bojkotiranje cerkvenih nabirk” prišla v stolnico med mašo in hotela tam brati svojo izjavo. Policija je skupino naglo obkrožila in jo spremila iz cerkve. Maša se je vršila brez motenj. Pred cerkvijo je skupina delila letake, v katerih poziva vernike, naj zahtevajo od škofije, da da poročilo, “kako je porabila lani 35 milijonov dolarjev”. V svojem letaku zahteva tudi, da naj škofija letno daje organiziranim črnskim skupinam 15 milijonov dolarjev. Ti “katoliški” protestanti sta-vljajo take zahteve sedaj, ko škofija nima niti dovolj denarja zavzdrževanje svojih šol! Človek bi sodil, da spadajo ti ljudje toliko v katoliško skupnost kot Pilat v vero. Podoben vtis dobi človek o “Narodni zvezi laikov”, ki je koncem tedna zborovala v Clevelandu in si izbrala novo narodno vodstvo. Ta “Zveza” je pozvala katoličane, naj letno prispevajo črnskim organizacijam 400 milijonov dolarjev, ki jih naj dobe s tem, da začasno ustavijo vse cerkvene gradnje. Sam črnski vodnik Forman je zahteval od katoliške cerkve le enkratno vsoto 500 milijonov kot “odškodnino za izkoriščenje črncev v preteklosti”. Vinogradniki Kalifornije se pogovarjajo z delavci LOS ANGELES, Calif. — Deset največjih ‘vinogradnikov’ se |e pretekli petek začelo pogovarjati s predstavniki organizacijskega odbora “Združenih far-marskih delavcev’, ki se že tri leta bori za dosego boljših delovnih pogojev delavcev v vinogradih in sadovnjakih Kalifor-| nije. Večina vinogradnikov je še vedno proti pogajanjem z organizacijskim odborom Cesarja Chaveza, ki ga podpira AFL-CIO, zato ne pričakujejo, da bi sedanji razgovori skoro pripeljali do uspeha. Chavez se bori '.a priznanje unije in zahteva za njene člane minimalno urno olačo $1.62. Lastniki vinogradov se obojemu upirajo, zato vodijo delavske unije po vsej deželi skcijo zo bojkot kalifornijskega grozdja. Število brezposelnih v Jugoslaviji raste Po uradnih podatkih je bilo v aprilu skoraj 400,000 ljudi ali 12% celotne delovne sile brez posla, med njimi nad 157,000 mladih ljudi. LJUBLJANA, SRS. — Po u-radnih podatkih je bilo v preteklem aprilu v Jugoslaviji u-radno prijavljenih 395,560 oseb, ki so bile brez dela in so tega iskale. Številka je veliko večja, kot je bila kdajkoli. Lani je bilo v istem času 344,489 prijavljenih brezposelnih, leta 1967 pa 305,-977. Število dobi svoj pravi pomen šele, če dodamo, da je v istem času po neuradnih podatkih zaposlenih v tujini preko 700,000 Jugoslovanov na začasnem delu. Ce bi bili še ti doma, bi število brezposelnih preseglo milijon ljudi, kar je za jugoslovanske razmere, kjer so uradno navajali za lansko leto le 3.5 milijona oseb zaposlenih izven privatnega kmetijstva in privatnih poklicev, izredno veliko. Skoraj vsak četrti Jugoslovan sposoben za delo, bi bil brez dela! Izgledi za povečanje zaposlitve doma so skromni, zato se trudijo oblasti, da bi našle nove možnosti za zaposlitev v tujini. Zadnji mesec so začeli o tem pogajanja s Francijo. Največ brezposelnih je v Srbiji, nato na Hrvaškem. Slovenija je na predzadnjem mestu tik pred Črno goro. Zanimivo je, da je med skoraj 400,000 brezposelnimi nad 157,000 takih, ki prvič iščejo zaposlitev, torej mladih ljudi! Princ Sihanuk poudarja prijateljstvo s Kitajsko P H N O M P E N H, Kamb. — Princ Norodom Sihanuk, vodnik Kambodže, je zadnjo sredo po-ponovno poudaril prijateljstvo Kambodže s komunistično Kitajsko in obljubil, da bo nadaljeval “boj proti ameriškemu imperializmu”. Sihanuk je govoril pri slavnostnem sprejemu novega poslanika Kitajske v Phnom Pen-hu Kang Mao Tchau, ki je obsodil ameriški poseg v Vietnam. Kitajci grade vojaško cesto, Indijci v skrbeh NEW DELHI, Ind. — Indija je odkrila, da grade Kitajci v Kašmirju važno cesto, ki bo povezovala kitajski Sinkiang s Kašmirjem, zaradi katerega je Indija v sporu s Pakistanom. Nova cesta bo vodila iz Kitajske naravnost v zaledje pakistanskih čet, ki stoje nasproti indijskim v zahodnem delu Kašmirja. Nova cesta bo vezala Gilgit v Kašmirju s 340 milj oddaljenim Kašgarjem v kitajskem Sinki-angu. Kitajci in Pakistanci so že preje zgradili dobro cesto preko 16,000 čevljev visokega prelaza Mintaka kot zvezo med Sinkiangom in Kašmirjem. Indija je tedaj v Pakistanu protestirala, pa gradnje ceste ni mogla ustaviti. Indija in Pakistan se zaradi Kašmirja, države v himalajskih gorah, katere prebivalstvo je v večini muslimansko in bi torej spadalo v Pakistan, pa je kaš-mirski vladar državo izročil Indiji, bojujeta vse od dosege svoje neodvisnosti leta 1947. Indija računa, da bi mogla Kitajska v slučaju novega spopada podpreti Pakistan z vojaško silo. Takemu namenu bi naj po indijski sodbi služila nova cesta. V hrenovkah preveč maščobe? WASHINGTON, D.C. — Tako saj misli Nixonova pomožna tajnica za prehrano "/r: V. H. Knauer. Na nekem sestanku v federalnem tajništvu za poljedelstvo je izjavila, da je kar zadosti, ako je v hrenevkah, klobasah in podobnih predmetih za prehrano 30% maščobe, dočim se je tajništvo samo odločilo za gornjo mejo 33%. Mrs. Knauer pa tudi misli, da bi bilo treba, da je na mesnih izdelkih treba zmeraj navesti imenoma vse, kar se v njih nahaja. Zastopnik poljedelsicega tajništva so hoteli v debati ospora-vati pristojnost Miš. Knauer, pa jim je odgovorila, da ona u-raduje v Beli hiši in tam že vedo, zakaj so jo tam postavili. Debata o hrenovkah je pa ostala odprto vprašanje. -----o----- Sporočajte domače vesti! POMPIDOU JE IMENOVAL NOVO FRANCOSKO VLADO Predsednik republike George Pompidou, ki je pretekli petek uradno prevzel vodstvo republike, je imenoval včeraj novo francosko vlado, v kateri so poleg starih, preskušenih degaullovcev tudi trije pripadniki sredine. Nov predsednik vlade je Jacques Chaban-Delmas, dosedanji predsednik poslanske zbornice narodne skup- v v • seme. PARIZ, Fr. — Pretekli petek je začela Francija novo dobo, ki ji bo dal pečat George Pompidou, dolgoletni sodelavec, zaupnik in nato predsednik DeGaullove vlade. Rastoča samozavest in neodvisnost Pompidouja lansko poletje je pripravila De Gaulla do tega, da ga je odpustil kot predsednika vlade prav tedaj, ko mu je pomagal doseči največjo politično zmago pri volitvah v narodno skupščino. De Gaulle je koncem letošnjega aprila prostovoljno odstopil, ko je ljudsko glasovanje zavrnilo njegov predlog ustavne reforme. Za predsednika republike je bil izvoljen Pompidou, ki je pretekli petek prevzel v roke državno krmilo. Včeraj je imenoval svojo prvo vlado, katere predsednik je mladi, okretni in bistri politik Jacques Chaban-Delmas. Novi predsednik vlade Jac- |-:=:=i——--— ques Chaban-Delmas je ljubezniv človek srednjih let, ki uživa v poslanski zbornici narodne skupščine splošen ugled. Tako mu od te strani ne bo grozila nobena težava, posebno ne, ker imajo degaullovci v skupščini močno večino. V novi vladi so zastopeni stari preskušeni degaullovci, pridružili pa so se jim tudi pripadniki skupin, ki so Pompidouja podpirale pri predsedniških volitvah, med njimi so trije pripadniki francoske politične sredine. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan Maurice Schumann, ki je bil nekdaj znan kot vnet pristaš združitve Evrope, pa se je kasneje pridružil De Gaullu in njegovim nazorom o Evropi kot “zvezi domovin”. Dosedanji zunanji minister Michel Debre je prevzel obrambno ministrstvo. Finančno ministrstvo je Pompidou ponudil staremu Antoine Pinayju, ki pa ga je odklonil češ, da ne more prevzeti naloge, o kateri ni gotov, da jo bo mogel izvesti. Nato je bil za finančnega ministra izbran Valery Giscard d’Estaing, ki je bil finančni minister že pod De Gaullom. Od članov stare vlade so iz te odšli Andre Malraux, kulturni minister in osebni sodelavec De Gaulla, obrambni minister Pierre Messmer, predsednik vlade Maurice De Murville, Jean-Marcel Jeanneney, ki je izdelal ustavne reforme, odklonjene pri ljudskem glasovanju v aprilu, ter Edgar Faure, prosvetni minister, katerega reforme šolstva Pompidou ju niso bile všeč. V novo vlado so bili imenovani pripadniki sredine bivši predsednik vlade Rene Pleven, Jacques Duhamel in Joseph Fontanet. Vsi so pri ljudskem glasovanju bili proti ustavni reformi, pa so pri predsedniških volitvah podpirali Pompidouja proti A. Poherju. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue. Razpravljali bodo o izletu v W. Virginijo. Pozdravi iz Slovenije— Albina Novak, glavna tajnica S2Z pošilja svojim znancem pozdrave iz Slovenije, kamor je šla na obisk po drugi svetovni vojni že trinajstič. Skoraj redno vodi s seboj kako skupino loja-kov in rojakinj. Promovirala je— Mrs. Alice Opaskar Martin je dosegla doktorsko čast iz biologije na Western Reserve univerzi. Nova doktorica je hčerka Mr. in Mrs. Frank V. Opas-karja s 2524 Miramar Blvd., University Heights, O. Poročena je z Donaldom L. Martinom, s ka-.erim imata dva otroka. Družina živi na 3286 Ardmore Rd., Shaker Heights, O. Čestitamo: Kadilci največ krivi Kadilci so naj večji povzročitelji gozdnih požarov v Kanadi. Predsednik Nixon na zadnji tiskovni konferenci SHOWERS mmm V remenski prerok pravi: Oblačno, deževno in soparno. Naj višja temperatura blizu 80. WASHINGTON, D.C. — Zadnja tiskovna konferenca predsednika Nixona ni bila ravno posrečeno pripravljena. Z a če 1 a se je " namreč brez predsednikove uvodne besede. Tako javnost ni zvedela ničesar o vprašanju, kaj Nixon trenutno smatra za važno v naši politiki. Prva žrtev tega so bili časnikarji, ki so se lovili od vprašanja do vprašanja, druga žrtev je bila pa javnost, ker ni mogla priti na jasno, kaj naj bo cilj konference. Tej negativni plati konference je treba postaviti pozitivno: Nixon je kratko odgovarjal na stavljena vprašanja in skušal biti razumljiv. To je omogočilo, da je bilo na konferenci stavljenih izredno veliko število vprašanj, važnih in brezpomembnih. Med važnimi je treba omeniti sledeča: Še najbolj jasen odgovor je dal Nixon na vprašanje o inflaciji. Misli, da bo Kongres odobril sedanje predloge o davkih, če jih bo, potem bodo koraki federacije na davčnem, finančnem in proračun- skem polju zavrli inflacijo v približno 3-4 mesecih. Ako je ne bi, bo morala zvezna vlada misliti na nove ukrepe. Nixon očitno misli, da se bodo posledice njegove politike pokazale šele jeseni in da bo takrat naraščanje cen začelo pojemati. Nima pa nobenega jamstva za to pričakovanje, zato bo za jesen pripravil nove predloge, med njimi morda celo blokiranje cen in dohodkov zaposlenih. Do jeseni pa moramo računati z naraščanjem draginje. Jasno je Nixon opisal tudi svoje mnenje o razpoloženju naše javnosti. Misli, da večina dežele ni “proti” črni rasi, “proti11 politiki v Vietnamu, “proti” manifestacijam, da pa je “do grla sita” nemirov in izgredov. Vse to nazorno potrjujejo izidi sedanjih lokalnih volitev. Kdor bo kandidiral, bo storil sebi uslugo, ako bo to zmeraj imel pred očmi. Največ časa je Nixon posvetil dialogu z odsotnim Johnsonovim tajnikom za narodno obrambo Cliffordom, ki je glede Vietnama sagovarjal v svojem članku v Foreign Affairs sledeče misli: Že letos naj odide iz Vietnama 100,000 naših vojakov; saigonska vlada naj zve, da bodo iz Vietnama odšle do konca ]. 1970 vse ameriške pehotne čete; ameriški vojaški poveljniki naj ne pritiskajo z vso silo na sovražnika, zato pa naj Penta-gan dobavlja saigonskim četam potrebno orožje in vojaško opremo, naše vojno letalstvo pa naj stalno sodeluje z vojaškimi akcijami saigonske armade. Nixon je skušal dokazala v odločilnih bojih, da stracija vse to že dela in da je v nekaterih točkah celo bolj pogumna kot Clifford. Ravno ta točka v tiskovni konferenci najbolj šepa. Tako Clifford kot Nixon skušata prevaliti na saigonsko armado vso težo vojskovanja, ne stavita si pa vprašanja, ali je saigonski režim sposoben vršiti vse naloge samostojnega vojskovanja s komunisti. To vprašanje rine kar samo po sebi v ospredje, ako člo- vek pomisli, da saigonska vlada ni do sedaj še nikjer po-kazola v odločilnih boji,h da se lahko zanese sama nase. Zal na konferenci ni nihče vprašal, kakšen je pravzaprav položaj sedanjega saigonske-ga režima v njegovi lastni domovini. Tudi to vprašanje bi morala konferenca osvetliti. Nixonova pripomba, da je bila sedanja vlada pravilno izvoljena, ne pomeni dosti, saj vemo, kako so se lani vršile “volitve” v Južnem Vietnamu. Končno je bila zanimiva Nixonova pripomba, da se vsi njegovi sklepi ravnajo po danih razmerah. Ker se razmere spreminjajo od dneva do dneva, mora tudi on sam biti stalno pripravljen, da menja to, kar je sklenil, pa še ni izvršeno. Smo mu hvaležni za to odkritosrčno izjavo in uvažu-jemo njegov ozir do stvarnosti. Seveda ne najdemo pri tem odgovora na vprašanje, kaj naj njegove izjave, ki se tičejo bodočnosti, v praksi pomenijo. Sicer je pa znana hiba vsake “prožne” politike. Senat za svobodnejše trgovanje s komunističnimi deželami WASHINGTON, D.C. — Pri nas je v veljavi zakon, ki ga je pa treba vsako leto podaljševati, da je blagovni promet s komunističnimi državami pod strogo kontrolo federalne uprave. Sedanji zakon poteče 30. junija. Treba ga je podaljšati. Senatni pododbor je izglasoval podaljšanje, obenem je pa dal izvoznikom tudi več svobode, kaj smejo izvažati preko železne zavese. Zakon bo gotovo odobril tudi senatni plenum. Debato je treba pričakovati v Predstavniškem domu. Tam se bodo najbrž ravnali po stališču federalne administracije. Administracija je sicer zaenkrat predlagala le podaljšanje sedanjega zakonskega besedila, toda ni tem rečeno, da bi se protivila svobodnejši trgovini s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. Že sedaj obstoja namreč vse polno izjem od zakona, na primer v blagovnem prometu z Romunijo. V Avstriji še zmeraj preveč beguncev! DUNAJ, Avstr. — Avstrijo je zadel ravno letos izredno močen val beguncev, političnih in gospodarskih. V prvih 5 mesecih je število novih prišlekov na-rastlo za 250%. Begunci ne pri hajajo le iz sosedne Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije, ampak tudi iz Bolgarije, Romunije in Poljske. Zato so vsa avstrijska begunska taborišča prenatrpana. Dunajska vlada se je sedaj o-brnila na vlade v zahodni Evropi in na ZDA, naj omogočijo beguncem, da se bodo odselili, saj so izjeme tisti med njimi, ki so pred pobegom mislili, da se bodo naselili v Avstriji. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči oblegajo že nekaj dni vojaško oporišče in taborišče posebnih sil Ben Het v pokrajini Kontum v Osrednjem višavju. Postojanko že nekaj tednov vsako noč obstreljujejo z minami in raketami. Preteklo noč so se rdeči pognali proti postojanki tudi s pehoto, pa so bili odbiti. Drugod ni bilo večjih bojev v zadnjih 24 urah. Letalske sile so v rednem obsegu bombardirale rdeča zbirališča in oporišča. RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. je včeraj proglasil za svetnico ustanoviteljico sester reda Notre Dame s. Julio Billiart, ki je živela v času francoske revolucije in umrla 1. 1816. STOCKHOLM, Šved. — Tu pričakujejo ta teden prihod novega kitajskega poslanika in poslanika Severnega Vietnama. WASHINGTON, D.C.— Guv. N. Rockefeller je včeraj končal svojo tretjo pot po Latinski Ameriki. Tokrat je obiskal Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. Svojo pot je označil za uspeh kljub hudim demonstracijam v Urugvaju. Koncem tedna pojde na zadnjo pot, ko bo obiskal še preostale države Latinske Amerike. WASHINGTON, D.C. — Sen. W. Fulbright je napovedal novo zasliševanje o politiki ZDA v Južnem Vietnamu pred zunanjepolitičnim odborom senata. Trdil je včeraj, da Nixon v bistvu ni spremenil vietnamske politike, da se drži še vedno ciljev, ki jih je ZDA postavil v Vietnamu L. B. John- son. LONDON, Vel. Brit. — Tu je umrla 47 let stara znana filmska igralka Judy Garland. Policija trdi, da ni nobenih okoliščin, ki bi kazale na samomor, vendar pa zadevna preiskava še ni bila zaključena. NEW YORK, N.Y. — Znani pro-testantovski pridigar B. Graham je včeraj tu ob koncu svojih govorov predložil, naj bi vietnamsko vojskovanje zaključil osebni dvoboj predsednikov obeh Vietnamov Van Thieuje in Ho Či Minlia! 0E5« cF&- Ameriška Domovina * BflC-Zl MOM v- dll? St. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec t NAROČNINA: fcc Združene države: k $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdajži $5.00 na leto I SUBSCRIPTION RATES: [Jnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year silil z glavo skozi zid in sklepal kompromise, kadar ne bo šlo drugače. Že to bo pomenilo velik premik v francoski politiki, kajti pod generalovim režimom ni ta politika poznala besede kompromis. Prožnost ga bo reševala iz zadreg. To mu bo tudi potrebno, kajti pri vsej svoji sposobnosti ne bo nikoli dosegel DeGaullovega ugleda in vpliva. Brez tega pa tudi ne bi mogel tako zviška gledati na politično stvarnost, kot si je to lahko dovolil De Gaulle. BESEDA IZ NARODA j SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 122 Monday, June 23, 1969 Francoska politika brez De Ganila Od Napoleona I. do Napoleona II. je francoska politika oboževala načelo predsedniške demokracije, kot jo poznamo v Ameriki, ni se pa pri tem počutila dobro. Vsak močen predsednik je hotel postati diktator, nekaterim med njimi se je to tudi posrečilo. Francoz ni vnet za diktature, zato je po 1. 1870 prevladal v Franciji sistem parlamentarne demokracije, ki je dal vso oblast parlamentu in s tem onemogočil pohlepnim politikom pot do diktature. Pokazalo se je, da za francoske razmere tudi sistem parlamentarne demokracije ni dober. V parlamentu ni bilo namreč nikoli stalne večine, vsaka vlada je bila od danes do jutri, ker je bla odvisna od slučajnih koalicij. Francija se je vkljub temu oklepala parlamentarne demokracije, akoravno sta ji dve svetovni vojni pokazali, da še nima prave oblike te vrste vladavine. Vse to je videl general De Gaulle in čakal, da pride njegova dežela v resno politično krizo. Kriza je nastopila 1. 1958 in De Gaulle je takoj po prevzemu oblasti spremenil francoski politični sistem od parlamentarne na predsedniško demokracijo. Zagovorniki parlamentarne demokracije so takoj raz-vpili De Gaulla kot diktatorja. Je tudi res bil, toda svojevrsten. Priškarjal je močno oblast in pristojnost francoskega parlamenta, toda v politične pravice francoskega državljana ni preveč posegal. Priznal in spoštoval je pa voljo (francoskega volivca. Zato je bilo v francoskem parlamentu več strank, akoravno je bila politična moč omejena. Ko mu je francoski volivec odrekel zaupanje, se je umaknil. Tako ne postopajo čistokrvni diktatorji. Z generalovo politično filozofijo niso bili naravno zadovoljni francoski politiki. Saj jim je onemogočil njihovo najbolj priljubljeno igro: politiziranje v francoskem parlamentu. Vlade je namreč postavljal in odstavljal general sam in ne parlament. Francoski volivec se zaradi tega ni preveč razburjal. Bilo mu je všeč, da je De Gaulle osvobodil deželo večnih kriz in vpeljal stabilnost v politiki in gospodarstvu. Za generalovo zunanjo politiko se ni brigal preveč; ni je zmeraj odobraval, pa tudi ne zmeraj kritiziral. In tako se je zgodilo, da je general pustil za seboj kar lep spomin. Take sreče ni imel vsak vodilni francoski politik. De Gaulle je torej odšel, njegova dediščina je pa ostala. Upravitelj te dediščine je novi predsednik republike Pompidou. V dediščini je našel vse pravice, kar mu jih daje sedanja ustava in teh ni malo. V njej se bo pa kmalu pojavilo tudi nekaj političnih stvarnosti in Pompidou ne bo mogel preko njih. Ker je De Gaullu spodletel načrt, da bi v Franciji ustvaril podlago le za dve veliki stranki, moramo pričakovati, da bodo francoski politiki po stari navadi začeli organizirati na drobno vsak svojo stranko, lo delo bo v začetku težavno, kajti sedanji parlament bo opravljal svoje posle do leta 1972, ako ga predsednik preje ne razpusti. Razloga za razpust ne vidimo, saj ima Pompidou v parlamentu zanesljivo večino v koaliciji De Gaullove stranke in stranke neodvisnih republikancev. S to koalicijo lahko vlada do konca mandatne dobe. Ta večina bo tudi branila sedanji sistem parlamentarne demokracije, toda vladna koalicija bi pa vendarle bila. Čisto drugače bo gledala na novi politični položaj opozicija. Ta bo hitela, da čim preje začne boj za staro parlamentarno demokracijo. V tem oziru se bodo znašle na isti liniji vse opozicijske stranke, tiste, ki so že v sedanjem parlamentu, in tiste, ki bi po 1. 1972 rade prišle vanj. Tudi to bo svojevrstna koalicija, ki ji vsaj voditeljev ne bo manjkalo. Vodilno vlogo za boj za parlamentarno demokracijo bo naravno hotela dobiti v svoje roke komunistična stranka. Je edina stranka, ki se je uspešno upirala DeGaullovi politiki in pri tem ostala neokrnjena; vse druge stranke so ali izginile ali pa se vtopile v nove politične formacije, ki pa morajo šele pokazati svojo sposobnost za življenje. Da rdeča tovarišija sedanjemu predsedniku republike ne bo prav nič zaupala, je jasno. Ako je Pompidou užival zaupanje generala De Gaulla in glavne francoske zasebne banke Rot-schildove družine, ne more še pričakovati simpatij pri komunistih. , „ ... . , Zato moramo pričakovati, da se bo v Franciji v piihod njih 4 letih razvil boj med pristaši predsedniške in pristaši parlamentarne demokracije. Ker nam skušnja pove, da je francoski narod rad zaverovan v tiadicijo, sc lahko zgodi, da bodo končno zmagali pristaši parlamentarne demokra-cije čeprav nc morda na celi Črti. Ta boj bo tako zaposlil francosko javnost, da ji bo ostalo le malo časa za reševanje gospodarskih in socijalnih vprašanj, ki jih tudi ne bo manjkalo in ki bodo vsa pereče narave. Za probleme zunanje politike bo torej ostalo le malo časa Kako bo pri tem oral Pompidou? Ce se je znal prilagoditi gospodarskim idejam Rotschildove družine in politični miselnosti generala De Gaulla, je s tem pokazal, da ne bo Piknik euclidskih upokojencev EUCLID, O. — Sezona piknike je spet tukaj. Clevelandski Slovenci imamo kar štiri dobro urejene izletniške prostore, ki so pod okriljem različnih organizacij. Najbolj zaposlen in privlačen je prostor društev >SNPJ na Heath in Chardon Rd. Ima tudi ročajo kandidate in predloge. V glavnem skuša NCSC organizirati skupni nastop vseh klubov potom agitacije za dobrobit in napredek upokojencev. NCSC pošilja svoje raziskovalce in u-radnike pred odbore zveznega Senata itd. zagovarjat predloge upokojencev v Združenih državah. Organizacija ima tudi svoje privatne interese in zveze s potniškimi in zavarovalnimi agencijami, ki skušajo upokojencem z veseljem na pot in si ob tej ko so videli Gospoda. Tedaj jim priložnosti poleg razgovora z spet reče: Mir vam bodi! Kakor bratrancem ogledal tudi naše'je Oče mene poslal, tako tudi jaz glavno mesto in njegove zanimivosti. AD vsako leto več modernih izboljšav in prihodnja “petletka” jih prodati svoje vrste zavarovanja predvideva še mnogo več. V bistvu so naši pikniki dru- gačni, kot jih označuje angleški slovar, ki pravi: "pic-nic a short trip by a pleasure party carrying its own food for an outdoor meal.” Naša “party” sestoji iz več sto ljudi in ima poslovni značaj, pod pokroviteljstvom NCSC. Konvencija, na kateri je bilo navzočih 1200 delegatov, se je začela v Hotel Statler Hilton v petek zjutraj ob 9. uri z igranjem vojaške mornariške godbe ZDA. Glavni govornik konvencije je bil zvezni senator Harrison A. Williams, Jr., načelnik U.S. Senate Committee on kajti vsako društvo, ki priredi piknik, gleda, da bi okrepilo AšinŠ- Dobil ie častno nagrado svojo slučajno blagajno. V bistvu so si pikniki podobni kot dva centa. Poleg raznih okrepčil in “okrepčil” je na razpolago do- organizacije. V svojem govoru je poudarjal, da bo NCSC, ki ima 2,500,000 članov, zaslišana pri vladi tam, 'kjer bo največ za- ber orkester za ples, balinišče, JeSf°’ tudi v Beli hiši. Rekel igrišče za otroke in še marsikaj.;je> ie tistih 7% zvišanje So- 'cial Security benefits, katero Glavna privlačnost je v tem, da se prijatelji in znanci zberejo enkrat v tednu in se pogovorijo o tekočih dogodkih in novicah. Ako se glasovi “štimajo”; in vlada veselo razpoloženje, pa tudi zapojejo, da odmeva od hribov in dolin. V takem vzdušju bo na SNPJ izteniških prostorih (farmi) velik piknik s kosilom Kluba slovenskih upokojencev iz Euclida v sredo, 9. julija. Ker je prostor pokrit, se bo piknik ali izlet vršil ob vsakem vremenu, ali kot pravijo Amerikanci: “rain or shine”. Cena vstopnicam z izbornim kosilom je za člane samo $1.00, za nečlane pa $1.75. Cena je znižana tudi za druga okrepčila. Za rezervacijo pokličite blagajnika Andyja Bozicha 481-7094, ali pa jih kupite na seji 3. julija, ki je zadnji čas za nabavo. Kosilo bo servirano ob 1. uri popoldne. Kot vsako leto bo tudi letos na razpolago godba za one, ki jih srbijo pete. Za tiste člane, ki nimajo svojih avtov, smo najeli avtobus, ki bo odpeljal izpred Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. točno ob 12. uri, s piknika nazaj pa ob 7. uri zvečer. Vožnja za primerno zaposlitev, se je Ja- zakrament. Dogodek popisuje nez Skubic preselil v Cleveland, evangelist sv. Janez. Na veliko-Ko se je zadnjič Korotan pri-'nočno nedeljo je bilo: Učenci pravljal na pot, je Janez Skubic Gospodovi so bili tukaj zbrani, obvestil o tem svojega bratran- s iz strahu pred Judi so bila ca kongresnika Joa Skubica. Ta [vrata zaklenjena. Kar vstopi Je- ga je povabil, naj pride s Korotanom tudi on, da se bosta malo pogovorila, ko se že dalj časa nista videla. Seveda je Janez šel zus v sredo med nje ter jim reče: “Mir vam bodi!” In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, 'vas pošljem.” In po teh besedah je vanje dihnil in rekel: “Prej- Njuburškim upokojencem mite svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim za- INDEPENDENCE, O. — Klu- drzani, ’ To ^ bll° G0SPk°CJ0'[° , , , . . prvo darilo po vstajenju ker to bu slovenskih upokojencev iz f . , .v j Me zasluzil na križu. Newburga naznanjam, da smo BiIo je še tretje: Na binkoštno najeli avtobuse za sredo 'Mul.-' „ na 6- in 7. junija. Kot delegat želim poročati na-j šim upokojencem o namenu te 01fianizacije in o uspehih njih cdjev na konvenciji. Ta organi-zacija, v katero spada tudi naša ederacija, ima priključenih še a00 drugih klubov, večinoma torja AFL-CIO Social Security Departmenta, ki je trdil, da upokojenci ne bi smeli se spustiti v lenobo in sanjati o preteklosti, ampak da velika nagrada in plačilo pride tistim upokojencem, kj imajo pogum boriti se za napredek našega skupnega življenja. (Konec sledi) Wm. J. Kennick Kong. Joe Skubic mu je omogočil prihod v ZDA CLEVELAND, O. — Ko je šel zadnjič Korotan prepevat v Washington, D.C., je potoval z njim tudi Janez Skubic s 16301 Tra-fagar Avenue, bratranec kong. Joa Skubica iz Kansasa. Ko je moral Janez Skubic bežati leta u ov upokojencev, ki so bili! 1945 iz domovine, je kot toliko c' ani raznih delavskih unij. Ta organizacija ima v svojih prosto-ri v ^ashingtonu svojo pisar-no, v kateri so nameščeni ■ razni Ure nik[> raziskovalci inS* drugi Ura. n’^i- Organizacija izdaja meS6drd Kst Senior Citizen , ’ v katerem razmotrivajo NP