SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ŽKS UUBUANA CENTER
Gospodarjenje v središču pozornosti
V marcu letos /e btta v šestlh oanovnlh organlzacl-Jah zveze komunlstov v našl občlnl na oblsku delovna akuplna Centralnega komiteja ZKS, M ao /o aestav-IJall: Ivan Godec, Marlja Clgale, Lojze Fortuna, Marjan Jeten, Jote Kavčlč, Štefan Korošec, Janez Krevs, Čedo Mokole, Branka PreželJ, Franc Šlfkovlč In Marlja Zupančlč-Vlčar. Na zadnjl sejl občlnakega komlteja 18. Junlja pa /e delovna akuplna zaokrožlla avoje delo z obravnavo poročlla o oblaklh ter z oceno aktualnlh Idejno-polltlčlh razmer v občlnl In uspešnostl dela občlnake organlzaclje zveze komunlatov.
Temeljito spoznanje iz bo-gate razprave na tej seji lahko strnemo v ugotovitev, da šte-vilčnost in zahtevnost vpra-šanj, ki se vsakodnevno po-javljajo v občinski organizaci-ji, zahtevajo zelo intenzivno delo vseh organov komiteja in predsedstva ter iskanje temu ustreznih metod dela. Z za-dolžitvami članov komiteja za neposredno delo z osnovnimi organizacijami ZKS in objj-kovanjem delovnih skupin so dosegli veliko akcijsko narav-nanost komiteja. Vsak član komiteja je zadolžen za po-prečno deset osnovnih orga-nizacij, oblikovanih pa je bilo tudi več kot 200 delovnih sku-pin, ki so poiskale prav toliko osnovnih organizacij.
Clani komiteja in predsed-stva posredujejo konkretne probleme in vprašanja, s kate-rimi se srečujejo v osnovnih organizacijah. S tem po-membno prispevajo k učinko-vitosti dela občinske organi-zacije. Takšna vpetost komu-nistov v razreševanje aktual-
nih vprašanj ostri in konkreti-zira naloge komunistov, z nji-hovim uresničevanjem pa tu-di večjo idgjnopolitično dife-renciacijo med komunisti.
Aktualna vprašanja gospo-darjenja so tudi v naši občini v ospredju delovanja komuni-stov. Pri tem si prizadevajo, da se diferencirano lotijo te problematike in usmerjajo delo osnovnih organizacij, predvsem pa razrešujejo idej-nopolitična vprašanja in tež-nje na tem področju. Delovna skupina je podprla zlasti ak-tivnosti komunistov za dose-ganje večje integriranosti združenega dela. Kljub neka-terim pozitivnim dosežkom poteka združevanje dela in sredstev prepočasi. Se vedno nekatera okolja životarijo v si-vini paprečnih rezultatov, malo nad mejo rentabilnosti ter zavračajo odločnejše pose-ge v stare navade gospodarje-nja, predvsem pa širše inte-gracijske povezae. Te odpore komunisti vse bolj uspešno idejnopolitično      razgrinjajo
predvsem z ekonomskimi utemeljitvami, zlasti pa. z od-piranjem možnosti skupnih dohodkovno uspešnih razvoj-nih programov.
Pri samoupravnem organi-ziranju delavcev v TOZD in širših oblikah združevanja po-nekod ne upoštevajo nekate-rih temeljnih določb zakona o združenem delu. Sedanji po-goji gospodarjenja zaostrujejo odnose med delavci TOZD v DO in v SOZD. To terja od komunistov bolj zavzeto delo, še zlasti tam, kjer so težnje prevzemanja funkcij delovnih organizacij v temeljnih orga-nizacijah, pa tudi tam, kjer so odpori, ker ne sprejemajo sprememb. privilegiranih po-zicij in pridobljenih monopo-lov.
Obiski v osnovnih organiza-cijah so bili po oceni delovne skupine zelo dobro priprav-ljeni in kažejo tako na aktivno <ielo komunistov v teh sredi-nah kot tudi na trdnost med-sebojnih povezav med osnov-nimi organizacijami in občin-skim komitejem. V vseh so opozorili na številne pereče probleme, ob katerih pa je po-trebno prvenstveno poiskati možnosti in odgovornost ko-munistov za njihovo razreše-vanje v lastni sredini ter manj nemočno opozarjati na neo-pravljene naloge drugih. (Uvodni govor in razpravo s seje komiteja objavljamo na 6. in 7. strani).