CELOVEC ČETRTEK 23. MAR. 1995 mm vabita OB 50-LETNIQ ZMAGE NAD FAŠIZMOM Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov na tridevni obisk krajev trpljenja naših ljudi v času nacističnega nasilja od 20. do 22. aprila 1995 OBISKALI BOMO: Dachau, Eichstätt, Hesselberg, Frauenaurach, Erlangen, Hagenbüchach, Schwarzenberg. CENA: 1.900 šil. Vse ostale informacije in prijave pri Mikli Kokot, tel.: 0 46 3/51 43 00-40 Sosvet za Slovence o financah in spomenici Sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je pretekli torek zasedal na Dunaju in obravnaval vprašanje razdelitve finančnih podpor za leto 1995. Člani sosveta iz vrst ZSO, NSKS in Cerkve so predlagali odporo za slovensko narodno skupnost na Koroškem in na Štajerskem v skupni višini 25 milijonov šilingov. Ta predlog ustreza soglasno sprejetemu sklepu iz leta 1994, ko je sosvet vladi predlagal zvišanje podpor manjšinam na 60 milijonov, od te vsote pa naj bi bilo slovenski narodni skupnosti namenjenih 25 milijonov šilingov. Predstavnik Urada zveznega kanclerja dr. Handstanger je sosvet informiral, da je letos v proračunu vlade za narodne skupnosti namenjenih 42,7 milijona, od te vsote pa naj bi Slovenci dobili 15 milijonov. Na osnovi daljše raz- prave je sosvet sprejel sklep, da bo vprašanje razdelitev finančnih sredstev ponovno obravnaval na seji 7. aprila, do tedaj pa naj bi predsednik in podpredsednik sosveta opravila razgovore s predstavniki parlamentarnih strank oz. s predstavnikom vlade z namenom, da se podpora za Slovence zviša na 25 milijonov. Poleg tega je sosvet obravnaval tudi vprašanje atentata na pripadnike Romov na Gradiščanskem. Vsi člani sosveta so odločno obsodili to dejanje in zavrnili nasilje kot sredstvo političnega boja. Predsednik sosveta dr. Sturm je predložil besedilo za državni sklep, s katerim bi se Republika Avstrija z ustavnim zakonom priznala k svoji zgodovinsko nastali jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. V razpravi je prišlo do izraza, da člani sosveta v tem predlogu vidijo pozitivne razvojne možnosti. Člani sosveta iz vrst NSKS so predložili v razpravo tako imenovano Oberwartsko izjavo, ki jo je izdelal Informacijski center avstrijskih narodnosti na Dunaju. Predlog predsednika dr. Sturma, da ne bi sklepali niti o enem niti o drugem predlogu, temveč da bi poskušali do obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe, maja 1995, izdelati deklaracijo oz. spomenico, katero bi dejansko sprejele vse manjšine, ni bil sprejet, ker so predstavniki NSKS vztrajali na tem, da se glasuje o njihovem predlogu. Tako je dobil predlog NSKS 4 glasove, 9 članov sosveta je glasovalo proti, eden pa se je vzdržal. Predsednik sosveta dr. Sturm je nato dejal, da bo kljub temu skušal v sodelovanju z ostalimi predsedniki sosvetov izdelati neko skupno spomenico vseh avstrijskih manjšin ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe. ■ MINISTER DEŽELAK V CELOVCU Slovenija je zanesljiv partner Kot odgovoren zastopnik interesov Republike Slovenije in kompetenten politično-gospodarski partner se je v okviru sejma Gast strokovni in širši javnosti predstavil podpredsednik slovenske vlade in minister za gospodarstvo Janko Deželak. Reči moramo, da tako državniškega in strokovnega pristopa doslej od članov slovenske vlade, ki sodijo v okvir krščanskih demokratov, nismo bili vajeni. Deželak je govoril o slovenski poti v Evropo. Dejal je, da Slovenija želi postati članica Evropske unije in da zato že dalj časa har-monizira svoje pravno področje s pravninmi normami EU. Predvsem velja to za zakon o privatizaciji in o ustanavljanju delniških oz. trgovinskih družb. Privatizacijo bo Slovenija razvijala po različnih modelih, ki so se jih posluževali v državah bivšega realnega socializma. V pripravi je zakon o tujih vlaganjih po standardu evropskih držav, ki zagotavlja varnost kapitala, transferja in dobička. Deželak je predstavil zelo optimističen gospodarski razvoj Slovenije, ki tudi po siceršnjih evropskih merilih že prekaša večino vzhodnoevropskih držav in celo kar nekaj članic Evropske unije. Da se je Slovenija gospodarsko stabilizirala, potrjujejo med drugim sledeči podatki: gospodarska rast, ki je bila lani 6,4 odstotka, bo letos predvidoma v enaki višini. Na domačem tržišču je prišel čas investicij in presežek v plačilni bilanci je nad 3 milijarde ameriških dolarjev, zato bo ekonomska politika morala najti obliko stimulacije naložb in investicij. Dohodki na javnem sektorju so padli. Javni dolg se je spustil na 30 odstotkov brutto domačega proizvoda, kar Slovenijo postavlja med države z relativno nizko zadolženostjo, in inflacija bo letos 10-odstotna, nezaposlenost pa se bo po merilih Združenih narodov ustalila pri 9 odstotkih. V avstrijsko-slovenskih odnosih prav deficit Slovenije pri blagovni menjavi igra vse bolj pomembno vlogo in ga bo v obojestranskem interesu treba sanirati. V diskusiji je bilo načeto tudi vprašanje prihodnjega odnosa Slovenije do republik bivše Jugoslavije. Deželak je, ne da bi s tem skušal posegati v pristojnosti zunanjega ministrstva, menil, da je politika Slovenije na Balkanu usmerjena v stabilizacijo in vzpostavitev miru, kar poleg humanitarne komponente vključuje tudi gospodarsko plat. Zavrnil pa je možnost, da bi se Slovenija kdaj spet vrnila v skupno državno ali drugačno upravno enoto oz. okrilje s temi državami, češ, Slovenija je v bivši Jugoslaviji že bila najhitrejša na gospodarskem področju, a se je morala vselej ravnati po najpočasnejših republikah. Franc Wakounig Letošnjega tradicionalnega 17. pohoda ARIHOVA PEČ se je kljub preložitvi udeležilo veliko število pohodnikov. Več na 3. strani. PO USTAVNI ODLOČITVI Volilni red bo spremenjen Ker je ustavno sodišče zaradi pritožbe Liberalnega foruma razveljavilo salzburški volilni red, ki enako kot koroški diskriminira manjše stranke in skupine, bo sedaj tudi Koroška končno spremenila svoj volilni red in ga prikrojila demokratičnim potrebam. Po besedah deželnega glavarja Zernatta naj bi bila sprememba izvedena do sredine prihodnjega leta in s tem možnost osvojitve osnovnega mandata (Grundmandat) bistveno olajšana. Poleg Salzburške ima Koroška najvišji prag za osnovni mandat in s tem najvišje ovire za stranke pri vstopu v deželni zbor. Ostale zvezne dežele imajo štiri oz. petodstotne klavzule. GROZA NA JAPONSKEM Nacistični bojni strup Japonsko je pretresla groza. V ponedeljek so neznanci (dejanja ni priznala še nobena organizacija) podtaknili na različnih mestih tokijske podzemske železnice doze vojnega strupa, ki so ga že pred več kot 50 leti razvili nacisti. Dejanje je zahtevalo vsaj deset smrtnih žrtev, skoraj 80 ljudi je v kritičnem stanju, okrog pet tisočem pa so morali nuditi zdravstveno pomoč v tokijskih bolnišnicah. Policija mrzlično išče storilce množičnega atentata, med prebivalstvom pa je nastala panika, saj strup deluje že v zelo majhnih količinah in ga je mogoče namestiti kjerkoli, posledice pa so povsem napredvidljive. , I K O N C E Vaščani pojo 7 let TAJNO PISMO POSLOVODJE DOKAZUJE: Radio »Korotan« pripravljal medijski puč! Ali bojo 50 let po uvedbi slovenske radijske oddaje ORF ukinjene oz. likvidirane prav po zaslugi nekaterih koroških slovenskih poslovnežev in politikov? To nezaslišano in neodgovorno ponudbo je v pismu generalnemu intendantu ORF Zeileiju napravil poslovodja zasebne radijske družbe »Korotan« mag. Marjan Pipp. Komaj je družba AGORA (radijski projekt, ki bi upošteval potrebe in zahteve manjšin) s svojo pritožbo pri evropskem sodišču strmoglavila radijski monopol ORF, so se kot gobe po dežju in skladno z zakonom pojavile različne strankarsko, gospodarsko in sicer obarvane skupine, da bi dobile razpoložljive frekvence in s tem dovoljenje za zasebni radijski projekt. Med njimi tudi radijska družba »Korotan«, ki pri dodelitvi licenc sicer ni bila upoštevana, a zato v imenu interesov določenih oseb in ustanov igra tem bolj klavrno vlogo grobarja slovenskih oddaj ORF in posredno tudi lastnih interesov. Kajti nobena druga zasebna radijska družba v Avstriji, ki se je potegovala za licence, se ni tako ponižala, da bi za pridobitev licence ponudila likvidacijo katerekoli oddaje ali ponudbe javnega radia. Prejšnji teden je družba »Korotan«, njeni delničarji so Zveza sklovenskih zadrug (36 %), Mohoijeva družba (24), Narodni svet koroških Slovencev (15), Krščanska kulturna zveza (15) in Slovenska gospodarska zveza (10 %), poslovodja pa je nameščenec Mohorjeve in hkrati podpredsednik NSKS mag. Marjan Pipp, pri ustavnem sodišču na Dunaju vložila pritožbo proti odločitvi urada za regionalni radio, ker pri dodelitvi licenc za zasebne radie ni upošteval radia »Korotan« in s tem specifičnih manjšinskih pravic. Dve ohceti Pri tem je zanimivo, da Mohorjeva kot delničarka pleše še na drugi radijski ohceti, namreč pri družbi »Regionalradio Kärnten« (10 %), kjer so udeležene še Kärntner Univer-sitätsdruckerei, Styria, Kärntner Monat, svobodnjaki (Grasser, Fe-bau-Röhrs, Glock) - torej smetana koroškega večinskega medijskega in gospodarskega življenja. Mohorjeva kot slovenska ustanova je v tej družbi očitno smela odigrati vlogo potrebnega »slovenskega figovega lista« za dodelitev frekvence. Retrospektivno gledano se je s to udeležbo ugriznila v lasten rep oz. je najbolj škodovala prav radiu »Korotan«. Pred vložitvijo pritožbe na ustavnem sodišču pa se je zgodilo še nekaj drugega: 23. februarja je namreč poslovodja družbe radio »Korotan« Marjan Pipp v upanju, da bi iztržil vsaj lokalno frekvenco, v pismu generalnemu intendantu ORF Gerhardu Zeilerju pod šifro »Kooperacije ORF - privatni radio »Korotan« v zameno za lokalno oddajno frekvenco in vključil v svoj program. Pipp pismo zaključuje s pozivom, naj Zeiler prvo točko pisma (prenos obveznosti slovenskih oddaj radiu »Koro- radiom Korotan kooperira na tehničnem in programskem področju. Čeprav poslovodja Korotana Marjan Pipp danes trdi, da Korotan ne namerava likvidirati oz. uničiti slovenskih oddaj v ORF in se delničarji zasebnega radija delajo, kot da o pismu ničesar ne vedo, pa dve točki iz pisma Zeilerju jasno izdajata namen likvidacije javnih slovenskih radijskih oddaj: ■ sklicevanje na Bergmanno-vo napoved ukinitve slovenskih oddaj in ■ Pippova ponudba, da radio Korotan prevzame programsko nalogo oz. obvezo, da slovensko narodno skupnost oskrbuje s celodnevnim radi-jsko-informativnim oz. zabavnim programom. Ali Pippovo sklicevanje oz. Predsednik ZSO in sosveta dr. Marjan Sturm je k celotni zadevi izjavil sledeče: »Šokiran sem nad vsebino pisma, ki meri v likvidacijo slovenskega sporeda v okviru ORF. Zato bom to vprašanje sprožil v sosvetu, ki je svojčas sklenil, da je potrebno razširiti manjšinske oddaje v okviru ORF. Nesprejemljivo je, da zasebna družba iz egoističnih razlogov želi uničiti javnopravni slovenski spored v okviru ORF. Upam, da se bojo družabniki »Radia Korotan« izrekli proti postopanju poslovodje družbe«. Aut <.lci Sitzung dca Volkgiuppenbcirai« am 19. November 1993 bat Gcscralsekrc ar Bcigmaan für den Fall der Lizeazerteünag *£ ein slowenisches RAdioumemeh-icca aagekündigt, daß der ORF die derzeitigen slowenischen Radiosendungen du-stellen wertle. Aach Sie haben dies in unserem gestrigen Gespräch als die logischeste Variante bezeichnet und im Gegenzug Ihre Bereitschaft za Kooperationen im technischen und programxnltcfaen Bereich bekundet. Unser Vorschlag: a) Radio Korotan Übernimmt pacb Zutexhmg der lokalen Sendelizenz den Programmauftrag, <&S heißt die Verpflichtung, die slowenische Volksgruppe mit einem ganztägigen Radlo-lnfonnetions* and Unictfaalrungsprogramm zu versorgen. c) Radio Korotan wird bnx der Relcnnieruag seiner Mitarbeiter auf die derzeitigen Mkarbeher des ORF (slowenische Abteilung) zurickgreifen. Radio Korotan bietet sich dem ORF als Produzent von Nachrichten und Infonnaconssendungen (txier auch Unterhaltungssenduagcn) in slowenischer Sprache an. die ne: ORF ankauft und in sein Programm einbair- Tch -mfichtc Sie bitten, auch über die Resultate der Nachforschujagen und Berechnungen in Ihrem Hans m inforuriersa und ersuche Sie, im Sinne unserer gestrigen Vereinte rang um verdauliche Abhandlung des ersten 'Ihemenkomplexcs. Mit freundlichen Grüßen M ponudil ukinitev slovenskih radijskih oddaj ORF ter obvezo, da bi slovensko narodno skupnost oskrboval s celodnevnim radijsko-informativnim in zabavnim programom V ta namen naj bi ORF radiu »Korotan« brezplačno dal na razpolago celotno oddajniško infrastrukturo na liniji Celovec - Beljak - Šmohor - južna Koroška, vrhu tega pa bi radio »Korotan« svoje sodelavce pridobil iz vrst dosedanjih sodelavcev slovenskega oddelka celovškega radia. »Korotan« se je obenem ponudil kot producent poročil in informacijskih ter zabavnih oddaj v slovenskem jeziku, ki naj bi jih ORF odkupil Mag. Marjan Geschäftsführer tan«) obravnava »zaupno« (glej faksimile). Kravja kupčija Toliko o vsebini pisma. Pipp se je pri svoji argumentaciji skliceval na sejo sosveta z dne 19. novembra 1993, na kateri je menda takratni generalni sekretar ORF Bergmann napovedal, da bo ORF v primeru dodelitve licence zasebnemu slovenskemu radijskemu podjetju ukinil sedanje slovenske radijske oddaje. Kot je iz Pippovega pisma Zeilerju razvidno, naj bi 22. 2. 1995 v pogovoru z njim generalni intendant to možnost potrdil kot najbolj logično varianto in pokazal pripravljenost, da z namigavanja v pismu Zeilerju na »zaupno obravnavanje prvega tematskega kompleksa« morda celo pomeni, da o pismu in njegovi celotni vsebini niti (vsi) družabniki naj ne bi bili informirani in seznanjeni? Mogoče je vse! Vse to jasno potrjuje, da je skupina zasebnikov okoli radia »Korotan« načrtovala in pripravljala medijski puč znotraj slovenske narodne skupnosti in prevzem totalne oblasti in kontrole na njenem medijsko - informacijskem področju. Pri tem jih dejstvo, da bi v primeru propada zasebnega radia »Korotan« koroški Slovenci ostali brez radia in tudi televizije v svojem jeziku, očitno sploh ni brigalo ali motilo. Glavni cilj je oblast za vsako ceno. Seveda je Slovenski vestnik nekatere delničarje povprašal o vsebini pisma. Predsednik NSKS Matevž Grilc je dejal, da o pismu ne ve ničesar, da pa Pipp uživa zaupanje NSKS. Željo po ukinitvi slovenskih oddaj je zvalil na ORF in je, ko smo ga podrobneje seznanili s pismom, hitel zatrjevati, da je Narodni svet za več slovenskih radijskih ponudb, sploh pa je bil za ohranitev slovenskih oddaj v okviru ORF. Predsednik Mohorjeve družbe rektor Jože Kopeinig se je izgovarjal na direktorja Korena in pripomnil, da ne bo zavzel stališča do celeotne zadeve. Tudi predsednik KKZ ravnatelj Janko Zerzer o pismu ni imel pojma, sploh pa v tej zadevi ni »na tekočem«. Direktor Zadružne zveze dipl. trg. Joža Habernik je vehementno zagovarjal Pippa in vsebino pisma, čeprav o njem tudi on ničesar ni vedel. Možnost, da bi radio Korotan lahko propadel in bi potem slovenska narodna skupnost sploh ne imela več zagotovljene radijske ponudbe, pa je zavrnil z izgovorom, da bo Korotan delal strogo po gospodarskih načelih. Na nadaljna vprašanja je reagiral užaljeno. Vodja slovenskih oddaj pri ORF Mirko Bogataj je dejal, da v trenutku ne daje nobenih izjav. Pisec pisma in povzročitelj celotne problematike mag. Marjan Pipp je v pogovoru za SV zanikal, da je predlagal ukinitev slovenskih oddaj. Tema pogovora s Zeilerjem naj bi bila izključno samo »kooperacija med ORF in Radiom Korotan«. Prepričan pa je, da bo Radio Korotan uspel in bo »tako ali drugače prevzel obveznost za celodnevni slovenski program«. O tem, ali je poslovodja Pipp sploh dojel vse dimenzije svojega pisma, na tem mestu nočemo razpravljati. O pravilnosti svojega ravnanja vsekakor ne dvomi. Očitno pa prav to ne velja za nekatere družabnike. Pripravil Franc Wakounig ULRICHSBERG Odslej brez žandarmerije Po povelju iz notranjega ministrstva naj koroška žandarmeri-ja v prihodnje ne bi več sodelovala na vsakoletnem srečanju na Vrhu/Ulrichsbergu. Ta prepoved je neposrdna posledica desnoekstremnega terorja, kajti dokazano je, da so se na Vrhu srečavali tudi stari in mladi nacisti. Vodstvo družbe, ki prireja ta srečanja, je proti povelju z Dunaja protrestiralo. Koroški Slovenci in drugi zaskrbljeni ter demokratično misleči v državi smo že vrsto let opozar- jali na vprašljiv značaj teh srečanj, ki so sicer resda potekala pod krinko evropske zamisli in miru, a sojih tako besede kot tudi udeleženci izdajali. Sedaj je očitno tudi državnim organom postalo jasno, da le ni bilo vse tako nedolžno. Kljub temu sta bili avstrijska vojska in žandarmerija vselej strumno in z najvišjimi delegacijami zastopani na tem vprašljivem shodu. Žandarmerije menda ne bo več med udeleženci, kaj pa vojska? ■ Hansu Jörgu Schimaneku bareta s hrvaško šahovnico kar pristaja. To Tudjmanovemu režimu sicer ni v čast, zlobni jeziki ,,npa pravijo, da »gliha vkup striha«. 9. februarja 1945 so gestapovci, nemški policisti in člani folksšturma napadli partizanski bunker pod Arihovo pečjo in pobili več partizanov, borcev za svobodo. V spomnin na ta dogodek prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in SPD »Rož« že vrsto let zimski pohod Arihova peč. Letošnjega pohoda, ki je bil zaradi slabega vremena prestavljen na preteklo nedeljo, se je udeležilo skoraj 400 pohodnikov iz Koroške, Slovenije in Hrvaške. Mednarodna udeležba ob 50 letnici konca nacifašistič-ne strahovlade in začetka druge avstrijske republike je pohodu dala seveda poseben pečat. Spomini preživelih Med udeleženci sta bila tudi dva preživela partizana iz bunkerja pod Arihovo pečjo, Jože Košir iz Kočevja in Bogo Mo-hor-Ston iz Kranja. Košir je bil v borbi hudo ranjen in ujet, Stonu pa je uspel preboj skozi nemške strelske vrste. Košir je na Koroško prišel v noči od 31. decembra 1943 do 1. januarja 1944. Bilje odgovoren za področje od Šentjakoba proti zahodu vse do tja, kjer živijo Slovenci. Prve stike je navezal s Kopajnikom pod Bleščečo, ki ga je seznanil s kmetom Golobom. Bunker pod Bleščečo je bil eden od številnih v bunkerski Državno gradbeno vodstvo Nadzorstvo vseh del na Ljubelju je izvajala »Ortsbauleitung-Süd der staatl. Bauleitung f. d. Bau Loibltunnel, Neumarktl/ Oberkrain, oziroma Krajevna gradbena uprava - jug, Državnega gradbenega vodstva za izgradnjo ljubeljskega predora, Tržič/Gorenjsko. To je bila pravzaprav iz-spostava Državnega gradbenega vodstva s sedežem v Celovcu na Tarviser Strasse 30, njen vodja pa je bil višji vladni gradbeni svetnik (Oberregie-rungsbaurat) Schmid. Koje šef izpostave, gradbeni svetnik ing. Franz Urban (roj. v Schwanbergu) spomladi 1943 odšel v nemško vojsko, ga je zamenjal gradbeni svetnik (Baurat) ing. Wöhrer, doma iz Spittala ob Dravi. Oba sta bila člana NSDAP, s to razliko, da je Wöhrer šepal in ostal do konca na Ljubelju. Skoraj vsako soboto se je peljal preko Ljubelja domov in se vračal v ponedeljek. V svoji pisarni v I. nadstropju je imel velik radijski aparat. Iz Celovca je zelo pogosto prihajala tehnična kontrola, od časa do časa (vse do decembra 1943) pa z Dunaja inž. Gaudernak, ki je s svojim teo-dolitom nadzoroval in nakazoval smer vrtanja predora, po- 50 LETNICA OSVOBODITVE V spomin padlim pod Arihovo pečjo Preživela borca iz bunkerja pod Arihovo pečjo Bogo Mohor-Ston in Jože Košir petdeset let pozneje verigi vse do Zilje in zgradili so ga jeseni 1. 1944. V bistvu so bili ti bunkerji skromne zemljanke. Mimo njih je vodila kurirska pot, po njej je prihajala pošta iz slovenskega generalštaba do vseh partizanskih enot na tej zvezi. Kurirska javka je bila nad Arihovo pečjo. Sam bunker ni bil kurirska postaja, ampak je borcem služil le kot zavetišče. Kako so Nemci bunker odkrili, ni povsem jasno. Po vsej verjetnosti ga je izdal neki lovec. Učinkovita zaseda Vsekakor so Nemci neopazno že 8. februarja v obliki klešč zasedli položaje vzhodno od Kopajnika in pri Polancu na Hodnini, odkoder so 9. februarja zjutraj v strelski liniji prodirali proti bunkerju pod Arihovo pečjo. Med Kopajnikom in bunkerjem pa so pripravili učinkovito zasedo. Ko so se Nemci od Polanca bližali bunkerju, je partizanski stražar opozoril soborce na nevarnost. Ti so se skušali rešiti z begom čez jaso proti grapi in gozdičku zahodno od bunkerja, a Nemci so iz zasede vžgali po njih in večina jih je takoj padla. Košir je bil dvakrat ranjen v roko, a je ostal živ. Nemci so Koširja ujeli. Po dveh dneh v beljaških zaporih se mu je rana na roki tako zagnojila, da so ga odpeljali v celovško bolnišnico. Spominja se še, da ga je med potjo spremljajoči gestapovec nagovarjal, da bi skupaj zbežala v partizane. Po nekaj dneh v celovški bolnišnici je bil poslan v taborišče Dachau, kjer so ga dodelili skupini, kije na miinchenskem letališču zasipavala bombne lijake. Ko se je ob koncu aprila 1945 fronta približala bavarski prestolici, so esesovci ujetnike pognali na marš proti Tirolski. Precej kacetnikov je omagalo, mmnoge pa so pazniki pobili. 30. aprila je pri Bad Tölzu Koširju uspelo zbežati in L naja je na neki kmetiji naletel na Američane in tako dočakal svobodo. Srečanje pod smreko Bogo Mohor-Ston je bil 9. februarja zjutraj z dvema partizanoma na poti h kurirski javki nad Arihovo pečjo, ko je zaslišal streljanje pri bunkerju. Skupina se je takoj vrnila in danes niti sam ne ve več prav, kako ji je uspel preboj skozi nemški obroč. Spominja se, kako so si naenkrat stali iz oči v oči z nekim foklsšturmov-cem, ki je pod košato smreko stal na straži. V prenapeti situaciji nihče ni sprožil in trije partizani so tako izginili v temačnem gozdu. Stonova skupina se je prebila do Svaten, kjer se je zatekla k Strelcu. Po vojni je Ston osebno spoznal tistega folksšturmovca izpod Arihove peči - bil je to domačin, ki je v gostilni dramatično opisoval svoje doživetje in srečanje v folksturmovski uniformi s partizani. Franc Wakounig sebno še v tistem predelu, kjer zavija Geološki nadzor in opis izvrtanih kamenin je 25. aprila 1944 opravil prof. Stiny. Pri Krajevnem gradbenem vodstvu so delali še: inž. Vinko Čerin, doma iz Kranja, tehnik Anton Cedilnik iz Tacna, tehnik Janez Kožuh, doma iz Podkorena, tehnik Metod Ahačič iz Tržiča (do vpoklica v nemško vojsko maja 1943), pomožni tehnik Slavko Primožič iz Pristave, ki je odšel v nemško vojsko avgusta 1943, in pomožni tehnik Janko Tišler iz Tržiča (roj. 21.6. 1923 na Golniku), ki je zbežal v partizane 1. 7. 1944. Čerina in oba tehnika je gestapo aretiral 2. 10. 1944 in jih iz begunjski zaporov poslal na delo v Salzburg. Tehnične pisarne Lokalne gradbene uprave so bile v gradu barona Borna. Tu so bile tudi spalnice in kuhinja za tehnično osebje in nekatere uradnike firme Uni- versale, nekaj časa pa tudi kuhinja za komandanta SS in komandanta policije. Za vzdrževanje gradu in lovske hiše na koroški strani je Državno gradbeno vodstvo plačalo firmi Universale do maja 1944 mesečno po 660 RM,pozneje pa je bil ta znesek zmanjšan. Zbiranje civilne delovne sile Kot rečeno, so slovenske strokovne delavce - tesarje, mizarje, zidarje, kovače, pečarje, minerje in druge - poslali na Ljubelj delovni uradi iz Kranja, Radovljice in Kamnika. To so bili okrog 40 let stari moški, ker so bili mlajši letniki predvideni ali pa že vpoklicani v državno delovno službo (Reichsarbeitsdienst) oz. v nemško vojsko. Nekaj delovne sile so nabrali v Tržiču in v okolnih vaseh. 6. aprila 1943 je prijavni urad občine Tržič poslal firmi Universale na Ljubelju seznam 42 delavcev, od katerih je zahteval, da se morajo 13. aprila točno ob pol osmih zjutraj zglasiti pri njem. To so bili mlajši moški, rojeni med 1916 in 1925, večinoma Gorenjci, med njimi pa je bilo tudi 9 državljanov takratne Nezavisne države Hrvatske (NDH). Med Gorenjci je bilo precej delavcev, ki so do 25. marca delali na regulaciji reke Save pod Možakljo na Jesenicah in so jih Nemci po končanih delih enostavno zbrali in jih odpeljali v Tržič ter dodelili firmi Universale. Mladi Hrvati so prišli na Ljubelj iz raznih gradbišč v Avstriji, kamor so nekateri odšli s »trebuhom za kruhom« že leta 1941. •Njim so se pozneje pridružili še drugi. Največ jih je bilo iz siromašnih krajev Like, Gorenjci pa so počasi izginjali iz Ljube- lja. Poklicani so bili v nemško vojsko, nekaj pa jih je pobegnilo v partizane. Za razkladanje vagonov iz nakladanje tovornjakov na železniški postaji v Tržiču so zaposlili predvsem lokalne delavce, skupaj 9, polir pa je bil Avstrijec »Cene«. Razkladali in nakladali so cement, železje za oboke v predoru, razno opremo in material, razen hrane, katero so ponavadi razkladali in nakladali kaznjenci po juniju 1943. Civilna nakladal-no-razkladalna ekipa je morala včasih tudi na Ljubelj, da bi razložila tovornjake. Na Koroški strani so takšna dela od leta 1943 dalje opravljali na železniški postaji Pod-gora (Unterbergen) mladi Francozi, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji. Nekatere so pozneje premestili na delo na Jesenice, od koder jih je Prešernova brigada 19. julija 1944 mobilizirala v partizane. Občasno so bili v Podgori zaposleni še Slovenci in Italijani. Ker na koroški strani zaradi neizgrajene dostopne poti do delovišča niso mogli voziti s tovornjaki, so zgodaj spomladi 1943 zaposlili starejše kmete in njihove mlade sinove, da so z voli in goseničarjem prevažali material od gostilne pri Ridov-cu do delovišča. Se nadaljuje OBČNI ZBOR K KZ Krščanska kulturna zveza za pluralizem Jasen DA za organizacijski pluralizem na kulturnem področju in nekatere spremembe v odboru so najizrazitejše značilnosti občnega zbora Krščanske kulturne zveze, ki je bil v petek, 17. marca, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. Dobro obiskanega zbora so se udeležili tudi zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij, med njimi predsednik SPZ Gustav Brumnik, predsednik NSKS Matevž Grilc, nadalje vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi Marija Novak-Trampusch in močna delegacija iz Slovenije z državnima sekretarjema Petrom Vencljem in Jožetom Ostermanom ter generalnim konzulom v Celovcu Jožetom Jerajem. Pred občnim zborom je KKZ podelila župniku Tomažu Holmarju, dr. Francu Vrbincu, prof. Jožefu Ropitzu, Micki Miškulnikovi, Alojzu Gregoriču, p. Betrandu Kotniku in Janezu Kuchlingu (na sliki) Janežičeva priznanja in se jim tako zahvalila za njihov prispevek h kulturni rasti koroških Slovencev. Za ohranitev pluralizma znotraj narodne skupnosti in njen vsesplošni kulturni razvoj na temeljih pestrosti in raznolikosti je bilo brezdvomno pomembno poročilo predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Janka Zerzerja. V svojem poročilu, ki ga je imenoval »en sam zagovor«, se je namreč jasno postavil na stran pluralizma v kulturi, torej na stran ob- stoja dveh osrednjih kulturnih organizacij in iz tega izvirajoče »dvotirnosti«. Dejal je, da je dvojnost na političnem in kulturnem področju »izraz konkretne svetovnonazorske diferenciacije, ki je v bistvenih vprašanjih tudi danes ne moremo zanikati ali odpraviti z lepimi deklaracijami«. Dal je vedeti, da se KKZ združitvi obeh central ne bo upirala, če bo, in to je posebej poudaril, »orga-nično zorela volja po njej« in če se bojo polagoma mogle zbližati pozicije v osnovah. Nato je vrnil žogo politiki, ki najbolj zahteva združevanje in kjer »smo še kako oddaljeni od poenotenja«. Zerzer je pometel tudi s tako priljubljeno in doslej z ničemer dokazano propagandno parolo, da obstoj dveh central povzroča podvojene operacijske stroške. »Združitev v tem oziru ne bi pomenila kake vidne razbremenitve« je dejal in pripomnil, da mu ni znano, »da bi kak na-stavljenec pri nas in eden pri partnerski zvezi (Slovenska prosvetna zveza - op. pisca) opravljal isto delo, temveč opravljamo stvari, s katerimi dopolnjujemo aktivitete drug drugega«. In potem še evforičnim poenotevalcem v spominsko knjig: »Če bi torej po morebitni združitvi hoteli izpolnjevati sedanje naloge v istem obsegu, verjetno ne bi mogli izhajati z manjšim številom sodelavcev« in »Poenotenje ni le stvar podpisa nekega papirja«. Razprava o posameznih poročilih odbornikov, katerim je bila razrešnica soglasno izrečena, je segala od poenotenja do pogostejše navzočnosti funkcionarjev na podeželju. Predsednik SPZ Gustav Brumnik je odnose med SPZ in KKZ ocenil kot prijateljske in partnerske in menil, da dvotir-nost kljub ostrejši politični klimi ne zavira njunih delovnih uspehov. SPZ se zbliževanju ne bo zaprla, je menil. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je občni zbor KKZ očitno zamenjal s sejo organizacije, ki ji še predseduje, saj ga je izkoristil za propagandistični forum za volitve v tako imenovani »novi NSKS« in je poenotenje zahteval tudi na kulturnem področju. Če Slovenci ne bojo spoznali znamenj časa, to je odločitev za »novi NSKS«, »bo razvoj krut in posledica tega bo izginotje narodne skupnosti«. Številni navzoči so nad vprašljivim smislom teh besed kar majali z glavami. Državna sekretarja dr. Peter Vencelj in Jože Osterman sta obljubila podporo Slovenije še za naprej, pri tem pa je Vencelj poudaril, da Slovenija ne bo podpirala posameznih projektov, ampak sta njen partner na Koroškem obe kulturni centrali, ki najbolje vesta, kaj je prav. Osterman pa je opozoril na skupni kulturni prostor kot smernico kulturne politike. Franc Wakounig NOVA ODBORA KKZ UPRAVNI ODBOR predsednik: dr. Janko Zerzer, podpredsednik: dr. Miha Vrbinc, podpredsednica: mag. Marija Perne, tajnik: Nužej Tolmajer, namestnik tajnika: Hanzi Tomažič, blagajničarka: Marija Mak, nadaljnji odborniki: dr. Jože Marketi, Dl Franc Kattnig, mag. Stefan Schellan-der, Joško Wrolich, Milan Piko, Marija Suklitsch. NADZORNI ODBOR predsednik: Mirko Smrečnik, Marica Hartman, Marjan Otip. PREMIERA V ŠMIHELU Človeška nadutost in apokalipsa Pod naslovom »Je zemlja naša last?« so igralci šmihelske lutkovne skupine združili znameniti govor indijanskega poglavarja Seatlov ameriškemu predsedniku s pesnitvijo Mateja Bora »Šel je popotnik skozi atomski vek«. Ta tekst, ki jih ima na grbi že kakih petdeset, je iz leta v leto aktualnejši. Uničenje življenja zaradi betona, atomske energije in predvsem zaradi ob-lastiželjnosti človeštva postaja grozljiva vizija resničnosti. Ničesar se nismo naučili, posameznik je ujet v tok neustavlji- ve reke, ki vodi v propad. Izredno impresivna in efektivna je bila tehnična izvedba predstave (Niko Krištof); z razmeroma enostavnimi sredstvi, s projiciranimi inštalacijami v barvah in s senčno igro nastopajočih so bili priklenili vizualno pozornost gledalcev, vzdušje pravljične grozljivosti se je preneslo s scene v širši prostor. Režiser Marjan Bevk zna čarati; izpoved predstave je prežela kot lebdeč oblak čute in misli. Neoprijemljiva konkret- nost bližajoče se katastrofe spravlja v žalost zaradi svoje resničnosti, a temu smo krivi sami - kot del s tokom plavajočega človeštva. Govorno pa je bila vsa zadeva - no, recimo blago - srednje dobra. Recital zahteva pač veliko bolj izpiljeno govorico in interpretacijo. Recitirati je neprimerno teže kot govoriti tekst klasične igre, kjer si igralec pomaga z gestiko, mimiko in prehodi. Nekoliko vajenemu ušesu ne uide, da ni bilo dovolj obsežne razčlembe teksta na vajah in daje bil marsikateri verz pač povedan na pamet... Vzemite kritiko za dobronamerno, saj jo pišem v prepričanju, da tiči v igralcih še veliko več, kar bi se dalo z nekaj dodatnega truda izbezati iz duše in ust. Igralci so mladi in (kot kaže) gledališko dovolj »okuženi«, da jim brez pomislekov lahko prisodimo razvoj. Igrali so: Barbara Budin, Simona Krajger, Štef Merkač, Simone Šteharnik, Miha Trap in Andrea Wrolich, scena pa je zamisel Mateja Janše. S. VT. Hodiško Slovensko prosvetno društvo Zvezda je na pragu pomladi pripravilo prav prijeten koncert, katerega se je udeležilo lepo število domačinov in tudi poslušalcev iz okolice. Privabila sta jih predvsem pevska skupina Vaščani pojo iz Zgornje vesce pri Bilčovsu in škofiški Kvartet Rož. Tudi domači oktet, ki je v pozdrav zapel tri pesmi, je pokazal, da pridno vadi, saj je njegovo petje ob vsakem nastopu boljše. Vigredne pesmi je pel predvsem Kvartet Rož, pesmi solidarnosti pa je bil v večji meri posvečen nastop »Vaščanov«. Treba je namreč povedati, da je bil izkupiček koncerta namenjen osirotelim romskim otrokom po neonacističnem atenta- tu v Zgornji Borti/Oberwart na Gradiščanskem. Društvo jih namerava povabiti na enotedensko letovanje ob Hodiško jezero, kjer naj bi skupaj z domačimi otroki doživeli delček normalnega otroštva. Pevski program je z dvema prijetnima vižama na harmoniki poživil mladi Martin Sturm, ob koncu pa seje predsednik društva Toni Miksche zahvalil tudi dolgoletnim članom in aktivistom društva, Ančki Schuschu, Paulini Schöttl- Žaborčevi mami, ter zborovodju Foltiju Paulitschu. Hodiški župan Walter Sa-monig je izrazil zadovoljstvo nad prireditvijo ter zahvalo domačemu društvu, da se prizadeva za ohranitev slovenske kulture v tej turistični občini. J. R. IZVIRNA MONODRAMA Več kot le XY nerešeno Janko Messner se v tekstu za soavtorsko monodramo z Marijanom Hintereggerjem ni mogel zadovoljiti samo z inscenacijo literarne predloge svoje Spasne štorije, napisane že pred več kot dvema desetletjema, ampak je kljub njeni aktualnosti dodal še niz tem, ki v glavnem dopolnjujejo njegovo osnovno poanto -protidesničarstvo - nekatere pa tudi, vsaj na videz, nekoliko štrlijo preko roba. V osnovi bi lahko monodramo XY nerešeno zaradi dvo-delnosti in neenovitosti razdelili na X in Y. Del X se dokaj dobro drži absurdne zgodbe izpred 25 let, ko se je kot učitelj slovenščine zaradi svojih levičarskih idej tolkel na »neki srednji šoli v Celovcu«. Ta »na neki« je za Messnerja kar nepotreben, saj skoraj vsi vemo, na kateri, poleg tega pa cilj Messnerjevih strelic v čas in prostor v gledališkem listu postavlja tudi Janko Malle. V soavtorski inscenaciji je Spasna zgodba organsko in ironično izvrstno dopolnjena s poročanjem s kraja masovne nesreče dijakov-maturantov s hudo okvaro v vratnem delu hrbtenice, z zaskočitvijo vretenca epistropheusa, ki človeku sicer omogoča obračanje glave. Ker je ta pojav na tej šoli kar množičen, mu avtor da medi- cinsko znanstveno diagnozo dextritis infectiosae pernicio-sae. Sporočilo tega dela predstave je v glavnem opozorilo na nevarnost, saj so dijaki z zaskočenimi vratovi izpostavljeni stalni nevarnosti, kar se izkaže tudi v množični prometni nesreči že kar tik pred šolo. Poleg tega pa je tudi izhodišče za drugi del monodrame. Prvi del soavtorja zaključita dosledno po besedilu literarne predloge: člana komisije iz oblastnih struktur, policijski svetnik in višji deželni sodni svetnik, ugotovita: »To je vendar normalno« in odideta z v desno obrnjenima glavama iz šole, strokovni član, višji medicinski svetnik in strokovnjak nezgodne kirurgije, pa z odprtimi usti zre za njima. Del Y pa je dodatek, v katerem je Messner z nadgradnjo hotel pojasniti na filozofskem nivoju prvi razumljivejši del. To pa mu je le delno uspelo, kajti vsi gledalci pač niso,tako dobro poznavalci Messnerja. Nastal je vtis, da hoče sedaj in na tem mestu povedati (izbruhati) vse in se pošteno »izkašljati«. To mu je tudi uspelo, zaradi tega pa je kar precej trpela dramaturška nit, saj se vse izpovedi niso dopolnjevale, ampak le bolj sledile. Okrcal je namreč prav vse, glavne strelice pa so letele proti sodobnemu neonacizmu, klerofašizmu, militarizmu in drugim izmom v naši in širši družbi. Najbolj začudljiv pa je bil njegov dialog z bogom, kateremu očita, da je človeka v svoji »neskončni modrosti« ustvaril po svoji podobi. Ta transcendenca je za Messnerja nekoliko nenavadna, a ironična. Težko vzdrževani dramaturški lok sklene z umorom pacifističnega dezerterja v (tej) militantni družbi in tako oba dela predstave poveže s skupnim imenovalcem XY nerešeno, za kar dramaturško zelo umestno uporabi televizijsko sliko znanega Zimmermanna iz ZDF. Marijan Hinteregger kot soavtor in igralec je opravil imenitno delo. Njegova interpretacija 23 vlog je bila na zavidljivem nivoju. V soglasnosti so mu bili govor (izreka, semantika) obrazna mimika in gib telesa ter se zlivali v enovitost. Občudovati je treba tudi njegovo kondicijo, vzdržljivost, saj nad uro dolga predstava -monodrama - zahteva velikanski napor. Zelo posrečena je bila postavitev odra oz. prostora igre med gledalce. Pripomogla je k efektivnosti predstave in razbila nevarnost monotonije. Oblikovanje luči Mateja Rovška je v določenih trenutkih povečalo absurdnost ali pa pripomoglo h kontrastnosti. Glasbo v produkciji Hanzija Kežarja in sodelovanju Hintereggerja je »vrtil« Peter Moschitz. Če odštejemo drobne pomanjkljivosti in delno dramaturško nejasnost je lahko predstava XY nerešeno vsem ustvarjalcem, predvsem pa avtorskemu duetu Messner-Hinte-regger v ponos. Slovenska prosvetna zveza kot nosilec projekta se je tokrat pravilno odločila. Jože Rov še k ZLATI ARITAS '95 Janko Messner Del nagrajenih pesmi Strašilo hodi po Evropi Bliža se nam, bliža kataklizma, popravimo začetek Manifesta: Strašilo hodi po Evropi, strašilo konzumizma ... 1985 Monolog z Goethejem Politisch Lied - ein garstig Lied? Lahko, če ti je polna rit. Težko pa je krivico skriti in verzu uzdo natakniti. Dovolite mi, geheimer Rat, da stisko svojo izpovem: na svetu ga še zmeraj ni, ki bi iz svinjarije znal splesti venec popolne poezije.- Stremuštvo, laž, pogoltnost ne rima se pa se ne rima, a mene, bog mi greh odpusti (in če mogoče tudi vi), prav to zanima. 1992 Portret slovenske koroške lepotice Mera mojih prsi, moje riti pravi, da sem lepotic kraljica. Nič več nočem vama dekla biti, z doma pojdem, mamica, babica! Če zdaj končno hočem više priti, se možiti, da ne bom samica, moram jezik svoj domači skriti, bom Marie, da vesta, nič več Mica. Ti pa, ljubej, nehaj solze liti, nima smisla, čuj, močiti lica, morava ljubezen pozabiti, pa ne psuj me, da sem skuma tiča! Zdaj se hoče z mano poročiti šef hotela Fein, ein Herr aus Nizza, moram mu recepcijo voditi, ne bom več svaveja Korošica. Čigava je ta zemlja naša Zemljo to naselil je Slovan-pogan, obdeloval jo ko svoj paradiž. Germanski nadenj je prišel kristjan, mu rajsko zemljo vzel in pustil križ. Na prepihu tem hudo krnimo, odtujevanje nam ne prizanaša, pa če molimo al'se jezimo, zemlja pa ni njihova, ne naša. Vsakdo je izšel iz nje, vanjo vsak povrne se; kdor jo še koplje, pleve rad, naj mu dosmrtni bo zaklad. 10. 6. 1994 Dva tabora Če se natanko pregleda stvari, v tabora dva se človeštvo deli: eni so v cunjah, a drugi v škrlatu, eni v palačah so, drugi pa v blatu. Eni umirajo lačni brez dela, druge pa stisne od mastnega jela. Če se natanko pregleda stvari, v tabora dva se človeštvo deli: dvoje marksistov bilo je in bo, s knjižico eni, a drugi z vestjo. Enim je delo merilo človeka, drugi živijo od golega čveka. Če se natanko pregleda stvari, v tabora dva se človeštvo deli: dvoje kristjanov ta božji svet tlači, eni dejavni, a drugi žebrači. Eni brez greha boje se pekla, drugi pregrešno žive od Boga. 1994 Pobratimoma Karlu Moiku in Vinku Šimeku - Šraufcigerju DIDELDUDELDADL Musikantenstadl Simkov kozji bradelj sladki jodlaradelj Dideldudeldadl Oberkrainermadl ritomigoradelj nemškospakedradelj Dideldudeldadl kranjski hopsasadelj alpski limonadelj Mariborparadl 1990 15. Kontaktna leča Kontaktna leča letos praznuje petnajsti rojstni dan. V tolikih letih se je seveda marsikaj spremenilo, prvotna zamisel pa je ostala ista, namreč da naj bi spodbujala in krepila stike med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Spored Kontaktne leče je namenjen predvsem mladini, in pri tem si je festival z leti pridobil precejšen ugled. Kontaktna leča je postala stalnica v kulturni ponudbi koroškega glavnega mesta. Prireditelji so letos pripravili kar se da pester spored. Medtem ko je na lanski Kontaktni leči bil poudarek predvsem na rock glasbi, je letošnji program pisana mešanica glasbe, branj in gledališča. Med drugim bo na sporedu program znanega slovenskega kantavtorja Janija Kovačiča z naslovom »Čakajoč Toma Waitsa«. Kovačič je izdal že enkaj plošč in dve knjigi. Na Kontaktni leči bo skupno z Blažem Grmom in Nino Degleria predstavil nekaj pesmi Toma Waitsa, večino prevedenih v slovenščino. Nastopile bodo razne rock skupine iz Avstrije in tujine. Med njimi so skupine, ki so si pridobile že precejšen ugled, možnost nastopanja pa bodo, kot vedno pri Kontaktni leči, dobili tudi mladi, še neuveljavljeni glasbeniki. Sodelovala bo tudi glasbena skujuna gradiščanskih Romov in Hrvatov Mir iz Likiča ter skupina Sukar iz Slovenije, ki igra tradicionalno romsko glasbo. Na ta način želi Kontaktna leča prispevati svoj delež k medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju narodnih skupnosti. Pri Kontaktni leči bo letos gostoval tudi KUD France Prešeren iz Ljubljane z igro »Napravite mi krsto zanj«, miniaturno grotesko o množičnem morilcu, ki ne seseklja na kose le soljudi, temveč mu niso sveti niti hudiči. To igro si bodo lahko ogledali le višješolci in odrasli. Iz svojih del bo med drugim bral H. C. Artmann, eden najbolj znanih, pa tudi najbolj izvirnih sodobnih avstrijskih pisateljev. Iz organizacijskih razlogov letos Kontaktna leča ni mogla dobiti na voljo prostorov ZG in ZRG gimnazije za Slovence. Prireditelji so našli nadomestne prostore v KULTU (St. VeiterRing 22 H). Spored Kontaktne leče bo tekel od ponedeljka, 27., do srede, 29. marca, pričel pa se bo vsak dan ob 17. uri. T. D. 6 23. marec 1995 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PETEK, 24. 3. CELOVEC, v Mladinskem domu, Mikschallee 4 17.00 Občni zbor Društva pisateljev, prevajalcev in publicistov SOBOTA, 25. 3. CELOVEC, v Mladinskem domu — Založba Drava, Društvo pisateljev 19.00 Predavanje dr. Elizabete M. Jenko: »Frazeologija v jezikoslovju in vsakdanji rabi« ter predstavitev knjige Sveče, pri Adamu 14. 30 Lutkarji KPD Šmihel: Lutkovna predstava »Slonček Leopold« Šentjakob v R., Regionalni center 18. 30 dr. Ursula Hemetek - predstavitev knjige: Romi - pozabljeno ljudstvo Brnca, kulturni dom 19. 30 Igralska skupina SPD Šentjanž: Lumpacivagabund Bilčovs, pri Miklavžu 20. 00 Andrej Šifrer in Vaščani pojo: Vaščani pojo 7 let Šentjakob v R., Regionalni center 20. 00 Ruža Nikolič-Lakatos: Pesmi Romov SOBOTA, 25. 3. ŽITARA VAS, v ljudski šolii - SPZ, SPD Trta 20.00 Koncert ansambla »Drava«, uglasbena lirika koroških pesnikov NEDELJA, 26. 3. PLIBERK, pri Schwarzlnu — SPD »Edinost« 19.30 Koncert ansambla »Drava« TOREK, 28. 3. PETEK, 31. 3. TINJE, v Domu 19.30 Predavanje univ. as. dr. Teodorja Domeja: Koroška 1945— 1955: Neuresničljiva pričakovanja Sele, farni dom 19. 30 L. Karničar, Bruno Petrišek, Roman Verdel, Janez Gregorič in Marija Oraže: Koncert domačih glasbenikov PETEK, 31.3. SOBOTA, 1.4. CELOVEC, v Mladinskem domu—Jav. dvojez. šola 10.00 Predstavitev projekta Javne dvojezične ljudske šole »Moja domovina si tudi ti« BILČOVS, pri Miklavžu — Župnijski svet 19.30 Predavanje in pogovor z Waltraud Stockreiter Škofiče, Posojilnica 17. 00 Zalka Steiner: Porzellan- und Seidenmalerei, Töpfern Šentjanž, Stara šola 20. 00 Dvojezični zbor Pedagoške akademije: Koncert »Težave otrok v šoli« NEDEUA, 2. 4. SOBOTA, 1. 4. Velinja vas, gostilna Seher - Dan domačih jedil ŠKOCIJAN, v dvorani Kassl — SPD Vinko Poljanec, KD Škocijan 20.00 Vigredni koncert; nast. otroški, dekliški in moški zbor Škocijan, kvartet »Srce«, MGV Klopeinersee SEMINAR Institut za solsko pedagogiko celovške univerze in zvezni pedagoški inštitut prirejata skupno intenzivni seminar za dvojezične učiteljice in učitelje na temo »Dvojezično alfabetiziranje in dvojezična vzgoja. Referentki: dr. Monika Nehr in dr. Edeltraud Karavoli iz Berlina Kraj: Fernstudieninstitut (IFF), Sterneckstraße 15, Celovec, v avli Čas: Od ponedeljka, 24. 4., do sobote, 29. 4. 1995, od 14. do 18. ure Če je le mogoče, se prijavite pri dr. Vladimirju Wakounigu, Institut für Schulpädagogik, Universität Ktagenfurt-Celovec, A-9022 ali pa telefonsko 0463-2700/558 oz. 563. Otvoritev v nedeljo, 26. 3.1995, ob 20. uri v avli ljudske šole Svečanost v spomin žrtvam nacističnega nasilja »Mir brez meja in nasilja« Sodelujejo: otroški zbor »Živ-Žav, MePZ »Danica«, MGV Ne zamudite te enkratne priložnosti. »Petzen-Loibach, MePZ »Peca«, kvartet Winkler iz Ptuja, MoPZ »Franz Leder Lesičjak« Pokroviteljstvo: dr. Zoran Thaler, slovenski zunanji minister, dr. Christof Zernatto, deželni glavar, dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS KONTAKTNA LEČA 1995 - PROGRAM Ponedeljek, 27.3. -17.00 Jani Kovačič, 20.00 H. C. Artmann, 21.00 SM, 22.00 Poost the Bloom Torek, 28. 3. - 17,00 KUD France Prešeren, 19.00 Šukar, 20.00 Mir, 21.00 Wide Scope, 22.00 Sigis Bruder Sreda, 29. 3. - 17.00 Georg Trattnig, 19.00 Azid, 20.00 Benzol, 21.00 TOREK, 28. 3. 9.30 v prostorih posojilnice: Otvoritev razstave slik Ivana Klariča 20.00 v župnišču: Literarni večer in podelitev nagrad bralne akcije 1994; iz svojih del bere Drago Jančar; večer sooblikuje Janez Gregorič. Tieflader, 22.00 Rise KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na predavanje PETEK, 31.3. 20.00 v restavraciji Juenna: Filmski večer in diapredavanje; filmi o domačem kraju - Hanzej Elbe, diapredavanje o Islandiji - Jožko Igerc. »EU-podpore in znižanje stroškov na kmetiji« 1. Podpore za živinorejo • referent: dr. Hans Madritsch (KIS) 2. Kako lahko znižam stroške na kmetiji? NEDEUA, 2. 4. - Strojni krožek (namen, delovanje, prednosti) 10.00 pri Šoštarju: Otroški dopoldan, lutkovna predstava »Slonček Leopold«, nastopa: Lutkovna skupina »KPD Šmihel«. 14.30 pri Šoštarju: Družinsko petje, nastopajo družine iz bližnje okolice. Referent: Franc Wutte (Strojni krožek Podjuna) Čas: ponedeljek, 27. marec, ob 19. uri Kraj: gostilna Podobnik, Bela pri Železni Kapli Podpore za govedorejce; referent dr. Hans Madritsch PONEDELJEK, 3. 4. Čas: torek, 28. marec, ob 19.30 uri 15.00 v restavraciji Juenna: Kuharski tečaj »Jedi iz starih časov«, voditeljica: Lena Gregorič. 20.00 v restavraciji Juenna: Predstavitev raziskave Polone Šketi »Tako živijo Globašani« ob tem pokušnja jedi iz starih časov (pripravljene na kuharskem tečaju). Kraj: gostilna Pranger v Zmotičah pri Bmci Čas: sreda, 29. marec, ob 19.30 Kraj: gostilna Achatz na Bistrici na Žili Dan sadjarstva: sorte - sajenje - EU podpore Jabolka, hruške, češnje,... Katere sorte so najbolj primerne za sok, mošt, žganje, suho sadje? Referenta: Ing. Herbert Gartner, kmetijska zbornica in Dl Ernst Dragaschnig, Kostanje SREDA, 5. 4. 20.00 pri Štekelnu: Predavanje Želodčne in črevesne bolezni - posledica nezdravega življenja, predava dr. Marica Bakondy. PETEK, 7. 4. Kraj: pri Šoštarju v Globasnici 20.00 v restavraciji Juenna: Podijska diskusija Kanalizacija -razmisliti ali občane finančno obremeniti. Diskutirajo: dr.Elisabeth Sickl, dr. Hans Berghold, Ingrid Zablatnik, mag. Raimund Grilc, Andrej Wakounig, Paul Robnig. Vodi Bernard Sadovnik. Čas: petek, 31. marec, ob 14. uri Praktični tečaj: Pravilno izsekavanje in negovanje gozda Čas: sobota, 8. april, ob 9. uri Kraj: pri družini Dragaschnig, Kostanje/Köstenberg Tečaj vodita strokovnjaka iz Osoj (Forstliche Ausbildungsstät-te Ossiach) NEDEUA, 9. 4. 14.30 v farni dvorani v Globasnici: Zaključek 23. globaškega kulturnega tedna, premiera igre: »Čevljar baron«. Nastopajo igralci SPD »Edinost« iz Štebna, režija Alojz Gregorič. Podelitev častnega članstva zaslužnim članom SKD Globasnica Prireditve podpira Posojilnica-Bank/Zadruga-market Dober dan, Koroška NEDELJA, 26. 3. 13:30 ORF 2 PONEDELJEK, 27. 3. 16:20 TV SLO 1 PREDVIDENA VSEBINA 17. Zimski pohod Arihova peč: Spomin žrtve nacionalizma tudi po petdesetih letih ni zbledel Koroški zbori pojo za živeto sosedstvo: Prvi koncert iz cikla treh večerov bo aprila v Spittalu ob Dravi Žarko Petan - sol in poper življenja: Gledališče in aforizmi Od kod prekajeno meso in domač kruh? Seveda iz črne kuhinje. Začetek nogometnega prvenstva v regionalni ligi: Slovenski atletski klub se še vedno pripravlja »na tujem« Mladinska ekipa košarkarjev Slovenskega atletskega kluba koroški prvak? Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 23. 3. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 24. 3. 18.10 Kulturna obzorja Sobota, 25. 3. 18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca Nedelja, 26. 3. 6.30 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel (dr. Andrej Kajžnik) 18.10 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 27. 3. 18.10 Ob začetku nogometnega prvenstva: Ena dva, SAKI! Torek, 28. 3. 18.10 Partnerski magazin. Sreda, 29. 3. 18.10 Društva se predstavljajo Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. _________' Uredniki_______________ Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 _______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 046 3/51 43 (K) 71 Slovo od Francija Sveršine V soboto, 11. marca, se je velika množica na kapelskem pokopališču poslovila od uglednega junaka Francija Sveršine. Rodil se je pri Auprihu v Lepeni. Ker v našem kraju ni bilo dela, se je vsa družina preselila v Heleno pri Čmi. Tam je Franci delal kot rudar. Ko se je ponudila priložnost, je sprejel delo v kapelskih dolinah kot gozdni delavec. Bil je velik in močan, tako da se mu ni bilo treba skrivati pred komerkoli. Kot narodno zaveden delavec ni bil pripravljen požreti vsake krivice. Delal je pri Brečku v Lobniku, a največ časa na domu pri Auprihu. Vojna vihra ga je zajela v Lobniku. Franci je bil med prvimi, ki so s Šorlijem in Gašperjem dobili stik z uporniki na Koroškem. Koje Kranjčev bataljon jeseni leta 1942 prvič prišel na Koroško, torej v sam »nemški rajh«, so ga esesovski policisti in posebej izurjena oficirska šola SS iz Celovca ter enote SA srdito oblegali. Tako je prišlo do prve borbe nad Apačami. Partizanski bataljon je essesovcem zadal občutne izgube. Umaknil se je preko Rebrce v Lobnik. Od tam jim je rajni Franci kazal pot na Luže, kjer so pri Repelnu ponovno padli v nemško zasedo. Na srečo so partizani z vodičem Francijem imeli toliko sreče, da so pri Repelnu nastanjeno SA policijo pognali v beg proti Lužam, sami pa so se umaknili v nasprotno stran, na Možganov vrh. Tu je Franci doživel svoj ognjeni krst. Leta 1942 so izselili veliko slovenskih družin, med drugimi tudi Brečkovo. Kmalu po bitki pri Repelnu so gestapovci Francija aretirali. Uklenjenega so odpeljali v Dachau in ga nato premestili v Mauthausen. Težko je opisati vse muke in groze, ki jih je pokojni doživel v 38 mesecih v uničevalnem taborišču, zato en sam primer: Nekega dne so vsi izčrpani morali skupaj z ruskimi ujetniki kopati jarek. Vsakogar, ki je od težkega dela omagal, je stražar pobil s krampom ali lopato. Od slabosti se je stemnilo tudi Franciju. Gestapovec gaje udaril po glavi z lopato. Sosedni stražar pa je zavpil nad njim: »Laß ihn, er ist ein Ostmarker«! (Pusti ga, on je Avstrijec!) Rajni je torej prestal največje grozote. Ko se je ob koncu vojne prej tak orjak vrnil domov suh in ukrivljen, ga ni bilo prepoznati. Spet se je počasi zravnal in se vrnil delat v gozd. Pri raznih lesnih podjetjih je vestno opravljal svoje delo vse do upokojitve. Franci je bil odlikovan z redom »Za zasluge za narod«, avstrijski zvezni predsednik pa ga je odlikoval z medaljo »Zasluge za osvoboditev Avstrije«. Sveršina Franci je po vojni živel z Auprihovo vdovo Ama- lijo Blajs. Njen možje umrl za tifusom na ruski fronti in ji zapustil tri sinove. Od teh je mladoletno Erni in Francija gesta-po aretiral in ju poslal v taborišče Moringen am Solingen. Od tam sta s prijateljem Johijem-Čemrom prišla po težkih poteh čez gorske prehode peš domov. Franci je z vdovo Amalijo Blajs, ki je po sreči ušla gesta-pu in se pridružila partizanom, sklenil novo življenje. Rodila sta se jima Jožica in Adi. Po smrti žene je Franci vsa leta preživel pri dobri hčerki Jožici v Apačah. Sveršina je bil tudi velik lovec. Njegova lovska poštenost, tovarištvo, predvsem pa zabavnost in šale so ga vedno spremljale na skupnem lovu. Tudi na zadnji poti ga je spremljalo veliko lovcev, k zadnjemu počitku pa so ga ponesli lepenski jagri. Ob odprtem grobu mu je spregovoril tajnik »Kluba prijateljev lova« Mirko Kelih. Poudaril je, da je bil ustanovni član tega kluba. V imenu lovcev in slovenskih organizacij se je vsem zahvalil za izkazno čast rajnemu. Gospod Zunder je v svoji pridigi v cerkvi dejal, da je rajni veliko trpel in da se še danes najdejo ljudje, ki zanikajo obstoj taborišč med drugo svetovno vojno. Domači cerkveni pevci, ki so rajnega dobro poznali, so s slovensko pesmijo olepšali njegovo zadnjo pot. Francija Sveršino bomo lovci in vsi, ki smo ga poznali, ohranili v lepem spominu, družini in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Ing. Peter Kuhar IZ ŽENSKEGA VIDIKA Ženske in religiozni simboli piše dr. Štefka Vavti Nedavno tega je avstrijsko javnost in predstavnike oziroma novinarje različnih sredstev javnega obveščanja razburjala novica, da naj bi učenke islamske pripadnosti pri njihovem verouku nosile tančico (Schleier), po njihovo feredžo, in si z njo zakrivale ljubke obraze in lase. Mnenja k tej temi so bila različna: eni so dejali, da bo pač treba sprejeti to dejstvo kot neke vrste simbol, drugi pa so prepričani, da (islamske) ženske in dekleta ob koncu 20. stoletja v Avstriji nikakor ne morejo živeti pod takšnim pritiskom, ki prihaja - kako bi bilo drugače? - od strani moških predstavnikov te religije. Dobro se spominjam podobnih ritualov in simbolov iz otroških let: takrat je večina žensk v cerkvi nosila tako imenovano »hadrco«, moški pa so si morali (in si morajo še danes) v cerkvi sneti z glave pokrivalo. Nikdar nisem razumela smisla teh dejanj (npr. da moški ne bi smel biti pri maši pokrit), še sploh, če je v cerkvi pozimi mrzlo... Spominjam se tudi, da so morali moški v cerkvi sedeti na desni, ženske pa na levi strani (ponekod se tega še danes držijo), nikakor pa ne skupaj. Skupaj so smele sedeti kvečjemu družine. Sploh pa so moški imeli (ali pa si vzeli) določene »pravice«, na primer to, da so k maši prihajali pozneje, ostajali zadaj, tako da so se potem - preden je bilo maše konec - lahko zmuznili v gostilno. Pri vsem tem se mi zdi, da so od vseh teh »zatirajočih« ritualov pri skoraj vseh verah na svetu prizadete v prvi vrsti ženske. Še posebej to velja za pokrite glave, obraze in lase. Je tega kriva zapeljivost ženske - Eve? Ali pa moška fantazija, ki morda splava - če vidi dolge svetle ali pa črne lase - v območja, ki naravnost nasprotujejo »svetosti«, veri, ki torej v cerkvi in mošejah ne bi imele prostora, ker jim že od nekdaj pripisujemo »pekel«, ne pa »nebesa« (neodvisno od tega, da nekateri obeh spolov prav ob erotiki in seksu vidijo zvezde in se počutijo kakor v nebesih!). Ne razumem, zakaj naj bi bile čutnost, erotičnost in spolnost nekaj »nesvetega«, ko pa je vse te občutke ustvaril isti bog, h kateremu molimo v tistih prostorih, kjer naj bi se predvsem ženske pokrile in skrile vse, kar je golega ali pa - preprosto -lepega in naravnega? PODJETNIKOM VEČ VPLIVA V mednarodnem konkurenci zmaga samo tisti, ki ima za sabo tudi prave ljudi. Da so lahko sogovorniki pri zakonodaji in da lahko soodločajo pri gospodarskopolitičnih ciljih, potrebujejo mali in veliki podjetniki sodobno interesno zastopstvo z več vpliva. Rene Alfons Haiden Freier Wirtschaftsverband Avstrija Volitve v gospodarsko zbornico 26.. 27. 3. 95 FWV, lista 2 Josef Poleßnig Freier Wirtschaftsverband Koroška PODJETNIKI NAJ OBOGATIJO Vseeno je, kako majhen ali velik je podjetnik: čim bolje se našim podjetjem godi, tem bolje je to za vse delojemalce in za državo. Da bojo avstrijski podjetniki obogateli, potrebujejo sodobno interesno zastopstvo, ki bo podjetniške cilje znalo tudi uspešno zastopati. PLAČAN OGLAS NOGOMET S polno paro v vigrednidel prvenstva Največji nasprotniki pri realizaciji tega cilja? O pripravah drugih moštev se kaj malo zve. Prepričan pa sem, da bodo Štajerci močnejši, predvsem LUV Graz, koroški VSV bo nekoliko slabši, zato pa je treba spet računati z WAC. V glavnem pa moramo gledati le nase in v vsaki tekmi dati vse od sebe. NOGOMET V DVORANI Ta konec tedna se nadaljuje nogometno prvenstvo v vseh razredih in ligah. V podligi - vzhod tekmujeta Bilčovs in Globasnica, v I. razredu D pa se za točke borijo Selani, Kapelča-ni, Šmihelčani in Dobrolčani. Svojo prvo tekmovalno leto v II. razredu pa nadaljuje SAK II. Zimsko vreme že vseskozi moti priprave naših klubov, kljub temu so se vsi trudili in se dobro pripravljali. Najhuje je v Selah, kjer na stadionu pod Košuto leži še precej snega. Selani pa imajo v vigrednem delu visok cilj, saj se želijo povzpeti v podligo. V regionalni ligi - sredina pa bo SAK kot vodeči na lestvici skušal obdržati to pozicijo in s tem doseči vstop v II. zvezno ligo. Ta naloga bo seveda težka, kajti vsi njegovi tekmeci imajo isti cilj. Smo blizu dolgoletnemu cilju Trener SAK dr. Ivan Ramšak je glede spomladanskega dela tekmovanja optimističen in je na vprašanje o poteku priprav odgovoril: »Z ozirom na zunanje pogoje, ki so bili letos vse prej kot dobri, smo v Istri kljub temu odigrali štiri tekme. Sicer res proti nekoliko slabšim nasprotnikom, vendar sem bil zadovoljen z moralo igralcev in z njihovim načinom igre. Tekme so vzeli resno, kar je potrditev zrelosti moštva. V obrambi na pripravah nismo bili kompletni, Manjkal nam je Savič, v napadu pa je presenetil Petschenig, ki se je po poškodbi spet ujel in je igral skoraj še boljše kot pred . Pri Paulitschu se je pokazalo, da mu je naporen trening delal težave. Uvideti je moral, da mu manjka še precej moči. Pošteno se bo moral potruditi, da si bo pridobil mesto v standardni ekipi. SAK dokončno še ne ve, kje bo vigredi odigral svoje tekme, ali na igrišču v Anna-bichlu/Trnji vasi ali na celovškem stadionu. Kakšno je trenutno stanje? Kdo je prvi nasprotnik?! Dobro je, da prvi dve tekmi igramo na tujem, do takrat pa upam, da bo vprašanje igrišča rešeno. Za nas je važno, da igramo na lepem terenu. Kar se pa tiče prvih dveh tekem na tujem, pa stvar gotovo ne bo tako enostavna. Proti Donau Linz smo jeseni po sreči zmagali, proti LUV Graz pa smo odigrali našo najslabšo tekmo. Zato smo že pripravljeni in bomo bolj pazljivi. Cilj? Mislim, da smo letos zelo blizu cilju, ki so ga načrtovali tudi že ustanovitelji kluba. Upam, da ga bomo tudi dosegli. Moštvo je zrelo za vstop v II. zvezno ligo! SAK pod 10 je koroški viceprvak Velik uspeh je dosegla ekipa pod 10 iz Pliberka, kateri je manjkal le en gol za osvojitev naslova koroškega prvaka. Tej ekipi se obrestuje dobro organizirano delo, ki ga opravljajo trenerji centra za naraščaj v Pliberku. SAK pokal 1995 SAK je prejšnji teden izvedel v Mladinskem domu nogometno prvenstvo za nižje in višješolce. Namen turnirja je bil, da najde nove igralce za prihodnjo sezono. Med igralci 11 ekip so izbrali nekaj talentov, s katerimi bo mogoče v prihodnji sezoni sestaviti v Celovcu dve novi ekipi (pod 14 in pod 12). SAK pod 8 Tudi najmlajši nogometaši so se 11. marca v Mladinskem domu udeležili turnirja za ekipe SAK pod 8. Zmagala je jtrva ekipa iz Pliberka 1 pred Sent-primožern 1, Celovcem, Pliberkom 2 in Šentprimožem 2. Pospremimo SAK v Linz! DONAU UNZ - SAK v nedeljo, 26. 3. 1995, ob 15. uri Bus odpelje ob 7.45 iz Dobrle vasi (garaža Sienčnik) in ob 8.oo iz Velikovca (delavska zbornica) Javite se v tajništvu SAK, tel.: 0 46 3/50 06 10 KOLESARJENJE Peter Wrolich zaključil priprave V nedeljo pričnejo s tekmovanjem tudi kolesarji. Prva preizkušnja je klasična dirka Dunaj - Železno - Dunaj. Na letošnjo tekmovalno sezono se je posebno vestno pripravil Peter Wrolich iz Loč, ki je pozimi tudi menjal klub in bo letos vozil za dunajsko ekipo SCUH-SKI. Peter, kakšni so bili tvoji motivi, da si pozimi menjal klub? Iskal sem novo motivacijo in to sem našel pri dunajskem klubu, ki je nedvomno najboljši kolesarski klub v Avstriji. Kako si se po tej pripravljalni dobi vživel v klubu? Integracija ni bila problem, ker poznam vse kolege, ki so vsi tudi člani športne šole avstrijske vojske. Kako so tekle priprave za letošnjo sezono? Idealno, kot še nikoli poprej. Pozimi sem se intenzivno pripravljal s tekom na smučeh. Januarja smo bili z avstrijsko reprezentanco 14 dni na Arlbergu, nakar sem februarja odletel na priprave na Kanarske otoke. Zadnje 3 tedne pa smo bili z A- reprezentanco na Malorki, kjer smo prevozili v celoti 3000 km, večkrat pa so bile dnevne proge dolge tudi do 240 km. Torej si kar dobro pripravljen. Kaj si pričakuješ od letošnje tekmovalne sezone? Moram reči, da viška telesne pripravljenosti še nisem dosegel. Prav zaradi tega se bom tudi letos udeležil naj večje etapne dirke za amaterje Setti-mane Bergamaska. Upam, da bom po tej preizkušnji sposoben zmagati na kaki tekmi. In tvoj sezonski cilj? Najvišji cilj je nedvomno svetovno prvenstvo meseca oktobra v Kolumbiji. Zelo bi bil razočaran, če mi tudi letos ne bi uspela kvalifikacija za svetovno prvenstvo. Menim, da sem bil že v zadnjih dveh letih zrel za višjo nalogo. Zlate značke za 10. udeležbo na pohodu Arihova peč so prejeli: Bogdan Mohor-Ston, Miro Koder, Milan Markovič, Tone Luskovec, Hanzi Urschitz (na sliki levo) in Franci Černut iz Loč v Zmagala tudi Spela Na finalnem tekmovanju svetovnega pokala v Bormiu je končno uspelo tudi odlični slovenski smučarki Špeli Pretnar. Zmagala je v veleslalomu in si tako prismučala tudi tretje mesto v skupini specialni uvrstitvi. Tretja na tej tekmi je bila Urška Hrovat. Zadnjega dne pa je bilo še bolj napeto. Po prvi slalomski vožnji je vodila Urška Hrovat, Špela Pretnarje bila tretja, Katja Koren pa peta. Končno so se slovenske tekmovalke uvrstile na 3., 4. in 5. mesto, kar je daleč nad rezultati drugih reprezentanc. Veliko smolo je imel Jure Košir. Potem ko je v soboto s šestim mestom v veleslalomu osvojil 2. mesto v skupni uvrstitvi te discipline, se mu je v nedeljo ob odlični drugi vožnji zlomila palica in mu »požrla« drugo mesto v SP za Tombo in tudi drugo mesto v slalomu. Največ je s tem profitiral Avstrijec Mader, ki je brez zaključnih točk zasedel 2. mesto. ŠAH / KOROŠKO PRVENSTVO V Remi SSZ Celovec/Carimpex, v v zmaga SSK »Obir«/Zelezna Kapla Serija uspešnih nastopov slovenskih šahistov v koroškem šahovskem prvenstvu se nadaljuje: ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex I je v četrtem kolu play off-tekmovanja v L razredu-vzhod proti prvemu na lestvici SG RBB Wolfsberg dosegla dragocen neodločen rezultat (4:4), šahisti SŠK »Obir« iz Železne Kaple pa so v 2. razredu D visoko premagali Frant-schach, in sicer kar s 7: L Za Slovensko športno zvezo so tokrat točkovali: Dunja Lukan (zmaga), Silvo Kovač, Arnold Hattenberger, Gorazd Živ-kovič, Branko Kolter in Ivko Ferm (vsi remi). SŠZ/Carimpex I je z neodločenim rezultatom uspešno ubranila tretje mesto na lestvici, za prihodnje kolo v soboto proti beljaški Admiri pa je načrtovana zmaga. V izredni formi so kapelski šahisti: v četrtem kolu v 2. ra-redu D so preteklo soboto slavili tretjo zmago. Tokrat je ekipa SŠK »Obir« odpravila Frant-schach in si s to zmago že zagotovila mesto v 2. razredu. Zmagali so Jokovič, brata Hans-Christian in Harald Wolte, Moser, Karner ter ravnatelja Han-schou in Stossier. V četrtem razredu B je druga ekipa SŠZ/Posojilnica Celovec z visoko zmago nad Svat-njami (4:1) še naprej na tretjem mestu, druga ekipa »Obirča-nov« pa je v 4. razredu C po hudem porazu proti Gospe Sveti - 1:4 - zdrsnila s prvega na četrto mesto. Celovški šahovski klub SV Zugzwang (s slovenskima legionarjama Francem in Herbertom Rulitzem) je na petem mestu, samo pol točke za Kapelčani. l.L.