PRI 6<^° 0?-°° 9v55A Poštnina plačana v gotovini Abb. postale i gVuppo l^CDa 400 lil* trtct> DNEVNIK Leto XXXVIII. Št. 131 (11.259) TRST, petek, 25. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 r vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZA MAŠITEV LUKNJE 15.000 MILIJARD V DRŽAVNEM PRORAČUNU OBKOLJENI MUSLIMANSKI PREDELI BEJRUTA SO SE SPREMENILI V PEKEL Spadolini ponovil v senatu pridigo Tel Aviv zavrnil predloge PL0 za predajo o nujnosti žrtev za izhod iz krize Ni pa opredelil varčevalnih ukrepov, o katerih se mora šele dogovoriti s strankami koalicije - Ostre kritike opozicije in sindikatov RIM — Predsednik vlade Spadolini je včeraj ponovil v senatu pridigo, ki jo je že imel predvčerajšnjim v poslanski zbornici, z edino novostjo, da je v zaključkih pojasnil, da bo vlada storila svojo dolžnost (torej naložila nove žrtve delovnim slojem), a le po «preverjanju» med vladnimi strankami, češ da je med njimi potrebno doseči »najmanjši skupni imenovalce*, ki ga oči vi d n o po njegovi presoji za sedaj še ni. Novega je bilo v njegovem govoru tudi nekaj več besed o »aferi Calvi«, pri čemer Je naglasil nujnost, da razpolaga državna oblast i. dejansko možnostjo nadzorovanja, ker ni mogoče, da bi .sanje tarif za javne storitve, zmanjšanje dotacij krajevnim upravam, podražitev potrošnega blaga (ob višjih količnikih posrednega davka IVA). Bržkone je zato posrečena prispodoba o obrnjenih pravilih pri brodolomu: ponavadi potonejo z la ostala »razorožena pred tako nevar- djo kapitan in višji oficirji, v Ita ... , Ji- liji se pa predlaga, naj bi se žrtvo- vali vsi razen tistih, ki so na najvi- nimi in zaskrbljujočimi pojavi*. V ostalem je ponovil, da je pre sežek več kot 15.000 milijard nad predvidenim proračunskim primanjkljajem 50.000 milijard lir posledica poslabšanih mednarodnih gospodarskih razmer in nepredvidljivega naraščanja izdatkov, nikakor pa ne napak njegove vlade. Spet je glede sredstev za izhod iz zagate le nakazal ukrepe, ki bi jih bilo moč sprejeti in sicer vse v breme delov-' mh slojev: klestenje po zdravstve-nin in skrbstvenih postavkah, zvi- šji palubi. Spričo neizdelanosti recepta so bile tudi v senatu reakcije po sili razmer splošne, pri čemer je opozicija, zlasti komunisti in neodvisna levica, očitala vladi nedoslednost, oporekala verodostojnosti njenih izdatkov (če se je enkrat zmotila, se je lahko pač tudi drugič) in obsojala njen namen, da naloži vse breme za izhod iz hude krize delovnim ljudem, ki že itak najbolj MIIIIM.. ZA DRAGINJSKO DOKLADO, POGODBE IN DELO Vsedržavna 8-urna stavka vseh delovnih kategorij Na protestni manifestaciji v Rimu bodo spregovorili voditelji enotne zveze Lama, Carniti in Benvenuto RIM — Po skoraj 13 letih od zadnje vsedržavne 8-urne splošne stavke enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-ULL poziva danes vse i talijanske delavce, ki sprejemajo stališča enotnega sindikata, na splošno borbeno akcijo. Pri tem zasleduje naslednje cilje: začetek pogod benih pogajanj, protest proti enostranskemu preklicu premične lestvice s strani zasebnih delodajalcev, spremembo gospodarske politike, ki jo izvaja vlada, v smislu prvenstvene pomoči za reševanje vprašanj za poslovanja, investicij. Juga in delovnega tržišča. Stavka prizadeva vse kategorije z izjemo osnovnih in varnostnih služb, kot so bolnišnice, gasilci, energija, plin. voda in telefon. Delavci prevoznih služb (vlaki, letala in ladje) se bodo vzdržali dela dve uri, skoraj vsi med 10. in 12. uro. Delavci na kopnem v letališču Fiurni-cino in Ciampino, ki pripadajo družbi »Aeroporti di Roma» in «Alitalii» bodo stavkali 24 ur. «Alitalia» je spo ročila, da bo njeno osebje, ki pripada enotni sindikalni federaciji prizadelo s stavko letališči Fiumicino in Capodichino pri Neaplju. Zato so preklicani vsi državni in medna rodni leti na progah iz Rima in Neaplja. Odhod letov po medcelinskih progah je odložen do konca stavke. Vsi državni, mednarodni in medcelinski leti, ki prihajajo iz drugih italijanskih letališč pa se bodo redno odvijali. Dopustne so le zamude v okviru dveh ur stavko prevozov. Časopisi in televizija ter radio bodo redno obveščali javnost o poteku stavke. Vprašanje zase je oskrba prebivalstva s hrano in podobnim. Zelo verjetno je. da bodo odprte samo trgovine z jestvinami, ki delajo na zasebno družinski osnovi, zaprte pa bodo veletržnice in podobno. Stavni se niso pridružile avto nomne sindikalne organizacije, medtem ko je to storila tudi CISNAL. Avtonomne organizacije se ne pridružujejo stavki, ker vidijo v njej poskus mezdne uravnilovke. Naj pripomnimo še. da bo stavka zajela tudi banke (tri dni ne bo mo- goče izkoriščati bančnih uslug), pošte, državne in poldržavne ustanove itd. V okviru stavke je enotna sindi kalna organizacija priredila za da našnji dan eno od največjih manifestacij v italijanskem sindikalnem gibanju. Manifestacija bo v Rimu. Že v zgodnjih jutranjih urah bodo začeli prihajati v Rim posebni vlaki (37 nasproti več kot dvojnemu zahtevku), 811 avtobusov in dve ladji. Računajo, da sc bo v Rimu zbralo prav gotovo okoli 300.000 delavcev. Sprevodi delavcev bodo prihajali iz treh smeri ter se bodo zlili skupaj na Trgu del popolo, kjer bodo zbranim spregovorili generalni tajniki treh federacij Lama, Camiti in Benvenuto. Velika manifestacija zasleduje namen celovite rešitve vprašanj delavskega razreda in ne samo vprašanja premične lestvice, kot bi želeli delodajalci. občutijo nepravičen davčni pritisk in vse posledice inflacije. Izven parlamentarne debate pa naslavljajo Spadoliniju kritike celo njegovi zavezniki, saj je demokristjan Granelli dejal da v njegovem govoru «ne bi škodilo vsaj nekaj odkrite samokritike*, zlasti glede stalnih sporov med ministri. Zelo kritični do Spadolinijevih i-zjav so seveda sindikati, ki jih ne prepričujejo niti njegove analize niti njegovi presplošni predlogi. Vse tri članice enotne zveze CGIL -CI SL - UIL pa vsekakor zavračajo možnost novega udarca na življenjsko laven delovnih slojev in zahtevajo splošen preobrat vladne gospodarske politike, ki naj teži k spodbujanju investicij in s tem proizvod nje ir zaposlovanja. V sindikalnih krogih poudarjajo, da jim čut odgovornosti ne dovoli, da bi .pihali na ogenj, toda vlada ne more pričakovati soglasja sindikatov, če se poslužuje starih recesijskih receptov. Še zlasti poudarjajo, da ni mogoče ntoagali delovnim ljudem novih davčnih Premen, če se ne odpravi škandalozni pojav davčnih utaj, ki dosegajo 30.000 milijard lir. Čeprav še ni mogoče vedeti kakšno bo novo »darilo*, ki ga bodo bržkone kot po navadi naložili s takoj veljavnim zakonskim odlokom. dokler se Spadolini ne sestane s tajniki koalicijskih strank in sc z njimi sporazume, se že napovedu jejo nova posamična »darila*, kot nekakšna predstraža. Prometni mi nister Balzamo je včeraj uradno izjavil, da se bodo železniške vozni ne podražile od 1. avgusta za 10 od stotkov. ni pa hotel .povedati, če bo do sledili še drugi poviški. Pred medministrskim odborom za cene pa je že načrt ENEL, ki zahteva na daljnje poviške električne energije (po 2 odstotka vsaka dva meseca) tudi za naslednji dve leti in odpra vo vseh olajšav, ki jih uživajo go spodinjstva. Atentat proti PLO: ubit policijski agent RIM — Sinoči nekaj po 19 uri so doslej neznani atentatorji napadli policijsko stražo pred stanovanjem rimskega predstavnika PLO Nem-merja Hammada. Pri napadu je bil ubit on pfJicist. neki drugi je do bii hud živčen zlom, neko 16-letno dekle pa je bilo hudo ranjeno v prsi. Pred stanovanje palestinskega voditelja ta sc pribijala z motorjem dva tcladtnioa. Eden od njiju je sto pil na comc ter naperil brzostrelko v policista it pritisnil na petelina. 25-letni agent Antonio Galluzzo (po točen z enim otrokom) je omahnil na tla in kmalu potem umrl v bol-niši.cci. Drugi policijski agent je bil v tistem trenutku v nekem bliz. njun baru. Atentatorji so streljali ted’ nanj. Zdi se, da je mladeniča z motorjem ščitila skupina štirih drugih ljudi, ki jima je sledila z ,i\to,n «golf*. Ko je Hainmad z družino slišal stre.e, se je približal oknu. Z njim pa sto bila tudi dva člana njegove telesne straže, ki sta začela strelja ti z revolverji na napadalce. Sledilo je silovito streljanje (izstrclje-nili je bilo gotovo kakih sto nabo jev). Napadalcema se je posrečilo zbežati najprej z motorjem, potem z avtobusom in končno z zelenim avtom, ki sta ga zaplenila nekemu finančnemu stražniku (pri tem sta se poslužila ponarejene karabinjerske legitimacije). Policija 'e sklenila obroč okoli področja Fidcne. Domnevajo, tla so atentat zagrešili pripadniki NAR, morda po naročilu kake tuje sile. Izraelska letala in topništvo so več ur bom* bardirala palestinske in sirske postojanke v Bejrutu in v dolini Bekaa Izraelske tankovske enote pred Bejrutom BEJRUT, TEL AVIV, DAMASK -Položaj v Libanonu postaja izredno dramatičen. Izraelska vojska je vče raj okrepila napade proti sirskim postojankam ob avtocesti Bejrut -Damask. V šircki ofenzivi je tokrat poslala v boj več sto tankov, ki so ob podporj močnega topniškega ognja in letalstva potisnili Sirce še za nekaj kilometrov proti vzhodu. Letala z Davidovo zvezdo so v več poletih bombardirala tudi dolino Bekaa, kjer je Sirija zbrala večji del svojih vojaških sil. obenem so sestrelili tudi dve sirski letali. Po poročilih izraelskega radia pa je Damask ob meji z Libanonom zbral nove enote, ki so pripravljene, da posežejo v spopade z izraelsko vojsko. Zadnji izraelski napadi proti Sircem pričajo, da se Tel Aviv ne namerava zadovoljiti z izolacij i Bejruta, ampak pritiska na Sirijo, da bi se popolnoma umaknila iz Liba nona. Izraelsko letalstvo, topništvo in vojna mornarica so včeraj spremenili zahodne predele libanonskega glavnega mesta v pravi pekel. Si-(Telefoto AP) lovito obstreljevanje palestinskih ta BRITANSKA POLICIJA IN SODSTVO OPUŠČATA TEZO O SAMOMORU Bankirja Roberta Calvija so v Londonu ubili Sardinski gradbenik Carboni zbezal v tujino Za preiskovalce je ključna osebnost v Calvijevem begu - Nova vprašanja in interpelacije komunističnih parlamentarcev LONDON, RIM - Roberto Calvi 1 samo pred italijansko pravico, tem I kritij m čudnega obnašanja tako ni prepotoval skoraj pol Evrope, da I več predvsem pred svojimi nekda finančnih kot tudi drugih krogov. V bi i/. obupa zaradi odklonjene fj- In jim i prijatelji iz kake tajne Cra takem položaju kar dežujejo naj- nunčne pomoči napravil samomor pon enim od tolikih londonskih mostov, temveč je bil sl,.raj gotovo ubit. Kljub preiskovalni tajnosti je tudi londonska policija zavrgla te zo o samomoru. Tega ne more še uradno potrditi, saj bodo rezultati naknadnih preiskav nad Calvije-vim truplom znani šele čez kak dan. Odrgnine na Calvijevih kolenih in podplutbe pod pazduhama pa so že sedaj za večino zgovoren dokaz, da sc ni sam obesil, temveč da so ga na čolnu, ki ga je peljal pod obeke mostu Blackfriars zadušil z vrvjo, na katero so ga nato obesili. »Božji bankir*, kot mu dosledno pravijo v Londonu zaradi njegovih stikov z vatikanskimi finančnimi krogi, pa ni po trditvah poveljnika londonske policije Moora bežal PO RAZKOLU V ARGENTINSKI VOJAŠKI HUNTI GENERAUSKUŠAJO PREPREČITI ZLOM ARGENTINSKEGA REŽIMA Posvetovanja v vojaških vrhovih in sestanki s predstavniki prepovedanih strank BUENOS AIRES. VVASH1NGTON — Generali argentinskih kopenskih sil se v svoji osamljenosti krčevito upirajo neizbežnemu koncu vojaškega režima v državi. Bodoči predsednik general Bignone se je včeraj sestal s poveljnikom letalstva Lami Dozom in s poveljnikom mornarice Anayo, da bi si vsaj zagotovil nevtralnost obeh disidentskih rodov vojske, ki sta po njegovem imenovanju za predsednika republike zapustila vojaško hunto. Kopenske sile se namreč nahajajo v hudi zagati. V vojašnicah med nižjim častniškim «PLAVI» PREMAGALI HONDURAS LE S POMOČJO ENAJSTMETROVKE ESPANA82 Jugoslavija je sinoči v svojem adniem nastopu v 5. izločilni lupini z dokajšnjo mero sreče remagala presenetljive in izred-o požrtvovalne nogometaše Hon-urasa. ki si poraza niso zasln-ili. uPlavi* so sinoči igrali brezglavo, premalo odločno in zglo lepovezano, tako da so prišli do magovitega zadetka le dve mi- nuti pred koncem in še to s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je uspešno izvedel Petrovič. Tudi po tej zmagi «plavi» še niso v drugem delu. Morali bodo počakati na dreuišnji razplet sre Čanja med Španijo in Severno Irsko. «Plavi* bodo seveda navi iali za tfurijet. V ostalih dveh včerajšnjih tekmah je Francija igrala neodlo čeno proti ČSSR (1:1) in tako so Čehoslovaki izločeni iz nadaljnjega tekmovanja, Alžirija pa ie premagala Čile le z golom raz like (3:2). Z današnjimi tremi tekmami (Španija - Severna Irska, Angli ja - Kuvajt in ZRN - Avstrija) bo tudi izločilnega dela konec. (O vsem dogajanju na «mtm-dialu» poročamo na peti strani.) kadrom vre. skoraj vsi ministri bivše vlade so zapustili svoje resorje, družbene sile pa že odkrito zahtevajo konec vojaške diktature. Da bi nekoliko pomiril duhove, je general Bignone začel posvetova nja s predstavniki 15 argentinskih strank, ki so uradno izven zakona. Za sedaj ni še povsem jasno, če so ta posvetovanja, kot tudi srečanje z obema disidentskima poveljniko ma, rodila zaželene rezultate. Kopenske sile skušajo sedaj prepričati ljudstvo v resnost napovedi, da se bodo čez dve leti postopoma vračale v vojašnice' in prepustile oblast civilistom. Do tedaj pa zalite vajo «razumcvanje in pomoč*. O krizi na južnem Atlantiku pa v Buenos Airesu molčijo. Bivši zunanji minister Costa Mendez je na zasedanju Andskega pakta poudaril, da bo morala nova oblast čimprej raz čistiti malvinsko vprašanje. Poudaril je že znana stališča o argentinski suverenosti nad tem otočjem. Z zadovoljstvom je tudi navedel, da je ta primer strnil vrste latinskoameriških držav. Seveda ni povedal, da je vojaški poraz plat zvona za skoraj vse južnoameriške vojaške režime. Argentinska vojska je jasno dokazala, ne samo. da ni sposobna voditi državnih poslov, temveč tudi. da je njena vojaška moč skrajno vprašljiva. Vsekakor pa je falklandska kriza do sedaj še najhuje prizadela Rea-ganovo administracijo, ki je preko noči izgubila zaupanje latinsko anie riških držav. Seveda VVashington ni še izgubil nadzorstva nad raznimi reakcionarnimi režimi, a njegov u gled se je marsikje zamajal. Nič čudnega torej, da v VVashing tonu posvečajo izredno pozornost obisku britanskega premierja Tat- cherjeve. Po vsem sodeč Velika Britanija ne odstopa od svoje trdne volje. da se ne bo pogajala o suverenosti Falklandskega otočja. Postopoma pa že postaja jasno, da se bo na Falklandskih marsikaj spremenilo. Obe državi sta spoznali pomen nilo. Obe državi sta spoznali pomen tega otočja in bržkone bo-novih zapletov. VVashington je baje pripravljen celo Domagati pri o-bramoi tega dela sveta, a predhodno mora poiskati kako rešitev, ki bi pomirila Latinsko Ameriko. ouuonske lože. ker je prekršil nji hove zakone. Ob tem pa je samo po sebi razumljivo, da bo iskanje zločincev skrajno težavno, saj se bedo preiskovalci znašli pred pra vim zidom molka finančnih krogov. Medtem pa je italijansko sredstvo v dobršni meri ugotovilo, kako je Calvi zapusti) Italijo. Zasliševanja Pellicanija in tržaškega tihotapca Vittorja so bila torej delno uspešna! a še vedno obstajajo temne li se. ki bi jih moral odpraviti sardin ski gradbenik Carboni, po vsem sodeč glavna ključna osebnost Calvi jevega bega. Carbonija pa pretsko . valci zaman iščejo po vsej Italiji. Včeraj so se celo razširile vesti, da je Carbcni v Londonu, kamor je prispe) pred Calvijem. Še vedno pa ni nič znanega, zakaj je Calvi bežal iz Italije, in kje bi morali iskati njegove domnevne morilce. Tudi parlamentarna prei skovalna komisija, ki raziskuje primer tajne framasonske lože «P 2*. ni sprejela še konkretnih pobud o »•Calvijevem primeru*. Večina komisarjev je prepričana v framasonsko mafijski zločin, obenem poudarja, da je tudi ta primer v njihovi pristojnosti. Pot do resnice bo torej izredno težavna, saj je vsa zadeva skrajno j zapletena. Nič čudnega torej, da' skušajo komunistični parlamentarci s svojimi vprašapji in interpelacija mi dvigniti zaveso nad gnilimi Cal vijevimi posli, preden bi bilo pre pozno. Zakladno mnistrstvo so včeraj vprašali naj pove. kdo so glav ni delničarji Banca Ambrosiana. ko liko znaša delež vatikanskega fi nančnega zavoda IOR in kakšno je dejansko finančno stanje Calvije-ve banke Obenem partija zahteva pojasnila, zakaj ni Banca dTtalia takoj ukrepala, ko je Calvi zbežal iz Italije. če k tem vprašanjem dodamo vprašanja, ki jih je levica sprožila v prejšnjih dneh. imamo pred sabo zaskrbljujočo sliko nedopustnih razhčuejša sumničenja. Dokazov pa je kot vedno v podobnih primerih bore malo. Domneve in ugibanja pa kljub temu razkrivajo vso gnilolx> ,n nedopustno delovanje podtalnih cnlrov pritiska v italijanskem finančnem življenju. Ob vsem tem je najbolj zaskrbljujoča ugotovitev, da bo vse ostalo pri starem, da se ne bo nič spremenilo. V SFRJ priprave na sestanek v Bagdadu BEOGRAD — Pod predsedstvom Petra Stamboliča, predsednika pred sedstva SFRJ. je bila včeraj v Beogradu 2. seja koordinacijske komisije za pripravo sodelovanja Jugoslavijo na 7. konferenci poglavarjev držav, oziroma vlad neuvr ščenih držav, ki bo v septembru letos v Bagdadu. Na seji so obravnavali vse Dlati delovan.,a Jugoslavije na icin po dročju. začenši z oceno ministrskega sestanka koordinacijskega u rada neuvrščenih držav, ki je bila od 31. maja do 4. junija v Hava ni. Tajnik za zunanje zadeve La zar Mojsov je poudaril, da je sestanek v Havani potrdil načela po litike neuvrščenosti. Komisija je nadalje obravnavala najbolj žgoče probleme sedanjega pobtičnega življenja v svetu ter ie poudarila nujnost, da neuvrščene države spre!meio na srečanju v Bagdadu konkretne ukrepe za ubla žitev kriznih žarišč na svetu. borišč in vojaških postojank v tem predelu mesta je trajalo več ur. Pripadnikom Rdečega križa ni uspelo zaradi številnih napadov niti sproti odnašati številnih ranjencev. Razmere v tem predelu mesta sicer postajajo vedno bolj nevzdržne. V bolnišnicah ni več prostora za ranjence. primanjkuje tudi zdravil in krvne plazme. Zdravniki poskušaj* z vsemi razpoložljivimi sredstvi odpraviti nevarnost epidemij. Približne 400.000 predvsem palestinskih pr*-bivalcev, ki so ostali v izraelski pasti. je že nekai dni brez pitne vod* in s pičlimi zaiogami lirane. Vse kaže. da so včerr.j odpadla še zadnja upanja, da bo ameriškemu odposlancu Ht.bibu uspelo najti sprejemljivo diplomatsko rešitev. Izrael je namreč odločno zavrnil predloge vodstva palestinskega osvobodilnega gibanja za častno predajo in v Tel Avivu je vedno pogosteja slišati izjave, da se ne nameravajo pogovarjati s palestinskimi teroristi. Predstavniki izraelske vlade obenem odločno zahtevajo, naj se sirska vojska umakne z libanonskega ozemlja, v nasprotnem primeru bo tudi Izrael obdržal zasedeno ozemlje. O teh zadevah je včeraj štiri ure razpravljala izraelska vlada, ki pa ni objavila po končani seji nobenega sporočila. Zvedelo se je le. da j* obrambni minister Šaron odločno vztrajal, da je treba izkoristiti odlično priložnost in zadati palestinskemu gibanju odločilen udarec, od katerega si ne bo nekaj časa opomoglo. Ko pišemo tale članek še ni jasno, če je prevladalo njegovo stališče. Nekatera znamenja sicer napovedujejo. da bo Tel Aviv kljub številnim protestom svetovne javnosti proti agresiji na Libanon le sprožil ofenzivo proti Bejrutu. Izraelska letal« so včerai podrobno posnela palestinske postojanke, vrhovno poveljstvo je okrog mesta zbralo nekaj divizij z oklopnimi enotami in. kar ie prav tako pomembno. ZDA in Velika Britanija so umaknile vse svoje predstavnike z zasedenega območja Bejruta. Vsaka taka evakuacija na Bližnjem vzhodu je bila doslej znanilka viharja. Kakšne bodo. mogoče tudi kakšno so že. odločitve izraelske vlade pa je v marsičem odvisno od značaja zagotovil, ki jih je Reagan dal Be-ginu med niegovim nedavnim obiskom v ZDA. oziroma do kolikšne mere ie SZ pripravi'ena popuščati glede libanonske krize. MOSKVA — Z vesoljskega oporišča v Bajkonuru so včeraj nekaj po 18. uri izstrelili vesoljsko ladjo »so-juz T6». Na ladji je poleg dveh starih sovjetskih vesoljcev tudi pni francoski vesoljec Jean Loup Chre-tien. niiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMMuliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMnmiiiiiiiiiiuiiiiMMiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiv PO REAGANOVEM SKLEPU 0 PREPOVEDI IZVOZA TEHNOLOGIJE NEMČIJA SE UPIRA BOJKOTU IDA PROTI SIBIRSKEMU METANOVODU Kancler Schmidi jc obsodil ukrep kot kršitev dogovorov iz Versaillesa in Bonna (Dopisnik Delu za Primorski dnevnik) BONN — Zahodnonemški kancler ni imel niti toliko časa. da bi v med narodnopolitični analizi pred parla mentom pohvalil izide obeh zadnjih večjih srečanj zahodnih držav kot zmago razuma, obzirnosti do partnerjev in preglednosti za nasprotni ke, ko je ameriška vlada že prizade la koristi zaveznikov s presenetljivo brezobzirno razlago sporazumov iz Versaillesa in Bonna. Namesto nav dlišujočega govora o odstranjenih •lUiiMiiiiiiiiiiiinnMiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniimitiiiiiiiiiniiiiiHiMiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiintiaiiiiiuiHiiMHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiMiiiHii VELIKA VRZEL V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU IN KULTURI Umrla igralka Duša Počkajeva LJUBLJANA — Slovensko kulturno javnost, še posebej prijatelje gledališlce umetnosti, je včeraj prizadelo bridko sporočilo, da se je nepričakovano izteklo življenje velike slovenske odrslce umetnice Duše Počkajeve, igralke, ki je v minulih 30 letih s svojim enkratnim obrazom tako značilno in po membno oblikovala podobo slovenskega gledališča, filma, radia in televizije. Duša Počkajeva je bila rojena 16. novembra 1924. leta v Lendavi. Akade mijo za igralsko umetnost je končala v Ljubljani in v sezoni 1950/51 je debitirala. Takrat je tudi po stala redna članica drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in ostala zvesta svoji matični teatrski hiši polna tri desetletja. V svoji igralski karieri je izoblikovala celo galerijo znamenitih likov slovenske in svetovne dramske književnosti, od klasilce do značilnih del sodobne gledališke ustvar jalnosti, v katerih je znova tn znova presenečal njej svojevrstni odrski talent in temperament. Duša Počkajeva je bila s svojo odrsko pojavo in pre senetljivo govorno značilnostjo igralka, ki se je znala nenavadno prepričljivo uživeti v značaje svo- jih junakinj. Razpon karakternih likov je bil izjemno širok, vendar je bila popolnoma neprekosljiva v tistih vlogah, kjer je prišel do izraza njen smisel za groteskne značaje in situacije. Neštevilna je galerija njenih nepozabnih odrskih postav, s ka terimi Duša Počkajeva nepreklicno stopa v zgodo vino slovenske Talije kot ena najbolj markantnih osebnosti. Duša Počkajeva pa se je uveljavljala tudi kol oblikovalka filmskih in televizijskih kreacij in še posebej kot nepogrešljiva sodelavka v radiu Temu ie dala več kot 100 najbolj raznovrstnih podob, s katerimi ostaja med nami. V slovenskem filmu bo zmerom z nami njena znamenita vloga v *Plesu v dežju*, za katero je dobila Zlato areno v Pulju in nagrado Prešernovega sklada. Bila je tudi dobitnica Prešernove in Sterijeve nagrade ter drugih priznanj v slovenskem in jugoslovanskem gledališkem prostoru. Na odru drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči zad nja predstava «Gozda» Nikolaja Ostrovskega, v katerem je Duša Počkajeva bleščeče interpretirala glavno žensko vlogo, svojo zadnjo mojstrovino velike odrske izrazne moči. nesoglasjih med zahodnimi zavezniki. ki bi ga Helmut Schmidt verjetno imel. če ne bi bilo vmes novih trgovinskih »kaznovalnih* ukrepov proti Sovjetski zvezi, je kancler v včerajšnjem nastopu v Bundestagu moral poseči daleč nazaj v logične korenine zahodnonemške mednarod ne politike, čeprav ie na drugi strani res, da je verjetno piav zaradi posledic ameriškega pritiska dosledneje oblikoval znana stališča o uravnote ženem, toda za obe strani enako zanesljivem miru in o spoštovanju pogodb kot neizogibnem prvem pogoju za obdržanje določenega zaupa nja mod državami z različnimi druž benoekonomskimi sistemi. Ameriški sklep o razširjenju pre povedi izvažanja določenih delov za naftovode in plinovode tudi na podružnice v tujini in na podjetja, ki delajo po ameriških licencah, ni šokiral samo zaradi neposrednih posledic za izgradnjo plinovoda iz Sibirije v zahodno Evropo. Brez besed so ostali v Zvezni republiki zlasti zato. ker se je to zgodilo po patosnem Reaganovem «potovanju dobre vo-ljc», v katerem so hoteli nekateri videti že programatski zasuk ameriškega predsednika, toda tudi zato. ker so razsežnosti enostranskega u-krepa postavile na glavo praktično vsa veljavna pravila »odprtega* svetilnega trga, torej temeljnega kamna kapitalistične konkurence. Čas sklepa, način (brez konsulta-cij) in obseg posledic so se torej združili v tak udarec, ki ga zahodna skupnost še ni doživela. Reakcija, ki jo je danes podal zahodnonemški kancler in se pri tem naslonil na ostro obsodbo zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti. je ustrezala ostrini ameriškega izziva. Schmidt je izbral Iz ver- sajske in bonske izjave tiste dele, ki izrecno poudarjajo enakopravnost med partnerji in ki zavezujejo visoko razvite kapitalistične države, da v nacionalnih gospodarskih politikah upoštevajo tudi koristi drugih. S temi obširnimi prikazi bistva srečanja v Versaillesu in Bonnu, ki jih je dopolnil z zagotovilom, da »ni bilo nikjer govora o novem znamenju za konfrontacijo*, je zahodnonemški kancler po posredni poti prikazal veliko stopnjo nezanesljivosti sedanje ameriške vodilne ekipe. Konkretno bo pomeni, da ima verjetno Zvezna republika velik del zaslug za to. da se je EGS odločila z vsemi sredstvi borit’ proti enostranskemu razširjenju ameriških ozemeljskih suvere-nostnih pravic tudi na podružnice multinacionalnih družb na njenem območju. V sklepu zunanjih ministrov je bil namreč govor o tem. da ameriška vlada nedopustno in proti veljavnim pravilom mednarodnega prava razširja svojo vrhovnost na območja zunaj svojih me ja in da tega ne EGS ne njena sodišča ne morejo sprejeti. Ronska vlada je torej odločena sprožiti postopek pr*d sodišči. ki naj zavrnejo sklep ameriške vlade, ali z drugimi besedami, kljub vsem težavam je pričakovati, da bo že iz načelnih vzrokov zdaj še posebej vztrajala pri poslu s sibirskim plinom. MOJCA DRČAR - MURKO RIM — Poslanska zbornica je odobrila, z glasovi vladne večine, odložitev razprave o reformi pokojnin za 15 dni. Odložitev je zahtevaj minister Di Giesi da pripravi popravke, ker ne soglaša s poenote njem pokojninskih skladov v INPS. DANES IN JUTRI V BOLJUNCU IN V MILJAH VELIKA PRIREDITEV ZA MIR Prijateljske občine Dolina, Milje in Koper za mir in ustvarjalno sožitje med narodi Danes popoldne v gledališču «Prešeren* v Boljuncu javno srečanje o inštitucijah in kulturi sožitja - Jutri v Miljah sklepna prireditev z mladinskim zborom Glasbene matice in s slavnim Eduardom De Filippom Z veliko manifestacijo za mir in sožitje med narodi bodo danes in jutri prijateljske občine Dolina, Mi lje in Koper prispevale svoj konkreten doprinos svetovnemu giba n.ru, ki sc bori za mir na zemlji, proti vsakršnemu nasilju in oboroževalni tekmi. Prireditev pa je toliko bolj dobrodošla in pomembna, ker se bo odvijala na narodnostno mešanem ozemlju, kjer si Slovenci in napredni Italijani ramo ob rami prizadevajo za svetlejši jutri in za premostitev vseh tistih ovir ki še danes negativno pogojujejo medse bojno razumevanje in sožitje med ljudmi različnih narodnosti Pobu do sta podprli herojski mesti Kragujevac ir. Marzabotto. poleg številnih naprednih krajevnih uprav, sindikalnih in borčevskih organizacij. parlamentarcev kulturnikov in političnih sil. »Mednarodni dnevi za mir* se bodo pričeli danes popoldne ob 16 uri v občinskem gledališču »Fran ce Prešeren* v Boljuncu. kjer bo na sporedu srečanje na temo »In štitucije in kultura sožitja*. Konfe renče, ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Collija in predsednika dežel ne vlade Comellija. se bodo udele žile številne osebnosti javnega in političnega življenja iz Itali.je in Ju gosiavi.je, pozdrav pa bo prinese! tudi slavni neapeljski gledališki igralec in režiser Eduardo De Fi-lippo. ki ga .je predsednik republi ke Pertini prav pred kratkim imenoval za dosmrtnega senatorja Srečanje bo ob 20. uri sklenil kulturni program z nastopom oolifonske ga zbora iz Rude pri Vidmu ter mešanega zbora Obala iz Kopra, dobitnika zlate plakete na zborov OB 3. MEDNARODNEM PARTIZANSKEM TABORU V BAZOVICI ZA NOBENO CENO POZABITI! Z odprtjem okrepčevalnih stojnic se danes ob petih popoldne začne Pod orehi v Bazovici tretji mednarodni partizanski tabor. O razvejanem in kulturnopolitično prodornem sporedu, kakor so ga osnovali prireditelji iz vrst Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) ob požrtvovalni zaslombi članov Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič* in sodelovanju Zveze združenj borcev NOV Slovenije, smo in bomo še poročali, danes naj kratko spregovorimo o razstavnem delu tridnevnega mitinga. Na sedežu TPPZ »P. Tomažič* bo ob 18.30 odprtje razstav o delovanju nacističnih koncentracijskih taborišč, o Pinku Toma žiču, o Pevskem zboru jugoslovanske armade »Srečko Kosovel* in o dejavnosti našega tržaškega partizanskega zbora. Fotografski posnetki o nacističnih grozodejstvih so taki. da te morajo, če si res človek in ne avtom, globoko presuniti, Poznamo jih, ker jih je Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici že razkazal delu naše javnosti. Dolžnost vsakogar. Italijana pa tudi Slovenca, zlasti mladih, je, da si razstavo ogleda. Preveč ie danes takih v Italiji in drugod, ki na Hitlerja (in Mussolinija) gledajo odmaknjeno, ki se celo sprašujejo, če so nacistični morilci res bili tako zverinski, in, če ne bi morda bilo bolje na vse to lepo pozabiti v znamenju idilične sprave. Kaj se za takimi in podobnimi tezami skriva, dobro vemo, zato mora veljati pravilo, da tragična preteklost ne sme toniti v pozabo. Narodnoosvobodilni boj in odporništvo sta kot oboroženo gibanje prešla v zgodovino, kot politično dejanje pa morata ostati neizbrisna vse dotlej, dokler bomo svobodni in zato, da takšni tudi ostanemo, (dg) skem tekmovanju »Naša pesem* v Mariboru. Prireditev za mir in ustvarjalno sožit.je pa se bo zaključila jutri zvečer v Miljah in sicer na nogometnem igrišču. Udeleženci pobude bodo prispeli na igrišče v spievodu. ki bo krenil ob 20.45 izpred milj-ske avtobusne postaje, pe pozdra vih oblasti pa bo na programu pes niški in gledališki recital Eduarda De Filippa, častnega gosta »Med narodnih dnevov za mir*. Pred njim pa bo nastopil mladinski pev ski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. Naj ob tem o-menimo, da se bo jutri v Miljah med drugim (udi uradno pričel že tra dicionalni mednarodni festival ele dališč za otroke, ob 18. uri pa bodo na županstvo podelili De Filip-pu častno meščanstvo miljske ob čine. Poziv žensk treh prijateljskih občin Na pobudo Zveze žensk Italije -UDI so se v sredo na miljskem žu panstvu sestale ženske prijateljskih občin Dolina. Milje in Koper, ki so naslovile vsem ženskam Furlanije -Julijske krajine in SR Slovenije poziv za udeležbo na »Mednarodnih dnevih za lir in sožitje med narodi*. Poziv bo zastopnica žensk treh orne njenih občin prebrala na jutrišnjem sklepnem delu manifestacije na miljskem športnem igrišču. Ženske, kot je rečeno v pozivu, se borijo proti oboroževalni tekmi ter zahtevajo, da se materialne dobrine, ki so t^daj namenjene orožju, preusmerijo v boj proti lakoti in ne razvitosti, za splošni napredek človeštva. »Izgradnja miru v naših de-želah*, piše med drugim v pozivu, »mora izhajati iz vsakdanjega življenja, upoštevajoč pravice in kulturo tukaj živečih narodnosti, slovenske v Italiji ter italijanske v Jugoslaviji*. Ženske se borijo za to in pozivajo obe vladi, italijans! o in ju goslovansko, da nadaljujeta na poti sodelovanja in prijateljstva, to je na temeljih, ki jih je postavil in začrtal osimski sporazum. V ZVEZI Z LOKACIJO INDUSTRIJSKE CONE KPI zahteva vrsto pojasnil od vlade in deželne uprave Potem ko sta komunistični skupini v parlamentu in v deželnem svetu F-JK vložili vprašanji v zvezi z izjavami odbora za mednarodno kooperacijo SRS glede destinacije 381 ha v sežanski občini za industrijske namene in glede del, ki bi morala potekati istočasno na obmejnem pa su jugoslovanskega in italijanskega teritorija, je tajništvo tržaške federacije KPI izdalo tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da je jasno, da italijanska vlada ni svoj čas, kot bi sicer morala, uradno informirala jugoslovanskih oblasti o zahtevi po drugačni lokaciji za izgrad njo industrijske cone, ki jo predvi devajo osimski sporazumi. Ta zahteva — nadaljuje poročilo — ki sta jo s široko večino podprla tržaški občinski in deželni svet F-JK, določa drugačno lokacijo za industrijsko cono od one, ki je predvidena na Krasu. Jasno je, da se morajo o novi lokaciji sporazumno izreči obe državi podpisnici sporazuma in to z namenom, da bi favorizirali gospodarsko kooperacijo med Italijo in Jugoslavijo v vseh možnih oblikah in v duhu teh sporazumov. Iz izjav kvalificiranih predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva na velesejmu pa se je sedaj izvedelo — nadaljuje tiskovno poročilo KPI — da je trenutno 13 tržaških podjetij, ki so zainteresirana za mešane italijansko - jugoslovanske industrijske pobude z možnostmi, da se le te še razvijejo. Tajništvo KPI pozitivno podčrtuje, da se take pobude razvijajo na obmejnem pasu, kar sta sicer pred kratkim predla gala parlamentu komunistična sena torja Gerbec in Bacicchi, ko sta vložila resolucijo, ki jo je vlada sprejela kot priporočilo. Tajništvo KPI v tiskovnem poročilu precizira, da take pobude ne morejo biti na noben način predpostavka, da se ponovno predlaga izgradnja industrijske cone na Krasu. Vlada mora zato povedati, kaj je na redila, da bi informirala jugoslovanske oblasti, dežela pa mora s svoje strani povedati, kakšne so dimenzije in karakteristike mešanih industrijskih pobud in kakšne njihove nadaljnje perspektive. Tiskovno poročilo pokrajinskega tajništva KPI se zaključuje z ugotovitvijo, da zadržanje vlade in tudi dežele glede vseh teh vprašanj, ki narekujejo jasnost, označujejo negotovost, molk in lahko tudi dvoumnost. POSVET OB MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU Turistično sodelovanje naše dežele z Avstrijo Želja po industrijski kooperaciji - Dan Gabona Prireditelji 34. mednarodnega vzorčnega velesejma so včerajšnji dan posvetili kar dvema državama: Avstriji in Gabonu. Po predvčerajšnjem sestanku pri zvezi industrijcev med predstavniki Confindnstrie. deželnega podjetništva in organizacije avstrijskih državnih industrijskih podjetij (OelAG), se je avstrijska delegacija pod vodstvom podpredsednika zvezne gospodarske zbornice z Dunaja Seidlom sešla včeraj dopoldne na trgovinski zbornici z njenim predsednikom Modianom. Govor je bil o možnostih raztegnitve in pospešitve sodelovanja med Furla nijo - Julijsko krajino oziroma Trstom in Avstrijo na področju industrijske kooperacije, turizma in pospeševanja trgovinskih tokov v obeh smereh. Popoldne pa je v kongresnem centru na sejmišču bila okrogla miza (tretja po vrsti) o turističnem sodelovanju med našo deželo in Avstrijci. V popoldanskih urah je bila tudi tiskovna konferenca glavnega direktorja gabonske družbe za les Laccru-chea Alihanga, ki so ga spremljali NiMiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiHiiiiiiHiimiMiiiiiiiiiiiliftrniiHiiiiiiiiiMnfrniiMiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiifiiimHifiMiiiitiiiiiiiMtMiiiiiiiiiiiHiiiMiiHiiiiminiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiui DELO SE BO USTAVILO ZA OSEM UR Dtmes tudi v Trstu splošnu stuvku v odgovor nu munevre industrijcev Nad 500 delavcev iz naše pokrajine bo sodelovalo na vsedržavni manifestaciji v Rimu Nad petsto tržaških delavcev, predstavnikov domala vseh strok tukajšnjega gospodarstva, je sinoči odpotovalo s posebnim vlakom v Rim, kjer se bodo skupaj z delavci iz vseh krajev Italije združili v veliko vsedržavno manifestacijo, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL ob današnji splošni stavki v protest zoper odločitev Združenja industrijcev. da prekine dogovor o premični lestvici. Sindikati hočejo z ostro akcijo opozoriti industrijce, da ne bodo ostali delavci križem rok ob njihovih manevrih, s katerimi hočejo naprtiti delavstvu spet najtežje breme v iskanju izhoda iz hude gospodarske krize, ki pesti državo. V naši pokrajini ne bo ob tej stav- MED TORKOVO MANIFESTACIJO NAJ BI POVZROČILA NEREDE* Policijo prijovilu sodnim oblustem tajnika CGIL Giuluzo in K Pt Tonetu Protest sindikatov ob zaprtju laboratorija gledališča Verdi Enotni sindikat uslužbencev gleda lišč je ostro protestiral zoper sklep komisije za nadzorstvo nad javni mi dvoranami, da s 30. junijem zapre scenografki laboratorij gledali šča Verdi. Z zaprtjem bi bili ob delovna mesta sezonski delavci (v resnici so tu zaposleni že 8 do 10 let) in stalno zaposleni v laboratori jv. ki ne bi dobili drugih podobnih struktur za oprav'janje. oziroma nadaljevanje svojega poklica. Nadalj' bi zaprtje prizadelo že itak obuboža no blagajno tržaške opere, ki bi morala odslej naročati scenska dela v drugih laboratorijih ali pa si jih izposojati, kar bi jo seveda drago stalo. Laboratorij za scenografije pri gledališču Verdi je od 'eta 1968 do letos izdelal, oziroma izgradil scene za kar 85 odrskih postavitev od oper do operet, in to v izredno slabih delovnih in finančnih pogojih, kar predstavljn za razmere v itali janskih gledališčih pravi rekord. Prav zaradi tega je, po mnenju sin dikalne organizacije, še bolj ne pojmljivo zaprtje laboratorija. Sindikat ugotavlja, da ni prišlo do problema prostorov laboratorija kar Čez noč: v tem pogledu nosi velike odgovornosti vodstvo gledališke u a nove. ki ni pravočasno poskrbelo za preureditev laboratorija, da bi bil le ta primeren za opravljanje svojega dela. Poleg tega ima po mnenju sindikata tudi tržaška občina dokajšnjo krivdo, saj ri omogoči la ustanovi, da bi primerno uprav Ijala s prostori. Občinska (lokacija Devina-Nabmine včeraj v Bežigradu Delegacija devinsko - nabrežinske občinske uprave, ki jo je vodil župan Albin Skerk, sestavljala pa sta jo še odbornik Bojan Brezigar in svetovalec Srečko Colja, se je včeraj v Ljubljani udeležila slavnostne seje občine Ljubljana Bežigrad ob občinskem prazniku. Občini sta že v lanskem letu navezali stike in bo verjetno v kratkem prišlo do podpi sa listine o prijateljstvu in sodelovanju med občinama. Na srečanju s predsednikom občinske skupščine Emilom šušterjem so se dogovorili o oblikah sodelovanja. • Zaradi del na grezničnem omrežju bo od ponedeljka. 28. t.m., prejo-vedana vožnja v obeh smereh v Ul. Benussi in sicer na odseku od Ul. Puccini do Ul. Paisiello. SINOČI V NABREŽINI Občinski svet razpravljal o termoelektrarni na premog Devinsko nabrežinski občinski odbor se bo jasno izrekel o možnosti, da bi ustanova za električno energije ENEL s privoljenjem deželne u-prave zgradila na občinskem teritoriju termoelektrarno na premog, šele ko bo razpolagal s točnimi podatki in načrti; kot smo že poročali, se v zadnjem času širijo določene govorice, ki pa doslej še nimajo nobene tehnične in dokončne osnove. Jasno je, da se bo o tej možnosti nato izrekel tudi občinski svet. Tako je bilo rečeno na sinočnji seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta po daljši razpravi, o kateri bomo še poročali, ki jo je sprožil socialistični svetovalec Colja. Sicer pa se je seja začela z zamenjavo svetovalca Orlanda Žbogarja (SSk), ki je moral zaradi delovnih obveznosti odstopiti. Njegovo mesto je prevzela Alenka Legiša, hči bivšega župana, ki je bila tudi na isti seji z glasovi strank večine izvoljena za odbornico suplentko (Žbogar je bil namreč odbornik). Potem ko je župan Škerk skupščini poročal, da je občina pristopila k pobudi »Mednarodni dnevi za mir*, k današnji vsedržavni stavki in o včerajšnjem obisku občinske delega cije v Bežigradu, je občinski svet sprejel vrsto sklepov upravnega značaja, med katerimi je tudi odobril načrt za popravilo občinske telovad niče in najem ustreznega posojila. Ob dveh slavjih v Bazovici Medtem ko bo v Bazovici Ul. mednarodni partizanski laoor, ki ga prireja pokrajinski odbor Vse državnega združenja partizanov Italije, in ki bo potekal pod geslom *Za mir, razorožitev in sodelovanje med narodi», bo nedaleč od prireditvenega prostora druaa manije stacija, ki se v svojih geslih prav gotovo ne navdihuje ob takšnih geslih. Jutri ob 11.30 bo namreč ob drugem robu vasi svečanost, .s katero bodo proslavili proglasitev »fojbe* za narodni spomenik. Kro iiio aovnrice. da ho slovesnosti pri sostvoval nič mani kot vladni pred sednik Spadnlini, kar bi dalo do godku še vidneišo razsežnost in po udarek. Kot zanimivost velja ob tem še omeniti, da se je v blagajnah tržaške občine s precejšnjo lahkoto in predvsem, z nenavadno hitrostjo nastrgalo 90 milijonov lir za spomeniško ureditev «foibe» medtem ko se dolnn leta do danes še ni našlo v isti hlaaaini prebite pare za ureditev spomenikov 71 tal cem ter Tomažiču in tovarišem na Opčinah. Dejstev menda ne bo treba posebej komentirati. Vprašali b< se le. ali veha tisto, o čemer toVko pi šeio in govorijo, da se ie itali 'an ska republika rodila iz odporni Hm Mar začenjamo na to poza bljati? SKLEP JE SPREJELA KOMISIJA ZA NADZORSTVO JAVNIH DVORAN Izgredi, ki so nastali med torkovo demokratično manifestacijo v znak solidarnosti s palestinskim ljudstvom in za katere so dali povod desničarski skrajneži, so po a-retaciji treh neofašistov imeli nepričakovan razplet. Podnačelnik kabineta na tržaški kvesturi Sandro Apa, Ki jc bil v torek odgovoren za javni reo. je namreč prijavil sodstvu pokiajinskega tajnika sindikalne federacije CGIL Gialuza in tajnika pokrajinske federacije KPI To-nela. Oba sta obtožena, da sta z dejanji ali z besedami povzročila nerede, Gialuz pa še žalitve javne ga funkcionarja. S temi ukrepi je predstavnik državne policije verjetno hotel nekoliko »uavnovesiti* posledice izgredov. ki sc med manifestacijo na-' stali (.ri Portici di Chiozza. ko so se do.uocarji spravili nad demokrate z verigami, palicami in frnikolami. O ranah, ki jih je utrpel ob cir.ski svetovalec KPI Fausto Mon falcon (zaradi udarcev v roko bo ozdravel v 15 letih) pa je že stekla uradna preiskava, ki mora ugotoviti krnca. Ni izključeno, da se bodo morali tudi za te poškodbe braniti pred priucrjem Reinottijem trije aretirani neofašisti, za katere je včeraj njihov branilec in somišljenik Giacomelli predstavil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. Rei notti nam je sinoči povedal, da bo šele v prihodnjih dneh sklepal o tem, kar pa je v glavnem odvisno od postopka, s katerim bodo mla-ain: sodili. V kolikor so jih zasačili med izvajanjem kaznivega dejanja, je namreč upravičen hitri postopek. Na preturi se bosta sicer zagovarjala le Angelo Lippi, predsednik misovske univerzitetne organizacije «Fuan» in Mauro Goina, medtem ko bo 17-letnemu Andreu D. N sodilo sodišče za mladoletne. Popolnoma poneverjeno sliko tor kovih dogajanj so kot logično dali javnosti včeraj zjutraj pripadniki zloglasne neofašistične organizacije »Fronte della gioventu*. ki so razdeljevali letak, v katerem so tudi ostro napadali policijske sile in še posebno mare.šala Scozzaia, za katerega zahtevajo premestitev, češ da se »neupravičeno* zaganja proti desničarjem. Ni izključeno, da bodo agenti letečega oddelka prijavili zaradi žalitev tajnika »Fronte della gioventu*, Roberta Menio -Bogatin. f Čestitke Danes slavi rojstni dan PAULO KOŠUTA. Vse najboljše mu voščijo prijatelji in prijateljice iz Križa. Naš odbornik PAVEL praznuje danes rojstni dan, v torek pa god. Vse kar si sam želi in da bi tudi v naprej tako vestno vodil blagajno društva mu vošči KD Vesna, Dragi PAULO, delovni svet kulturnih društev zahodnega Krasa se veseli tvojega rojstnega dneva in ti vošči vse najboljše. Danes bo na Devinščlni ugasnil SERGIJ svojo 21. svečko. Da bi bil še v naprej tako priden in ubogljiv mu želijo prijateljice In prijatelji. ki nobene posebne manifestacije. Vse kategorije delavcev bodo, kot drugod po državi, stavkale osem ur, tako da bo delo v vseh tržaških podjetjih, tovarnah in obratih praktično zastalo. Turnusni delavci se bodo udeležili stavke po že določenih urnikih, ki so bili sestavljeni za posamezna podjetja posebej. Uslužben ci konzorcialnega podjetja za pre voze ACT bodo stavkali od 10. do 12. ure, tako da bo danes dopoldne za dve uri zastal mestni avtobusni promet. Časnikarji bodo ostali na delovnih mestih, da bi lahko v teku dneva in jutri prek časopisov poročali o poteku stavke. Vse pa kaže, da se ne bodo stavke udeležili trgovci, saj jih je Zveza trgovcev prek svojega sporočila pozvala (kljub izraženi solidarnosti s stavkajočimi), naj od prejo trgovine, da ne bi povzročili »nevšečnosti* domačim in tujim ^Jcupcem. ~ Današnja 8 Urna splošna stavka bo poleg protesta zoper enostransko prekinitev dogovora o premični lestvici tudi odgovor delavstva na dve drugi še nerešeni vprašanji, ki ju hočejo industrijei «zamrzniti»: gre za obnovitev delovnih pogodb in po večanje števila delovnih mest. Za oba problema je bila zveza industrijcev doslej povsem gluha. O današnji stavki je pred dnevi razpravljal odbor zgoniške občine, ki je izrazil svojo solidarnost in pod poro 8-urni splošni stavki. Odbor je tudi nakazal prispevek v višini 50 tisoč lir. da bi tako aktivno prispe val k nabiralni akciji sindikalnih or ganizacij za finansiranje vsedržavne manifestacije, ki bo, kot rečeno, danes v Rimu. Na Gradu sv. Justa razstava «Zlata veja» V nedeljo bodo na Gradu sv. Ju sta odprli razstavo »Zlota vejat, na kateri bo razstavljenih HO del (slik in skulptur) 53 svetovno zna nih umetnikov. Razstava nosi pod naslov od Picassa do Ernsta in je praktično prerez čez likovno umetnost našega stoletja. Poleg Picassovih bodo namreč razstavljena dela Magritta, Kleeja, Mi roja. Balla ja, Legerja. Chagalla. De Chirica in drugih. Pobudo je izvedla trža ška letoviščarska m turistična usta nova v sodelovanju s številnimi za sebnimi zbiratelji, galerijami iv mestnim muzejem Revoltella. Obravnavo proti Polojacu prfloiiii na 4. oktober Sodna obravnava proti tržaškemu trgovcu s kavo Alessandru Polojacu, ki je obtožen izvoza valute v višini treh milijard lir, se je včeraj zjutraj končala v par minutah. Ob prisotnosti javnega tožilca Coassina, obtoženčevih branilcev Vinciguerra in Amigonija ter Polojaca, ki je od predvčerajšnjim spet na začasni svobodi, je namreč predsednik sodišča Brenči izjavil, da je zadeva »zelo delikatna in zapletena* ter da zato potrebuje več časa za podroben pregled sodnih aktov. Nihče ni proti temu sklepu ugovarjal in Polojac se bo zato spet prikazal pred sodnike šele 4. oktobra. Drevi na Opčinah odprtje bienala umetnikov amaterjev V openskem Prosvetnem domu bodo drevi ob 20.30 odprli sedmi bienale umetnikov ama terjev, ki ga prireja SKD Tabor, Svoja likovna dela bo razstavljalo 21 slikarjev iz mzsta, okolice in iz Sežane, razstavljena dela pa je ocenila komisija. ki jo sestavljajo Avgust Černigoj, Milko Bambič, Marjan Kravos in Magda Tavčar Openski slikarski biena’e predstavlja pomembno in vedno zelo veže pobudo, s katero tudi širša zamejska javnost lahko s nožna dela in umetniško izražanje številnih nadarjenih slikarjev. Na nocojšnjem odprtju razstav bo spregovoril umetnostni kritik Milko Bambič, večer pa bo obogati! pester kulturni program, na katerem bodo sodelovali tudi gostje Zveze kulturnih organizaci' iz Sežane. OB PRIMERU STEKLE LISICE NA PADRIČAH Nevarnosti stekline ne gre podcenjevati Pred dnevi so na Padričah ustrelili lisico in po prvih pregledih v Padovi, se je izkazalo, da je stekla. Lisico so lovci ustrelili na vrtu hiše št. 4 (pri Markotovih), skratka na prostoru, ki je v vasi. Lisico so sredi belega dne zapazili lastniki hiše, v kateri nihče ne sta nuje, so pa tam različne domače živali. Prav tako se je pred dnevi razširila vest, da se je bolan srnjak zgrudil in poginil ob koritu, ki je nameščeno ob Gropadi in kjer se napaja živina. Srnjaka so poslali na analizo in rezultati še niso znani. Ta dva dogodka, predvsem pa prvi, dokazujeta, da se je steklina razširila tudi na vzhodnem Krasu. Konec lanskega leta so našli prvo steklo lisico v bližini Trebč, sedaj pa na Padričah in to v vasi. To ni nič čudnega, saj je znano, da se bolne živali približajo naseljem, ker so nesposobne za lov. Tako so tudi na Goriškem, kjer se je steklina že več časa močno razširila, ustrelili več steklih lisic prav v bližini vasi. Največja nevarnost je torej v tem, da se gozdna steklina spremeni v urbano, to je, da se okužijo potepuške mačke in potepuški psi, kar lahko predstavlja tudi neposredno nevarnost za človeka. Panike vsekakor ne gre zganjati, treba pa je paziti in spoštovati norme, ki so jih občine in krajevne zdravstvene enote že izdale. Domače živali, predvsem pse in mačke, je treba cepiti. Živali bi bilo potrebno cepiti vsaj enkrat letno, čeprav je naj večja garancija, vsaj kot pravijo strokovnjaki, šestmesečno cepljenje, seveda velja to za področja, kjer je steklina močno razširjena. Psov ne smemo voditi »na sprehod* odvezane in brez na gobčnika. Praviloma bi psi ne smeli biti, vsaj ponoči, na vrtovih, kamor lahko pride stekla žival. To pravilo sicer pri nas ni obvezno, bi moralo pa veljati, saj lahko pride ponoči pes v stik z bolno živaljo, ne da bi se tega gospodar zavedal. Paziti je treba tudi na mačke, potrebno jih je cepiti in varovati, da se ne klatijo, kajti klateške mačke so hipotetičen prenašalec urbane stekline in zaradi njihove številnosti v naših vaseh in tudi v samem mestu, lah ko pomenijo veliko nevarnost. Velika nevarnost pomenijo tudi odlagališča odpadkov, ki so ponavadi v bližini vasi. Smeti je potrebno metati v posebne kontejnerje, če so, drugače bi pa morale pristojne oblasti za to poskrbeti. Prav glede pristojnih oblasti, je treba zapisati, da je tudi na njih dolžnost, da pospešijo ukrepe in. če ne gre drugače, kaznujejo lju di, ki se ne držijo pravil. Najučinkovitejša pa bo vsekakor odgovornost posameznikov, saj so kazni relativno učinkovite. • Jutri bo na Trgu Verdi svečanost ob 150-letnici Assicurazioni Generali. Zaradi tega bo od 7. do 21. ure prepovedano parkiranje avtomobilov na trgu. od 17. do 21. ure pa tudi na obeh straneh Ul. Ca-pitolina. • Zaradi zamenjave javne razsvetljave v Skednju bo v času del prepovedano parkiranje na raznih odsekih (največ 100 metiov) v ške-denjski ulici, Ul. Soncini, Ul. Car-pineto in Ul. Pirandello. Jutri zaključek proslav 100-letnice smrti Jurija Dobrile S slovesno mašo v tržaški stolni ci sv. Justa se jutri zaključi proslavljanje 100-letnice smrti Jurija Dobrile, preroditelja hrvaške Istre in bivšega tržaškega škofa. Prosla ve v počastitev Dobrilovega spomina so se pričele že 17. junija z vr sto raznih znanslvenil in kulturnih pobud. številni gospodarski, v prvi vrsti lesni, operaterji. Gabon kaže veliko zanimanja za izvažanje svojega lesa čez Trst v evropsko zaledje. Ga-bonska delegacija si je ogledala pristaniške naprave, predvsem pa lesno skladišče. Včeraj je bilo tudi zasedanje u-pravnega sveta vsedržavne zveze lesnih trgovcev kot priprava na današnje mednarodno zasedanje o lesu, katerega se predvidoma udeležijo delegati iz 15 držav in uvoznic surovega lesa. Današnji dan na sejmu bo posvečen Češkoslovaški in Indoneziji. DANES PRI SV. IVANU Podelitev značk aktivistom OF Danes, 25. t.m., ob 20. uri bo v dvorani kulturnega društva «Slavko Škamperle* na stadionu »Prvi maj* pri Sv. Ivanu svečana podelitev spominskih značk OF aktivistkam in aktivistom od Sv. Ivana, iz Kolo-n in Podionjerja, ki so aktivno sodelovali v narodnoosvobo-'.ilnem gibanju in ki so tudi vsa povojna leta ostali zvesti idealom, za katere so tedaj delali kot hrabri kurirji in kurirke, bolničarji, tisti, pri katerih so našli borci vedno varno zatočišče. tisti, ki so borce oskrbovali s hrano in vsem, kar so tedaj potrebovali. Spominske značke bo podeljevalo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ki je imelo podobne slovesnosti že v številnih krajih tržaške pokrajine, pri organi ziranju kult ime prireditve, ki bo sledila podelitvi spominskih značk, pa so pridno sodelovali 'Nani domačega kulturnega dru štva. Kot gostje bodo na prire ditvi nastopili pevci pevskega zbora «Rdeča zvezda* iz Šale ža. na programu pa so tudi pri ložnostne recitacije. Hudo ranjena ženska, ki se je vozila na mopedu Na oddelku za oživljanje so včeraj ob 16.10 sprejeli 62-letno gospodinjo Mario Zviticich iz Boljunca 67, ki je utrpela hude poškodbe v nesreči, do katere je prišlo v Dolini. Ženska se je vozila na mopedu Ga-relli, k<5"je~trčita Vtovomjak, katerega je upravljal Eugenio Paro-vel iz Ul. Albona 10. V bolnici so Zviticichevi ugotovili udarce in rane no glavi in obrazu, zlome reber, ra ne po rokah in nogah ter številne udarce in - dmninr po vsem telesu. Ozdravela po v treh r.esecih. Gospodinja z Grete je samovoljno skočila z vlaka Namestnik državnega tožilca Roberto Staffa je preiskavo o srhljivi smrti 53-letne gospodinje Liliane Mazzieri por. Cressi z Grete končal z ugotovitvijo, da je šlo za samomor. Kot znano je nesrečna ženska v torek padla pod 1 4esa krajevne ga vlaka Videm - Trst in med pre vozom v tržiško bolnico podlegla hudi krvavitvi, ki je nastala zaradi presekane aorte. Staffa je po zašli šanju sprevodnika in pokojničinih sorodnikov ugotovil, da ni nesreče povzročilo usodno naključje, ampak da se je Cressi jeva, ki je že dalj časa trpela zaradi depresije, sa movoljno podalr v smrt. l - lillilliil SLOVENSKO KULTURNO društvo TABOR 11111 7. bienale umetnikov amaterjev odprtje danes, 25. junija, ob 20.30. Uvodna beseda: Milko Bambič. Nastop mladih pesnikov in pianistke ZKO - Sežana; folklorna skupina SKD Tabor; ženski in moški zbor Tabor. Kino Ariston 21.30 »Un mercoledi da leoni*. Ritz 18.00 «11 gatto a nove code*. Režija Dario Argento. Karl Mal-den, Chaterine Spaak. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00—22.15 »Spranga la porta. .. arrivano i vicini di časa*. J. Belushi; D. Aykroyd. Fenice 17.00 »Assassinio su) Tevere*. Tomas Milian. Prepovedan mladini pod )4. letom. Nazionale 16.00 «Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 17.00 «007 Moonraker: o-perazione spazio*. Roger Moore. Moderno 16.00—22.00 «11 padrone e 1'operaio*. Filodrammatico 15 00—22.00 »Lovo sensation love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capito 17.00 »Arizona campo 4». Prepovedan mladini pod 14. letom. Vlttorio Venelo 16.30 «Compleanno di sangue*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 »Penitenziari*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Pornostory 1980». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 »I tre delToperazione drago*. Bruce Lee. Razna obvestila Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo seja danes, 25. junija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: natečaj. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlja javlja, da bo podelitev spominskih značk aktivistom NOB od Sv. Ivana, iz Podionjerja in s Kolonje danes, 25. t.m , ob 70. uri na sedežu KD »S. Škamperle*, na Stadionu L maj, Vrdelska cesta 7. Zaključni nastopi Glasbene matice. Danes, 25. junija, ob 20.30 na šoli Glashene matice klavirski recital Stojan Kuret. V ponedeljek, 28. junija, ob 20.30 na šoli Glasbene matice klavirski recital Rosanda Kralj. Starši, ki želijo vpisati svoje o-troke v počitniško kolonijo 10 DNI REKREACIJE za naše najmlajše, ki bo od 6. do 16. julija na društvenem igrišču v Nabrežini, naj se udeležijo seje, ki bo danes, 25. junija, ob 20.30 na sedežu društva Igo Gruden. Fotografije z izleta v Bosno, k* jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška ž0. 0 Zaradi radikalnega čiščenja bo jutri od 14. do 17. ure prepovedano parkiranje v Ul. sv. Frančiška na odseku od Ul. Carpison do Trga Giotti, v Ul. Zanetti in na Trgu Giotti. Tržaška folklorna skupina »Sti ledi* izreka iskreno sožalje Dani li družini ob izgubi očeta. Kolektiv podjetja REŠIM izreka svoji sodelavki Dani Sosič - Bolčina in družini iskreno sožalje ob U-gubj dragega očeta. 25. 6. 1978 25. 6. 1982 Ob četrti obletnici smrti nepozabnega SLAVKA SULČIČA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Dragica, sinova Boris in Vojmir z družino, mama, tata, sestri Mira in Rina z družinama ter drugo sorodstvo V visoki starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono VIKTOR SOSIČ (Peračev) Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Viktor ln Zoran, hčeri Ana ln Dana z družinami Datum in uro pogreba borna sporočili naknadno. Trst, 25. junija 1982 VZIP.ANPI vabi na lil. MEDNARODNI PARTIZANSKI TABOR 25., 26. in 27. junija v Bazovici Danes ob 17. uri odprtje kioskov. Ob 18.30 na sedežu TPPZ »P. Tomažič* otvoritev razstav o nacističnih koncentracijskih taboriščih, o Pinku Tomažiču, o partizanskem zboru cSrečko Kosovel* in o Tržaškem partizanskem pevskem zboru «Pinko Tomažič«. Od 21. ure prosta zabava z ansamblom »The Lords*. Dobro založeni kioski. Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «KRIŠKI BREG* - Sv. Križ pri Trstu s sodelovanjem KD Vesna in ŠD Mladina vabi na XV. RAZSTAVO DOMAČIH VIN 26. in 27. junija v Sv. Križu JUTRI, 26. junija, ob 18. uri otvoritev XV. RAZSTAVE in pokušnje domačih vin ter nastop godbe na pihala «VESNA» Križ; ob 20.30 nastop mešanega pevskega zbora in tamburašev »KUD NIKO ŽUPANIČ* Griblje. V NEDELJO, 27. junija, ob 10.30 odprtje kioskov; ob 18. uri nastop baletne skupine SKD Tabor z Opčin, koncert godbe na pihala «VESNA» ter nastop baletne skupine ŠD »MLADINA* iz Križa; ob 20.30 TOMBOLA z bogatimi dobitki. JUTRI TN V NEDELJO PLES. Igra ansambel «DOMAČI FANTJE* iz Divače. Pršut, klobase, piščanci, čevapčiči. Vljudno vabljeni ŠK DOMIO priredi danes. 25., jutri, 26., v nedeljo, 27. in v ponedeljek, 28. junija 1982, na športnem igrišču pri Domju TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK DANES,, 25. junija, ob 17. uri otvoritev kioskov, ob 19. uri nogometna tekma «Neporočeni - Poročeni* od 20. ure dalje ples JUTRI, 26. junija, ob 14. uri otvoritev kioskov ob 15. uri kolesarska dirka amaterjev ob 17. uri nogometna tekma članov «Domio - Radvanje* (Maribor) od 20. ure dalje ples NEDELJA, 27. junija ob 14. uri otvoritev kioskov ob 16. uri tekmovanje v briškoli od 20. ure dalje ples ob 22. uri tekmovanje v valčku PONEDELJEK, 28. junija ob 17. uri otvoritev kioskov od 20. ure dalje ples ob 22. uri žrebanje nagrad Vse večere vas bo zabaval ansambel POMLAD. Delovali bodo založeni kioski, specialitete na žaru in domača vina VABLJENI ! MARIJA IN JOSIP LAZAR IZ REPNA r | praznujeta danes, 50 let skupnega življenja. Ob tem lepem jubileju jima želijo še mnogo srečnih let sin Ivan s Stano, hči Marica z Robertom, vnuki Sonja z Mau-rom, Janko, Žarko z,Vando in malim Andrejem. Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. junija HINKO Sonce vzide ob 516 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 9.45 in zatone ob 0.20. Jutri, SOBOTA. 26. junija GRUDA Vreme včeraj: Na j višja temperatura 28,1 stopinje, najnižja 22 stopinj, ob 18. uri 26 stopinj, zračni tlak 1013 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna. nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTNA IN SMRT) Rodila sta sc; Cristina Paulin, Chiara Beletič. Umrli so; 95 letna Maria Maniago vd. Delolio, 80 letni Pietro Beltra me, 74-letna Lucia Petronio vd. Pi-tacco, 79-letni Antonio Bracardi, 69-letni Carlo Ughi, 72-letna Maria Cočchi, 83-letni Sebastiano Maiola, 93-letna Italia Desimon. 90 letna Anna Venezian vd. Rutteri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39. Trg Unitš 4. I. Commerciale 26. Trg XXV A ■ile 6, Sesljan, Opčine. 4 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX Settembre 4. Ul. Ber ni 4 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX Settembre 4, Ul. ernini, Sesljan, Opčine. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel 68 441 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: te) 21-0 121; Sesljan: tel. 209 197. Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Miljska občina — Ljudsko gledališče La Contrada ETI — «Ragazzi» — Pod pokroviteljstvom AS. T. RA — AGIS V. mednarodno srečanje «Ragazzi in Piazza* v Miljah — Trst od 26. junija do 6. julija Otvoritveni večer jutri ob 21. uri Občinski stadion v Miljah (Trst) EDUARDO DE FILIPPO recitira izbor svojih pesmi ZAKLJUČEN PRVI KROG VPISOV Dosedanji podatki o vpisu v vrtce kažejo na rahlo nazadovanje vpisov Starši imajo čas za vpis svojih otrok še do septembra - Najob-čutnejše zmanjšanje vpisanih v mestu * Kaj pa v Doberdobu? Pred nekaj dnevi smo v našem listu objavili podatke o dosedanjem vpisu v slovenske osnovne šole na Goriškem. Ugotavljali smo, da je dosedanjih vpisanih učencev sicer nekoliko manj l ot v letu, ki se pravkar izteka, vendar pa da ni padec vpisov tako katastrofalen kot so nekateri predvidevali. Poizvedeli smo v teh dneh tudi kako je z vpisom v otroške vrtce. Tudi tu je povprečno manj vpisov, kar je treba pripisati manjšemu številu otrok in ponekod tudi dejstvu, da se niso še vsi starši odločili vpisati otroka v vrtec ali ne. Saj ne gre v tem prirr ru za obvezno šolanje. Rok za uradno vpisovanje v vrtec je sicer že potekel prav v teh dneh, vendar pa velja v tem primeru običaj, da se starši odločijo za vpis v vrtec še tik pred začetkom novega šolskega leta v začetku septembra. Predhoden vpis pa je potreben zato da pristojna šolska o-blast odloči ali bo v določenem vrtcu ena sama sekcija ali bosta kar dve. Na Goriškem so vrtci v različnih režijah. V mestu sta dva vrtca v občinski reži':. V Ulici Čampi smo v tem letu imeli dve sekciji s 36 otroci, za prihodr. leto je bilo doslej vpisanih le 29 otrok. V Ulici Vittorio Veneto pa so v tem šolskem letu imeli 36 otrok, dosedanje število vpisanih za novo leto pa je le 31. V poletnem času bo na Livadi, v prostorih tamkajšnjega vrtca, enomesečno letovanje za naše najmlajše. ki bo odprto od 7.30 do 18 ure. Vpisanih je približne 30 otrok. Vedno v občini Gorica so še trije državni vrtci in sicer v štandrežu, Podgori in Pevmi. V Štandrežu je vpisanih 36 otrok (orej le 33), v Podgori 14 (prej 15), v Pevmi pa 18 (prej tudi 18). Državni vrtci so tudi v Doberdobu, Ronkah, Sovodnjah in Rupi. V Doberdobu so imeli v tem šolskem letu čez petdeset otrok, sedaj so jih starši vpisali le 29. Brez dvoma ' se niso doberdobski starši potrudili, da bi pravočasno vpisali svoje otroke v vrtec; najbrž niso bili s tem seznanjeni. V vrtcu pa seveda prir čakujejo dodatni vpis. V vrtcu v Ronkah pa bodo imeli v prihodnjem letr več otrok kot letos, in sicer 17 namesto dosedanjih 15. V vrtcu v Rupi, v katerega prihajajo tudi otroci iz Gab. !j in z Vrha, bo v prihodnje enako število otrok kot letos, in sicer 2)5. V Sovodnjah pa imajo 21 vpisanih, prej pa 22. Enako število vpisanih, to je trideset, imajo v občinskem .vrtcu v števerja-nu. Nismo pa uspeli dobiti podatkov o vrtcu v Krminu. ki je bil lani odprt prvič na pobudo tamkajšnje občinske uprave. Kot vidimo so nihanja v vrtcih le neznatna, čeprav zaskrbljujoča. Sicer pa je še čas. da se vsi potrudimo. da se do jeseni vpišejo drugi otroci v naše vrtce. predvsem trgovci in drugi gospodarstveniki, ki se tako ali drugače u-kvarjajo z vinom. Naj ob koncu bralce opozorimo še na nekaj vzporednih prireditev. Tako bo jutri na razstavišču nastop zabavnih ansamblov, v nedeljo dopoldne pa strokovni posvet o pridelovanju vina v Furlaniji, zlasti kar zadeva kvaliteto. Sejem bo jutri odprt od 11. do 13. ure ter od 17. do 22. ure, v nedeljo pa od 10. ure dalje. Pa še to. V ceni vstopnice (2.000 lir) je vključena tudi degustacija šestih vzorcev vina. Miljska občina — Ljudsko gledališče La Contrada ETI «Ra-gazzi* — Pod pokroviteljstvom AS. T. RA - AGIS V. mednarodno srečanje «Ragazzi fn Piazza* v Miljah — Trst od 26. junija do 6. julija Nedelja, 27. junija, ob 22.15 DARIO FO — »Storia della tigre e allre storie* Vstopnina 8.000 Ur - ARCI • prijatelji srečanja 4.000 tir. In formacije in rezervacije pri UTAT - Pasaža Protti - Trst tel: 69406, v Miljah pri Avtonomni letoviščarski ustanovi, tel.: 040/273259. Ukinitev dveh otroških vrtcev Občinski odbor je po temeljitem pregledu položaja sklenil zapreti o-troska vrtca v Ul. Don Bosco in Ul. Rocea. Odločitev je sprejel za radi padca števila vpisanih otrok in zaradi bližine otroškega vrtca v Vi-colo del Molino, ki je prav tako kot prva dva lociran na območju če trti Svetogorska cesta - Placula. VGOR1C1 Danes odprtje vinskega sejma Baceo 82 Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo danes, ob 17. uri, odprli razstavo in pokušnjo vin naše dežele. pod naslovom Barco 82. Otvoritvene slovesnosti se bo predvidoma udeležil predsednik deželne vlade. odvetnik Antonio Comelh Poleg širokega izbora vin, ki se pridelujejo v naši deželi, bodo obiskovalci danes, jutri in nedeljo lahko pokusili razne gastronomske specialitete, predvsei pa znani sir Montasio, katerega pridi 'ovanje in komercializaci-0 naj bi žr v kratkem podredili stroeemu nadzorstvu. Razstava Bacco 82 se bo sklenila v ponedeljek, vendar ta dan bodo na razstavišču imeli glavno besedo 18.30 odprli razstavo osnutkov del in slik v Gradišču rojenega arhi tekta Giuseppa de Finettija, ki se je v času med vojnama in v prvih letih po drugi zelo uveljavil v Milanu, kjer je bil eden najbolj cenjenih arhitektov. Razstavo je priredil lani v Milanu tamkajšnji triennale, sedaj jo bomo lahko videli v Gradišču. Odprta bo do prvih dni septembra, torej celo poletje. • Na valu 202 ljubljanskega radia je bila včeraj dopoldne osemminutna oddaja ob občinskem prazniku v Sovodnjah. Pripravil jo je novinar Marijan Drobež, pri oddaji pa je sodeloval novinar Vlado Klemše. Razstava de Finettija v Gradišču ob Soči V Špacapanom galeriji v Gradišču ob Soči bodo danes zvečer ob PREDSEDNIK DEBELJAK PRI ŽUPANU KLANJŠČKU PRISPEVAJTE ZA Dl JASKO MATICO SPOMENIK STOJI SREDI TE VELIKE VASI Štandreški spomenik bo posvečen 52 domačinom umrlim med vojno Slovenski partizani so v NOB imeli na čepitah rdečo peterokrako zvezdo Nekaterim je ta zvezda napoti - Seznam ljudi, ki jim je spomenik posvečen V nedeljo zjutraj se bodo na glavnem štandreškem trgu zbrali domačini, Slovenci, protifašisti in demokrati iz vse naše dežele, da prisostvujejo svečani otvoritvi spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju in civilnim žrtvam nacifašistične okupacije. To bo pomembna manifestaciji, kajti spomenik bo stal na glavnem štandreškem trgu, ob pomembni prometni žili, po kateri gre vsak dan zelo veliko ljudi. Mimoidoče bo opozarjal, da so se štandreški ljudje, Slovenci, masovno udeležili osvobodilnega boja slovenskega naroda in da so darovali svoje žrtve, veliko žrtev, na oltar toliko zaželene svobode. Slovenski partizani so imeli takrat na svojih čepicah rdečo peterokrako zvezdo in to zvezdo bomo lahko videli na domačem spomeniku. Ta zvezda in brez dvoma tudi napis »narodnoosvobodilni boj* pa moti nekatere, na žalost tudi v Skupne potrebe narekujejo sodelovanje med občinama Števerjan in Nova Gorica Regulacija potoka Vrbačina - Skupna opredelitev za mejni prehod Vipolze Nastopanje vinogradnikov na sejmu v Ljubljani - Izdelati načrt sodelovanja treh slovenskih občin z Novo Gorico Predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debeljak je v sredo obiskal občino Števerjan. Po svoji izvolitvi je že obiskal občine Gorica, Sovodnje in Doberdob. Z obiskom v Števerjanu je novi predsednik s sodelavci predvsem postavil temelje za nadaljnje sodelovanj s tremi slovenskimi občinami na Goriškem. Predsednika Debeljaka, ki so ga spremljali predsednik občinske konference SZD' Lojze Lah, tajnica komisije za stike z inozemstvom Janka Frančeškin in bivši predsednik izvršnega sveta Stojan Vodopivec, ki se je v svojem imenu in v imenu poprejšnjega predsednika Jožeta šušmelja prišel poslovit od števerjanskih upraviteljev, ker jima je potekel mand: t, je v občinskem poslopju sprejel župan Stanislav Klanjšček z odborniki in svetovalci. Župan Klanjšč'' je v svojem pOl zdravnem nagovoru preudaril zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja med predstavniki dveh slovenskih občinskih uprav. Klanjšček je dejal, di. so Števerjanci del slovenskega naroda in da se tej pripadnosti ne bodo nikoli odpo.odali. Kot dokaz je navedel predate' . da je od 860 občanov kar 99 odstotkov Slovencev. Potem ko jg dejal, da se morajo občani ene in druge občine ubadati z enakimi p iblernf (inflacija, gospodarska kriza), je omenil regulacijski načrt, ki ga je občin i tako zastavila, da je spodbudila razvoj kmetijstva, gospodarske dejavnosti, ki utrjuje zasidrano:4- slovenskega človeka na tej zemlji. Nakaza' je tudi nekatere probleme, s katerimi sc ubada občina. Stroški za osebje, skrb za 30 km občinskih poti, okrepitev vodoveda. katerega kapaciteto je potrebno 4 sedanjih 100 povečati na 200 litrov na osebo na dan. presegajo domet obč:ncki blagajne. Predsednik Zorko Debeljak je najprej povedal, da so v njegovi delegaciji' tudi predstavniki krajevne skupnosti Kojsko v Goriških brdih, pmtem pa je nadaljeval s trditvijo, da so vedno želeli sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Omenil je občini Doberdob in Sovodnje, ki sta pobrateni s KS Prvačina in občino Škofja Loka. in predlagal, da bi za-rad: dolgotrajnih stikov, ki jih ima Števerjan s svojim zaledjem, prišlo do pobratenja med jim in med krajevno skupnostjo Kojsko. Takšno pobratenje bi dalo manifeštativni videz številnim sorodstvenim vezem in kulturnim in športnim stikom med obema območjema. V nadaljevanju razgovora so opre delili nekatere obveznosti, ki jiih bodo skupno izpeljali'. Tako je tekla beseda o regulaciji potoka Vrbačina. ki teče točno po-državni meji. m 1 Vse tri slovenske goriške občine naj bi z novogoriško občino izdelale načrt sodelovanja na najrazličnejših področjih, ki bi zajela medobčinske odnose, kulturo, šport, sodelovanje med šolami itd. Vanj bodo vključili tudi briško gorsko skupnost. Da bi se sodelov-.njc na območju Brd boljše razvijalo, je predvsem potreben mednarodni mejni prehod, ki bi bil odpri, vso noč. Dosedanja opredelitev za različne mejne prehode je onemogočala enotno stališče v mednarodnih pristojnih telesih, zato sta se obe strani zavzeli za od- prtje mejnega prehoda Vipolže. Beseda je stekla tudi o vinogradništvu, najizrazitajši in najpomembnejši gospodarski panogi. S tem v zvezi so poudarili veliko korist, ki jo bodo imeli od skupne raketne obrambe pred točo. Menili so tudi, da bi morali poiskati način, kako bi briški vinogradniki skupno na stopili na vinskem sejmu v Ljubija ni. Morda ti bila rešitev v tem, da bi ob primerni razširitvi našo stran na razstavi zastopal odbor, ki prireja vinsko razstavo na prvomajski proslavi v Dvoru, (gv) iiiiMiiiiuiiiiiiliniiiuiiiiiiiiiiMMiiiiiminiiiinMiitiiiiiiitiiiiiiiiMiiimiiMiiiiiiiiiiiMiiiiHMMiiiiiimtiiiiiiiiiii NA POBUDO ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Koncert zbora Jadran iz Melbourna drevi v Kulturnem domu v Gorki Nastal je leta 1978, letos pa je prvič nastopil tudi v stari domovini • Vodi ga Vladimir Trampuž - Uvodni del koncerta bo izpolnil zbor 0. Župančič iz Štandreža Goriški Slovenci bomo dann: lahko poslušali slovensko pesem, ki nam jo bodo posredovali rojaki iz Melbourna v Avstraliji. Na odr ■ Kulturnega r’om se nam bodo namreč predstavili člani moškega pevskega zbora Jadran, ki so te dni na turneji v matičn: domovini in ki bodo drevi prvič nastopili tudi v zamejstvu. S koncertom rojakov iz Avstralije Zveza slovenskih kulturnih društev tudi zaključuje nadvse uspešno sezono, saj se je samo v prostorih Kulturnega doma od njegoveoodprtja do danes zvrstilo okrog 30 različnih prireditev. Ob koncu so nam torej prireditelji pripravili ne'-aj posebnega. Koncert zbora Jadran namreč prekaša obseg zgolj pevskega večera. B namreč tudi priložnost, da izseljencem iz daljne Avstralije s svojo množično udeležbo pokažemo našo navezanost na matično domovino, na naše kulturno izročilo, na našo slovensko pesem. Obenem bo to priznanje rojakom za njihovo skrb pri gojitvi in ohranjanju materinega jezika, pri vzdrževanju vezi s staro domovino, pri ohranjanji kulturnega izročila. ' V Metoournu deluje društvo Primorski socialni klub Jadran, ki redno skrbi z- organizacijo kulturnih večerov s sodelovanjem raznih skupin in zborov iz Melbourna in okolice. Med drugim s> v tem društvu pripravili tudi tečaj slovenščine, ki ga obiskovalo lepo število otrok izseljencev. V tem vzdušju je nastal leta 1978 tudi meški zbor Ja dran, pri katerem so v začetku peli tudi nekateri člani zbora Triglav. Pod vodstvom Vladimira Trampuža je zbor v razmeroma kratkem času dosegel precejšnjo rane in pripravil bogat repertoar. Zbor šteje danes 26 članov in je imel vrsto uspelih koncertov v razni’- mestih Avstralije. V Sloveniji letos nastopa prvič, prav tako ;•» prvič pri nas v zamejstvu. Na nocojšnjem koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri, bo nastopil tudi mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža. domači vasi,'in zaradi tega so v teh dneh zastopniki prosvetnega društva »Štandrež* delili po vseh hišah letake, v katerih objasnujejo, zakaj so se odtegnili iz odbora za spomenik: poleg rdeče zvezde so hoteli imeti na spomeniku tudi križ z napisom «Pax». Podobna stališča je zavzel tudi mestni odbor krščansko-demokratske stranke v Gorici. Zelo polemična je KD do štandreškega odbora za postavitev spomenika in trdi, da bi zvezda razdvajala, in da je KD samo za civilno sožitje ob moji. Kot da bi bila za sožitje ob meji dovolj kaka trgovinska pogodba, za kar se najbrž zavzemajo vidni eksponenti krščanske demokracije. Tudi goriška občinska uprava bo odsotna. Člani odbora so bili v sredo na županstvu in župan Sca-rano je odklonil, prav zaradi že omenjenih razlogov, ki so navedeni v poročilu KD. sodelovanje občinske uprave na otvoritvi. Čisto drugačno stališče je zavzel prejšnji župan De Simone, ko so pred leti otvarjali spomenik padlim partizanom v Podgori. Ni ga motil:; partizanska zvezda na tistem spomeniku. Svečanost bo v Štandrežu v nedeljo ob 10.30. Spomenik bo posvečen, kot smo že napisali, domačinom, ki so padli kot partizani, umrlim v nacističnih taboriščih, civilnim žrtvam letalskega bombardiranja v štandrežu in domačinu, ki so ga nacisti ustrelili, ko so pridrveli v vas v septembru 1943. Padlih v partizanskih vrstah je 22. To so Angel Nanut. Alojz Brajnik, Boris Nanut, Angelo Pinello, Lado Markočič. Mario Marturini. Gildo Marega. Stanko Lutman. Milan Hoban, Milan Pavletič, Alojz Nanut, Romano Černič, Ivan Makuc, Mirko Briško. Franc Pavlin, Duško Leban, Danjel Leban. Jožef Briško. Jožef Pelicon, Viljem Nardin in Joške Zavadlav. Nacisti so pobili ob prihodu r Štandrež Silvija Grendena. V nacistična taborišča so nacisti odpeljali več civilistov, ki so jih zajeli na raznih racijah vi i in drugod. Tam je precej teh judi umrlo. To so bili Leopold Nanut, Stana Logar, Jožefa Marušič, Andrej Marušič. Riliard Pavletič. Dominik Pavletič. Anton Gri, Andrej Pavlin, Stanislav Nanut, Jožef Lutman in Jožef Nanut. Ker leži štandrež med letališčem in železniško postajo, je bil nekajkrat tudi tarča letalskega napada zavezniških letal, ki so bombardirala ta dva vojaška objekta. Bombe sb padle tudi na štandreške hiše in bilo je nekaj mrtvih. To so bili Jožef Gomišček, Ivan Zavadlav, Branko Tabaj, Franc Vižintin, Ljudmila Briško, Viljem Zavadlav, Karlina Pašku'in, Mi>an Zavadlav. Anton Zavadlav. Lucija Bra:nik, Alojz Briško, Jožefa Rijavec, Benedikt Tabaj. Kamil Tabaj. Jožefa Cijan. Franc Hvalič, Bernarda Hvalič, Jožef Tomšič. Na Peči se nadaljujejo prireditve ob občinskem prazniku Na prireditvenem prostoru na Peči se nadaljujejo kulturne in športne manifestacije ob občinskem prazniku. Medtem ko bedo danes s pričetkom ob 19.30, oziroma 20.30 na sporedu finalne tekm' v moški in ženski odbojki, bo jutri ob 20. uri nastopil mešani zbor Rupa - Peč. v nedeljo, ob 19. uri pa bo folklorna prireditev z nastopom AFS France Marolt iz Ljubljane. Sinoči so na Peči odprli tudi 2. razstavo domačih vin. ki bo odprta do nedelje, ko bodo razstavljavcem podelili priznanja. Razna obvestila V oddaji «Na goriškem valu*, ki jo bomo lahko poslušali po Radiu Trst A danes ob 12. uri (ponovitev v nedeljo ob 10.45), bo govor o šolski problematiki in o vinogradništvu v Brdih kot sledi iz pogovora z mladim vinogradnikom Stankom Radikonom na Oslavju. Ženski odsek Kulturnega društva «Jezero» v Doberdobu vabi vse ženske na sestanek, ki bo danes, ob 20.30, v prosvetni dvorani v Doberdobu. Županstvo iz Doberdoba obvešča, da bo odhod otrok v Kolonije v Co-meglians ter v Nabrežino 5 julija. Na :azpolago je še nekaj mest. V teku je tudi vpisovanje otrok v dnevno kolonijo Alberoni v Tržiču. Starši, ki bi radi svojim otrokom priskrbeli prijetne in zdrave počitnice naj se čimpre.i zglasijo na županstvu. Županstvo Iz Doberdoba nadalje sporoča, da bo oktobra 3. splošni popis kmetijskih posestev in kmetijske dejavnosti nasploh. V okviru priprav na omenjeno štetje pa mora županstvo že do konca junija ugotoviti število kmetijskih posestev Za osnovo ima sicer seznam iz leta 1970. ki pa je zastarel in torej ne odeovaria več dejanskemu stanju. Zato naproša kmetovalce. oziroma tiste, ki se s kmetijsko dejavnostjo ukvarjajo deloma, da se čimprei zglasijo na županstvu MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi ob zaključku plesnega tečaja DRUŽABNI PLES jutri, 26 junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. Vabljeni! Koncerti V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu bo drevi, ob 21.15. v o-kviru tedna grajskih koncertov, nastopil Trio Lorenz iz Ljubljane. Izvajali bodo dela Haydna. Škerjanca in Schumanna. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 4. julija, izlet na Škrbino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša navodila in uro odhoda bomo pravočasno sporočili. aiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiftiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiniinii DANES ZJUTRAJ V TRŽIČU V OKVIRU SPLOŠNE STAVKE ZBOROVANJE NA SEDEŽU FLM Okrog tri tisoč delavcev iz naše dežele, med temi veliko prav iz goriške pokrajine, 1 i danes sodelovalo na vsedržainem sindikalnem shodu. v okviru celodne- ne splošne stavke, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL CIST. • UIL. Velika večina je že sinoč' odpotovala v glavno mesto s posebnim vlakom, ki je odpeljal okru* 21. ure s tržaške železniške postaje. Nekaj skupin bo v Rim prisnelo z avtobusi. KD Slavec - Ricmanje Log in KUD F. Žiberna - Povir vabita na ogled Sofoklejeve ANTIGONE ki bo danes, ob 21. uri na letnem priireditvenem prostoru »Žrebčevo* v Ricmanjih. Šest razlogov da izbereš Program pohištva, ki ga lahko montiraš sam ||§g 1. ker, če rabiš KIT tako|. ga tudi tako) odneseš 2. ker se da KIT z lahkoto in veselem montirati, zadostuje ti ključ za vijake 3. ker KIT stane man|... ga montiraš ti 4. ker je KIT pameten način opremljanja hiše, kjer je premalo prostora, reši najtežje probleme 5. ker je KIT neka| osebnega — nisi ga le sam Izbral... sl ga sam naredil 6. ker je pohištvo KIT, ko si ga montiral, prav tako kot vse ostalo, celo boljše V PRODAJI V GORICI PRI o livšeri Ul. Clpriani 78 — Tel. 83780 SHOW ROOM Corso Italia 58 — Tel. 5611 Poleg osrednje manifestacije v Rimu bo v raznih krajih države še vrsta manjših zborovanj. Delavci z Goriškega se bode zbrali na shodu danes ob 8.30 na sedežu sindikata kovinarjev (FLM) v Tržiču, kjer bedo razpravljali o razlogih, žara- ‘ di katerih je zveza oklicala celodnevno splošno stavko. Kino Razstava secesije v Krminu V Krminu bodo danes zvečer ob 18. uri odprli v palači Locatelli na glavnem gornjem trgu razstavo dunajske secesije, ki je bila svojčas že v Tržiču. Gre za pregled razvoja te secesije na raznih podro čjih od arhitekture do likovne u metnosti. Istočasno bo današnja pri reditev prva v palači Locatelli, ki jo je krminska občim pred kratkim odkupila od prejšnjih lastnikov. V njej mmeravaio urediti občinsko knjižnico ter več prostorov, ki bodo služili v kulturne namene. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR Od L do 12. avgusta izlet na Klta|sko, v Hongkong in Singapur. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italia 205 tel. 33019 Gorica CORSO 18.00-22.00 »Delitto al risto-rante cinese*. T. Milian in E. Ca-navalle. Barvni film. VERDI 18.00—22 00 »Profondo ros-so» Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Crociera e-rotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00—22 00 »Posizioni particolari*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Buddi - bud- di*. Nova Gorico in okotica SOČA 18.00—20.00 »Dekle iz plemena Ašanti*. Angleški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Lev v srcu*. Jugoslovanski film. 22.00 »Poštar vedno dvakrat zvoni*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Nora leta*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bassi, Ul. Don Bosco, tel. 32551. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo Ul. 1. maggio, tel. 73328. 25. 6.1981 25. 6.19« Ob prvi obletnici smrti predrage in nepozabne mlade vnukinje Maure Busa se je z ljubeznijo spominja nona Marta Pintar. NA POSVETU CGIL O ETNIČNIH IN JEZIKOVNIH MANJŠINAH Kulturne prireditve ODNOSE MED VEČINO IN MANJŠINO JE TREBA SPREMENITI, MENIJO SLOVENSKI SINDIKALISTI CGIL je odprta za vso problematiko manjšin. Podpreti bo treba boj za globalno zaščito slovenske skupnosti v Italiji. Potrebna je večja avtonomija krajevnih organov, ki bolje poznajo krajevne razmere kot v Rimu S’ove:iski s indil: a listi in člani suuikata CGIL, ki pripadamo slo-i-.»ki etnični skupnosti na Trža-š..e.n, Goriškem ter v Videmski ptia-ajini. pozdravljamo posvetovanje o e ničnih in jezikovnih manjši tali, ki ga je pripravila naša sindikalna zveza. S tem je CGIL pokala,a svojo odprtost in pripravljenost, da se sooči z vso zr.ple.eno problematiko, ki jo predstavlja področje obsežnih manjši iških skupin, ki pa je hkrati tudi njeno področje, saj tudi v naši deteti veliko članov sindikata CGIL pripada krajevnim etničnim manjšinam. Z dosedanjimi srečanj: v Gradišču, Trstu, Gorici in sedaj v Nabrežini je CGIL bolela r.a vseh ravneh svoje organizacij-s e strukture vzpodbuditi in razgibati čim širšo razpravo o tem tako perečem vprašanju. Na vseh teh posvetih j j prišla na dan nova problematika, izraženi so bili novi predlogi, ki dokazujejo zavzetost članov naše sindikalne zveze za manjšinska vp* --sanja. Hkrati pa so ta srečanja pokazala, da manjšina, točneje, da manjšine niso in ne smejo biti samo predmet zanimanja, pač pa da so živ in di -antičen element vse sindik; Ine skupnosti. Da bi ce’otna skupnost imela od manjšinske specifike svojo korist :n da bi se manjšinska specifika razvijala v vsej svoji globalni razčlenjenosti, pa je po-ti-ebno, da se vsa skupnost, v našem primeru vsa struktura CGIL V imenu Slovenske kulturno g.spoctarske zveze je posvet o narodnih in jezikovnih manjšinah, ki ga je organizirala sindikalna organizacija CGIL, pozdravil njen predsednik Boris Race, ki je med drugim tudi rekel, da Slovenci s Tržaškega in Goriškega ter iz Videmske pokrajin« pobudo CGIL poždravljamo, ker vžtrajanje vaših sindikatov v boju manjšin za njihove pravice dokazuje, da je vaš trden namen, da se podrobneje spoznavate s preteklostjo in današnjimi problemi jezikovnih in narodnih manjšin, kar vam bo o-mogočalo. da čim dosledneje izpolnjujete vaše pozitivne namene. Po našem mnenju je to pravilna pot, saj je tovariš Fiou iz Doline Aosta že ugotovil, da «slabost naše pobude glede etničnih in jezikovnih manjšin ni povzročila le soočanje v naši organizaciji, marveč je puščala praznine, ki so jih napolnili in izkoristili drugi proti interesom delavskega razreda*. Svoja izvajanja je Race nadaljeval: «Pri nas se je zgodilo v preteklosti prav to. Že v začetkih delavskega gibanja so poudarjali le internacionalizem in so narodno vprašanje zanikali ter ga označevali kot izključen interes buržoa-zije. Tudi poznejši nacionalni nihilizem, ki se je pri nas nanašal na neenakopravno slovensko manjšino, ni mogel v večjem številu privlačevati slovenskih delavcev, ki so bili predmet dvojnega zatiranja, socialnega in nacionalnega in so zato potencialno bližji v pripravljenosti za boj proti zatiralcu. Zato je tudi v tem, kakšen je odnos do manjšine in do njenega jezika kot njenega najbolj značilnega izraza, prevladovalo stališče nacionalistične bur-žoazije in so ga podzavestno v dokajšnji meri v vsakdanji praksi osvajali tudi delavci italijanske narodnosti. Ker je bil jezik dela na delovnem mestu italijanski, je bilo povsem samoumevno, da je zaradi takega stanja postal jezik v boju za pravice delovnega človeka tudi italijanski, pa čeprav je bil med delavci velik odstotek Slovencev. Neizbežno je bilo zato, da je v procesu asimilacije, ki se je razvijala na delovnem mestu, delovala tudi v sindikatih in drugih delavskih organizacijah. In to se ni dogajalo le v daljni preteklosti. Menim, da se to na mnogih delovnih mestih dogaja še danes. Zato so vaše obveznosti do manjšin nadvse potrebne in se morajo hitro uresničevati.* Ko je ugotovil, da so bili v kviru CGIL doseženi v dolini Aoste in na Južnem Tirolskem veliki rezultati in to brez težav, je nadaljeval: «Vsi skupaj pa poznamo razmere pri nas. Kolikšne so sile, ki nasprotujejo, da bi Slovenci dobili take narodnostne pravice, ki bi nam ustvarile možnosti, da postanemo enakopravni državljani... Lista z volilnim znakom «No al bilinguismo* je celo Almiranteju očitala izdajo cnacionalnih interesov^, ker je v Strassbourgu soglašal s poročilom poslanca Ar-feja, ki da je predvideval dvojezičnost v Trstu, Almirante pa grozi. da bo sprožil mehanizem za odklonilni referendum, če bo sprejet kakršenkoli zakon o dvojezičnosti. KD je očitala Listi za Trst da je njihova poslanka predložila zakonski osnutek, ki da predvideva absurdno dvojezičnost in etnične privilegije, Lista m Trst pa zavzame za manjšinsko problematiko in si jo osvoji, kot sestavni del svoje dejavnosti. Zato smo s. slovenski sindikalisti v deželi Furlaniji-Julijski krajini zavzemali za to, da pride do teh srečanj in jih danes z veseljem pozdravljamo. Vendar rt to in podobna srečanja ne smejo biti sama sebi namen. Dač pa morajo biti le izhodišče za drugačno obravnavanje manjšinske problematike. Gre namreč za informacijo. ki naj osvetli prisotnost etničnih in jezikovnih skupnosti in manjšin in njihovo vlogo v skupni rasti in razvoju vsega delavskega razreda in vse deželne skupnosti. Zato bi slovenski sindikalisti radi na tem pomembnem vsedržavnem srečanju o manjšinah navedli nekaj osnovnih izhodišč in temeljnih točk. ki jih smatramo za bistvene pri načrtovanju bodočega in bolj konkretnega dela. Mnenja smo in izkušnje na delovnih mestih ter podatki socioloških raziskav nam to potrjujejo, da so nerešene in kritične razmere vsake etnične manjšine zaviralen moment v razvoju vse' družbene skupnosti. Naj ere za velika mesta, kakršen je Trst, kjer nacionalistični izbruhi na eni strani in obramba manjšine na drugi predstavljajo veliko potrato sil, ki bi bile sicer bolj koristne za družbeni in gospodarski razvoj celotne mestne gospodarske in so- pravi, da bo uradna raba slovenskega jezika možna le tam, kjer je več kot 50 odstotkov Slo- * vencev.* «Te stranke so na zadnjih volitvah dobile nad 65 odstotkov glasov. Res je, vsi volilci niso volili teli strank le zaradi nasprotovanja Slovencem Kljub temu je položaj zaskrbljujoč.* «Nj težko ugotoviti — je nadaljeval — na čigavi strani je krivda za tako stanje, kdo vse je bij v povojnih letih nosilec nacionalističnih stališč. Svoječasno so nam obljubljali postopno reševanje naših problemov čemur smo nasprotovali, ker bi se tako reševanje zavleklo v nedogled. Toda od obljub je poteklo že toliko let, da bi s postopnostjo če bi jo izvajali že marsikaj dosegli a je bila postopnost le pretveza za odlašanje.* Svoja izvajanja je Race i ada ljeval z ugoiavi.an.,eni, da vsako odlašanje služi le tistim siiam, ki so proti napredku, proti razvoju. V zvezi s tem je navedel dva konkretna primera in sicer dokončno razmejitev med Italijo in ougosia vijo, ki je pjej Siu.j.ii uca...» a ustvarjanje sovražnega vzdušja, sedaj pa je probie) rešen in ne vznemirja nikogar, drugi primer je slovenska šola v Trstu, ki nam je tržaška občina še pod Avstrijo iu hotela dati. Ko pa smo si šoio deloma ustvarili sami, uelonia pa pod ZVU. je Uali^a te so.e pustila tako v Gorici ob prihodu 1947, kot tudi v Trstu 11154. Nase šole prav zares ni. j ogrozile »italijan-stva* Trsta ali Gorice. In vendar če bi teh šol ne bili imeli pred prihodom llaiije. bi verjetno doživljali enako nasprotja kot proti «bilingvizmu*. Zato je za dosego zakona, ki nuj zaščiti slovensko manjšino, potrebna akcija vseli demokratičnih organizacij. In tudi ko bomo dobili zakon o globalni zaščiti, bo veliko težav in bo praksa sindi katov glede tega dragocena. Ko je govoril o dvojezičnosti, je med drugim rekel: «Pravi njegv pomen je znan in pomeni poznavanje obeh jezikov ter medsebojno sporazumevanje v erem ali drugem jeziku, ali vsak v svojem. Tal > ga razumejo tudi v Dolini \osta in na Južne. .1 Tirolskem. Za tržaške nacionaliste je bilingvizem že dvojezični transparent na ulici, slovenski občinski razglas in verjetr-o vsak uradno napisan r "-pir v obeh jezikih. Mi danes ne zahtevamo bilingviz-ma, o kakršnem sproščeno govore v Dolini Aoste in na Južnem Tirolskem, toda želimo, da bi prodirala zavest, da je pravi lilin-gvizem jamstvo za obstoj narodne manjšine.* Nato je izrazil željo, da bi se čim več Italijanov, seveda tistih, ki so Slovencem prijatelji, začelo učiti slovenščine ali. da bi začeli zahtevati za svoje otroke tečaje slovenščine v šolah. S tem je treba slejkoprej začeti, da se odvzame manevrski prostor tistim, ki širijo mržnjo med narodnostmi. Svoje misli je v zvezi s tem Race zaključil takole: «Slovenci zahtevamo med drugim, da na sodiščih ir v stikih, ustnih ali pismenih z javnimi uradi lahko uporabljamo svoj jezik in da dobim tudi odgovor v slo venščini. Zato, da se te pravice lahko izvajajo, morajo biti na sodiščih in uradih Slovenci ali vsaj taki, ki slovenski jezik dobro poz na jo. To zares niso privilegiji, temveč elementarna nujnost, da se izvajajo pravice manjšine.* cialne skupnosti, ali pa za manjše, tovarniške ali uradniške strukture, ki bi se lepše in bolje razvijale v skupno korist V naši deželi, kjer je slovenska etnična skupnost najpomembnejša etnična manjšina, je treba najprej zastaviti vse sile in to na vseh ravneh ter v vseh gospodarskih, sindikalnih, kulturnih in drugih družbenih strukturah, da se ustvari drugačno vzdušje, drugačna osnova za sodelovanje med večino in manjšino, bolj konkretno povedano gre za drugačen odnos med državljanom te ali one etnične skupnosti, gre za drugačen odnos tudi znotraj samega delavskega razreda. Čas in nove generacije mladih same od sebe ne bodo spremenile tega odnosa. Treba pa je pripraviti, ga uveljaviti, potrebno ga je sproti utrjevati. Če govorimo o spremembi tega odnosa med večino in manjšino, pravzaprav je govor o miselnosti večine. Naj bo manjšina še tako pripravljena na sodelovanje in na vzajemno delo, bo vedno govor med gluhimi če ji večina postavlja vedno nove in nove razdalje in se za njeno prisotnost in problematiko ne zmeni. In tako stanje ne privede nikamor. Zato smo prepričani, da bi bila uvedba neobveznih tečajev slovenščine tudi v italijanske šole velik in važen korak v smeri nujnega medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Prav s svojim odporom do tega neposrednega stika med slovensko in italijanski stvarnostjo v Trstu desničarske in proti-delavske sile dokazujejo, da izkoriščajo in potrebujejo nacionalistično mračnjaštvo za to, da lažje ribarijo v kalnem, da lažje izigravajo tiste družbene sloje, ki so najbolj ranljivi. Od tod tudi sovražno nasproti vanje raznim zakonskim predlo—i. ki že dolgo ležijo v na-lamentu. In prav zaradi tega mora prav iz teh predlogov čim prej nastati državni zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Že sedaj pa si moramo biti na jasnem, da ne sme ta zakon biti naš končni cilj, pač eden izmed telikerih napisanih a ne izvajanih zakonov italijanske republike. Ta zakon bo le nujno in obvezno pravno sredstvo za drugačno, boljšo urejanje manjšinske problematike na vseh ozemeljskih in strukturalnih aspe’tih. Črko in duha tega zakona bo treba za.o prilagoditi vsej naši družbeni in sindikalni stvarnosti, ce na primer delavska pogodba za javne urade in ustanove podpisuje na državni ravni, bo prav tako na drža. ni ravni ta pogodba morala upoštevati ujcc.fična določila za posamezne obmejne kraje. Tudi dc.av-ski tečaji za rekvaiifikacijo dela, čeprav jih bodo razpisali v Rimu, bedo morali biti na etnično mešanem ozemlju tudi v materinem jeziku manjšine. Kdor bo opravljal delo, jer je poznavanje dveh jezikov, manjšinskega in večinskega. obvezno, bo pač mora) iniati višji delovni status. Tudi zaradi teh vsakdanjih in morda obrobnih sindikalnin pro blemov, je nu no, da bi zakon za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji bil izglasovan kmalu in da bo dober zakon. Zato se morajo za njegovo izglasovanje zavzeti vse druži ene si1 s. Zato se obračamo tudi na naše državno vodstvo CGIL. da izdela in objavi svoje stališče do vseh zakonskih predlogov, ki so bili predloženi parlamentu in da si prizadeva do seči soglasje in sodelovanje tudi ostalih dveh sindi' plnil organizacij CISL in UIL za enoten in bolj odločen nastop pri vlad' in v par lanien lu. Glede izvajanja tega zakona pa smo mnenja, da bodo dežela FJK in vse krajevne uprave morale nujno imeti večj vlogo in zalo večjo avtonomijo. Tu ne gre za kampanilizem, pač pa veliko bolj preprosto za to, da dežela s posebnim statutom, ker v njej živijo manjšine, in krajevne uprave poznajo svoje družbene in gospodarske razmere boljše kot pa jih poznajo osrednji vladni organi v Rimu. Gre torej za večjo pripravljenost, za boljšo porabo finančnih sredstev, za bolj učinkovito delo na kraju samem. Pomisliti moramo tudi na to. da so obmejni, kraji, koder v glavnem živi slovenska etnična skupnost, zaradi dolgoletnega zapostavljanja, gospodarsko šibka področja. Znotraj teh področij pa je manjšina še dodatno gospodarsko izpostavljena in šibka. Zato je treba na gospodarskem področju posvetiti posebno pozornost prav tem področjem, da se bodo začela ekonomsko in s tem tudi socialno razvijati in uresničevati vso tisto dejavnost, ki je za posamezne kraje značilna ir. možna. Zanašati se samo na ustanove kot so gorske skupnosti in delavske zadruge je z državnega stališča že neresno ali celo neodgovorno. Država mora zato predvideti drugačno in programirano gospodarsko politiko za te kraje, politiko, ki naj jo nato konkretizirajo in vodijo dežela in krajevne ustanove. Pri tem bi radi opozorili, da je zelo važno, da tudi dežela F-JK izdela dolgoročni načrt za razvoj teh krajev, za razvoj, ki ne sme biti le gospodarskega pač pa tudi družbenega in kulturnega značaja. Seveda s posebnim ozirom na prostorsko načrtovanje, v katerem naj se skladno razvijajo etnične skupnosti. Za vse manjšine in s tem v zvezi tudi za slovensko v naši deželi bi bil tak razvojni načrt velikega pomena saj bi nakazal konkretne perspektive razvoja. In ker bi v njem lahko sodelovala tudi manjšina sama preko svojih organizacij, bi to bilo jamstvo za uspeh. Tudi sicer smo mnenja, da bi sodelovanje manjšine in vseh krajevnih dejavnikov pri vodenju krajevnih uprav pomenilo korak dalje k tistemu drugačnemu ozračju, ki se mora čimprej ustvariti med večino in manjšino. V naših krajih bo morala zato reforma krajevnih avtonomij nujno upoštevati tudi etnično specifiko področja in njene potrebe ter zahteve: Naj tlave-f*1 demo le enega izmed tolikerih pri raerov; ,če prevajalska služba v raznih javnih uradih itir na~rišrni in ni izpeljana tako, da bi jo sploh lahko kot tako imenovali, jo krivda tudi v pomanjkljivem poklicnem izobraževanju na tem področju. Za konec še beseda dve o naši notranji, sindikalni ureditvi. Gotovo je, da so razimre v našem sindikatu, kar se tiče odnosov do slovenskih članov, velike bolje urejene kot kje drugje. To nam dokazuje tudi današnje srečanje. Vendar so ti odnosi vc'’no dinamičnega značaja in se stalno spreminjajo in pri. a ga ja j potrebam. Zato ni dovolj zadovoljiti se z izjavami in z odprtostjo. Vse te obveze do etnični j manjšin je treba vsak dan spreti uvajat: v vsakdanjo stvarnost. Kot slovenski sindikalisti poudarjamo tudi na tem srečanju, da mora biti možno:,’ izražanja tudi v raznih strukturah sindikata konkretna, potrebni so uradniki, ki obvladajo slo veh..čir o, nujni so dodat n' stroški za tisk i.i propagando. Opozorili smo že. da bi kot "iden znak > narodnega sindikata tudi sin likalne izkaznice mora'e biti dvo ali več jez*čt.e Seveda je vse to povezano z večjimi stroški, zato sc tudi s tega mesta obračamo na osrednje dr žavno vodstvo CGIL. da upošteva potrebe krajevnih federacij in na kaže za te specifične potrebe več je doklade. Ki eno izmed važnih tehničnih pripomočkov bi radi opozorili tudi na važno, t simultanega prevajanja, saj 'udi na teni srečanju opažamo, kako nas prav simultano prevajanje povezuje in zbližuje. Maks Zadnik: ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH s. SERAJNIK V TRSTU, NA OPČINAH IN V SEŽANI Zgodaj zjutraj 12. januarja 1944 je prispel Serajnik skupaj s prijateljem, vojakom prve prevajalske čete Dušanom Kmetcem iz Gradca v Trst. Pripeljala sta se z vlakom in se javila na neki zbirni komandi. Od tam so ju poslali v Sežano na štab 162 turkestanske divizije. Nekaj dni zatem pa je bil Serajnik dodeljen nemškemu krajevnemu poveljstvu (Ortskomando), nato pa štabu 136. in 137. polka na Opčine. (8a) Vse, kar je Serajnik delal za NOB v Škofji Loki in Gradcu, so bili le skromni začetki v primerjavi s tistim, kar je bilo treba storiti in kar je tudi napravil na območju Trsta, Istre, Brkinov, Krasa in Vipave, kjer je bila množičnost in intenzivnost NO gibania veliko večja in zahtevnejša. Nemški vojaki, podoficirji in oficirji so se tako rekoč na vsakem koraku srečavali s pristaši NOB, ki so jim bili pripravljeni izmakniti orožje in strelivo, podtakniti mino kamorkoli, zažgati avtomobil, tank, lokomotivo, gorivo idr. Hkrati pa so ti prisluhnili pogovorom nemških vojakov jn oficirjev ter sporočali njihovo vsebino svojim •IIIIIIIIUmmtIIMIIIMHIIIIIIIIimillllHIHIIMIIMMMnilMUllllUlMIHHIIIliamfllllllllllllimilllllllllllllUIIIIIM) PREDSEDNIK SKGZ BORIS RACE: Razmere v zadnjih časih postajajo zaskrbljujoče Pri nas se prireditve vrstijo kar druga za drugo. Gre za veselice, «šagre» in podobna slavja, ki zvabijo veliko ljudi. Vendar jc ni prireditve, ki bi občinstvu poleg zabave ne nudila tudi nekaj kulturnega sporeda. Na gornji sliki vidimo ženski pevski zbor škedenjskega društva Ivan Grbec, ki je pod vodstvom Marte Verk - Volkove nastopil na »vaškem prazniku*. Na spodnji sliki pa vidimo množico, ki je prihitela v Boljunec na «šagro*. Kot vidimo je nastopila tudi godba. (Foto M. Magajna) Patronat KZ - INAC svetuje Nov (in ugodnejši) način obračunavanja dodatnih pokojnin Vpr.: «že nekaj časa sem upokojen kot bivši železniški uslužbenec in pred časom sem vložil prošnjo, da bi priključil tudi 14 let delovne dobe, ki jo imam pri INPS. Pred nekaj dnevi pa sem dobil odgovor, ki mi ne odgovarja. Plačati bi namreč moral precej visok znesek, na pokojnini pa ne bi dobil veliko več. Zdaj sem v dvomu. kaj naj naredim: pri tem l-a me preganja čas, ker se moram odločili v roku 90 dni. če pustim' tiste prispevke pri INPS. koliko pokojnine bom dobil in kdaj?z J. S- Zakon štev. 29/79 daje državnim uslužbencem možnost, da priključijo k zadnji pokojninski dobi tudi delovno dooo, za katero so bili zavarovalni prispevki plačani pri zavodu IN Po. Do te operacije pa i»c pride avtomatična in brezplačno, temveč mora upravičenec plačali precejšen znesek, da la,.ko odkupi obdobja INPS. To pa zato, ker mora poravnati razliko med prispevki pri INPS in pri držav nem skladu, kjer je zavarovanje vsestransko ugodnejšo. Kdor vloži prošnjo, pa ni nato nujno, da tudi plača odkup, saj je to posledica njegove svobodne odločitve v roku trc.i' tnešeee po notifikaciji od govora. Kar zadeva vprašanje, če se združitev prispevkov v državni pokojninski sklad splača ali ne, hi spiešnega pravfa. Nekaj pa lahko rečemo: če je prenos pokojninske dobe od INPS na državni sklad nujen, da dolična oseba pridobi pravico do državne pokojnine, v lem primere se odkup splača brez nadaljnjega, ker pri državnem po kojniiskem sk’adu velja ve'iko ugodnejši način obračunavanja (višji cdsto>k, parameter je zad um i lača) in pride v poštev tudi dravinjska doklada. Kdor pa ima š-- zagotovljeno pravico do pokoj nine. temu se prenos navad ne splača in je bol e, da cbdrži prispevke pri INPS. Ko dopolni 60. leto starosti, debi pri INPS dodatno pokojnino na osnovi dozore'e pokojninske dobe in ta pokojnina ni iniegrirana na minimalni znesek. Prav sedaj je stopil v veljavo nov zakon, ki je veliko ugodnejši kot doslej. Dodatne pokojnine ne bodo namreč več izračunavali le na Ovsnovi plačanih prispevkov, ki so bili pred leti zelo nizki, temveč jih bodo ovrednotili in na osnovi stopnje inflacije, ki izhajajo iz podatkov statističnega urada ISTAT, jih bodo prilagodili sedanji vrednosti. Ta novi postopek ni še stekel in te kompleksne operacije bo lahko opravljal le elektronski center, zato je nemo goče točno predvideti, koliko bi danes znašala določena dodatna .pokojnina. Vsekakor pa bo verjetno enkrat višja, kot je bila na osnovi prejšnjih kriterijev. Mislim, da sem dejansko odgo voril na vsa vaša vprašanja: če pustite zavarovalne prispevke pri INPS, boste ob dopolnitvi 60. leta starosti prejeli dodatno pokojnino. Če pa te že imeli 60 let, lahko že sedaj vložite prošnjo za dodatno pokojnino, ki vam jo bodo v skladu z novim zakonom izplačali retroaktivno od prvega meseca po dopolnitvi 60. le.a starosti. • * * P008LASTIL0 ZA DVIGANJE FOKOJNINE Vpr.: «Mvj oče je precej hudo zbolel in je priklen e/, doma na posteljo. Ker ne ba moge, sam dvigali pokojnino, me zanima, kaj je treba storiti, da bi jo dvigala jaz v njegovem imenu.* T. S. Vsak uiickojeneč lahko poobla sti neko oseba, da dviga pokoj nino v njegovem imenu. Zadevno pooblastilo mora podpisali pred fun lici ona i jem, ki overovi njegov podpis. Ti funkcionarji so: poobla ščeni uradnik na INPS. ravnatelj poštnega urada, primarij v bolnišnici, občinski tajnik ali pa notar, če pa . e dot ični upokojenec ne more premakniti z 'tonia, kot .je primer vašega očela, lahko pod piše pooblastilo v prisotnosti dveh prič, ki jamčijo, tla upokojenec ptoblašča prav tisto osebo. organizacijam. Dogajalo se je tudi, da so nagovarjali nemške in satelitske vojake, naj se ne borijo proti partizanom, temveč naj se jim raje pridružijo. Nemška poveljstva so ugotavljala, da takšno delovanje partizanskih pristašev grozi z razkrojem bojne morale in povzroča dezorganizacijo ter razpadanje satelitskih (italijanskih in slovenskih domobranskih enot) ter tistih nemških čet in bataljonov, ki so imeli v svoji sestavi večje število koroških in štajerskih Slovencev ter pripadnikov raznih narodnosti Sovjetske zveze. Med take enote sta sodila zlasti 130. In 137. polk 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev, ki sta prispela 8. marca 1944 iz Belluna na območje Gorice in Krasa in sta imela v svoji sestavi okoli 40 do 50 odstotkov koroških Slovencev. Nič manj problematične niso bile enote 162. turkestanske divizije, sestavljene iz pripadnikov raznih narodnosti Sovjetske zveze, saj so ti zlasti po 1. decembru 1943 množično dezertirali in se vključevali v partizanske enote. (9) Tako jih je prišlo tudi v Istrski odred najmanj 80. V 18. SNOUB «Bazoviški» pa je bil poseben bataljon, imenovan ruski. Da bi onemogočili demoralizacijo, poraze in razkroj, so nemški štabi sprejeli vrsto ukrepov, med katerimi velja omeniti zlasti premestitev 162. turkestanske divizije na italijansko bojišče (konec marca 1944), izločitev večjega dela koroških Slovencev iz 136. in 137. polka in okrepitev varnostnih ukrepov v vseh enotah, zlasti pa okrepitev abwe-hrovskega in drugega protipartizanskega delovanja. Zaradi tega so od januarja do maja 1944 tudi kadrovsko okrepili 372. izvidniški oddelek Abvvehr, ki je imel svoj sedež v Ul. Nizza 14/1 v Trstu. Vanj so poslali tudi Serajnika, že omenjenega Kmetca, Vilka Marhla, Miroslava Majcni, Janka ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.30 - 12.00 Neposreden prenos s Piazza del popolo v Rimu 13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Breve gloria di Mister Miffin 14.40 Danes v parlamentu 14.50 Hoffnung orkester - Risanka 15.00 Šola in vzgoja 15.30 Strašilo 16.00 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 16.30 Trije nečaki in majordom 17.00 TV dnevnik - flash 17.10 SNP: Nemčija - Avstrija 19.00 Ležalnik: knjiga za poletje 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.40 Tam-Tam 21.30 Traviata '53 - film 23.05 TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 17.45 Popoldanski program 14.20 TV film . Dottori in allegria 15.25 Mi in potres 16.00 TV za otroke 17.45 TV dnevnik - Flash 17.50 Večerni šport - Vesti iz parlamenta 18.05 TV za otroke 18.50 Srce in utrip 19.45 TV dnevnik 20.40 La mušica di «Mixer» 20.55 SNP: Španija - Severna Irska 22.50 Suspense 23.45 Šola in vzgoja Tretji kanal 10.15 - 11.45 Filmski program 13.55 Povabilo 15.00 SNP: Alžirija - čile 16.30 Valtorta: Kolesarstvo 17.15 Povabilo 19.00 IV dnevnik 19.35 Le Supplici 21.30 Glasba 30. let 22.30 O športu, ob koncu TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 SNP: ZRN - Avstrija 19.05 Tehtnica za natančno teh tanje 19.35 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost - izobraže valna serija 20 15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.23 Zrno do zrna 20.30 IV, dnevnik 20.50 Vreme 20.58 SNP: Španija - Severna Irska 22.45 Propagandna oddaja 22.50 Ne prezrite 23.05 Včeraj za jutri 23.35 Spremljajmo - sodelujmo 23.45 Nočni kino: Psica - franco ski film Koper 13.30 Odprla meja 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TVD - vesti 18.30 TV šola 19.00 Aktualna tema 19.30 SNP: Nemčija . Avstrija 21.00 SNP: Jugoslavija - Honduras 21.45 SNP: Španija - Irska Ob koncu Odprta meja Zagreb 16.45 Kronika SNP 17.05 SNP: ZRN Avstrija 19.00 Tito in kongresi 20.00 TV dnevnik 20.30 Jazz na ekranu 20.50 SNP: Španija - Severna Irska 23.05 Jutri kruh - kulturno - dok serija TRST A 7.00, 8.00, 100, 13.00, 14.00, 17.00. tudi mi; 11.10 Glasbena založba; 11.34 Radijska priredba; 12 03 Via 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro Asiago Tenda; 13.25 Karavana; po naše: 8 10 Almanah; 8.45 Glas- U M Masler; 14.28 šola in vzgo-bene skice; 9.30 Stilno pohištvo. Ja: 18.4)0 II Paginone; 17.03 SNP: Pogovor o vzrokih, ki ustvarjajo Anglija - Kuvvait; 19 25 Večerni človekovo okolje: 10.10 Kncert; sP°rti 20 00 CaPro espiatorio ra 11.30 Poldnevniški razgledi: Lite- diorama; 20.30 Kulturni vrtiljak; rarni listi; 12.00 Na goriškem va- 2l-°0 Koncert lahke glasbe: 22.20 lu - Beležka; 13.20 Četrtkova sre- Autoradio flash; 22.50 Danes v Čanja; 14.10 Otroški kotiček: «Ka- parlamentu; 23.10 Telefonski poko - zakaj _ odkod?*; 14.30 Ro- z*v. man v nadaljevanjih: Oskar Da-vičo: Pesem - 1. del; 15.00 Odtrgana kulisa; 16.00 Alojz Rebula: «Zeleno izgnanstvo*; 16.35 RADIO 2 7 30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30. 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Ragtime in Dixieland; 17.10 Mi 8--*a Jutranja oddaja; 8.45 Radio m glasba: 18.00 Kulturni dogod- 2 - predstavlja; 9.00 II sogno dello id; 18.30 Priliublieni motivi; 18.40 zio; 9.32 Spektakel s pub > Kako ti je ime?; KOPER _____UR____________H (Slovenski prograrrt) » rti programi; .16 32 60 minut; 17.32 11.32 Nepozabni olok: 12.10 Dežel ni program; 12.48 Hit Parade; 13.41 Sound - Tčack; 14.00 Dežel 7.00. 7.30, 8.25, 13.00. 15.00, 1^00 Radijski s^T™kAeJ:. 18,4S:V Št Poročila; 7j.0JGlasba-za 'obšo-ju? troj: 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7 45 klju<:ek sP°rcda- gu sonca; 19.57 Mass-music: 22.00 Mesto /ponoči: Firence; 23.29 Za Cestne razmere: 8.15 Radijski, TV in filmski spored: 8.28 Žaklju ček; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinosporcd; 14.30 Zanimivosti; 15.10 - 16 00 LJUBLJANA 7.00. 7.30. 9.00, 10.00, 11 00. 13.00, 15.00, 20.00, 22.00, 23.00 Poročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; inorščake; 7.50 Dobro jutro, otro ci!; 8.00 Jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za Predstavitev oddaj in glasbene žc- 7.35 Vremenska^napoved za polje poslušalcev: 15.30 Jeklotehna; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.15 Aktual- ... . . . n. , na tema; 17 30 Glasbena medigra. stopnjo; 9 35 Glasbena prav objave; 17.40 Piknik ob koncu te- ’005 7 8lasbo v dober dan Ona; 17.55 Zaključek s pregledom U_35;_Tans^'ni naP?„tkU JLJBRf lovic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8 30, 13.30, 16.30, 19.30 zervirano za ..12.00 Poročila 12.05 Ali poznate .. ; 12.35 S pe smijo po Jugoslaviji; 13.10 Iz glas bene tradicije jugoslovanskih na rodov; 13.30 Kmetijski nasveti Dnevnik;" SL30. * 1030, 11.30, 1*2 30, 13-4°, Pihalne godbe; 14.00 Iz na 14.30. 15.30, 17.30 Poročila: 7.00 - jjj1' krajcv Iz.nasl1} sPored1ov 930 Glasba za dobro jutro; 8.15 ,l428 Obvestila m zabavna glas loroskop; 9.00 Štiri četrtine: 9.15 $>?: 14-3° Priporočajo vam .. d Knjiga v izložbi; 9.32 Lucianovi 44 človek m zdravje; 15.05 lepisniki: 10.00 Z nami je...; Škatlica z godbo; lo.-5 Nasi po-'0.32 Horoskop in glasba; 11 00 slušalci čestitajo in pozdravljajo; Vsi jih poslušajo; 11.32 Kim, svet lo.55 Minute za EP; 16.00 D«* mladih: 12.00 S prve strani; 12.05 8odkl in odmevi; 16.30 Napotki - - ( ------ - za turiste; 16.50 Radio danes, rar dio jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Po- 15.36 Vrtiliak jugoslovanskih moti- jemo in godemo; 19.30 S knjižnega - - - trga: 19 55 Minute za EP; 20.25 ___ Obvestila in zabavna glasba; 20.35 vera Romagna“‘ir32~'Crašh;"l8 30 Lahko noč otroci!; 20 45 Vsa zemlja bo z nami zapela ..21.00 Uganite, pa vam zaigramo.,.; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Glasba po željah; 12.50 Nazdra G mo z . . .; 14 33 Superklasifika; vov; 16.45 Dalmacija v pesmi; 17.00 Kultura in ljudje; 17.10 La Petkov koncert; 20.00 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00 8.00. 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.15 Poročila; 6.00 - lz naših sporedov; 23.30 Radi ste 9 02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio jih poslušali; 00.05 Lirični utrinki. Horvata, nekega Hvalec in druge, ki pa so se vsi kmalu povezali z NOB. V nasprotnem smislu je bilo v Sežani, Trstu in drugod za Nemce zelo pomembno in koristno delovanje namestnika komandirja 372. abwehrovskega oddelka zagrizenega mariborskega nemčurja Draga Hollerja in nekega dr. Herceleta šefa (načelnika) štaba «Adria», ki sta oba odlično govorila slovensko in sta prišla na območje Trsta že pred 1944. letom. (10) S kakšnimi razmerami se je Serajnik srečal na območju Trsta in Opčin že prve dni po prihodu tja, kaj je vse doživel in kako se je seznanil s problemi, je razvidno iz njegovega pripovedovanja 10. avgusta 1971, iz katerega povzemam zlasti, da je bil najprej zadolžen na štabu polka za pisanje vojnih poročil, ki jih je štab polka dnevno pošiljal četam. Nato pa so ga zaradi dopusta cenzorja obvezali še za cenzuro pisem nemških vojakov in podoficirjev. Moral pa je tudi prevajati vsebino zaplenjenih partizanskih dokumentov idr. Ko je bil 18. maja 1944 štab 278. pehotne divizije premeščen v Italijo in je njegovo dolžnost v Sežani prevzel štab 188. divizije, bi bil moral Serajnik z njim v Italijo. (11) Temu se je izognil tako, da je poklical namestnika komandirja 372. oddelka Abwehr Hollerja in mu povedal, da he zna italijanščine, zato v Italiji ne bo koristen. Zato je Hol-ler ukazal, naj ostane na Opčinah. (12) 8. a Isti vir kot pod 7. 9. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem (skupina avtorjev) str. 639. Ljubljana 1976. 10. Maks Zadnik, Istrski odred str. 94, Ljubljana 1975. 11. Isti vir kot pod 10, str. 244-246. Pismo Serajnika piscu 32. 2. 1973 - osebni arhiv. 5. SKUPINA _ SINOČI V ZARAGOZI PROTI HONDURASU | [tv PRENOSI Nezaslužena zmaga jugoslovanske reprezentance < Plavi» premagali požrtvovalne nasprotnike le s pomočjo enajstmetrovke - Pantelič odličen JUGOSLAVIJA — HONDURAS 1:0 (0:0) STRELEC: v 88. min. Petrovič (enajstmetrovka) JUGOSLAVIJA: Pantelič, Krrapotič, Stojkovič, Zajec, Jovanovič (Halilhodžič), Gudelj, Petrovič, Šljivo, Sušlč, šurjak, Vujovič (od 62. min. šestič). HONDURAS: Arzu, Droumound, Vlllegas, Costiy, Bulnez, Murillo (od 64. min. I,aing), Gilberto, Betancourt, Maderiaga, Figueroa, Zelaya. SODNIK: Castro (Čile); GLEDALCEV: 20.000; KOTI: 7:3; IZKLJUČITVE: v 89. min. Gilberto. ZARAGOZA — Jugoslavija je s svojim daleč najslabšim možem na igrišču Petrovičem dve minuti pred koncem iz enajstmetrovke prema gala Honduras, a slabše «plavi» resda ne bi mogli igrati. Miljani-čevi varovanci so sinoči namesto predvidene «goleade» igrali še slabše kot proti Severni Irski in si niso v nobenem pogledu zaslužili zmage. Honduras je namreč z organizirano in samozavestno obrambo povsem onesposobil «plave», s hitrimi in učinkovitimi protinapadi pa .je zlahka prodiral v jugoslovansko obrambo, ki je prav v «čistilcu* Zajecu imela svojo najšibkejšo toč ko. Honduras si je tako ustvaril najmanj pet stoodstotnih priložno sti za gol: nekaj so jih zgrešili na padalci, trikrat pa je bil odločilen poseg Panteliča, ki je skupaj z Gudljem. edini dostojno branil bar ve Jugoslavije. Prav lahkota, s katero so prodirali v nasprotnikovo obrambo, je bila najbrž usodna Hondurasu. Ko je že kazalo, da «plavim» ne bo uspelo zatresti Arzujeve mreže ir so Američani le še stopnjevali svoje napade, je v ospredje stopil Šestič, ki je v drugem polčasu zamenjal bledega Vujoviča. Beograj ski napadalec je v svojem značilnem slogu preigral dva branilca in prodrl v kazenski prostor, kjer ga je zrušil Villegas. Po 88. minutah jalovih in brezsmiselnih napadih se .ie tako »plavim* ponudila prilož nost, ki .ie Petrovič ni zamudil. Gledalci so odločitev sodnika Castra burno izžvižgali, Honduras .je takfc nezasluženo za pustil prizorišče «mundiala». v jugoslovanskem taboru na nestrpno pričakujejo izid drevišniega sreča nja med Španijo in Severno Irsko. Boniek v «Juventusovem slogu* Sami si napredovanja v drugi del tudi sinoči niso znali priigrati, videli pa bomo, če jim bodo to uslugo naredili gostitelji, ki, in tega vendarle ne smemo pozabiti, so jim dolžni najmanj točko. @ ® ® DREVI V VALENCII (21.00) Spanija-Sev. Irska Izid tega srečanja neposredno odloča o končni lestvici 5. skupine. Španija, ki želi osvojiti prvo me sto, da bi se v nadaljevanju srečale. z »mehkejšimi* nasprotniki, si poraza vsekakor ne sme privoščiti, pam železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI Dosedanji izidi Španija — Honduras 1:1 Jugoslavija — S. Irska 0:0 Španija — Jugoslavija 2:1 S. Irska — Honduras 1:1 Jugoslavija — Honduras 1:0 Lestvica ŠPANIJA 2 110 3:2 3 JUGOSLAV. 3 111 2:2 3 HONDURAS 3021 2:3 2 S. IRSKA 2 0 2 0 1:1 2 Strelci 1 gol: Lopez Ufarte, Juanito in Saura (vsi Šp.), Gudelj in Petrovič (oba Jug.), Zelaya in Laing (Hond.); Armstrong (S. Irska). Preostali spored Danes: Španija — S. Irska niji včasih bežno sledil kaki tekmi. Tako se je zgodilo tudi. da sem delno sledil tekmi Kamerun - Italija. Seveda o poteku tekme v tehničnem pogledu ne morem izraziti nobene ocene, ker sem pač laik. Lahko pa ob robu dogodka izre čem nekaj misli. Predvsem me je iznenadilo. kako je italijanski tisk naslednji dan reagiral na izenačitev. Največ je bilo pikrih pripomb, ki so se nanašale na tehnične po manikljivosti posameznikov in ti ma, še bolj pa so bile žgoče tiste, ki se nanašajo na visoke prejemke nogometašev ob tako bednih rezultatih. In še: španska publika je navijala za Kamerun, čeprav gre za ekipo, ki je komaj na tem. da se prelevi iz bube v metulja. Res, Kamerunci oziroma pripad niki vladajočega plemena Vatusov (črnci z najbolj stasitimi postavami v Afriki) so še nastopali precej okorno. Pri njih pa je presenečal umirjen tek, podoben teku žiraf v prostranstvih Afrike. Res gre za narode, ki se šele prebujajo, kot je napisal neki italijanski list in ki bodo čez štiri leta predstavljali trd oreh za belce na prihod njem *mundialu». (k) DOBER SPREJEM VAM ŽELI L HI-FI, RAČK A Bkrv colorJ kSERVIS^j ALDO COLJA KONTOVEL 134 TEL. 225471 Danes PETEK, 25. junija 15.00 Alžirija - Čile (RAI 3 reg.) 17.15 Avstrija - ZRN (RAI 1 - LJ) 19.30 Avstrija — ZRN (KP reg.) 21.00 Sev, Irska — Španija (RAI 2 - U) 22.45 Sev. Irska — Španija (KP eg.) DREVI V VALENCII OB 21. URI VPETI SKUPINI SP Severni Irci najavljajo presenečenje Bingham pravi: «Proti Španiji bomo igrali še bolje kot proti Jugoslaviji> Jutri SOBOTA, 26. junija 15.00 Anglija — Kuvajt (RAI 3 reg.) ZARAGOZA — Na »mundialu* bo danes znan tudi zmagovalec pete skupine. Španija ali Severna Irska? To je veliko vprašanje pred dana šnjim zadnjim srečanjem te skupine v Valencii. Španci kot eni izmed favoritov 12. SP bodo morali za uvrstitev v drugi krog, ki naj bi bil tudi zanje v Madridu, pokazati svojo prvo dobro predstavo. Tako s Hondurasom kot z Jugoslavijo so namreč razočarali, pred zadnjo tekmo pa napovedu.jejo dobro igro in zmago. «Mi še nismo rekli 'adios' Španiji. Svoj račun imamo, ki pa se lahko izide le, če bo vse čisto, če bo paragvajski sodnik Urtis proti nam sodil tako kot je danes Sorenson proti Jugoslaviji, potem pa seveda ni mamo nobene možnosti. Španci me v dosedanjih dveh nastopih niso prepričali, da so boljši od nas. In slišim, da zanje ne bo igral eden prvih španskih mož, Zamora. Proti Jugoslaviji in Hondurasu smo igrali dobro, proti Španiji bomo še bolje,* pravi pred odločilno tekmo za prvo mesto vselej samozavestni severnoirski selektor Billy Bingham. ki je odločno demantiral, da so se njegovi igralci prišli v Španijo le zabavat. španski in britanski tisk sta jih namreč napadla, da bolj kot na nogomet mislijo na whisky, kopanje na španskih plažah ter na zala de- Iz SP v Španiji poroča za nas časnikar Dela Franci Božič kleta. Bingham se pritožuje le na to, da ima skromno izbiro igralcev ter da ne more zamenjati nekaterih rahlo poškodovanih igralcev. Tokrat bo proti Španiji ves čas zaigral hitri Brotherson, kar daje slutiti, da severni Irci zares načrtujejo podvig v igri z enim izmed favoritov »mun-diala*. Sloviti britanski vratar P. Jennings iz Arsenala pravi: »Nismo se še predali. Španci težko dajejo gole, čeprav jim pomagajo sodniki. Jaz upam, da me sploh ne bodo premagali ter da bodo v napadu odločali moji soigralci Armstrong, Hamilton McWroy,» V Valencii bo stadion cLuis Casanovo* spet nabito poln, Španci računajo na pomoč 12. igralca — temperamentne publike, ki jim je tako izdatno pomagala proti Jugoslaviji. Proti Jugoslaviji je bil španski 13. igralec sodnik Sorensen. na vprašanje, če se spet zanaša na sodnikovo pomoč pa je španski selektor Jose Emilio Santamaria odgovoril takole: «Mi ne potrebujemo sodniške pomoči. dovolj smo močni, da lahko premagamo ne samo severnih Ircev, temveč tudi mnogo močnejša mo- štva. Irci igrajo neugodno, toda računam. da ne bodo kos naši agresivni igri.* Santamaria je malce zaskrbljen zaradi poškodbe Zamore, ob Lopezu Ufarteju, najboljšem španskem igralcu. španski zdravnik, dr. Giullen sicer pravi, dn je Zamora sposoben odigrati 50 minut te tekme. toda. kot kaže. se bo španski selektor raje odločil za Gali ki še ni odigral nobene tekme n- »mundialu*. zato pa je že povsem zacelil poškodbo. Španski napadalec Saura je doma iz Valencie, on im« še posebno zveste navijače, ki od Santa-marie' po njegovem zmagovitem golu proti Jugoslavija terjajo, da ga uvrsti v začetno enajsterico. Saura pravi: «Igrali bomo bolje kot proti Jugoslaviji, nekaj pa bo enako: jaz bom spet strelec.* Tudi A Ion so je eden boljših igralce” Španije, pravi pa takole: »Naša forma se vzpenja. Proti Hondurasu je bilo slabo, proti Jugoslaviji že bolje, proti Severni Irski pa bomo dokazali, da zares sodi mr. med favorite »mundiala*. A-lonso španskim novinarjem tudi prizr a je potem, ko si je ogledal U 'ijski posnetek in fotografije spornega trenutka na tekmi proti Jugoslaviji, videl, da je Zajec storil nad njim prekršek izven kazenskega prostora in torej ni bilo enajstmetrovke. 4. SKUPINA --I, PO VČERAJŠNJEM NEODLOČENEM IZIDU saj bi bila v tem primeru šele druga. Vsak drugačen izid pa doma činom še kako ustreza. Mnogo bolj dramatičen Da je položaj Severne Irske, ki mora nuj no zmagati ali pa remizirati nat manj z 2:2. V Drimeru 1:1 bi o drugem mestu odločal žreb med Irci in Jugoslovani. 0:0 pa ustreza »plavim*, ki bi napredovali zaradi večjega števila doseženih zadetkov. ®@® Čez šliri Irta Afričani trd oreh tudi za najboljše Čeprav sem glede športa popoln laik, sem ob priložnosti SP v špa- CSSR izločena, Francija «mprej» v Cehoslovaki so v zadnji minuti zamudili edinstveno priložnost za gol FRANCIJA — ČEŠKOSLOVAŠKA 1:1 (0:0) STRELCA: v 66. min. Six, v 85. min. Panenka iz enajstmetrovke. FRANCIJA: Ettori, Amoros, Tresor, Janvion, Bossis, Giresse, Platini, Genghinl, Soler (89’ Girard), Lacombe (70’ Couriol). Slx. ČEŠKOSLOVAŠKA: Stromšik, Barmoš, Eiala, Vojaček. Stambachr, Ridlmec, Bičovsky, Križ (30' Masny), Nehoda, Vizek, Janečka (70’ Pa nenka). SODNIK: Casarin (Italija) Z remijem v tekmi z neposrednim nanasprotnikom si je Francija po vsej verjetnosti zagotovila kvalifikacijo v četrtfinale. Tekma ni bila na zelo visoki tehnični ra, ni, saj je bila za obe ekipi preve.ikega pomena, kar je verjetno psihološko precej obremenilo nogometaše, ki so igrali nekoliko pod svojimi spo sobnostmi. Vsekakor pa je bilo srečanje zanimivo in napeto vše do konca, ko je imela češkoslovaška res edinstveno priložnost, da bi dosegla zadetek, ki bi ji zagotovil kvalifikacijo. Osnovna tema srečanja so bili požrtvovalni napadi igralcev Češkoslovaške, ki pa so bili večkrat pre- Poljski reprezentant Boniek, ki bo a prihodnjih prvenstvom igral pri Juventusu, je v prvih dveh kvalifikacijskih nastopih krepko razočaral. Na račun Poljaka so letele vsemogoče kritike in še posebno po sreča n ju Poljska - Italija (0:0), ko je Bo niek izjavil, da ni dal vse od sebe, ker ima v italijanski reprezentanci »preveč prijateljev* (Juventusovih igračev?). Boniek se nato tudi proti Kamerunu ni proslavil. Nasprotno! Poljski reprezentant pa je poka zal svojo vrednost prav v zadnji kvalifikacijski tekmi proti Peruju, v kateri je Poljska zmagala kar s 5:1, Boniek pa je tudi dosegel en gol. Pri Juventusu so si torej le oddahnili. Da so kupili tega igralca, se niso zmotili. Boniek. pravijo, je »Juventusovega formata*. Sicer pa ima novi »Juventusov nakup* možnost, da se še izkaže. Poljska je namreč napredovala v drugi del, v katerem bo igrala proti Belgiji in Sovjetski zvezi. Poljaki bi se lahko tudi uvrstili v polfinale. Seveda, če bo Boniek igral, kot zna. (Na sliki: Boniek med tekmo proti Peruju). t. SKUPINA PO BLEDI IGRI PROTI KAMERUNU Zadovoljni le Bearzot in igralci Italijanski zvezni trener hvali preudarjeno igro svojih varovancev VIGO — Po neodločenem izidu s Kamerunom, ki je omogočil napredovanje v drugi del SP, so si v italijanskem taboru pošteno oddahnili. Pretirana evforija, s katero so Bearzot in igralci ocenili bled nastop proti afriškemu moštvu, potrjuje, da italijanska reprezentanca še dalje doživlja težke trenutke in se še ni izvlekla iz krize, ki ni le tehnična ali fizična. Bearzot je novinarjem. ki so ga poslušali zapre padeni, dejal, da je njegova ekipa igrala dobro in preudarjeno, bolje kot proti Peruju in da se tudi telesna pripravljenost igralcev izboljšuje, ne da bi pri tem niti za tre- Veteran časnikarjev Starosta dopisnikov iz SP je go-ovo argentinski novinar Diego Lu-:ero, ki je star 81 let. Lucero, ki e italijanskega rodu, je sledil vsem logLoanjim svetovnim prvenstvom, >d tein 19?H dalje. ® ® ® Zlobni jeziki Zlobnih jezikov na SP ne manjka. Marsikdo je namreč na svojstven način razložil neuspeh Madžarske t tekmi z Belgijo. Zgleda, da so t istem hotelu, kjer so bili nastanjeni madžarski igralci prebivale tudi žene oziroma zaročenke belgijskih igralcev, ki naj bi na svojstven način pripomogle uspehu bzljijske raprezentance. ® ® ® Nesrečna soba V hotelski sobi št. 417 v Bilbau, kjer stanuje angleška reprezentan ca, je stanoval Keegan, ki se je Ko škodoval, nezgodo je doživel pre bivalec iste sobe Brooking, na obisk v to sobo je prišel Robson in se je tudi poškodoval. Ostali reprezentanti delajo okrog te sobe zdni ovinek. ® ® ® Hitra žoga Strokovnjaki, ki se na take stvari spoznajo, so izračunali, da hiti žoga, ki jo brcne Eder, po zraku s poprečno hitrostjo 174,50(1 km na uro. ® ® ® Zaslužek Belgijcev Vsakemu članu belgjiske reprezen tance so za napredovanje v drugi del svetovnega prvenstva izplačali nagrado 13 milijonov lir. Predujem, pravijo igralci... nutek pomislil, da je bil tempo tek me zelo počasen, »afriški levi* pa še zdaleč niso pokazali zobov. Če je Bearzot tudi tokrat zadovoljen, pa tega ne moremo trditi za ostale strokovnjake in tisk. Vsi se sprašujejo, ali ni celo bolje, da se Italija prostovoljno odreče nastopanju v drugem delu, kjer se bo spo> optimisti. Nekateri spominjajo na to, da se je v Mehiki Italija uvrstila v drugi del z enim samim golom po napaki švedskega vratarja Hellstroma in je nato prišla celo do finala. Drugi pa spet pravijo, da proti Braziliji in Argentini Rossi in tovariši nmajo kaj izgubiti in bi s sproščeno igro utegnili celo presenetiti. Gre pa vsekakor za osamlje ne klice v puščavi nezadovoljstva in splošne skepse. Ostale športne vesti na zadnji strani počasni in malce zmedeni. Francija, pa .je> bila precej nevarna s hitrimi protinapadi, ki so večkrat spravib v zadrego nasprotnikovo obrambo. V prvem1 polčasu je'bila igra dokaj uravnovešena, čeprav so imeli igral ci Češkoslovaške rahlo terensko premoč. V drugem polčasu pa so varovanci trenerja Venglosa navalili na Dosedanji izidi Anglija — Francija 3:1 ČSSR — Kuvajt 1:1 Anglija - ČSSR 2:0 Francija — Kuvajt 4:1 Francija — ČSSR 1:1 Lestvica ANGLIJA 2 2 0 0 5:1 4 FRANCIJA 3 111 6:5 3 ČSSR 3 0 2 1 2:4 2 KUVAJT 2011 2:5 1 Strelci 2 gola: Robson Angl.), (ČSSR), Six (Fr.) Panenka 1 gol: Mariner in Francis (Angl.), Soler, Platini, Genghinl, Bossis (vsi Fr.), Al Biiloushi in Al Dakhil (oba Kuvajt), Barmos (ČSSR, avtogol) Preostali spored Danes: Anglija — Kuvajt. vrata negotovega francoskega vra tarja Ettorija in ustvarili tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek. Toda v trenutku, ko je kazalo, da bodo igralci ČSSR poželi sad svojega truda, so Francozi prešli v vodstvo s hitrim protinapadom, ki ga je u-spešno zaključil Six. Za češkoslovaško ekipo je bil na sprotnikov zadetek prava ledena prha. Francija je prevzela pobudo v svoje roke in Soler je spet premagal češkoslovaškega vratarja Stromši-ka, toda tokrat se je žoga odbila od vratnice. Češki igralci so strnili svoje vrste in zasluženo remizirali pet minut pred koncem srečanja po zaslugi Panenke. ki je z enajstmetrovko premagal Ettorija. Prav v zadnji minuti je imel Nehoda dobro priložnost, da bi dosegel zmagovit zadetek, toda francoski branilec je odbil njegov strel na sami gol črti. ® ® ® DANES V BILBAU (17.15) Anjlija-Kuvajt Anglija ie že matematične osvo jila prvo mesto v tei skupini. Ku vajt pa bi se uvrstil v četrtfinal no skupino le, ko bi v današnji tekmi zmagal s štirimi ali s dc timi goli razlike. Menimo, da ie ta možnost skoraj nemogoča, če prav ie ta »mundml* že poskrbel več presenečenj... 2. SKUPINA VČERAJ V 0VIEDU Alžirci pretesno Premagali so Čile le z zadetkom razlike ALŽIRIJA — ČILE 3:2 (3:0) STRELCI: v 8. min. in v 31. min. Assad. v 35. min. Bensaoula; ? 60. min. Neira iz enajstmetrovke, v 68. min. Elterier. ALŽIRIJA: Cerbah, Merzekane, Guendoz, Knurichl, Mansnuri, Fer-gani, Dahleb, Bensaoula, Madjer, Zidane, Assad. ČILE: Osben, Garrido, Figueroa. Valenzuela, Bigorra, Dubo, Boa-vallet, Moseoso, Yanez, Neira, Caszely (od 46. min. Elterier). SODNIK: Mendez (Bolivija) OVIFDO — Alžirija je včeraj pre magala čile le z zadetkom razlike in do največjega presenečenja tega prvenstva ne bo prišlo. Ko bi Alžirija namreč včeraj od pravila Čilence s štirimi (verjetno pa tudi s tremi) zadetki razlike, potem bi napredovala v drugi krog in izpadli bi ali ZRN ali Avstrija. In vse je kazalo da bo Alžircem veliki podvig tudi uspel. Že do pr vem polčasu so namreč vodili s 3:0. Čilenci so igrali skraino sla bo. tako da so jim Alžirci brez ve čiih težav uha>ali v kazenski pro štor in tako tudi dosegli tri gole. V nadaljevanju na ie Čile uredil svoje vrste. Najprej je razliko v golih zmanjšal Neira (enajstme- O SODNIKIH NA SP Preveč debitantov Tudi površni spremljevalec prvega dela španskega tmundiala» najbrž ni prezrl številnih škandaloznih odločitev sodnikov, pa tudi sicer zelo poprečne ravni sojenja na vseh dosedanjih tekmah. Če je namreč po eni strani sramotna enajstmetrovka, ki jo je danski sodnik Sorensen dosodil proti Jugoslaviji ali pa pristransko sojenje domačina Lame Castilla v tekmi med Brazilijo in Sovjetsko zvezo prav gotovo posledica dejstev, da gostitelji ne «smejo» biti izločeni že v prvem delu in da so brazilski navijači številnejši od sovjetskih in torej za prireditelje mnogo vabljivejši, pa se za smešnimi sojenji, kakršni sta bili na primer na tekmi med Francijo in Kuvajtom ali Avstrijo in Alžirijo (v prvi je sodnik grobo kršil pravilnik, ko je Francozom razveljavil gol, v drugi pa je izgledalo, da je piščalko pozabil doma) skriva enostavnejši vzrok: zaradi razširitve «mundiala» na 24 ekip je v Španijo priromalo kar 44 sodnikov, od teh kar 35 debitantov iz vseh krajev sveta. V njihovo poštenost ne gre dvomiti, da pa so prav vsi strokovno usposobljeni in izkušeni najbrž tudi ne drži. Vrhu tega ne smemo pozabiti, da gre za prizadevne amaterje v krogu bolj ali manj prekaljenih profesionalcev, od katerih so v vseh pogledih odvisni. A to je že staro vprašanje. trovka), nato pa je Čile dosegel i* drugi zadetek z Elterierjem. ®®® DANES V GIJONU (17.15) * ZRN-Avstrija V Gi.jonu se obeta danes zanimiv (verjetno na ne dramatičen) boj med Zahodno Nemčijo in Avstrijo. »Drame* pa verjetno ne bo, ker so včeraj Alžirci premagali čile le z zadetkom razlike in zato si lahko Dosedanji izidi Alžirija - ZRN 2:1 Avstrija — Čile 1:0 ZRN - Čile 4:1 Avstrija — Alžirija 2:0 Alžirija — čile 3:2 Lestvica AVSTRIJA 2 2 0 0 3:0 4 ALŽIRIJA 3 2 0 1 5:5 4 ZRN 2 1 0 1 5:3 2 ČILF 3 0 0 3 3:8 0 Strelci 4 gole: Rummenigge (ZRN) 2 gola: Scharhner (Av.) in Assad (Alž). 1 gol: Krankl (Av.), Rpindera (ZRN), Moseoso, Neira in Elterier (vsi čile), Madjer, Bellmimi in Befr saonla (vsi Alž.). Preostali spored Danes: ZRN — Avstrija Avstrija »dovoli* poraz tudi z dvema zadetkoma razlike. Zahodni Nemci pa morajo danes absolutno zmagati Vsak drugi izid bi bil zanje usoden Če so Rummenigge in tovariši razočarali proti Alžiriji, težko ie verjeti, da bi danes doživeli še en spodrsljaj. Sicer pa Avstrijcev nikakor ne gre podcenjevati. Nasprotno! ® ® ® Obetavna mladost 17 letni Irec Norman Whiteside je najmlajši igralec na svetovnem prvenstvu. Na rmundialu* je doslej igral že 156 minut, za svoj matični klub Manchester United pa v prvi postavi lf 135 minut. Enzo Bearzot prijela z asi, kakršni so Žico, Fal cao. Eder, Maradona, Bertoni in drugi člani brazilske in argentinske reprezentance. »Sramotna* uvrstitev na račun Kameruna in Peruja bi vsaj velevala nekaj sprememb v sestavi moštva in taktiki, če nočejo biti Italijani prelahek plen za obe južnoameriški ekipi. Opazovalci pa soglasno ugotavljajo, da je Italija pravzaprav edina reprezentanca, ki je v treh tekmah zamenjala le dva moža, in sicer Rossija in Marinija, še tega pa samo zaradi poškodbe. Prikazana igra pa kajpak ni opravičila Bearzotove «varčnosti». Italijanski selektor se pri tem sklicuje na omejen izbor igralcev in ustaljenost reprezentančne igre. ki je ni mogoče kar tako spremeniti. «Igra mo pač. kakor zmoremo*, pravi sko rajda neprikrito Bearzot in treba je reči. da ima najbrž prav. Se pa najdejo tudi taki, ki so MARCELO BERŽAN (Ricmanje) Menim, da v italijanski repre zentanci niso pravi igralci. Vsekakor je v Italiji precej takih, ki bi bolj zaslužili mesto v izbrani vrsti, kot pa ti, ki so jih poslali v Španijo Odtod tudi slaba igra »azzur-rov* v prvem delu prvenstva. Proti Kamerunu so Italijani sicer igrali bolje kot v prvih treh tekmah, vendar bi Afričani bolj zaslu žili napredovanje od Italijanov. Zdaj bo italijanska reprezentanca odigrala še dve tekmi, potem pa se bo vrnila domov. Na tem prven stvu pač nima več kaj iskati. ®®® SERGIJ COLJA (Cernvlje) Dejstvo, da je Italija doslej do segla le tri remije potrjuje znana ugotovitev, da je to moštvo šibko v napadu in na sredini igrišča. Igralci so počasni, preveč zadržujejo žogo in jo zato tudi kmalu izgubijo. Tudi proti Kamerunu »azzurri* ni so bili dovolj motivirani za zmago, saj so vedeli, da jim z« napredova Italija je napredovala v drugi del svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji. O tem, kakšna je bila njena igra v prvem delu prvenstva, kakšen vtis je zapustila na tekmi s Kamerunom in kakšne so zdaj njene možnosti v drugem delu prvenstva so nam dali nekaj mnenj nekateri poznavalci nogometne igre na tej in oni strani meje. nje zadostuje izenačenje, pa čeprav so pred tekmo napovedovali, da se bodo borili le za zmago. Zelo težko pa je napovedati, kaj bo Italija dosegla v nadaljevanju prvenstva, saj je sposobna igrati slabo, kot tudi zelo dobro. Vsekakor, realno gledano, ima verjetno največ 10 do 15 odstotkov možnosti, da se bo uvrstila v nadaljevanje tega pr venstva. ®®@ IGOR KARIŽ (Divača) Prvi del prvenstva je Italija od igrala tako, kot pač igrajo italijan ski klubi: brez tveganja v napadu To potrjujejo tudi trije remiji. Italijani so se proti Kamerunu sicer nadejali zmage, toda vse kaže, da so se vnaprej sprijaznili tudi z remijem. Vendar če bi Kamerun igral tako kot proti Poljski, bi se srečanje gotovo zaključilo drugače. Odslej bo Italiji trda predla. Tako moštvo, kot je to, pač ni sposobno igrati sistema 4 4-2. Zdaj na remije ne bo več mogoč j računati, treba bo dajati gole. Z delitvijo točk ne bo mogoče priti v polfinale. Vsekakor pa menim, da so prihodnja na sprotniki za Italijo pretežki, zlasti ker to moštvo še zdaleč ni več sposobno igrati tako. kot je v Ar gentini. ®®® MIRJAN ŽAGAR (Bazovica) Italija je doslej pokazala zelo ma lo. posebno če upoštevamo dejstvo, da to reprezentanco sestavljajo naj- bolje plačani profesionalci na svetu. Toda pomanjkanje tehnike, borbenosti in telesne pripravljenosti ni moglo prinesti drugega, kot razočaranje. Zato tudi nastop proti Kamerunu nikakor ni predstavljal tega. kar bi moral predstavljati. Videlo se je, bivša velesila zdaj res »bivša*. V preostalem prvenstvu nima Ita lija nobene možnosti več. Morda se bo nekoliko potrudila zato, ker bo imela bolj slavne nasprotnike, toda v bistvu se bo po tekmah z Brazilijo in Argentino vrnila domov. ® ®® DRAGO PAHOR (Sežana) Italija je nedvomno ubrala v prvem delu prvenstva obrambno tak tiko. Neodločeni izidi so odgovarjali njeni taktični zasnovi, če bi pa pri tem bilo še kaj več, bi bilo pa še bolje. Toda tudi tri točke so zadostovale za napredovanje. Vsekakor je svoj nastop proti Kamerunu odigrala v psihično težkem vzdušju, kar se ja poznalo tudi pri igri, kajti nobenega dvoma ni, da je Italija sposobna pokazati od tega, kar smo videli. V drugem delu prvenstva bo a kakor pokazala več in bi se lal s svojimi tehničnimi sposobnos uvrstila tudi na 5 ali 6. mesto nekoliko športne sreče pa cele 3. ali 4. mesto. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecch! 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči ročun za Itolijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. junija 1982 Zo SFRJ ž« račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormatu. sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh dmqih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska ZTT Trst član ;talijanskefcj|