Štev. 26.
V Ljubljani, 10. kimavca 1904.
XLIV. leto,
Učitelj ski Tovariš.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
^««blnni Učiteljskim prijateljem. — Šolska izvestja. — Poučno potovanje v Švico. — Absurdum V. — Zborovanja »Saveza hrv. učiteljskih društava«. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpis učiteljske službe. — Inserati.
Kupujte in naročajte vse potrebščine samo pri tvrdkah, ki so vpisane v „Gospodarskem programu", in ki objavljajo svoje oglase v našem listu.
Učiteljskim prijateljem.
Odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« je razposlal z zadnjič omenjenimi prošnjami in poštnimi položnicami tudi ta-le oklic, ki ga prijavljamo na njegovo izrečno prošnjo:
Vsa naša javnost se bavi danes z zamotanim, a perečim vprašanjem, kako bi se izboljšalo gmotno stanje ljudskemu učiteljstvu, in vsa javnost priznava tudi, da se rešitev tega vprašanja ne da več odlašati, naj se vzame denar, kjer hoče, da se čimprej pride v okom vedno večjemu pomanjkanju moškega učiteljstva. Žalostna in priznana istina je torej, da je učiteljstvo za svoje trudapolno in blagonosno delo sramotno slabo plačano ter z največjimi težavami in skrbmi prenaša neznosno pezo današnje draginje. Vsi stanovi si izboljšujejo na razne načine svoje dohodke, le ljudski učitelj, ki je vezan edinole na svojo pičlo mesečno plačo, si v tej neznosni draginji ne more nikamor pomagati.
Ta hudi boj za vsakdanji kruh, ali bolje, boj za obstanek, je prisilil učiteljstvo, da se je začelo med sabo tesneje organizovati in združevati. Če pride učitelj v stisko in denarno potrebo, kdo mu pomaga iz zadrege? Nikdo, ker vsakdo pozna mizerno naše gmotno stanje. Prav iz tega vzroka smo si ustanovili zadnji čas svojo lastno »Hranilnico in posojilnico«, s katero smo si ustanovili krepko oporo, ki bo učiteljem-trpinom tolažilno sredstvo v mnogih bridkih časih, tistim pa, ki imajo morebiti kaj pristradanega ali kaj pritrganega, pripomoček, da si plodonosno nalagajo krvave svoje prihranke. To našo »Hranilnico in posojilnico« je rodila skrajna potreba in neznosna sila, ki ječi pod njo ljudsko učiteljstvo.*)
Zbog nizkih plač, ki jih dobiva učiteljstvo, imajo učiteljske vdove tudi nizko pokojnino, s katero ne morejo živeti in ne umreti. Da se pa stanje učiteljskim vdovam vsaj deloma izboljša, so ustanovili naši starejši tovariši
»Vdovsko učiteljsko društvo«, katerega glavnica znaša danes že 120.000 K. To društvo daje učiteljem-članom pravico, da dobivajo njih vdove do smrti po 200 K letne podpore in vsaka učiteljska sirota po očetu pa do devetnajstega leta letnih 60 K, sirota po očetu in materi pa po 100 K na leto, in sicer tudi do devetnajstega leta.*)
Ko umre učitelj-oče, se čestokrat pripeti, da ni niti vinarja pri hiši. Uboga vdova nima niti za sol, kje neki bo vzela potrebne novce za pogrebne stroške? Tudi tu smo učitelji vsaj deloma olajšali skrbi svojim vdovam. Potreba in žalostna izkušnja sta nas prisilili, da smo ustanovili v ta namen društvo »Jubilejska samopomoč«. To društvo izplača takoj po moževi smrti vdovi toliko goldinarjev, kolikor članov ima društvo. Danes ima »Jubilejska samopoč« 195 članov, torej dobi vdova, katere mož je bil član »Jubi-lejske samopomoči«, za pogrebne stroške 195 gld. V to društvo pa vpiše učitelj tudi lahko svojo ženo in po njeni smrti je pa dotični učitelj deležen te podpore.**)
»Vdovsko učiteljsko društvo« in pa »Jubilejska samopomoč« lajšata učitelju njegovo zadnjo uro, ker kot skrben mož in oče kolikortoliko laglje umre, ker ve, da bodo žena in otroci njegovi deležni podpor teh dveh društev. A trudna in pa težka je učiteljeva pot življenja, posebno še, če je oblagodarjen s kopico otrok. Težko je izhajati dandanes takemu učitelju s svojo nizko plačo, s katero niti učitelj-samec ne izhaja, kamoli učitelj z družino. In vendar je njegova dolžnost, da preživi in vzgoji svojo deco stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče poslati svoje otroke v mesto v srednjo šolo. Če je pa že učitelj-oče v taki stiski, pač ni treba poudarjati, kake reve so v tem oziru šele učiteljske vdove in sirote. Ta potreba nas je zopet prisilila, da smo ustanovili leta 1894. »D ruš t o za zgradbo učiteljskega konvikta v Lj ubljani«, katerega namen je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, ki bo varno ognjišče in skrben namestnik ljube očetove hiše učiteljskim sirotam in otrokom za svojih študij. »Učiteljski kon-vikt« je namenjen za vse učiteljstvo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem brez razlike narodnosti in političnega mnenja d o t i č n i k o v.***)
*) Med društveniki »Vdovskega učiteljskega društva« pogrešamo še mnogo članov.	Uredn.
**) Tudi to društvo ima še vse premalo članov. Uredn.
***) Glej uvodni članek v zadnji naši številki.	Uredn.
V	desetih letih smo nabrali za »Učiteljski konvikt« 20.000 kron zgradbenega kapitala, ki smo ga zložili večinoma učitelji sami. Potreba »Učiteljskega konvikta« postaja pa dan za dnevom večja in nujnejša. Iz lastne moči pa ne pridemo učitelji še kmalu do zaželenega smotra, če ne dobimo podpore in pomoči pri učiteljskih prijateljih. Upamo pa, da nas bodo naši prijatelji z ozirom na naše gmotno stanje dragevolje podpirali vsak po svoji moči.
V	ta namen razpošilja odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« učiteljskim prijateljem tiskane prošnje, kateri vsaki je pridejana poštnohranil-nična položnica z namenom, da se je dotičnik posluži ter kolikorkoli daruje na žrtvenik »Učiteljskega konvikta«. Vsak, tudi najmanjši dar, tudi eno samo krono ali le par vinarjev bo sprejel odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« z največjo hvaležnostjo. »Kamen do kamena palača«.
Z ozirom že na zgoraj navedene vzroke in tudi z ozirom na to, da deluje ljudski učitelj nesebično, z veseljem in požrtvovalno v vseh narodnih, pevskih in kmetijskih društvih, pri požarnih brambah, v krajnih šolskih svetih, v občinskih odborih itd., smo trdnega mnenja, da se bodo naši prijatelji dragevolje odzvali tej naši prošnji na korist »Učiteljskemu konviktu«.
Na Akademičnem trgu v Zagrebu stoji krasna palača, na katere pročelju se leskeče napis: »Učitejljski dom« in v Preradovičevi ulici nasproti tobačni tvornici je pa drugo lično, trinadstropno poslopje z napisom: »Učiteljski konvikt«. Obedve krasni stavbi sta last učiteljstva s HrvaŠke in Slavonije. Ko je naš blagajnik pred štirimi leti prisostvoval v Zagrebu otvoritvi »Učitelj, konvikta«, je vprašal uglednega hrvaškega tovariša: »Kje ste dobili hrvaški učitelji toliko denarja, da ste si mogli postaviti dve tako krasni palači?« — »Prijatelj moj«, mu odvrne hrvaški učitelj, »ves potrebni kapital so nam zložili naši prijatelji«.*)
Učiteljski prijatelji na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, posnemajte prijatelje hrvaškega učiteljstva, storite tudi vi tako in
ime si proslavite,
dom skupni nam zgradite!
Šolska izvestja.
Število izvestij naših ljudskih šol je od leta do leta manjše. Krajni šolski sveti, ki so jih zalagali, nečejo več skrbeti zanje. Pozvedeli smo, da je temu vzrok ukaz kranjskega c. kr. deželnega šolskega sveta, ki veli, da ni v ljudski šoli več delati vidne razlike med odličnjaki in neodličnjaki. Krajni šolski sveti so hoteli pridnim otrokom napravljati s Šolskimi izvestji veselje. Ker je to nedolžno veselje sedaj onemogočeno, pa nečejo več izdajati denarja za tiskovne stroške. Tako govore naše informacije.
O tej prepovedi visokega deželnega šolskega sveta smo govorili že lansko leto, ko je izšla, zatorej nam ni treba letos o nji izgubljati nobene besede.
Kar smo prejeli letos ljudskošolskih izvestij na ogled, so vsa sestavljena po eniinisti šabloni: učiteljski zbor, važnejši ukazi šolskih oblastev; Statistika učencev in učenk, naše knjige, kronika, imenik šolske mladine . . .
Glede razporedbe posameznih članov učiteljskega zbora opažamo vsako leto v nekaterih šolskih izvestjih čudno razvado in nepravilnost. Kje stoji zapisano, da morajo biti kaplani-kateheti uvrščeni pred ostalo učiteljstvo ? Kaplani-kateheti so navadno mladi ljudje, zatorej nikakor ne gre, da bi bili uvrščeni pred učitelji, ki imajo po 15 ali 20 ali še več službenih let. Zaraditega, ker so kaplani in kateheti, vendar nimajo prednosti pred po službenih letih starejšimi učitelji, oziroma učiteljicami. Tu morajo biti merodajna samo službena leta in čisto nič drugega! Dotični šolski voditelji, ki sestavljajo letna poročila in katerim velja ta opazka, naj si to zapomnijo in naj v bodoče več ne delajo takih nepravilnosti!
Ljubljanske mestne šole so letos izdale skupno šolsko izvestje. Da bi bil njega obseg nekoliko večji, so tiskani člani šolskih oblastev z debelimi črkami in na prvem mestu, ostalo izvestje pa s tako močnimi črkami, da napravlja brošura vtisk pobožne molitvene knjige za stare ljudi. Poročilo nemške mestne deške in dekliške šole je objavljeno v nemškem jeziku, da lahko precej vsakdo vidi, da imamo v slovenski Ljubljani nemške šole. »Jahresbericht der fünf-klassigen städtischen deutschen Knaben-Volksschule« nima Statističnega pregleda učencev, toda že imena samo iz I. razreda: Aleš, Andlovec, Bizjak, Gostinčar, Klopčič, Kosmač, Markič, Mesec, Prešern, Vrtin, Zavrtnik itd. nam dokazujejo, da obiskujejo to šolo sami in pristni Nemci. Statistika dekliške nemške osemrazrednice izkazuje med 437 učenkami 179 Slovenk. — Dekliška slovenska osemrazrednica je imela 874 učenk. To kolosalno število dekliške slovenske mladeži kriči po treh samostojnih dekliških šolah. Vobče so vse ljubljanske šole prenapolnjene. — Statistika barjanske šole nam kaže, da je obiskovalo ponavljalno šolo 4 učenci in 5 učenk, je 9 otrok. Ali bi ne kazalo tu ponavljalno šolo urediti tako, da bi teh 9 otrok obiskovalo določeno število učnih ur in predmetov v vsakdanji šoli?
Izmed ukazov, ki jih objavlja to poročilo, nam zlasti imponuje ukaz štev. 2 in štev. 27. Iz teh dveh ukazov je namreč razvidno, kdo ima prvo in edino besedo pri ljubljanskem šolstvu. Ukaz štev. 2 določa, da se je pri izberi in nabavi učil vbodoče dogovoriti s c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom. Doslej so izbirali učila učiteljski zbori posameznih šol, ker je popolnoma jasno, da ti najbolj vedo, česa je treba vsaki šoli. In oziraje se potem na sklepe lokalnih skupščin, so nabavljali učila dotični šolski vodite'/.. Več oči več vidi. Sedaj so pa menda oslepele vse oči, samo eno še gleda! Ta ukaz je ponižanje učiteljstva in povišanje moči absolutista v ljubljanskem šolstvu. Zanimivo bi bilo, ako bi zastopnika učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu svojim volilcem in volilkam pojasnila, kdaj in kako je sklepal mestni šolski svet o tem ukazu. Mimogrede omenjamo, da ne sodi ta ukaz v letošnje šolsko izvestje, ker je bil izdan že v lanskem šolskem letu (dne 10. julija 1903). Vzlic temu moramo biti redaktorjem letnega poročila hvaležni, da so rešili pozabnosti in priobčili strmeči javnosti to velevažno odločbo, ki z ukazom štev. 27. vred brez dvoma reši — nadzornikovo avtoriteto. Slaba njegova volja se nič manj jasno ne zrcali v ukazu štev. 27., ki določa, da je za dopuste, ki jih dovoljuje vodstvo, navajati vselej resnično
opravičene vzroke. Ta ukaz se glasi kot zaušnica vodstvom ljubljanskih šol. Da smo mi na njih mestu, bi je ne spravili kar tako. Zal samo, da manjka temu ukazu pedagoške jasnosti, saj vendar ni iz njega razvidno, kateri so tisti resnično opravičeni vzroki. Bolezen najbrže ne bo zadosten vzrok, saj navadno učiteljstvo ne sme biti bolno. To je dovoljeno samo drugim, višjim!
Kakor v drugih poročilih, tako pogrešamo še posebno v skupnem poročilu ljubljanskih šol na uvodnem mestu kakršnekoli razprave s šolstva in vzgoje se tičočo vsebino. Toda ukazovati je lažje nego pozitivno delati na poljudno-znanstvenem polju. Tega ne vzmorejo vedno niti izvoljenci, dasi je v tem pogledu malone vse polje neobdelano. Obdelati bi n. pr. treba teme: »Šola in dom«; »Kako podpiraj domača vzgoja šolsko vzgojo?«; »Cerkev, šola in hiša«; »Priroda — učiteljica otrok in odraslih ljudi«; »Pri-rodni pojavi, a) Kako si razlagamo njih postanek? b) Njih korist in škoda, c) Do kakih zakonov in izumov so dovedle človeka?«; »Stebri človeške družbe«; »Zaslužni slovenski šolniki«; »Znameniti slovenski junaki«; »Kratka slovstvena zgodovina z ozirom na ljudskošolska berila«; »Kaj nas uči fizika za vsakdanje življenje?«; »Življenje v rastlinstvu« itd. itd., itd. —
Kdor hoče, naj uvažuje naš nasvet. S tem bi koristil Šolstvu in mladini več nego z bogve kolikimi ukazi in odredbami. Despotizem je v današnjem modernem šolstvu karikatura, ki sodi v srednji vek, a ne v dobo svobodno se razvijajočega človeškega duha, v dobo socijalizma in napredka.
Jako nas je zadovoljilo poročilo meščanske šole v Krškem, to pa zato, ker prinaša na prvem mestu strokov-njaško, poljudno in zanimivo pisano razpravo »Nekoliko iz zgodovine umetnosti«. Svojim učencem razlaga Karol H u m e k. Spisu je pridejanih tudi več ilustracij, ki ga oživljajo, kažejo pisateljevo spretnost in mu dajejo garancijo, da ga ni pisal svojim hvaležnim učencem — zaman.
Izmed srednjih šol se nas je spomnila samo mestna realka v Idriji. Drugim srednješolskim zavodom se zdimo nemara premalenkostni, prenizki. Če je to res, ne pridemo kakor na Hrvaškem in Češkem ljudskošolski in srednješolski učitelji do skupnega delovanja, ki naj velja povzdigi splošne narodne omike!
V izvestju idrijske realke čitamo obširen spis prof. Levičnika »Začetni pouk v prostem risanju na realki«. To aktualno vprašanje je obdelal pisatelj s strokovnjaško spretnostjo in idealno vnemo. S pridom bo čitalo to zanimivo razpravo, ki jo komentira mnogo lepih ilustracij, tudi ljudskošolsko učiteljstvo, ki ima dandanes mnogo študiranja s preustrojenim poukom v risanju. Levičnikov spis mu bo krepka opora. — V istem izvestju je priobčil prof. M. Pirnat životopis pokojnega trgovca Ivana Rodeta, ki je zapustil več vsot v narodne namene, idrijski realki pa tudi svojo lepo knjižnico.
Poučno potovanje v Švico.
C. kr. kmetijska družba kranjska je pod spretnim vodstvom pristava deželne kmetijske šole na Grmu, gosp. V. Rohrmana, priredila od 16. do 26. avgusta poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Namen temu učnemu potovanju je bil, da prouče naši kmetovalci napredno
gospodarstvo šviških kmetov, njih organizacijo in njih socialne razmere ter da se na mestu prepričajo o tem, kaj vzmore omikan in strokovno naobražen kmet.
Res lepa misel, ki je našla tudi lep odmev. Vseh poto-valcev ni bilo nič manj kakor 39, kar je za naše razmere in z ozirom na to, da se je to potovanje vršilo prvič — ogromno. Da bi se mogli tega potovanja udeležiti tudi manj imoviti kmetovalci, se je obrnila c. kr. kmetijska družba do raznih korporacij za podporo. Deželni odbor in Kranjska hranilnica sta radovoljno ustregla zaprošeni želji, ne tako kmetijsko ministrstvo, kije vsako podporo odbilo, kakor tudi železniško, ki ni hotelo nikakor znižati voznih cen! Na vseh drugih železniških progah so veljali kombinirani vozni listki tudi za brzovlak, na državni železnici od Innsbrucka do Buchsa pa je bilo treba doplačati. Seveda: za kmetijske — če niso ožlindrane! — in kulturne namene naša država nima srca, osobito, če gre v prid Slovencev!
C. kr. kmetijska družba je nabrala toliko podpore, da je mogla desetim udeležencem povrniti potne stroške v znesku po 66 K, do katerih so imeli pravico samo samostojni kmetovalci ali njihovi odrasli sinovi kmetiškega stanu. To je lepo in hvalevredno delo kmetijske družbe, da se tako poteza za napredek kmetiškega stanu, a vendar moramo njeno pristranost v tem oziru glede učiteljstva, kije s kmetijstom v najožji stiki, najostreje obsojati. Četudi ni učiteljstvo toliko srečno, da bi štelo v svojih vrstah mnogo posestnikov, vendar ima ravno glede procvitanja kmetijske družbe največjih zaslug. Učiteljstvo snuje in vodi kmetijske podružnice, poučuje teoretično in praktično odrasle ljudi in mladino, je ponajvečkrat zaupna oseba kmetijske družb« glede letine itd., z eno besedo: duša vsega podružničnega delovanja, od katerega nima niti trohice dobička, pač pa dostikrat ogromno dela in še stroške. Učiteljstvo se žrtvuje, dobiček ima pa društvo in člani — posestniki. Res vodijo v krajih, kjer se učiteljstvo ne da izkoriščati, duhovniki ali intelegentni posestniki podružnične posle, ali ti imajo kot posestniki le dobiček od tega. Ako hoče učiteljstvo v raznih podružnicah poučevati v naprednem gospodarstvu, mora zajemati svoje nauke ponajvečkrat iz raznih težkopristopnih knjig, ki pa vkljub vsi popolnosti ne učinkujejo tako, kakor kar človek sam vidi in sam izkusi. Vrhutega so take knjige še prav drage, da ima učitelj poleg truda še stroške.
Letos je bila ravno za učiteljstvo prav ugodna prilika, poučiti se na lastne oči o kmetijskih zadevah ene izmed najnaprednejših evropskih držav. Tako potovanje je za ubogo učiteljstvo prav drag šport, in tu bi bila kmetijska družba lahko posegla vmes ter naklonila kakemu za kme-tiški stan posebno zaslužnemu učitelju — če že nič drugega ne — vsaj prosto vožnjo. Od njega pa naj bi — če že mora učitelj vsako malenkost trdo zaslužiti — zahtevala, naj priredi v domači podružnici ali kje drugje vsaj eno javno predavanje o potovanju. S tem bi bili dobrot poučnega potovanja deležni tudi oni, ki se ga niso mogli udeležiti.
Ako v bodoče prirede še kdaj kako enako potovanje — kar bi bilo prav želeti — polagamo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani prav toplo na srce, naj učiteljstva ne izključuje več a priori od podelitev podpor, da se ne pripeti tako kakor letos, ko so se udeležili poučnega potovanja 3 učitelji (1 z Goriškega in 2 s Kranjskega) nalastne stroške, amarsikak trden
posestnik ob podpori kmetijske družbe. Mi jim tega prav nič ne zavidamo, nasprotno, še veseli nas, da se je na Kranjskem pričelo daniti v tem oziru, a tudi zase in za svoje delo zahtevamo priznanja, osobito od kmetijske družbe, ki ji je učiteljstvo najzvestejši in najagilnejši xi_n	Udeležnik.
Absurdum.
v.
Učiteljski stan ima žalibog prednost pred drugimi stanovi, da ga ljudstvo v mnogih krajih — osobito na kmetih sovraži ali mu vsaj nasprotuje. Kar zahtevajo višje oblasti, to mora izvesti učiteljstvo ter čestokrat delati s pritiskom, da pridobi postavnim predpisom veljavo. — Tu je učiteljstvo — Herkules na razpotju. Ako ne izvede vsega, kar je bilo ukazano, tedaj se usuje nanj toča grozečih dopisov in opominov, končno disciplinarna preiskava — in mož ima piko, ki hodi za njim kakor njegova senca. Če pa izvede vse, kar so od njega zahtevali, potem si je nakopal sovraštvo ljudstva, in prva misel je: Tega je treba proč spraviti, ta ni za nas, ta je prenatančen; kdo bo pa otroka vedno v šolo pošiljal, jaz nimam časa, da bi hodil opravičevat se itd. — Od zgoraj pritisk — od spodaj odpor — in račun plača učitelj!
In kako presenečenje ga čaka. Misleč, da ga bodo tam gori pohvalili, ker je izvedel vse drakonične ukaze, dobi nekega dne disciplinarno preiskavo na vrat. Nezadovolj-neži so ga tožili. Navedli so malenkosti, slabosti, kakršnih ima vsak, a glavna točka, ki govori proti učitelju je »skrajna nezadovoljnost med ljudstvom napram učitelju«. Tožba ima več podpisov. In sedaj se ima učitelj zagovarjati zaradi ne-priljubljenosti — in to napram oblastnijam ki so ga silile in dregale, da je izvedel ta ali oni suhoparni paragraf ali pa odlok. — Siromak! Sedaj mu groze zopet oni, zaradi katerih si je nakopal nenaklonjenost gotovih krogov. Mož pleše med zamerami od spodaj in zgoraj, da je joj; konec je navadno kak »nos«, ki se srečnem nosilcu tako pobesi, da ga mine vse veselje, si še nadalje iskati takih dvomljivih odlikovanj.
Največja priložnost pa, da pride učitelj med dva mlinska kamena, so obravnave šolskih zamud. Vsakega voditelja silno veseli, kadar mu jih je voditi. Pri taki obravnavi zve vse: katera postava ni dobra, zve vse mogoče in nemogoče težave obtoženih, končno pa še svoj lastni »steckbrief«. — Da je uspešen pouk brez dobrega šolskega obiska nemogoč, je jasno; zato je pa tudi naravno, da šolska oblast skrbi v prvi vrsti za kolikor možno dober obisk; izvesti to zahtevo mora seveda učiteljstvo in malomarneže pridno naznanjati. Vrše se zaslišanja — navadno s prepirom.*) Posledice obravnave so denarni kazni, oziroma toliko in toliko ur zapora Sedaj se pa usuje toča psovk in preklinjanja nad učiteljstvo, ki ga ljudstvo dolži popolnoma po nedolžnem, da je ono
krivo občutnih kazni.
Višje oblasti zahtevajo — in to je prav! — rednega šolskega obiskovanja; nadzorniki seveda tudi, saj jim je skrbeti, da se izkažejo, kako so pospešili obisk, koliko % je prav dobrih itd. — A učitelj ima pa to s točnim naznanje-vanjem neopravičenih zamud pridno podpirati. To je vse
*) Obravnave šolskih zamud vodijo domalega povsod šolski voditelji, ostali člani krajnih šolskih svetov ne prevzemajo iz umevnih razlogov tega posla.	Uredn.
popolnoma dobro! Pridejo kazni! Kdo je kriv? Ljudstvo ne dolži ne sebe, ker svojih otrok ni redno v šolo pošiljalo, ono tudi ne dolži c. kr. okr. š. svetov, ki so diktirali kazni, ljudstvo dolži učiteljstvo, ki se je pokorilo zakonitim predpisom. Vsa jeza, kletvina in kar je takih dobrot, se pa izlije nad onim, ki je vodil obravnave ter ravnal v smislu predpisov. Če kje — pri šolskih zamudah pride slednji učitelj-voditelj, oziroma tudi njegovi kolegi z ljudstvom v konflikt — obratno pa s svojimi oblastnijami. Taki konflikti pa imajo često jako neprijetne posledice za učiteljstvo. — Ker ne sme in ne more neopravičenih zamud opravičiti, si nakoplje jezo obsojencev, ki se potem maščujejo z različnimi ovadbami, češ, tega moramo stran spraviti, ker je preveč hud; zaradi njega ne bomo šteli kron; otroke potrebujemo doma itd. Končen refren take ovadbe je vedno, da ga naj prestavijo; kot vzrok navedejo vse kaj drugega, kar ni vredno piškavega oreha, a vendar dela dotičnemu mnogo sitnosti in jeze, ker se mora zagovarjati.
Ako pregledamo podpise na takih ovadbah, vidimo, da so podpisani najzanikrnejši starši, ki svojih otrok iz kateregakoli nezakonitega vzroka nočejo pošiljati v šolo. Da je pa jed bolj zabeljena, se blešči med tožniki tudi ime kakega človeka, ki z zamudami nima ničesar opraviti, ki pa je jezen na učitelja, ker je njegovega otroka kaznoval z zaporom ali drugače.
Tedaj se prične neusmiljena gonja: zasliševanje odraslih in otrok, gostilničarjev in drugih v afero zapletenih korifej in vse to, ker je izkušal učitelj danim mu odredbam pridobiti potrebno veljavo. Šolske zamude so setev, ki raste iz nje jeza, maščevanje, tožbe, preiskave in discipliranje. Nikdar ni učitelj tako v škripcih, kakor ravno pri šolskih zamudah; tu pritiskata nanj dva faktorja, ki sta si diametralno nasprotna, v sredi je pa — učitelj.
Koliko grenkih mora učitelj prebiti ravno zaradi šolskih zamud! Tu se pojavlja jeza in maščevanje v raznih oblikah: odpovedo ti mleko ali pa ga podraže, isto se godi z drvi; če hočeš delavca, ga ne dobiš ali ga pa moraš prav drago plačati. — Drug drugega hujska, in učitelj je le prečestokrat prisiljen, da išče pomoči pri sodniji. Da mu tako življenje ne ugaja, je umevno. Za svoj trud in delo, za svoje prizadevanje, da bi povzdignil šolski obisk, ima pa tako plačilo,
—	končno pa še — kakor rečeno — kako disciplinarno preiskavo. A kaj ima za vse to? — To, kar smo navedli. Ščiti ga nihče, braniti se mora sam. Potem pa človek izvršuj, kar ti gori pri zeleni mizi nakladajo in nalože. Obravnavanje šolskih zamud je n aj nep r ij etnej ši posel, kar jih ima šola; obrni zamude tako ali tako, vedno je kriv učitelj. Morda poreče kdo, da naj drugi obravnavajo, saj 'je več članov v krajnem šolskem svetu. — Res jih je, a s temi bi ne bilo prav nič pomagano; obratno; oproščali bi zamude in odpuščali kazni.*)
Učitelj naj se glede zamud gane kakor mu drago, zmeraj je kriv samo on. Bog zna, če je onim, ki nam vedno in vedno pošiljajo odloke, to dejstvo tudi znano? Menda ne I
—	Zato se nam je zdelo potrebno, da smo jim to stvar natančno in resnično pojasnili.	K-
*) Člani krajnih šolskih svetov so navadno trgovci in krčmarji. In tem ne hodi na misel, da bi se zamerjali ljudem, od katerih imajo dobiček. Duhovniki pa delajo tako iz sovraštva do učitelj stva in
Zborovanja „Saveza hrv. učiteljskih društava".
(Dalje.)
B. Pedagoške koristi je lahko navesti. Uspeh vsega pouka je odvisen od pazljivosti in obiska šole. (Istina je!)
a) Ko sem rekel, da je napredek odvisen najpoprej od pazljivosti, nisem mislil na ono pazljivost, ki si jo nekateri gospodje pridobivajo s šibo, zaporom, postom, strahovanjem, prepisovanjem nalog in buditvijo častiljubnosti. Ne, daleč od mene je vse to. Mislil sem na ono pazljivost, ki nastane od veselja do dela in je v razmerju s psihofizično močjo otrok. Zdrava pedagogika mora razviti v otrokih veselje do dela, pa se mora ozirati tudi na moč otrok.
Higiena je edina poklicana, da ustanovi »posse« delavnih sil; pedagogika mora pa v okviru danem ji od higiene, sezidati svojo — zgradbo.
Če se dogodi, da pedagogika v otrokih preveč razvije veselje do dela in sicer tako, da nastane nevarnost, da dete zaradi duševnega delovanja oslabi, tedaj mora higiena odločno zapovedati: Stoj, do sem, a ne dalje! Kaj bi rekli arhitektu, ki bi gradil velikansko palačo, pa bi se prej ne pobrigal, koliko težo more nositi temelj? Da to zna — ali mu ni potrebno, da točno preračuna in premeri trdost tal, težo kamenja itd? Ko si je vse preračunil, potem šele more graditi. Ta je tudi pri nas pedagogih. (Živio!) Ne pravi se to slabo ceniti pedagogike, ako se reče, da je ona v tem smislu
odvisna od higiene.
Nasprotno: to je zanjo lepo, da je higiena v službi pedagogike, ker tako nastane ena celota, po imenu pedagoška higiena, ki ji daj Bog, da bi našla vedno več spoštovalcev in naslednikov med nami. (Zivio!)
Pa kaka je pazljivost otrok prvo in drugo uro popoldne? Jako slaba. Čuli smo, da je deca zaradi procesa prebavljanja prvo uro zaspana, a drugo uro nemirna. Tega nisem zapazil samo jaz ali vi, ampak mnogi znameniti učiteljski zbori.
Praško učiteljsko društvo, proseč uvedenje nerazdeljenega časa pouka v srednjih šolah, pravi: »Die Schulpraxis lehrt, daß bei einer großen Zahl der Schüler die Zeit unseres obligaten Nachmittags-Unterrichtes eine ungünstige ist; eine gewisse Schläfrigkeit zeigte sich in der ersten, ein Bedürfnis nach Bewegung des Körpers in der zweiten Stunde — letzteres oft so, daß es in den unteren Klassen selbst den geübten Lehrern äußerst anstrengend wird, vollkommene Ruhe zu erhalten.« Kateri so vzroki temu, nam je znano.
Dveurne pavze niso dovolj, da paralizujejo zdelanost od predpoldneva in ono, ki je nastala zaradi prebave. Pač pa še pot do šole, igranje otrok pred početkom popoldanskega pouka, naglo použivanje, učenje, trda hrana še bolj poveča zdelanost, tako da večkrat niti odmor 4 ur ne more otroka storiti sposobnega za duševno delo. To istino dokazuje s svojo znanstveno metodo dr. Griesbach. On meri zdelanost po takozvani esteziometriški metodi. Ta metoda meri duševno sposobnost na osnovi telesne zdelanosti mišic, kolikor se opaža na koži. Znano je, da naša koža ni na vsakem mestu in v vsaki priliki enako občutljiva.
Dela človek duševno, tedaj izgubiva telo na koži čut-ljivost.
Čim večje je duševno delo, gredo pri krožilu kraki bolj narazen, a čim manjše, je tudi razmak čutljivosti (Raumschwelle) manjši.
Na tak način je dr. Griesbach meril mnogo otrok. Namen mu je bil, da ustanovi mero utrudljivosti na različne ure. Posrečilo se mu je ustanoviti dejstvo, da je otrok tri ure po kosilu tako utrujen kakor zjutraj, ko se je dve uri učil. Tudi je dokazal, da popoldanska ena ura pouka tako utrudi kakor dve predpoldanski.
Začenjamo v največ slučajih šolo ob 1/22. ali 2. uri. (Pri nas na Slovenskem večinoma že ob 1. uri). Dodajmo utrujenosti zaradi hranitve še utrujenost lekcije 2 do 3 ur, dobimo tedaj, da je dete popoldan ob 3. uri tako zdelano, kakor bi bilo dopoldan 4 polne ure pazljivo delovalo. Taka je tedaj pazljivost otrok popoldne. Zato, če ima pravi pedagog srce, bo težko z otroki delal. Ali se pa izplača otroke popoldan pošiljati v šolo samo zaradi mehaničnega čitanja, risanja, pisanja ali ročnega dela? Porabimo tedaj šolo do kosila! Tista peta ura, ki je nekaterim nepoučenim tako na poti, je po izkušnjah Lobsiena za pouk večje vrednosti nego celi dve uri popoldanskega pouka. Ne držimo se stare prakse! Ta datira, žal, še iz onega časa, ko so mislili, da je dete roba, ki jo more mojster, v našem slučaju učitelj, vzeti v delo, kadar hoče.
b) Od poseta pouka, je odvisen tudi uspeh pouka. Naši otroci se doma jako malo učč. Da se doma malo učijo, ni samo njihova krivda. Siromaštvo staršev, daljni pot do šole in doma, grdi pot, fizična slabost dece, domače delo, nekaterokrat tudi nepraktičnost učiteljeva, preobloženost
_ vse to je krivo, da otrok ne more doma tako delovati,
kakor želimo. Kar se otrok nauči, se nauči v šoli. Potrebno je tedaj, da otrok hodi marljivo v šolo.	(Dalje.)
Društveni vestnik.
Kranjsko.
Slovenska Šolska Matica. Društvene knjige »Slovenske Šolske Matice« za 1. 1904 (Letopis, Učne slike in Zgodovinska učna snov) so se začele tiskati. Da se ve natančno določiti število iztisov, prosimo gg. poverjenike, da v kratkem pošljejo odboru nabiralne pole z nabrano letnino (obenem z event. letnino za knjige »Hrv. ped.-knjiž. zbora«). Ker bi bilo častno za naš stan, da se tudi letos pomnoži število Matičarjev, vabimo vse p. n. učiteljstvo in drugo razumništvo k mnogobrojnemu pristopu.	Odbor. _
„Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 12. septembra 1904., dopoldne ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške šole v Komenskega ulici. Dnevni red: 1. Ogovor načelnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev društvenega računa in proračuna. 5. Nepotrjena društvena pravila. 6. Posamični nasveti, o katerih je vsaj 8 dni prej odboru naznaniti. 7. Volitev prvomestnika, blagajnika in 7 odbornikov, od katerih jih stanuje 2/3 v Ljubljani ali v bližnji okolici (§ 22.) ter 3 pregledovalcev računa zunaj odbora. — Ker se misli staviti pri letošnjem občnem zboru poseben predlog glede vporabe društvene imovine, opozarjajo se p. n. gg. člani, da se udeleže tege zborovanja prav mnogobrojno.	Odbor.
Občni zbor „Narodne šole", društva v podporo slov. ljudskemu šolstvu, bo v ponedeljek, dne :12. septembra t. 1. dopoldne ob polu 9. uri v telovadnici I. mestne deške ljudske šole ob Komenskega ulici. Vzpored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Po-
ročilo računskih preglednikov. 5. Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 6. Volitev 3 preglednikov računov. 7. Nasveti.	Odbor.
Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 11. t. m.
ob 10. uri dopoldne v šoli v Gornjem gradu. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov; 2. Zadnji zapisnik; 3. Dopisi; 4. O »Lehrmittelzentrale« na Dunaju, poroča g. Kocbek; 5. O analfabetih, poroča g. Šijanec; 6. Slučajnosti. Zavoljo skupnega kosila je takoj javiti učiteljstvu v Gornji grad! — Gostje dobrodošli!
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 1. t. m. v Kozjem. Udeležba je bila povoljna in navzočih je bilo tudi več gostov. Po pozdravu predsednikovem se prečita in sprejme zapisnik. Na to poroča tov. Pulko o letošnjem zborovanju »Zaveze« v Postojni. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Med zborovanjem je došla vest, da je umrl v Sevnici bivši šolski ravnatelj g. Tomaž Dernjač. Bil je velezaslužen učitelj, ki je bil za svoje delo odlikovan z naslovom ravnatelja in s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Navzoči so na predsednikov poziv vstali s sedežev. Tovariš Boheim pa je obljubil zastopati naše društvo pri pogrebu. Tovariš Grmovšek predlaga, naj se društvo izjavi o znanem prepiru med »Zvezo« in »Domovino« in naj se vodstvo »Zveze« pozove, da skliče v kratkem občni zbor. Na prvi del tega predloga odgovarja tovariš Pulko, rekoč, da je »Zvezi« kot glavi spodnještajerskih učiteljskih društev pripuščeno, naj sama to zadevo poravna, ali pa se postavi na dnevni red pri občnem zboru. Ko je še nadučitelj Moric s toplimi besedami ogovoril tri navzoče tovariše, ki jim poteka letos 25. leto njih službovanja in smo jim vsi navzoči čestitali, sklene predsednik zborovanje, želeč vsem prav vesele počitnice.
Književnost in umetnost.
Georg Freiherr von Vega. Von Hauptmann Fridolin K aučič. — Vegov navdušeni čestilec in biograf, stotnik Kaučič, je izdal v drugem natisku životopis našega slavnega rojaka. Z veliko natančnostjo in obenem z iskrenim navdušenjem je na 58. straneh opisano življenje in delovanje velikega našega rojaka, ki se je, z bogatimi duševnimi darovi oblagodarjen, pospel do svetovnega imena tako v učenem kakor v vojaškem svetu. S to knjigo je seznanil marljivi pisatelj-vojak zlasti nemške kroge z Vego. Knjigo, ki jo krasi tudi več podob, toplo priporočamo I
Vseučiliška ljudska predavanja. Spisal prof. dr. Fr. Drtina. Ponatisk iz »Naših zapiskov«. Cena 10 h. Str. 49. — Knjižico, pisano v poljudnem tonu, smo prečitali z velikim zanimanjem, želeč, da bi našla čim več bralcev. V nji je povedano, kako skrbe drugi narodi za splošno izobrazbo najširših mas ljudstva. Ob tem se nam zbuja želja, da bi na sličen način mogli dovesti tudi slovenski narod do prave duševne izobraženosti. »Dodatek« nam priča, da se je tako šolanje že v resnici začelo in da ga bodo nadaljevali z vso plemenito resnostjo. To prizadevanje se nam zdi vredno vse hvale in vsega priznanja ter le želimo, da bi doneslo ubogemu slovenskemu narodu obilo zlatega sadu! Samo tako ga rešimo dušljivega klerikalnega jerobstva. Učiteljstvo naj taka javna predavanja skrbno podpira! — »Dodatek« nas je še posebno zadovoljil, ker nas je preveril, da je stremljenje požrtvovalnih mlajših rodoljubov vzniklo iz želje, da se obogatijo duševne sile našega ljudstva. Med dosedanjimi predavatelji beremo tudi ime tovariša Gartnerja.
Josip Kostanjevec: Iz knjige življenja II. Tiskal R. Seber v Postojni. Založil pisatelj. — »Politiških bojev viharji,« ki jim moramo služiti v sedanjih razburkanih dneh, so vzrok, da smo se zakasnili z oceno Kostanjevčevih povesti ki jih je objavil pisatelj v II. zvezku svoje zbirke »Iz knjige življenja«. Tega nam ne more zameriti nihče, kdor ve, da med orožjem molče muze . . . Sicer smo že izrekli svojo sodbo o Kostanjevcu-pisatelju, ko smo ocenjali v svojem
listu I. knjigo njegove zbirke. Oni sodbi nimamo ničesar dostaviti, ker je takisto prikladna povestim, zbranim v tej knjigi. Brez dvoma je Kostanjevec pisatelj, ki se je pospel do uglednega mesta med našimi pripovedniki in ki si je ustvaril svoj krog čestilcev in hvaležnih čitateljev. Ker se je priljubil zlasti ženskemu čitateljstvu, je to dokaz, da je v svojih spisih mehak in lirski, pesnik ljubezni, in tako čtivo je mehkim in lirskim prirodam najdražje. Nekaternikom se ne zdi ta lastnost pisateljeva vrlina. Ljudem, ki so jim znana dela velikih sedanjih pripovednikov, ki odkrivajo z občudovanja vredno brezobzirnostjo vse skrivnosti človeške duše in človeške družbe, se zdi Kostanjevec s svojimi pripovednimi spisi pre-mehka in preenolična pisateljska individualnost. To je sicer čisto subjektivno mnenje. Opravičeno je toliko, kolikor je opravičen nazor, da si je pridobil Kostanjevec z izbiro svojih oseb in predmetov, s konsekvenco, ki se z njo oprijemlje dogodkov malomestnega življenja ter jih razgrinja do zadnjih detajlov, čisto samosvoje mesto v naši pripovedni književnosti. Dasi ne ugovarjamo očitanju enoličnosti, vendar moramo brez laskanja priznati, da je zlasti pohvalno poudarjati Kostanjevčevo opisovanje značajev in realistiško slikanje situacij. Resnica je, da imajo v njegovih spisih važno vlogo slučaji. Vendar se takoj pobijemo sami, aki si stavimo vprašanje: Kaj pa ni slučaj, kar se pripeti? Zatorej se nam zdi, da je zametati slučaje tedaj, kadar pridejo v konflikt z verjetnostjo in kadar jih ne utemeljuje tedencijoznost fatalizma. Življenje in poetiški nakit dajejo njegovim spisom slikovita opisovanja prirode, ki nam dokazujejo prizorišča njegovih dogodkov v prirodnih slikah, dostikrat izrisanih do zadnjih posameznosti. Kakor bi hodili z njim po trgih in vrtovih in gozdih in gledali s svojimi očmi, tako se črtajo pred nami prijazni holmci in zelene planjave naših domačih tal. Tak slikar-umetnik pa se je razvil v Kostanjevcu samo zategadelj, ker ima besedo v oblasti in čut v srcu, ki mu daje umevati in občudovati lepoto prirode. Tako ima mirna in prikupna vsebina Kostanj evčevih spisov lepo in bogato okrožje, ki nam časih zagrne kot rahla jutranja meglica pogled na ustajajoče življenje. Kadar izginejo te meglice, takrat bomo nekaljeno zrli — knjigo življenja, ki nam je spisuje Kostanjevec!
A. Aškerc: Zlatorog. Planinska pravljica. Založil L. Schwentner. Tiskala Narodna tiskarna. — Prvaku slovenske epike gre zasluga, da nam je ustvaril prvo popolno samostojno epsko delo, ki mu je jedro narodna pravljica s Triglavskega pogorja, tako lepa in poetiška, da je navdušila celo nemškega pesnika Baumbacha. Slabo umeje Aškerčevega »Zlatoroga«, kdor ga primerja z Baumbachovim, ker sta si sorodna samo po naslovu. Zakaj v Baumbachovem »Zlato-rogu« prevladuje lirika, a v Aškerčevem epika, ki je prepletena s takozvano razmišljujočo poezijo, lastno Aškerčevi krepki, bojeviti Muzi. Aškerc je napisal »Zlatoroga« v dramskem slogu, kar daje njegovemu delu posebno življensko silo in pretresljivo učinkujočo moč. Slovenci se z »Aškerčevim »Zlatorogom« lahko ponašamo tudi pred neslovan-skimi narodi.
A. Aškerc: Četrti zbornik poezij. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. — Plodovitost Aškerčeve tvorne sile dokumentuje ta najnovejša zbirka njegovih poezij. Dasi čislamo pred vsem Aškerca kot epika, moramo vendar priznati, da zna ubirati tudi lirske strune, katerih miloubrani glasovi nam odkrivajo rahlo čuteče njegovo srce, ko se oglaša v svojih izpovedih. Lirski moment v njegovih poezijah nam zbuja sanjavo melanholijo, kakor nam budi njih epski stan vesel ponos, da imamo Slovenci pesnika, ki se brez bojazni in brez obzirov bojuje za rešitev trpečih bratov, za zmago resnice in pravice. Oboje pa napravlja Aškerca velikega pesnika, ki mu ostane življenje tudi potem, ko mu pride telesna smrt.
„Zemljopisni Atlas za pučke ili osnovne škole."
Po naputku Stj. Širole crtao Fran Peyer. Cijena: broširan K P20, a ukoričen K 120. (Dobiva se u svim hrvatskim knjižarama.) Narudžbe obavljaju knjižara M. F. Strmecki u Zagrebu i Rad. Bačič (nasljednik V. Frischa) u Osijeku. Atlas sadržaje: 1. skolska soba i okolina škole. 2. Zemljo-
pisna predodžba obličja. 3. Tlocrt grada Zagreba. 4. Hrvatska i Slavonija s pograničnim zemljama (gore i rijeke). 5. Hrvatska i Slavonija (pol. razdijeljenje). 6. Austro-Ugarska (gore i rijeke). 7. Austro-Ugarska (polit, razdijeljenje). 8. Evropa (gore i rijeke). 9. Evropa (države). 10. Zemaljske po-lutke (planiglob). Osim toga tiskano je u Atlasu 25 prekrasnih slika iz svih krajeva naše domovine, a med njima gradovi: Zagreb, Rijeka, Budimpešta i Beč. — Kako u našim pučkim Školarna nije bilo dosada posebnoga atlasa, to je ovo djelo dobro došlo i učiteljstvu i šolskoj mladeži, koja če se njime moči kot obuke izvršno poslužiti. Atlas je upravo elegantno opremljen i pravo uzor djelo litografije W. Rožan-kowsky i dr. u Zagrebu, te zaslužuje pažnju i širega občinstva, a osobito če zanimanje pobuditi u seljačkim domo-vima! Preporučujemo najtoplije ovo novo i korisno učilo za mladež pučkih škola.
V e s t n i k.
Csebne vesti na Kranjskem. Izprašani učiteljski kandidat Konrad Fink pride v Velike Lašče, Ivan ištepišnik pa v Zagorje. Marija Brolihova je imenovana za šolsko voditeljico v Strugi, ker ni za to mesto nobenega učitelja. Izprašani kandidat AndrejKenič je imenovan za provizo-ričnega učitelja v Knežak. Provizorično so nameščeni: Ivan Golob v Cerkljah pri Krškem, Marija Znančeva v Ribnici in Adela Golobova v Št. Vidu pri bilcah. Marija Kraljeva v Št. Vidu se je odpovedala svoji službi.
Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz krškega okraja prepis kolekte št. 2. Prosimo, naj se kolekte pridno pošiljajo naprej, da pridemo čimpreje do cilja. Zrno do zrna . . .
Oekovni promet učiteljskega konvikta št. 865.506:
P. č. c. kr. dvorni svetnik g. dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliški profesor v p. i. dr. v Ljubljani, pokroviteljino 200 K; gg. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, kji-gotržca v Ljubljani, na račun pokroviteljine 50 K; ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske g. Gustav Pire je javil odboru po dopisnici, da postane društveni pokrovitelj z 200 K: po 10 K so vplačali ter postali društveni usta-novniki p. č. gg.: Josip Schauta, oskrbnik itd. v Hammerstielu pri Igu; Danijel Šuflaj, c. kr. sodni svetnik v Vel. Laščah; Veronika Kenda, trgovina s papirjem v Ljubljani; Josip Lenarčič, posestnik na Vrhniki; Bo-leslav Bloudek, c. kr. nadinženir v Kranju; Drago t in Hribar, tiskar in trgovec vLjubljani; Josip Smodej, c. kr. notar v Vel. Laščah; Rihard Dolenc, vodja kmetijske šole na Grmu; primarij dr. Edo Šlajmer v Ljubljani; Janez Giontini, knjigotržec v Ljubljani; Ivan Bonač, trgovec in tovarnar v Ljubljani; po 5 K so darovali ter postali društveni podporni člani p. č. gg.: dr. Fr. Zbašnik, deželni tajnik v Ljubljani; Anton Klobučar, c. kr. dež. sodni svetnik v Trebnjem; J. Pogačnik, c. kr. okrajni sodnik v Kranju; Fr. Kobler, c. kr. sodni tajnik v Ljubljani; Anton Aškerc, mestni arhivar v Ljubljani; J. Preclik, mag. farmacie v Litiji; dr. Jakob Toplak, c. kr. sodni tajnik v Ljubljani; dr. E. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani; po 4 K so darovali p. č. gg.: Henrik S tur m, c. kr. okr. sodnik v Idriji; Emanuel Josin, c. kr. blagajnik v Ljubljani; c. kr. davkarski urad v Radovljici; g. dr. Fr. Ilner, mestni fizik v Ljubljani, 2 K; g. Anton Krapš, c. kr. davkar v Idriji, 1 K; g. dr. Alojzij Fohn, c. kr. višji dež. sodni svetnik v Ljubljani, 2 K; g. dr. P. Lučič, okrožni zdravnik v Vipavi. Živili učiteljski dobrotniki! Bog plati!	J. Dimnik, blagajnik.
Ljubljana, dne 9. kimavca 1904.
Štiridesetletnica službovanja. V nedeljo, dne 4. t. m., je praznoval g. nadučitelj Fran Waišel v Hrušici v pod-gradski občini v Istri štiridesetletnico svojega učiteljevanja. Služboval je 3 leta v Zagradcu na Kranjskem, 37 let pa v Hrušici. Vrlemu tovarišu naše iskrene čestitke!
Odlikovanje. Nadučitelj Avgust A d a m i č pri Sv. Petru v Ljubljani je dobil častno medaljo za štiridesetletno zvesto službovanje. Čestitamol
Učiteljski konvikt. Dr. M. Dereani, zdravnik v Metliki, zdravniški honorar 2 K. Trije komisarji, ki so šli na Suhovje črešplje obirat, 3 K.
Petindvajsetletnico učiteljevanja praznujejo v Mariboru s slovesno v mašo in komerzom dne 4. oktobra t. 1. sledeči na Slov. Štajerju službujoči abiturijenti iz leta 1879:
V	o dušek Gustav, c. kr. šolski nadzornik; Marin Jakob, c. kr. vadniški učitelj; nadučitelji: Bračič Franc v Št. Vidu na Planini, Dernjač Jožef pri Sv. Petru pod Mariborom, Kotnik Karel v Selnici pri Mariboru, Korže Leopold v Ribnici, Lasbaher Jožef v Rušah, Majcen Feliks v Lehnu, Me š i č ek Jožef v Sevnici, Spende Matevž v Ščavniškem dolu, Slemenšek Franc v Podčetrtku, Šetinc Franc v Preborju, Tramšek Moric v Sromljah, Tomažič Janez v Tinjah, Trobiš Alojzij v Zdolah in Vudler Peter v Ljubnem. Učitelja-voditelja: Jurko Blaž v Razborju in Repič Martin v Rakovicah ter učitelja Kopič Jakob v Ptujski okolici in Mahor Feliks v Mokolah.
Pripominjamo, da si je ta letnik 1. 1878. osnoval svoj »Zborček« z namenom, se globokeje utopiti v uk materinščine in prirediti redne vaje v govorništvu. Ta »Zborček« je bil za tiste čase prevažnega pomena in bil v tesni zvezi s slovenskimi učit. pripravniki ljubljanskimi. Prvi voditelj mu je bil sedanji nadučitelj F. M. Lehenski. To so bile krasne in vesele ure samouka in vadbe milega nam materinega jezika, vredne spomina!
V	Radovljici pripravljajo sadno razstavo. Tudi učitelji so povabljeni, da sodelujejo pri tem koristnem podjetju, oziroma da agitujejo med ljudstvom. Načelnik Kmetijske podružnice in sadne razstave je g. Borošin, ki se je v petek, dne 2. t. m. v gostilnici pri Vinkotu Janu v Spod. Gorjah tako-le izrazil o učiteljih: »Ich scheusse aufdieLehrer«. To izjavo naj si zapomnijo učitelji, da se na primeren način odzovejo vabilu takega načelnika razstave.
Važna razsodba. Znano je, da je bil šoli na Trebel-nem naložen davek zaradi Metelkove ustanove. Krajni šolski svet se je pritožil na c. kr. finančno ministrstvo, ki je ugodilo njegovi pritožbi s sledečim razpisom:
C. kr. urad za odmero pristojbin v Ljubljani. Št. 400 ex 1904.	V Ljubljani, dne 3. avg. 1904.
Krajnemu šolskemu svetu na Trebelnem, davčni okraj Mokronog.
Ces. kr. finančno ministrstvo je z naredbo z dne 17. junija 1904, št. 16.571, vsled Vašega rekurza proti odločbi c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 23. sept. 1903, št. 16.897 priznalo Metelkovi ustanovi oproščenje od pristoj-binskega namestka za VI. desetletje, vsled česar se od te ustanove podpisani namestek v znesku 36 K 75 vin. odpiše. Priloge rekurza se vračajo.	Nickerl.
Slovanske paralelke v Šlezlji so zagotovljene. Dne 26. pret. mes. je imel šlezijski deželni šolski svet pod predsedstvom deželnega predsednika sejo zaradi vladnega načrta, da se na učiteljišču v Opavi ustanove češke, na učiteljišču v Tešnu pa poljske vzporednice. Dunajska vlada je že tudi priposlala organizacijske štatute. Nemci so vložili dva predloga. V prvem so zahtevali, naj se namera sploh opusti. Ker je bil ta predlog odklonjen, so vložili posredovalni predlog, v katerem sicer priznavajo, da je dvojezičnost na omenjenih zavodih potrebna, da pa naj se slovanski razredi ne ustanove v Opavi in Tešnu. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Po štiriurni razpravi je bil sprejet vladni predlog, da se v Opavi in Tešnu ustanove slovanske vzporednice. Vzporednice se aktivirajo že v septembru t. 1.
Listnica uredništva.
V »počitnicah« smo imeli toliko opravka z aktualnimi vprašanji, da smo morali za nekaj časa ponehati s »Pisarno« in da so se vsaj naši dohtarji nekoliko oddahnili. Polagoma odgovorimo na vsa vprašanja, k: so nam došla v zadnjem času. Pri najboljši volji ne moremo vsakemu takoj ustreči. Zatorej prosimo nekoliko potrpljenja!
Uradni razpis učiteljske službe.
Št. 357.	Štajersko.
Na dvorazredni ljudski šoli v Veržeju se učiteljska služba s plačilom po III. razredu in s prostim stanovanjem za stalno oziroma začasno nameščenje zopet razpiše.
Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prositelji, oziroma prositeljice naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje do 20. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Veržeju, pošta Križevci.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 22. avgusta 1904.
3zšel je v zalogi H. Šeberja v Postojni
Ročni zapisnik
z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem
in z osebnim staiežem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva
■	za šolsko leto 1004/05. XI. letnik. =
Sestavil Štefan primožiS.
Cena: Za 75 učencev kron 1-40, za 100 učencev kron 1-50, za 125 učencev kron 1-60, za 150 učencev kron 1-70. Naročnikom šolskih tiskovin 40 vin. ceneje.
Obenem priporoča gorenja tvrdka slavnim šolskim vodstvom svojo
zalogo uradnih šolskih tiskovin,
raznih poštnih in drugih tiskovin, katere se rabijo v
šoli kot učilo.
Slavnim šolskim vodstvom in okrajnim šolskim svetom - -
vljudno naznanjam, da sem priredil uradno pregledane šolske tiskovine in jih prodajam po običajnih cenah. Tiskovine so vse na lepem kan-celijskem papirju in moderno izdelane.
V zalogi imam tudi vse druge šolske potrebščine po najnižjih cenah.
Priporočam se za obila naročila
Eragctin
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6.
Prva in edina jugoslovanska tovarna
šolskih zvezkov in papirnih izdelkov
Jos. Petrič v Ljubljani
(Sv. Martina cesta št. 20)
priporoča, sla/v.. -u.čiteljstTru. in šolam stroje izborne
šolske zvezke
v najboljši kvaliteti, ki so po najnovejših predpisih prirejeni in od vis. c. kr. dež. šolskega sveta odobreni.
Zalagatelj slavne Narodne šole. Podpornik „Učiteljskega konvikta", revnih učencev in drugih narodnih društev.
Največja zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin
— po najnižjih cenah. =====
^zopct na sgsahtewanfe poitnlne prosti.
P. n. Zalogo mojih šolskih zvezkov in drugih papirnih izdelkov ima tudi gdč. V. Kenda, trgovka s papirjem v Ljubljani, Dunajska cesta 20 katera po mojih originalnih cenah prodaja.
„Učiteljski Tovariš" izhaja t., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K.vSpisl naj ae. blagovolijo pošiljati