S90B0DN9 SLOVENIJO VICTOK MARTINEZ 50 Buenos Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 260254 ii “ESLOVENIA LIBRE GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Ano (Leto) VI. Buenos Aires, 15. marca (maržo) 1948 N" (Štev.) 6. LEPE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELi VSEM NAROČNIKOM, ČITATELJEM IN PRIJATELJEM "Slobodna Slovenija" Naša pot je prava Konec žaloigre? V dneh, ko pišemo te vrstice, pretresa svet novica o žalostnem koncu češkoslo¬ vaškega zunanjega ministra Jana Masa- ryka. Samomor je izvršil sin velikega filozofa Tomaža G. Masaryka, ki je po¬ stal slaven zlasti zaradi filozofskega de¬ la “Samomor”. Usoda je tako trda, da hoče skoraj da vsiliti naziranje, da oče ni bil dovolj odločen, ko je postavljal misli za obsodbo samomora. In resnično trda je ta usoda kar za celo vrsto politikov in mislecev, ki mo¬ rajo sedaj v teh dneh ugotavljati, da je komunizem zlo, s katerim se pripravlja najstrasnejšji obračun in ameriški državni tajnik Marshall pravi, da je zaradi tega sedaj položaj izredno napet. Ko bi enake nazore imeli pristojni državniki tedaj, ko so sklepali dogovo¬ re v Teheranu in v Jalti, ne bi bili pri¬ morani sedaj priznavati, da je njihova politika prispela na prag - samomora. Zanimivo je s tem v zvezi brati spo¬ mine tistega, ki je v Češkoslovaški po¬ zvan nadaljevati delo Tomaža G. Masa- ryka. In to je sedanji predsednik repu¬ blike Edvard Beneš. Ti spomini izhajajo sedaj v velikem argentnskem popoldnev- niku “La Razon”, ki izhaja v Buenos Airesu. V vseh svojih trditvah ponavlja Beneš vedno eno in isto in sicer to, da je samo Sovjetska Rusija tista, ki je sposobna zavarovati mir in demokraci¬ jo v svetu. Sicer je ta demokracija ne¬ koliko “progresistična”, toda kaj zato! Saj je Sovjetska Rusija tista, ki more in edina sme zavaravati češkoslovaško ne¬ odvisnost pred vsemi napadi, zlasti pa pred nevarno Nemčijo. Zato — pravi Beneš — mora češkoslovaška zunanja politika imeti samo en cilj pred očmi: druga svetovna vojna se mora zaklju¬ čiti tako, da bosta imeli Sovjetija in ČSR skupne meje. Beneševe nade so se uresničile! Rusi¬ ja sedi na Karpatih in komunisti so od- jedli ČSR celo še Podkarpatsko Rusijo. Toda Beneš pravi, da je to z veselim srcem odstopil Rusom! Toda sedaj se dogaja nekaj, česar Beneš in pred njim drugi niso pričakovali. Sovjetom ni do¬ volj, da imajo skupno mejo s ČSR. Bratska Češkoslovaška jim ni dovolj, če je samo bratska — postati mora še vse več, postati mora komunistična. Stalinu ni za obrambo ČSR pj-ed Nemci ali dru¬ gimi, njemu je zato, da je v sredo Pra¬ ge postavil nov stroj za prodiranje ko¬ munistične revolucije v svet. Ko sta Ma- saryk in Beneš v letu 1939 bežala pred Hitlerjem z doma, sta odhajala v svet z zavestjo, da jima je bila odvzeta do¬ movina (začasno), ko pa je zadrgnil ČSR Stalin v svoj komunistični vozel, je Masaryk izgubil življenje, dr. Beneš pa je že dejansko jetnik v svojih vlad¬ nih prostorih. In vse to je storila “pro¬ gresivnost”, ki se je dr. Beneš — in to¬ liko drugih — ni bal. In ker smo spet v letu stoletnice re¬ volucije 1948, ponovimo besede, ki jih je v zečetku 19. stoletja izrekel Mettter- nich: “Mir z revolucijo je nemogoč!” Danes stavlja komunizem pred svet čisto drugačno revolucijo, kakor pa je bila tista, ki je motila Metterchnicha. Toda s svojim prodiranjem vedno strahotne- je in vevarneje prinaša s seboj že sploš¬ no spoznanje: komunizem je sistem, ki V domovini smo Slovenci praznovali praznike na čisto poseben slovenski na¬ čin. Ko hodimo po svetu, nikjer ne sre¬ čamo kaj podobnega. Slovenska Velika noč! Naše matere in žene, naše sestre in hčere so' imale polne roke dela, da so na¬ še domove pripravile za te praznike. Pa tudi duhovno se je vsak izmed nas pri¬ pravil na svečane praznične dni. Božji g-robovi v cerkvach, velikonočni obredi, procesije, bandera, velikonočna pesem, zmagoslavno zvonenje zvonov, blagoslavljena oljka in butara, žegen in pirhi, pa še in še. V svečanem in prero¬ jenem razpoloženju so nam obrazi po¬ stali milejši, beseda nežnejša. Doživlja¬ li smo praznik očiščevanja, trpljenja in vstajenja. Tako je bilo doma. In letos? Osma Velika noč se bliža, odkar je slovenski narod nastopil svoj posebni križevi pot. Zbrali smo si pot trpljenja in preganjanja, ker se nočemo odreči tistemu, kar nam je sveto. Letos bodo naše misli najprej bežale domov. V duhu bomo gledali slovensko zemljo, prepleteno s trnjem nasilja, krvi, smrti, grobov, ječ in preganjanja. Stopili bodo pred nas obrazi naših dra¬ gih, polni bolečine, a obenem polni hre¬ penenja, kedaj bodo zopet zapeli zvono¬ vi vstajenja. Naša misel jim bo želela blagoslovljenen praznike in povezala se bo z njihovo. Hitela bo dalje tja med Kako zelo smo si želeli ognjišča, ki bo nas vse združevalo v bratski ljubezni in pomoči, je pokazala blagoslovitev novih pros torov “Društva Slovencev” v nedeljo 7. marca. Tako krepke družine Slo¬ vencev še nismo videli zbrane, od¬ kar smo v novi domovini. Od vseh najbolj oddaljenih krajev veleme¬ sta so prihiteli rojaki, da s. svojo navzočnostjo pokažejo, kako za¬ res so si želeli imeti središče, kjer se bodo združevali in shajali in se še naprej v skupnih prizadevanjih krepili v načelih, ki so jih gnala v tujino. Svečanost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval častni pred¬ sednik društva g. Janez Hladnik. Toplo presenečenje nam je že pri službi božji pripravil mosški oktet članov EPZ, ki je tokrat prvič na¬ stopil pred nami v novi domovini. Po sveti maši so se vsi udeleženci zbrali v okrašenih prostorih na Victor Martinez 50. Slovesnost je posebno povzdignila navzočnost je nespravljiv s temelji organizacije poštene človeške družbe in če bi človeš¬ tvo klonilo pred komunizmom, bi to zanj pomenilo — samomor. Žilo in Dravo. Srečala bo naše brate in sestre, ki trpijo v taboriščih ali pa be¬ gajo sem in tja, preganjani od svojih sovražnikov. Pa bo šla misel v Francijo, Nemčijo, belgijske rudnike in v Italijo. Povsod bo našla Slovence, ki nosijo križ preganjanca, begunca... Osmi Veliki petek slovenskega trplje¬ nja! Ne omahujemo! Združimo se v trpljenju in bolečini za osmo Veliko noč mi vsi: oni doma in oni po taboriščih Evrope, oni v Angliji, ka¬ kor tudi vsi, ki si gori od Kanade pre¬ ko neizmernih razdalj do Ognjene Zem¬ lje že ustvarajamo novo življenje. Zdru¬ žimo se kot bratje in sestre z velikim zadoščenje^ in zavestjo, da je bila in je naša pot prava. Svet nas je zaniče¬ val radi našega spoznanja in trpljenja in izročal rabljem naše brate in sestre. Isti svet danes z možgani trdoglavega otroka spoznava, kar je bilo nam jasno, ko smo pred 8 leti nastopili naš križev pot. Naš sovražnik je šibkejši od nas. On gradi na sovraštvu, brezboštvu in nasi¬ lju. Mi pa smo povezani v medsebojni ljubezni, in hočemo svobodo, ki bo slo¬ nela na temeljih krščanstva. Zato verujmo v tisti dan, ko bodo za¬ peli zmagoslavno naši zvonovi in bomo mi vsi prekaljeni in prečiščeni v trpje- nju zopet praznovali našo pravo sloven¬ sko velikonočno vstajenje. župnika cerkve Svete Julije g. Fi- galla, ter zastopnikov argentinskih farnih organizacij te cerkve. Blagoslovil je nove prostore g. Janez Hladnik, ki se je uvodoma zahvalil predvsem navzočemu g. župniku Figallo, da je tako veliko¬ dušno odstopil župnijske prostore našemu društvu. Pozdravil je vse argentinske goste in številno dru¬ žino slovenskih rojakov. Nato je blagoslovil vse prostore in prosil nanje tako zares potrebni božji blagoslov. Po blagoslovitvi je spregovoril predsednik društva g. Miloš Stare, ki se je spomnil trnjeve poti slo¬ venskega protikomunističnega be¬ gunca. Spomnil se ja dobe, ko smo v domovini blagoslavljali prosvet¬ ne domove. Sedaj nas je komuni¬ stični nasilje razgnalo po vsem svetu. Z načelno trdnimi besedami je pozval vse rojake k bratskemu sodelovaniu in medsebojni ljubez¬ ni. Pozval je vse navzoče, da si vsak po svojih močeh prizadeva, da bi mogli čim prej priti za nami tudi oni naši bratje, ki še čakajo po taboriščih v Evropi. Za sklep je moški oktet zapel ne- (Dalje na 2. strani) tFin de laTragedia? En Praga termino con el suicidio el Mi- nistro checoslovhco Jan Masaryk, hijo del famoso filosofo Tomas G. Masaryk que en su libro filosofico “El suicidio” prohibe el suicidarse. Podriamos juzgar que el padre del libro no era tan decidi- do en condenar el suicidio. Realmente resulta dificil la situacičn de aquellos politicos y pensadores que recien ahora lleg-an a la conclusidn de que el comunismo es un mal que tiene que ser exterminado. Dice el general Marshall justo en estos dias que la si- tuacion internacional esta poniendose čada vez mas tirante. Realmente la si- tuacion estaria muy diferente si do la mišma manera juzgaran los e§tadistas al comunismo en aquellos tiempos cuan- do hacian con Stalin los pactos de Te¬ heran, Yalta y Potsdam. En estos dias termino de pubbcar “La Razon” las memorias del presidente che- coslovaco Eduardo Benes, eontiuuador de la obra da Tomas Masaryk en Praga. Subraya en su escrito con insisteneia que unicamente la Rusia Sovietica brin- da garantias para la paz y la democra- cia verdadera. Reconoce qne esa demo- cracia es “un tan to progresivni’' pero no importa, pues la Rusia Sovietica es la unica potencia segun el, capa z de res- guardar efectivamente contra todos los ataques especialmente contra Alemania, la independencia checoslovaca. Por tal razon puso Benes como punto primor- dial de su politica: despues de la segun- da guerra la Checoslovaquia y Rusia So¬ vietica deben ser vecinos. Los deseos de Benes son realidad — Rusia se radico en los Carpatos y qui- taron a Checoslovaquia la Rusia Sub- carpatica. Expresa Benes su gran con- tento al poder ceder esos territorios a Rusia. Pero ahora sucede algo que Benes no esperaba. A los Soviets no les basta el limite eomun con Checoslovaquia. El pais hermano de Checoslovaquia no les satisface con ser hermano sino que tie¬ ne que ser comunista. A Stalin poco le importa la defensa de Checoslovaquia contra Alemania. A el le importa co- locar en Praga un nuevo instrumente para la propagacion de la revolucion comunista. En el aiio 1939 al apoderarse Hitler de Checoslovaquia huyeron Masaryk y Benes perdiendo su patria temporalmen- te. Ahora al ser encuadrado la Checoslo- vaquia en la construccion de Stalin Ma- saryk renuncio a la vida y Benes quedo prisionero en las manos de los gober- nantes. Y todo eso gracias “a la pro- gression” de la cual Benes y tantos otros no queriaiv tener miedo. Hace mas de cien ahos expreso Metternich: “;Con la revolucion no hay paz!” La revolucion que propag - a el co¬ munismo es muy diferente de aquella que inquietaba a Metternich. Recien al imponerse trae el comunis¬ mo el conocimiento claro de que es un sistema incompatible con los fundamen- tos de la sociedad. Plegarse delante del comunismo significa para la humanidad — el suicidio. Blagoslovitev naših prostorov Stran 2. S V O 'i C 0 N A SLO V S N IJ A Štev. 6. Vprašanja okoli Antarktide Tudi v našem listu smo že ome¬ jili, kako pereče postaja vprašanje Antarktide, to je področja okoli južnega tečaja. Med Anglijo in Argentino je bilo izmenjanih že več not zaradi posesti Malvinskih otokov (Falkland) in pred krat¬ kim je čilski predsednik obiskal tista področja, ki jih Čile zahteva zase, a njih posest Anglija ospo- rava. Angleško časopisje piše zelo ostro o tej zadevi, neki londonski list pa je podčrtal važnost tega vprašanja, ko je navedel, da bi “v slučaju vojne ena atomska bomba razdejala Panamski kanal in zato si mora Anglija zavarovati pot v Tihi ocean tako da ima ob Magel- lansovem prelivu svoja oporišča’'. In ta oporišča so Malvinsko oto¬ čje, ki pa jih Argentina terja za¬ se. Anglija je šele leta 1908 obja¬ vila prvo patentno listino, v kate¬ ri pravi, da proglaša za svojo po¬ sest vso Malvinsko skupino in še celo tudi Ognjevo zemljo in ar¬ gentinsko pokrajino Santa Cruz. Leta 1917 pa je angleška vlada objavila drugo patentno listino, v kateri je iz svoje posesti izključi¬ la tiste dele, ki so bili na južno¬ ameriškem kontinentu in si je pri¬ držala samo otoke. Ameriški znanstvenik Julius Goebel pa je preiskal listine, ki se nahajajo na Kolumbijski univerzi v USA, v Madridu in v Parizu. Iz teh listin je mogel ugotoviti, da so Angleži zapustili Malvinsko otočje v letu 1771. Iz listin nikakor ni razvidno, da bi ang. mornarji opa¬ zili otoke v letu 1591 in 1594; zelo verjetno je otočje odkrila morna¬ rica škofa iz Plasence, ki je od¬ plula iz Seville v letu 1540. Toda v 16. in 17. stoljetu je med prav¬ niki prevladovalo načelo, da ni dovolj, če kdo otoke ali ozemlja samo odkrije, ampak je tudi tre¬ ba, da zasedbo dejansko izvede. Zlasti Angleži so zagovarjali to načelo, ko so kolonizirali dežele, ki so jih pred njimi odkrili, špan¬ ski, portugalski in nizozemski mornarji. Angleški admiral An- son je v letu 1749 nameraval eks¬ pedicijo na Malvinsko otočje, toda španski kralj je izkrcanje prepo¬ vedal, češ da angleški znanstveni¬ ki nimajo ničesar iskati na teh otokih. Francoski mornar Bou- gainville je v letu 1764 priplul na otočje in ga proglasil za posest froncoskih kraljev, španski kralj je protestiral in tri leta kasneje so Francozi otočje zapustili in španski kralj je vse področje pod¬ redil svojemu guvernerju, ki je imel svoj sedež v Buenos Airesu. Leta 1765 pa se je na otoku izkr¬ cal angleški major Byron in v svo¬ jem delu ustanovil pristanišče. V začetku leta 1768 pa je kralj na¬ (Nadaljevanje s 1. strani) kaj narodnih pesmi in tako dvig- nik sijaj lepe slovesnosti. Po blagoslovitvi je bilo skupno kosilo, katero je pripravila ne¬ umorna odbornica gdč. Marija Petelinova. Po kosilu so ostali v prijateljskem razgovoru znanci in prijatelji, ki sicer žive v istem mestu, a se radi ogromnih razdalj redko vidijo. Tako bodo novi društveni pro¬ stori tudi v bodoče služili čim tes¬ nejši povezanosti in stikom naših rojakov v Buenos Airesu, ki se bo¬ do tu lahko sestajali vsaj vsako ne¬ deljo. ročil guvernerju Bucarelliju v Buenos Airesu, da naj ne dovoli, da bi bili Angleži* še na Malvin¬ skih otokih in da jih naj odstrani s silo, če bi bilo treba. Bucarelli je poslal na otoke večjo mornari¬ co in ko se Angleži niso hoteli umakniti, so španske ladje začele streljati, nakar so Angleži takoj kapitulirali in odpluli na edini la¬ dji “Favourite”, ki so jo imeli. Takrat je nastala taka napetost med Anglijo in Španijo zaradi Malvinskih otokov, da se je bilo bati vojne. Po daljših pogajanjih je bilo sklenjeno, da Španija po¬ vrne vso škodo, ki so jo angleške .naprave in angleški podaniki ime¬ li na otokih zaradi spopada, ven¬ dar je bilo v posebni listini pov- darjeno, da so otoki last Španije. Na otokih je poslej ves čas tudi bila španska posadka ali pa špan¬ ski guverner, dasi so se Angleži še vračali v Port Egmont. Med voj¬ no z Napoleonom na otokih ni bi¬ lo nikogar. V letu 1820 pa so po¬ sest otokov prevzele Združene province ob Rio de la Plata kot dedinje španskih posesti. Dasi je angleški konzul v Buenos Airesu protestiral, je argentinska vlada začela kolonizirati otoke. Nekaj let nato je.prišlo do spo¬ ra z Združenimi državami in ame¬ riška križarka “Lexington” je v znak represalij napadla otoke in skoraj da uničila lepo se razvijajo¬ čo argentinsko kolonijo. Med po¬ gajanji z Združenimi državami je Anglija izrabila priliko in se po¬ lastila Malvinskih otokov. Več ko pol stoletja je bila Anglija brez posadke ali guvernerja na otokih in sicer v skladu z dogovori s Španijo po izvedeni akciji Buca- rellija. Argentinska vlada povdarja, da je Anglija na Malvinskih oto¬ kih brez pavic in iz dejstva zased- manj more Anglija iz teh otokov be ne morejo izvirati pravice in še stegovati roke nad Antarktiko. Prelom na Koroškem Koncem februarja je Slovence na Koroškem presenetila novica, da je iz Pokrajinskega odbora Osvo¬ bodilne fronte izstopil predsednik koroške Slovenske prosvetne zve¬ ze dr. Joško Tischler. Ta izstop je prišel precej nepričakovano. Takoj nato je bilo objavljeno, da je bil dr. Tischler izključen iz OF same. Koroški Slovenci se sedaj vpra¬ šujejo, kaj je predsednika Sloven¬ ske prosvetne zveze, ki je v vsem koroškem javnem življenju igral vodilno vlogo, privedlo do tega, da je spoznal tisto, kar se oni vedeli že dve leti in sicer, da je Osvobo¬ dilna fronta navadna komunistič¬ na organizacija. V zadnjem času je začelo članstvo v OF silno kop¬ neti in je zelo verjetno, da je se¬ daj z izstopom dr ja Tischler j a iz OF članstvo gotovo padlo že pod polovico. Novi razvoj med koroškimi Slo¬ venci spravljajo v zvezo s staro preizkušeno resnico koroške polit- ke, da so namreč glavna ovira razvoja Slovencev na Koroškem bili Nemci in ne mednarodna “re¬ akcija”, kakor to sedaj trde ko¬ munisti. Položaj je v zadnjem ča¬ su postajal vedno bolj napet in se je sedaj zaključil s prelomom. Sicer so pa Slovensko prosvetno zvezo na Koroškem komunisti že zelo podminirali. Glavno besedo v zvezi ima že dolgo titovski major, neki Primožič, ki je bil med vojno gestapovec in je Slovencem po oK- roškem med vojno plenil premo¬ ženje. Tajnika Pokrajinskega od¬ bora Osvobodilne fronte na Koroš¬ kem pa sta bivši gestapovec Karel Prusnik in dr. Martin Zwitter, ki je med drugo svetovno vojno bil nemški častnik na ljubljanski Pruefstelle in je tam Ljubljanča¬ ne učil, kako morajo po hitlerjev¬ sko pozdravljati, kadar pridejo v nemški urad. Dalje so uradniki in odborniki v komunistični OF v Ce¬ lovcu razni gestapovci kakor Ri- gel, Kakelj, Pisej, Hartmann, Ogris, Sporn, Mikula, Košir, Srije- nec, Snabel, Petek, Siencnik, vo¬ dja Hitlerjeve mladine na Koroš¬ kem Kuppsr in druge take cvetke. Ti komunisti so lani priredili v celovškem gledališču proslavo ob¬ letnice rdeče oktobrske revolucije in je na nemški prireditvi morala sodelovati tudi Slovenska prosve¬ tna zveza. Od tedaj naprej se na¬ daljuje povečano trenje med slo¬ venskimi rojaki na Koroškem. $e Iz Comodorcs Rivadavie V prejšnji številki smo že obja¬ vili prvo poročilo naših ljudi iz Co- modora Rivadavie. Danes objav¬ ljamo še eno zanimivo. Tako nam piše naš dopisnik: Kraj sam je po svoji klimi sli¬ čen našemu kraškemu terenu le s to razliko, da ni tukaj kraških for¬ macij, pač pa so to diluvialne in aluvialne tvorbe peščenih in prod¬ natih škriljavcev, ki so pomešani z raznimi plastmi školjčnih škri¬ ljavcev. Ti pa so ali krovne plasti zemeljskega olja ali pa neuporab¬ na jalovina, ki daje vrtalnim stro¬ jem precej preglavice. Hribčki in doline te naše Pata¬ gonije so porastle zaradi pomanj¬ kanja vode z nizkim bodljikavim grmičevjem in ostro travo, ki daje redkim ovcam primerno hrano. Hribi so odsekani tako ravno kot je ravna ploskev mize. Pa zakaj ? Zato, ker so plasti ledu v ledeni do¬ bi gladko in vodoravno presekale vse vrhove, ki so bili premikanju ledu na poti. Pokrajina sama je zaradi suše revna, skromna in dol¬ gočasna. Kaj vse pa hrani ta zem¬ lja v svojem okrilju, vedo geologi do globine 1000 metrov, dosti več še ne. Vse ostalo je prepuščeno no¬ vim raziskovanjem. Naši fantje so se tukaj zelo do¬ bro obnesli. Uveljavljajo se po svoje, eden boljše, drugi še malo slabše. Predpogoj za vsakega, ki bi ho¬ tel uradniško mesto, je znanje an¬ gleščine in španščine. Izgleda pa, da za strokovno osebje ni tako strogo. Seveda je pa jasno, da člo¬ vek, ki si ne upa prijeti za umaza¬ no in črno oljno smolo, tu ne dobi mesta. Hrano in stanovanje imamo prav dobro. Cerkvica sama je zelo prijazna — samo precej prazna. Končno pa tudi nič čudnega, saj je še do leta 1944 niso imeli. So ljudje, ki se Veliki teden za Slovence NA VELIKI TEDEN ne bo za Slo¬ vence pobožnosti v cerkvi Santisimo Sa- cramcnto kot je bilo prvotno objavljeno, ker ladje z novodošlimi begunci še ne bo pred Veliko nočjo. Pač pa bodo sloven¬ ske pobožnosti v kapeli kolegija Maria- nistov (v istim kvadri kot slovenska pi¬ sarna) na Rivadaviji 5652. Tako bo na veliki četrtek ob. 19. uri molitvena ura s petjem, na veliki petek pa ob 16. uri križev pot s petjem, ob 19. uri pa mo¬ litvena ura s petjem. Na veliko nedeljo bodo slovesnosti z “žegnom” v prostorih naše pisarne na Victor Martinez 50 ob uri, ki jo bomo naznanili s posebnimi vabili. V vabilu bo tudi navedena ura sv. maše na veliko nedeljo. Popoldne slovesne pete litanije v cerkvi sv. Juli¬ je (cerkev je v isti kvadri kakor pisar¬ na). POLOŽAJ SLOVENCEV V NEMČIJI Slovensko skupino so v angleški zoni Nemčije popolnoma razbili. Vsega skupaj je bilo v okolici Diepholza in Seefelda okoli 600 Slovencev.'Razdelili so jih takole: _ Nekaj jih je šlo v RAF za šofe¬ rje, nekaj jih je šlo za konjušarje, nekaj k policiji, nekaj pa sa jih je podalo v francosko zono v razne službe. Dvanajst slovenskih častni¬ kov, ki so jih nekateri posebno hudo obravnavali, je odšlo v Bel- gi.j, kjer so za enkrat v raznih rud¬ nikih Večji skupini se je posrečilo, da je cdšla na poljedelska dela v Francijo. Preselitev čez morje pa j e popolnoma onemogočena in je bilo to našim ljudem tudi uradno objavljeno. Par pa se je začela širiti pro¬ paganda, da naj se naši ljudje od¬ ločijo za preselitev v Anglijo in res so se začeli nekateri pridno prija¬ vljati. Iz samega Diepholza se jih .je prijavilo 200 in jih je 120 tudi že odšlo. — V Seedorfu je bilo nad 300 naših fantov in od teh je tu¬ di že nad polovica odšla v Anglijo. Tako bodo Slovenci v Angliji kma¬ lu lepa kolonija, ali kaj, ko bodo raztreseni po raznih krajih. Najhuje so prizadeti starejši ljudje in pa tisti, ki so bolehni in zaradi tega ne morejo nikamor. Ti sedaj životarijo v raznih tabo¬ riščih pri zelo skromni hrani. NAROČNINA NAŠEGA LISTA Ker so se stroški za redno izhajanje lista zelo povišali in so zlasti narastli izdatki za redne dopise novic iz Evrope in drugod, smo morali naročnino list« zvišati. Prepričani smo, da bodo vsi na¬ ši naročniki to razumeli. Došli dopisi na¬ ših čitateljev nam pričajo, kako je bil naš list postreben in si vsi žele, da bi se povečal. Vse to pa je bilo nemogoče pri dosedanje ceni. Tako znaša poslej naročnina: celoletno.pesov 10.— polletna.pesov 5.— četrtletna.pesov 2.5» Lastništvo lista pa se bo potrudilo, da bo list čim bolj zanimiv, pester in reden v izhajanju in dostavi! Lestništvo “Svobodne Slovenije”. nam čudijo, da hodimo v cerkev, pa se bodo že navadili. V tukajšnji naši uradniški men¬ zi imamo na razpolago zelo drago¬ cene revije ter ilustracije in tri vo¬ dilne časopise, enega iz JBire 1103 Airesa, dva pa iz Comodoro Riva- davia. Na teden sta sedaj po dve kinopredstavi v dvema filmoma. Štev. 6. S 7 C E O D N A SLOVENIJA Stran 3. Iz Bovca. Kaplana v Bovcu je OZNA ■aretirala. Prišla je ponj ponoči, kakor je če navada Ozne in ga odvedla ne- znanokam. „Partizanka”. Parnik, ki prevaža ti¬ ste, ki se v tujini odločijo ža povratak v Titovino, se imenuje ,,Partizanka” in je napovedana, da pride tudi v Buenos Aires po tiste „navdušence”, ki se ho¬ čejo podati domov v „svobodo”. Toda ..Partizanka” je svoj prihod v Bs. As. že večkrat odložila. Predkratkim je bila v Avstraliji, odkoder bi morala odpe¬ ljati 500 potnikov, pa se jih je polovica skesala in tako je odšlo samo 250. Se¬ daj objavljamo o tej ladji še te podat¬ ke: za to staro ladjo so titovci plačali 1.800.000 dolarjev, po izjavi lastnika samega pa je bila vredna komaj 500.000 dolarjev: Toda lastnik je moral pri pro¬ daji posredovalcu dati 400.000 dolarjev provizije in moralo je bili še več takih posrednikov, če je cena tako narastla. Tako skrbe titovci zase! Jedilni list. Nekdo je tako popisal, kaj je v Jugoslaviji: „Pri nas je vsega v izobilju! Takih buržujskih jedi ka¬ kor so na pr. sarma, pečen prešič, gos ali mlinci pri nas več ni. Pa je ven¬ darle naš jedilni list zelo lep. Za zajtrk imamo ono, kar se dobi na živilske kar¬ te za cel dan. Res ni mnogo, pa tega tudi treba ni, ker poln želodec in udar¬ niško delo ne gresta skupaj. Za kosilo pa imamo parolo: svoboda in za večerjo parolo: boljša bodočnost. Kosila in ve¬ čerja sta zelo obilna in zato gre hvala vodstvo, pisanju listov in poročanju ra¬ dijskih postaj”. Slepec pobegnil čez mejo. Iz Jugo¬ slavije je pobegnil slepec in sicer ga je mala deklica vodila čez mejo. Večkrat je na poti padel in pri tem ranil na glavi in drugod. Sedaj leži v bolnišnici v Trstu, miren in zadovoljen in često pravi: „Raje slep v tujini, kakor z zdra¬ vima očesoma v kaznilnici — v Titovi Jugoslaviji. Na smrt obsojena. V Zagrebu sta bila obsojena na smrt dr. židovec in Milivoj Magdič. V Derventi v Bosni pa so ob¬ sodili na smrt tri križarje. Prostovoljci za borbo v Grčiji. V Slo¬ veniji so začeli nabirati „prostovoljce” za borbo proti reakciji v Grčiji. Protestni napisi. Po Istri so se na stenah začeli pojavljati napisi: „MI stradamo! Za Markosa, Stalina in Tita pa je vsega dovolj!” Odiranje pod komunisti. Neki Primo¬ rec, ki je pribežal čez mejo, je pripo¬ vedoval: „V mojo trgovino je prišla ne¬ ka komunistična komisija. Popisala je nekaj predmetov po temeljitem pregle¬ du in mi nato vrnila spisek s pripom¬ bo: Ta predmet ne smete več prodajati po tri dinarje, ampak po deset dinarjev, trije dinarji so za vas, sedem pa za dr¬ žavo, oni predmet pa ne smete več pro¬ dajati po sedem dinarjev, ampak po 20 dinarjev, 7 za vas in 13 za državo, itd. Smrtna kosa. Iz Goriškega poročajo, -da sta umrla Marija Baša, nadučiteljeva vdova, stara 70 let in Josip Černivec, čevljarski mojster. Umrl je star 67 let. Prelat Valentin Podgorc - osemdeset¬ letnik. Za Mohorjevo družbo v Celovcu tako zaslužni msgr. Podgorc je sredo februarja slavil svojo osemdesetletnico. žalosten konec ob meji. V nedeljo dne 15 februarja je ob treh zjutraj Karol Ferdolja iz Standreža pri Gorici skušal prekoračiti mejo med Mirnikom in Rupo, da se vrne k očetovi družini. Ko ga je obmejni stražar opazil, je brezobzirno sprožil vanj puško. — To je sedaj že tretji tak dogodek v dveh tednih. Prvi pri sv. Antonu pri Kopru, drugi v Opat¬ jem selu in tretji sedaj v Mirnu. Komu¬ nisti pravijo, da je treba spoštovati predpise, toda še bolj je treba spošto¬ vati človeška življenja. V vseh drugih civiliziranih državah prejme tisti, ki kr¬ ši prehod čez mejo, kvečjemu nekaj me- Novice iz secev zapora, na Primorskem jja kar kratko po titovsko — strel v hrbet. Dogodek v tržaškem pristanišču. V ilrugi polovici februarja so sovjeti v tr¬ žaškem pristanišču vrnili Amerikancem petrolejsko ladjo „Elbrus”, ki so jo Amerikanci med vojno posodili sovje¬ tom. Sovjetsko zastavo je snel kapitan Pomerinc, nakar je ameriški kapitan Hankes takoj izobesil ameriško zastavo. Ameriški zastopnik Joyce se je sovjet¬ skemu kapitanu zahvalil, da je vrnil la¬ djo. Prisotni so opazili, da že mnogo let ni bilo v tržaškem pristanišču tako umazane in zarjavele ladje. Redovnice so odvedli. Šolske sestre .Notre Dame so oznovci odvedli iz nji¬ hove hiše v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Nikdo ne ve, kam so jih odpeljali. Smrt slovenskega kapucina. V Krš¬ kem ob Savi je umrl kapucin p. Erhard Pečar. Doživel je 80. leto starosti. Nem¬ ci so ga leta 1941. pregnali iz Krškega in je 28. julija 1945, pel zlato mašo v Celovcu. Cerkve spreminjajo v skladišča. Ko¬ munisti so župniku iz Mirna prepove¬ dali maševati v Biljah in Renčah. Obe cerkvi so spremenili v občinska skla¬ dišča. Iz procesa proti pristašem drja Mač¬ ka. V Zagrebu je bila razprava proti pristašem drja Mačka. Neki Jacikovič je bil obsojen na 10 let prisilnega dela. Neki Stanac, katerega so dolžili, da je organiziral teroristično skupino, so ob¬ sodili na 9 let, ostalih 10 obtožencev pa so obsodili na od šest mesecev do pet let prisilnega dela. Vojvodinske Nemce, katerih je v Ju¬ goslaviji še nekaj nad 100.000, so po¬ brali iz koncentracijskih taborišč in jim odkazali delo na kmetijah, kjer bodo delali in živeli v kolhozih. Narodni domovi. -— Na Primorskem, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji, se¬ daj komunisti prirejajo mitinge, na ka¬ terih vabijo in pozivajo ljudi, da naj grade ljudske domove. Ti domovi bi naj obsegali Zboravalne dvorane, plesišča, razne društvene prostore in pisarne raz¬ nih Zadrug. Sicer ljudje brezbrižno po¬ slušajo to agitacijo, toda nekje se je le oglasila starejša mamica, ki je tole po¬ vedala: “Kako bomo zidali narodne do¬ move, ko še korcev za strehe, ki nam nad glavo puščajo, ne moremo dobiti. Sicer pa veš kaj, tovarišica, mi imamo povsod krasne narodne domove in to so naša pokopališča.” Potem ni nikdo več ugovarjal. Iz Vrhoolj poročajo, da so komunisti izpustili iz ječe župnika Pišota, ki pa je tako oslabel, da ni mogel maševati. Komunistična veljaka Boris Ziheril in titovski general Gošnjak sta se februa¬ rja dalja časa mudila v Rimu. Bila sta gosta italijanske komunistične stranke in sta v imenu kominforma pregledala italijanske priprave za revolucijo. Naj¬ brž sta si ogledali tudi Kolosej, ker se g’ovori, da jih bodo v titovini začeli tudi graditi. Kozaki v Celju. — V Sloveniji se je med ljudmi razširila govorica, da so v Celju oddelki ruskih kozakov, oddelki ti¬ tovske vojske pa so odšli proti Grčiji. Aretacije. — Listi objavljaju senza¬ cionalno novico, da so v Ljubljani in Slo¬ veniji aretirali skupino vodilnih osebno¬ sti iz komunistične stranke in več go- spodskih strokovnjakov. Imen še ni. Proces proti pristašem križarjev je bil v Sremski Mitroviči in so bili zaradi zbiranja orožja, sabotažnih dejanj in po¬ šiljanja grozilnih pisem obsojeni: Ema Debeljak na 10' let, Josip Marinčič na 10 let, MarijaKrivec na 4, Magda Birkaš na 3 in Luka Cuconič na 8 let ječe. Zaradi spekulacije pa sta bila v Ma¬ riboru obsojena pek Franc Iršič iz Rib¬ nice na Pohorju in mesar Rudolf Ura- Slovenije njek iz Spod. Hoč, prvi na 6 mesecev in drugi na 2 leti. Obema so pobrali ves inventar in odvezli obrtnice. Obsodili so v Mariboru skupino 19 članov oboroženih skupin, ki so delova¬ le okoli Maribora. Obosojeni so bili: Ajlec Rado iz Murske Sobote na 12 let, Zmazek Franc iz Maleša 12, Kovač Vin¬ ko iz Polic 12, Sekonja Ludvik iz So- vjeka 12, Hojs Ferdo iz Ivnajčevcev 7, Hozar Franc iz Malešev 7, Slana Franc iz Maševe 7, Fridau Janez iz Sobote 6, Kokol j Ivan iz Malešev 3 leta zapora. Med obsojenimi je 11 delavcev, dva kme¬ ta, 1 dijak (Ajlec). Pri vladi v Ljubljani je bil imenovan za predsednika Kontrolne komisije s po¬ ložajem ministra Viktor Avbelj, bivši javni tožilec za Slovenijo. Na njegovo mesto je prišel Vlado Krivic iz Ljublja¬ ne. Umrli so: Kramer Janko, učitelj v Oe- lju; Pokorn Ivanka v Ljubljani; Marija Belina v Ljubljani; Ambrož Ivan, kro¬ jač v Ljubljani; Kaiser Franc, puškar v Ljubljani; Rueh Ana, Brežice; Feliks Ahlin - Dolničar, podporočnik, Prelog- Ihan; Vojska Janez, šofer pri CKKPS; Horvat Marija, Kamnik; Bokavšek Mi¬ ha, Stepanja vas; Doberšek Ivan, želez¬ ničar v Celju; Kosič Tončka, bolničarka, Slovenjgradec; Zdravko Vrhunec; Me¬ dič Marija, Litija; Miha Kralj, mlinar v Srednjih Jaršah; Pečenko Franjo, že¬ lezničar na Teznem; Mahnič Roman, še- fer (nenadoma); Savnik Angel, fin. svet. v pokoju; Pavla Pleničar v Ljub¬ ljani; France Magister, avtoprevoznik; Ficko Karel, župnik v Markovcih; Ivan Prevolnik iz Trbovelj; Rataj Jernej, že¬ lezniški uradnik v Laškem; Cunder Jer¬ nej iz Stožic; Bešter Jože, vladovodja na Jesenicah (nenadoma); Akički Karol, Predsednik republike, general Juan D. Peron, ki je bil dne 1. marca operiran za slepičem, je popolnoma okreval in je te dni zopet začel opravljati svoje red¬ ne posle. Volitve so potekle v vsej Argentini v popolnem redu in je bila udeležba zelo visoka. Tako je v Buenos Aires prišlo na volišče nad 80 odstotkov volilcev; pa tudi drugod udeležba ni bila manjša. Ni¬ kjer ni bilo nobenih incidentov. Prvi izidi volitev kažejo, da je stran¬ ka peronistov dosegla lepo zmago. V sredo 10. marca popoldne se je začelo štetje glasov v Buenos Airesu in po prvih podatkih so dobili peronistr 15.480 glasov, radikali 5132 in socialisti 5172 glasov, komunisti 2305 glasov. V Santa Fe so dobili peronisti 4776, radikali 1274 in demokratski progresisti 1965 gdasov. V Entre Rios so dobili peroni¬ sti 17.256, radikali 9.198 glasov. V Tucu- manu peronisti 9.430, fronta delavcev 1.475 in radikali 941 glasov. V San Jua¬ nu so dobili peronisti 27.032, radikali pa 4.057 glasov. Zelo slabo pa so se povsod odrezali komunisti. Tako so v mestu Parana peronisti dobili 16.074, radikali 5176, socialisti 271 in komunisti 259 gla¬ sov. Cela Ognjena Zemlja je ogromno le¬ žišče petrolijskih polj, tako so ugotovi¬ li čilski in argentinski znanstveniki — geologi. Napovedujejo, da bodo v nekaj 'letih petrolijski vrelci in naprave pe¬ trolejske industrije spremenile obličje tega dela sveta. Državni tajnik za prosveto dr. Ivani¬ ševič je odputoval v Washington, da se tam poslovi kot argentinski veleposla¬ nik pri ameriški vladi. Železniško progo iz Santa Cru v Rio Turbio je sklenila vlada začeti čimprej železniški uradnik v pokoju, Ljubljana. Ljubljanska občina je v svoje podje¬ tje “Prehrana” prevzela dne 1. marca delikatesno trgovino Slamič, Marinko¬ vo trgovino v Prisojni ulici, Hrovatino¬ vo trgovino na Rimski cesti, Hladniko¬ vo trgovino na sv. Petra cesti, Butarje- vo na Tyrševi cesti, Kranjčevo v Glinški ulici, Štularjevo na Tyrševi cesti (Po¬ štni dom) in Novakovo na Bleiweisovi cesti. Verjetno je, da so zaradi preveli¬ kega obdavčenja morali vsi ti oddati svoje obrate občini; dejansko so komu¬ nisti vsa ta podjetja torej zaplenili, jo, ki žele stikov z organizacijo. Zopet dva ubežnika iz Jugoslavije. Karabinerjem v Doberdobu sta se pri¬ javila dva mlada inženirja, ki sta rekla, da sta iz Beograda in sta zbežala iz Ju¬ goslavije, ker ne moreta prenašati re¬ žima, ki vlada v Jugoslaviji. Oba so napotili v neko taborišče pri Rimu. Kakor pri divjakih. — “Slovenski po¬ ročevalec” z dne 24. decembra poroča, da je bila pred božičem v Ljubljani “plesna revija” v spomin padlim bor¬ cem. Pisec opisuje potek te revije in pravi dobesedno takole: “V dvorani so visele slovenske in jugoslovanske zasta¬ ve, na peterokrako zvezdo pa je bil pri¬ pet znak PSK (plesni športni klub). Jazz “Veseli berači” je igral razne ple¬ sne komade, ki jih je občinstvo sprem¬ ljalo z burnim odobravanjem. Ko je bi¬ lo odigranih več komadov, je eden od funkcionarjev pozval navzoče, naj “po- časte” padle borce z enominutnim mol¬ kom. Temu je sledil plesni turnir, nato pa se je začela prosta plesna zabava z jedačo in pijačo pozno v noč...” Ko smo čitali to poročilo in občudovali pieteto “ljudskih oblasti”, ki jo goji do svojih padlih borcev, smo se nehote spomnili na opise Karlu Mayu sorodnih pisate¬ ljev, ki opisujejo razna divjaška pleme¬ na, ko plešejo in se gostijo okrog mrli¬ čev. graditi. Gradnja proge je nujno potreb¬ na, da bi se tako lahko odvažal v deželo premog, ki ga je mnogo v rudnikih v Rio Turbio. Na sestanku kjer so sklenili gradnjo progo, sta bila navzoča minis¬ ter mornarice in načelnik štaba argen¬ tinske mornarice. Borza dela je objavila, da je v janua¬ rju 1948 priskrbela delo 2750 delavcem. Statistični podatki pa kažejo, da je v januarju 3615 delavcev iskalo delo, po¬ nudb s strani delodajalcev pa je bilo 3777, Povpraševanje je zlasti veliko za strokovno izobraženo delavstvo. Filmska industrija bo prejela veliko podporo od vlade in sicer v obliki poso¬ jil, ki jih bo Centralna banka podelje¬ vala filmskim družbam. Pravosodje bo popolnoma reorganizi¬ rano, je izjavil argentinski pravosodni minister dr. Piran. V svoji izjavi je mi¬ nister povdaril, da dosedanje pravosodje ne odgavarja več novim stvaritvam re¬ volucije, vendar se bo vse izvedlo po¬ stopoma. Dosedanje pravosodje sloni predvsem na francoskom zakoniku iz le¬ ta 1807 in je bilo izgotovljeno v letu 1869, ko je dežela štela poldrag miljon prebivalcev. Produkcija riža je bila v Argentini v v letu 1947 za 7 odstotkov višja ko pa v letu 1946. V letu 1947 je ves pridelek znašal 102.731 ton. Tudi proizvodnja ce¬ menta je zelo narastla in je bila v letu 1947 za 9.308 ton višja ko pa v letu 1946. OBVESTILO! Visokošolcem sporoča¬ mo, da je bil izveden občni Zbor Zveze slovenskih katoliških visokošolcev in da je bil za predsednika izvoljen Bernik Jo¬ že, Madrid, Travesia del Arenal l/II. Pension Venero. Nanj se naj vsi obrača- KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 6. Srečanje z materjo (SLOVENSKI MATERI TEH ČASOV ZA MATERINSKI DAN) Saj mi ni, da bi vam pravil, kako smo padli v tisti pekel, kaj vse se je nam in drugim v njem g-odilo, kako prav do smrti neznosno smo se ubijali tam in kako so bile slednjič vse naše misli noč in dan samo še pri dolgi, bodeči žici, ki se nam je zdela trdnejša od najtežjih, s tremi kovinskimi zapahi zaprtih vrat. Ušli smo pač, kaj bi več govoril, in dol¬ go smo se plazili med visoko, spečo tra¬ vo, nenehno in urno. Nu, to je bilo ti¬ stikrat pod noč, ko smo z utrujeno in do krvi ožuljeno roko pod noč pridvig- nili ostro, bodečo žico in se namerili v svobodo. Spazil nas menda Nihče ni, vsaj tistikrat ne, ker se je bila megla tako na živo zgostila, da bi je otipal lehko. K neurju se je napravljalo in strupana sopara nas je dušila, da sem se pozneje večkrat čudil, kako-smo se sploh vlekli naprej. Zabredli smo v g-ozd, visoko nad pla¬ njav, kjer so čemele stare, pokvxečene barake; globje in globje smo se pogre¬ zali med drevje, in trdno verjeli, da nam je svoboda blizu povsem. Tisti v žico uklenjeni pekel je bil namreč kar blizu meje, da bi tudi brez steze, ki nam je bila neznana, prišli do bratov ubežni¬ kov tam onstran Drave. Proti jutru je že moralo biti, ko smo premočeni in premraženi prišli iz goz¬ da in obstali. Prav blizu nekje so peli petelini. Iz temačnih, le z rahlim, mleč¬ nim sijem prve zore obrobljenih me¬ glenih zaves se je nakazovala nedoloč¬ na gmota ob breg potisnjene vasi. „Hišam se moramo ogrniti!” sem pri¬ bil in se obrnil nazaj v hosto. Pa sta se onadva uprla in povedala, da sta utrujena preveč, da ju zebe, da bosta potrkala pri prvi hiši, pa naj se potem zgodi že kar koli. Nisem vedel prav, ali naj ju grdim, ali zlepa ogovarjam. Blazna je bila ta misel, da bi zdaj, ko smo bili meji blizu že tako, ob zori potrkali na duri sredi neznane vasi. Rotil sem ju, naj ven¬ dar po pameti ravnata, saj bomo pred dnevom prav zares čez mejo, ki mora biti tod blizu nekje. V pravo smer da gremo in naprej, da moramo. Pa sta me le medlo poslušala, zmignila z rameni in brez besede zavila na poljsko pot, ki je med zorečim žitom vodila v vas. Kaj sem hotel drugega, kot da sem omahnil za njima! Tako smo tedaj na slepo srečo potr¬ kali na prvo okno. Sprva boječe, nato krepkeje. Tesno nam je bilo, ker smo na tihem dobro vedeli vsi trije, da je nevarnost blizu, saj je bila vas kar brž za mejo in brez biričev prav gotovo ne. Če bi nas izsledili, bi ne učakali veče¬ ra; saj naš beg so prav gotovo že za¬ vohali. Zdaj se je nekaj zganilo v veži. Drsa¬ joči koraki so se bližali bderim. Srce mi je razbijalo v divjih, glasnih utripih: kdo nam odpre ? “Kdo pa je zunaj?” je izza vrat za¬ šepetalo v mrak s toplim, ženskim gla¬ som. „Odprite, pa boste videli!” sem šep¬ nil jaz. “Neznanim na vse jutro ne odpiram!” se je oglasilo spet; zbal sem se, da se bo umaknila, zato sem v ihti ves z re¬ snico samo butil' nazaj: “Odprite, za božjo voljo! Ušli smo, dajte, da prevedrimo, saj pojdemo . . .” Usahnila mi je beseda. Pa zdelo se mi je tudi, da se je dve, tri hiše na¬ prej, kjer je morala biti šola ali kaj, odprlo okno in da nas nekdo na skivaj ogleduje: segel sem po obeh, ki sta bi¬ la z menoj: „Bežimo, tod nas bodo našli!” V tem pa so se dveri napol, skoraj neslišno odprle in ženska roka nas je iz polmraka potegnila v črno vežo niče¬ sar več nismo videli, ker je duri koj spet zapahnila. Vedla nas je k ognjišču, podžgala dračje in zastrla okno, da bi nas luč ne izdala. Nato je pristavila lonec vode, počenila in začela pihati v ogenj. Vse to je delala brez besed, ne da bi nas enkrat samo pogledala. Potem je vsta¬ la, odšla v temo in je, meni vsaj se je tako zdelo, dolgo ni bilo nazaj. Trzajo¬ če so zacvilila vrata na dvorišče in koj nato smo čuli glasno, trzajoče žlokanje’ deževnice, ki se je po žlebu točila v če¬ ber. Spogledali smo se in ostrmeli. »Pojdimo!” sem se naglo dvignil. »Ženska nas je šla izdajat!” Tokrat sta tudi onadva isto slutila. Vstala sta brez besede in se z menoj vred namerila v vežo. Pa se je v tistem ženska vrnila, z dvojno, toplo odejo čez roko. In iz oči, ki so se začudene, pa tople, res, tožne ujele z mojimi, sem bral, da smo ji za¬ deli bolečino. V zadregi sem povesil glavo in nisem vedel, kaj bi. Onadva sta se umaknila nazaj in se potulila, sam ne vem, kje. Trenutek ali kaj sva bila z ženo ta¬ ko. Ko sem se spet ovedel in jo znova pogledal, sem videl, da so ji oči rosne in da me gleda; hotel sem ziniti nekaj, kar koli že, samo da bi presekal mo¬ rečo tišino. Pa je menda mojo namero spregledala in je sama izgovorila: »Si mislil pač, da sem vas šla izda¬ jat!” Potem mi je z desnico prožila obe odeji, iz tople, domače volne sta bili, in pokazala na oba moja druga. »Tjale k ognju se pomaknite vsi tri¬ je, pa se osušite. V takšnem vremenu človek kaj brž nazebe . .in si je spet dala opraviti z vodo v loncu, ki je že skoraj vrela. Zazdelo se mi je v tistem trnutku, kot da gledam svojo lastno mater, ki je sam Bog vedi kje, saj od tistikrat, ko so me vzeli, res nisem nikdar več vedel, kaj se je z njo zgodilo. Težek sram me je obšel in v grlu me je tiščalo nekaj kot solze. Pokesal bi se, če bi se znal, stopil bi k nji in jo prosil, naj mi odpusti; a nič tega nisem zmogel. Žena je menda ujela moje misli, pa tudi moja druga nista bila drugače od mene, kajti vsi trije smo trdo in mrzlo molčali, kot bi se bili domenili. Spet se je obrnila k vsem trem, ki smo se A I g A r turo DVAKROT DA, KDOR HITRO DA 1VITKI 'M. A SLOVENIJO sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč 25 de Mnvo 305, Of. 655 - T. A. 32-0737 Uradne ure: od 10 do 13 in od 15 do 19; ob soobtah od 10 do 13. Z Dostava čez Švico s H v u t l v t' ZAVITEK KAVE 4Va kg najboljše surove “Santos” kave cena m$n. 27.— ZAVITEK SVINJSKE MASTI doza zajamčeno čiste svinjske ma¬ sti, netto 2100 gr. cena m$n. 19.80 ZAVITEK SLADKORJA 5 kg sladkorja cena m$n. 15.50 ZAVITEK MOKE 5 kg pšenične moke cena m$n. 14.50 ZAVITEK RIŽA 4% kg riža cena m$n. 15.50 ZAVITEK MOKE IN RIŽA pol moke, pol viža, 5 kg bruto cena m.Sn. 15.50 ZAVITEK TESTENIN rezanci, oz. špageti, 4Va kg- netto cena m$n. 15.50 ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV 4!4 kg ovsenih kosmičev cena m$n. 13.30 ZAVITEK SARDIN 14 doz I.a portugalskih sardin cena m$n. 23.50 ZAVITEK MILA 4 kg mila cena m$n. 20.— DANSKI ZAVITEK 1 kg surovega masla 1 kg mesa 1 kg prekajene trebušne slanine V* kg sira cena mSn. 40.— Za ostale zavitke zahtevajte naše po m$n. 3.85 za zavitek. Pri pismenih priložite obenem poštni ček. V naših KOLONIJALNI ZAVITEK 1 kg kave (doza) 2 lbs cacaoa 227 gr. Ceylon čaja 5 lbs kristalnega sladkorja cena m$n. 25.30 MLEČNI ZAVITEK 2 dozi polnomastnega mleka v prahu 2 dozi sladkanega kondenz. mleka 4 doze nesladkanega kondenz, mleka 1 doza smetane cena m$n 23.20 ZAVITEK ČOKOLADE najboljša nizozemska čokalada “Kwatta” v škatljah po 300 ploščic/ 2 kg netto cena m$n. 20.— ZAVITEK MAŠČOB 1 kg (doza) surovega masla netto 900 gr, 2 kg La margarine cena m$n. 28.50 ZAVITEK TOALETNEGA MILA 8 komadov a 105 gr. cena mSn. 14.30 « E V L .1 I i N II U A V I I ZAVITEK KAVE 3 kg surove kave 1 kg- sladkorja % kg cacaoa cena m$n. 24.30 CAMBRIDGE ZAVITEK 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesom, 1 kg prekajene suhe slanine, 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki, 1 kg (doza) surovega masla, cena m$n. 43.— OXFORD ZAVITEK 1 kg- (doza) gnjati, 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesos, 1 kg (doza) svinjskeg-a mesa v omaki 1 kg (doza) surovega masla cnea mSn. 45.— LJUDSKI ZAVITEK 4 zav. grahove moke, 2 zav. moke za juho, 3 zav. testenih za vkuho, 3 zav. kostanjevih kosmičev, skupno 12 zav. v celoti 5 kg. cena m$n. 19.80 Hitra dostava iz tovarne v Zlinu ČSR. 50 raznih vrst. Velikosti čevljev ni nujno navajati. V svrho hitre pomoči Vam daje tovarna 15% popusta. II E popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in pisarnah uraduje mo tudi v slovenščini. r i ! i obe odeji zaviti greli ob prasketajočem- jutranjem ognju; pogledala nas je glo¬ boko, vzdihnila in izgovorila počasi, kot da šele razmišlja, kaj bo povedala: »Kaj deš: bi te mar tvoja mati šla izdajat, če bi ob zori potrkal ob okno, kjer sloni noč in dan in čaka, kdaj se ji povrne sin, ki so ji ga bili vzeli?” Če mi je bilo prej toplo, me je zdaj streslo, da so mi od bolečine potne kap¬ lje stopile na čelo. Vsula je ovsene moke v krop in poča¬ si, z nekšno mehko ljubeznijo, kot .da lastnemu sinu ubežniku jed ravna, me¬ šala po smokajočih žgancih. »Matere ne izdajamo”, je počasi, pol- tiho Nadaljevala, »četudi g