nartsou 14.000* — Šfajerc oelja za celo lefo eden goldinar. — Naročnina xjl e*U> Ulo K 8'—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je a 1 »tran K 32-—, '/t strani K 16-—, '/< strani K 8.—, */, strani K *—, Vi* »Irani K 8--r-, Jaz in pa mati Božja imave enaka imena*, odgovori dekla. »Marija tedaj?« močjo Slovanom naklonjenih nemških državnih poslancev v državnem zboru predlagala, naj se cpelje pri javnih nradih na Koroškem slovenščina kot poslovni jezik, sosebno pri eodnijah. V to evrho eo si naročili pri koroških prvakih pismeno pritožbo, katero so sestavili znani črnosuknjarji in profesorji. Med drugim pravijo: „. . . - Slovencem prijazni zastopniki narodov naj izsilijo od ministerskega predsednika jasen odgovor in opravičenje zaradi nezaslišanega nasilstva, katero morajo Slovenci običajno na Koroškem trpeti. Pri tem naj ne zabijo grofa Gleispacha, ki je temu največ kriv in je v zatiranju Slovencev brezobziren itd....." To je očitna laž! Slovenci dosedaj niso imeli povoda, tožiti o uradnikih, ki so v njih krajih nameščeni. Da se tu in tam vrine kaka pomota, to se povsod pripetiti za-more, v obče pa se zamorejo uradniki pri ljudstvu s tistim zaupanjem ponašati, kakoršnega imajo in zaslužijo, namreč neomejeno. Opozorimo vas na naš uvodni članek v zadnjem „Štajercu". Koroška ne sme posnemati Kranjske, zgubljeni bi bili. Toraj pozor in na bran proti klerikalnemu navalu! Našim kmetom. V starodavnih časih naši kraji niso imeli tega lica, kakoršno imajo dandanes. Pragozdi so se nepregledno razprostirali po njih in ljudje, ki so tukaj živeli, bili so divji, kakor so bile zverine, katere so se po teh gozdih klatile. Pečali so se samo z lovom in pluga niso poznali. Ker pa se je ljudstvo vedno množilo, je v tej meri tudi zverina bolj izginjala in prišel je čas, ko so morali začeti tedanji prebivalci gledati na to, kako da bi zamogli si pomagati pred pretečo nevarnostjo, umreti gladu. Začeli so si zemljo trebiti in kopati, ter različne sadeže gojiti. Postali so kmetovalci. Poprej kot lovci niso bili navezani na stalna selišča, zdaj kot obdelovalci zemlje pa so bili primorani, si staviti koče za stalno prebivanje, ker so imeli vedno skrbi dovolj, da si svoje sadeže prav uravnajo, za njih razvitek in rast skrbijo ter pred vsakojakimi sovražniki obvarujejo. »Kako pa so zamogli gospod vendar tako naglo uganili!« zakliče. »Pa si tudi prav pridna in pobožna, kakor tvoja sveta patronija?« >0 Rog, ne!« se zasmeji. Ko bi me le kaj druzega bolj ne težilo, kakor moja pobožnost! Jaz imam mnogo grehov.« Še za posvetnega človeka ni prijetno, s žensko ki ni posebno lepa, o grehih govoriti, tem manje za duhovnika. Obrnil sem toraj najin razgovor o težnji grehov na težo, ki jo ima na hrbtu ter vprašam mojo spremljevalko, kaj da ima v culi. »Kadar bova zgoraj!« odgovori naglo dihajč, ker Šla sva navkreber. Šla sva precej časa skozi gozd, pot je bila kamenita, od hudournikov raztrgana. IConečno prideva na visoko planoto. Vsedevii se na trhlo deblo, da si malo odpočijeva. Razgled je bil obširen, pa mračilo se je že in vrhovi planin so se v mraku komaj že razločevali. Marija postavi vrč rahlo zraven sebe. »ImaS vino v njem?< jo vprašam, »Čudim se, da smejo gospod toliko govoriti, ko vendar Ker se je pa vendar mnogo takih ljudi po goščavah klatilo, katerim se ni ljubilo dela prijeti, a njih želodci pa so vkljub temn svojo pravico terjali, združilo se je zategadelj navadno več naseljencev v eno skupino, ter so skupno naselilo. Zagradili so si svojo selišče z deblami v obrambo proti napadom divjih zveri pa tudi proti onim klatežem, ki niso marali za obdelovanje zemlje. Nastala se tako prva trdna mesta, ki so bila podlaga poznejšim mestom. 7* me-njitvijo svojih opravkov pa so se predru^ačile tudi druge razmere tedanjih prebivalcev. Prišle so potrebščine, katerim se ni dalo izogniti; potrebovali so namreč pri obdelovanju zemlje, gojitvi sadežev ter pri pripravljanju taistih v užitna jedila raznih reči, ka-koršna eo različna orodja in razni drugi pripomočki. Ker so živeli sedaj v bližnji dotiki med seboj, začutili so polagoma tudi potrebo, da si priskrbe dostojnejšo obleko. Vsakomur pa se ni ljubilo pečati z napravo teh rečij, mnogim pa je tudi manjkalo potrebne spretnosti in posledica temu je bila, da se je nekaj ljudi odločilo edino le za napravljanje različnega orodja ali pa za napravljanje oblačil ali drugih potrebščin in tako je nastal obrtnijski stan, ki je večinoma zavzemal mesta in obrtniki so toraj pravi prvi meščan je, seveda ne v takem pomenu besede kakor dandanes. Menjavali so svoje izdelke proti pridelkom onih prebivalcev, ki so se pečali s poljedelstvom ali pa z lovom. Denarja takrat še niso poznali. Polagoma pa so se našli ljudje, ki so med obrtniki in kmetovalci posredovali, to se pravi, založili so se z rokodelskimi izdelki in raznovrstnim blagom ter so to kmotovalcem in lovcem za njih pridelke oziroma plen zamenjavali, bili so ti ljudje tedaj nekaki kupci. Da si ta posel nekoliko olajšajo, postavili so si nekako merilo vrednosti in to je bil prvi denar. Pa ta prvotni denar ni imel te oblike kakoršno ima današnji denar, temveč bili so kosi kake kovine, ki pa niso imeli določene velikosti in tudi ne določene oblike. Sčasoma pa se je seveda to vse bolj in bolj uredilo ter dobilo natanko določene meje. Ljudstvo Najsvetejše pri sebi nosijo. Mislila sem si, da bi morala kakor v cerkvi tiho svojo pot ili in moliti,* reče dekla.* »Težavna hoja je sama ob sebi že molitev,* ji rečem ter se spomnil, da ljudstvo še zmeraj hoče bolj pobožne in zdržljive duhovnike imeti, kakor da po najoslrejsih predpisih so in hiti zamorejo. »Tu notri«, odgovori ona, med tem ko roko na vrč položi, »tukaj je pa že kaj boljšega, kot je vino.« /Je morebiti strd?« Dekla s svojo malo glavo odmaje, ktero je imela z robcem ovito, ter reče: »Pač ni težko uganiti. — Blagoslovljena voda je v vrču.« »Čemu pa ti bo toliko blagoslovljene vode?« jo vprašam, »Za mrtvaški oder/ odgovori ona. »Saj sem že rekla, da bo Čevljarka umrla in ona mi je naročila, da moram iz cerkve ob enem blagoslovljene vode za mrtvaški oder seboj prinesti, kadar bom po mašnika Sla!« Čuditi se moramo, kako nekteri bolnik na vse misli, (Dalje prihodnjič.) ___ A —-j^i se je množilo in tako tudi njih naselbine ali selišča. I Rokodelski ali kupčijski stan se je vedno popolnjeval, stavili so si vedno primernejša in trdnejša stanova-lišča, prvotna selišča so se razširjala in tekom časa dobila obliko, kakoršno imajo današnja mesta. Mestjan, kakor tudi kmet sta toraj ene in iste korenine. Da so se posamezni tujci med mestjani bolj naseljevali kakor med posestniki zemljišč, namreč kmeti, je samo ob sebi umevno, ker priseljenci so bili večinoma če ne izključno kupci, rokodelci, sploh obrtniki. Kdor ima ležeče posest, se pač težko odloči za preselitev; zgodi se to le v skrajni sili ali pa iz posebnih tehtnih vzrokov. Kupec pa lahko pospravi svoje premakljivo blago ter se naseli v drugem kraju, kateri se mu pač zdi za njegov posel pripravnejši in ugodnejši. V tistih časih toraj, o kterih je bilo dosedaj govorjenje, bili so prebivalci zunaj mest s prebivalci v mestih v vedni dotiki. Občevali so prav živahno med seboj. Bili so eden na druzega navezani, eni od druzih odvisni. Deželni oblastniki začeli so pobirati oziroma terjati od podložnikov davek ali štibro, še bolj pa so jih gulili njih neposredni gospodje in oblastniki, grofi, knezi in drugi plemenitaži različnih imen in stopinj. Te gospode seveda ni poslal Bog oče naravnoma iz nebes, ampak izšli so iz naroda, iz ljudstva. Bolj nadarjeni ali bolj pogumni možje so si znali pridobiti med bližnjimi prebivalci veljavo in upliv nad njimi, kar so si znali vedno bolj razžirjati in utrjevati. Ne-vedoma je postalo ljudstvo večjih ali manjših pokrajin podložno posameznim mogotcem, ki so si prid-jali kakor že omenjeno različna imena, postali so plemenitaži, kojih potomci še dandanes po gradovih in mestih žive. Edini ti so del človeške družbe, ki živi za se, ločen od ostale celote. Kmet in mestjan pa sta še dandanes ravno tako medsebojno eden na druzega navezana, kakor sta bila v davnih časih. Oba stana to tudi prav dobro čutita. Kmet dobi vse potrebne reči, ako že ne naravnost, pa vendar posredno iz mesta, mestjan pa zopet od kmeta, Nastal je nekak naravni zakon, katerega ni mogoče več odstraniti ali ga prezirati; kdor bi to želel ali ae celo tega početja lotil, bil bi neumnež enak človeku, kateri bi hotel ločiti možki spol od ženskega tako, da bi nikdar in nikjer v dotiko ne prišla. Kljub vsemu temu se pa vendar najdejo ljudje, kateri kaj takega ali enakega nameravajo. *Akoravno njih trud m vso njihovo napenjanje ne obeta nikakoršnega uspeha, kljub temu, da je cilj in smoter njihovega delovanja nedosežen, vendar od svojega neizpeljivega počenjanja ne odnehajo. Dalje prihodnjič. Porotno sodišče v Mariboru. Dr. Brumen izvrstni svetovalec in zagovornik svojih klijentov. Tiskovni proces J. Mustafa proti Drevenšek, Jahn Blanke in Spritzey. Dne 13. julija 1902 je »Pettauer Zeitung" objavila članek pod napisom „lepa šala", v katerem se je o sledečem govorilo: „V gostilni Blaža Osenjaka v Hajdinju pri Ptnju služi Julijana Mustafa za natakarico. Ker pa sliši k prijetnostim življenja, včasi kak mali „gšpusi" imeti, izcimilo je polagoma med njo in ravno tam službujočim hlapcem Antonom nežno ljubavno razmerje. No ta Anton pa ima menda posebne nazore o dokazih ljubavi. Predvčeranjim podal je svoji ljubi Julijani ostro nabrušen nož v roko in ta je prijela za rezilo. Nežni Anton je nož „iz šale" nek-terekrati zasukal v sklenjeni roki Julijanini ter ji prerezal vse kite v dlani, vsled česar je bila telesno težko poškodovana". To naznanilo je ponatisnila „Marburger Zeitung" dne 19. julija 1902. Mladoletna Julijana Mustafa, ki se je čutila na svoji časti žaljena, vložila je skoz znanega advokata dr. Brumena tožbo, katero je kot naš posebni prijatelj v imenu Jalčke tudi kaj rad zastopal. Obtoženci so bili: poročevalec od nPettauer Zeitung" Janez Drevenšek, tedanji urednik od „Marburger Zeitung" Norbert Jahn, nadalje Viljem Blanke, knjigotržec in lastnik tiskarne v Ptuju in Ignac Spritzey, črkostavec v Ptuju kot tedajni odgovorni urednik od „Pettaner Zeitung". Prvi trije so bili obtoženi zaradi prestopka proti varnosti časti po § 489 kaz. zak., zadnji pa zavoljo prestopka tiskovnega zakona. Drevenšeka je zagovarjal g. dr. Mravlag, Jahna g. dr. Possek, Blankeja in Spritzeya pa g. dr. plem. Plachki. Predsednik porotnega sodišča je bil g. deželnosodnijski svetnik Morocutti. Obtoženci kakor tudi njih zagovorniki niso našli v tem naznanilu nobenega razžaljenja, pač pa je trdil dr. Brumen, da je vsled tega naznanila toži-teljica na svoji dekliški časti jako občutljivo zadeta. V teku dokazovanja pa so prišle nepričakovano prav mične stvari na dan. Dopričati se je dalo, da Julčka ni ravno taksna, kot kakoršna bi rada med ljudmi veljala. Priča M. Bayer je izjavil, da se mu je Julijana Mustafa uže koj prvi dan, ko je on v Osenjakovo krčmo prišel, na krilo vsedla. Na to izjavo reče zastopnik tožiteljice, priča bi bil moral takrat Julčko energično od sebe spraviti, na kar mu je gospod dr. Mravlag pripomnil, da ni vsak sramežljiv Jožef, katere besede so povzročile splošen smeh. Dr. Brumen je napel vse svoje govorniške žile, da bi obtožence zamogel porotnikom kot zločince predstavljati, ki so si na vse kriplje prizadevali, Julijano Mustafo na njeni deviški časti žaliti. Posamezni napadi proti obtožencem so bili takšni, da jih je moral g. dr. Mravlag prav ostro zavrniti. Med drugim so priče odločno potrdile, da sta se obtoženec Drevenšek, ki nikakor ni tajil, da bi ne bil omenjenega naznanila pisal, in Julijana Mustafa že bila itak pobotala, ter da itak ni mislila tožiti, temuč daje Mustafa bila od dr. Brumena k tožbi prisiljena. Obtoženec Drevenšek v svrho potrditve omenjene sprave celo navaja, da je od Jule prejel „puserl" (poljub), čemur pa tožiteljica ne pritrdi, ampak pravi, Drevenšek bi ji bil ta „puserl" ukradel. Dr. Brumen meni, Drevenšek se bi bil moral ž njim, kot zastopnikom zasebne tožiteljice poravnati, a g. dr. Mravlag ga zavrne, nda se vsakomur ne poljubi z dr. Brumenom občevati.u Ko se proti tem besedam hoče dr. Brnmen okovariti, reče mu g. dr. Mravlag, da njemu bi ne delalo veselja, ako bi moral s človekom občevati, o katerem so svoječasno porotniki pri neki obravnavi kot dokazano spoznali, da je (dr. Brumen) denuncijant (ovaduh). Dr. Brumen razpravlja o besedi „Gspusi" ter pravi, da pomenja to nekako ljnbavno razmerje, katero tudi spolovno občevanje izraža. Trdi tudi, da se v časniku „Pettauer Zeitung" iz zasede dopisuje in da je kaj lahko, na ta način komu na časti škodovati. Na ti dve trditvi odgovori g. dr. plem. Plat liki. da tisti, ki besedo nGspusia tako razlaga, nemščine ni dovolj zmožen, z drugo trditvijo pa se je. dr. lirumen sam po Jicah udaril. Saj je pisatelj dotičnega poročila odkrito in pošteno priznal, da je omenjeno pisal in tedanji odgovorni nrednik, da je tisto v natis oddal. Tako se ravna pri nemških Časnikih, medtem stoji reč pri nasprotnikih ravno narobe. Ti-le streljajo iz zasade s zastrupljenimi pušicami, ki resnično za-morejo enega ali druzega na imetju ali časti oškodovati. Po sijajnem, dobro premišljenem govoru dr. Mravlaga, po lahko umevnih razjasnilih v gladkih besedah dr. plem. Plachkija in dr. Posseka, sklenil je predsednik posnetek ter porotnike pravno podučil. Po kratkem posvetovanju pridejo ti-le zopet v dvorano. Glede obtožencev Drevenšek in Spritzey so zanikali vsa vprašanja in sicer z 10 proti 2 glasoma, glede ostalih dveh obtožencev (Blanke in Jahn) pa enoglasno, bili so toraj vsi obtožbe in stroškov oproščeni. Iz te pravde se jasno razvidi, na kakšen način se tiskovne tožbe proti nemškim časnikom vlagajo in kakšen izvor imajo. Tožiteljca je namreč povedala, da še tožiti mislila ni, šla je s svojo ranjeno roko k dr. Bela Stuhecu, zdravniku v Ptuju in ta jo je lečil ter opozoril, da je v Časniku »žaljena" in da mora tožiti. Podala se je toraj k dr. Brumenu. Gospod dr. Stuhec je vendar mnogostranski mož Poleg svoje obširne zdravniške prakse, ki pa tudi nemške kroge obsega, ima še zmiraj časa dovolj, brezplačno pravniške svete dajati, ki pa kakor v pred-ležečem slučaju — bodo dotični varovanki precej dragi prišli. „ Čevljar ostani pri tvojem kopitu", ne izgleda nič pri tem. Prijatelj in somišljenik mora pri obravnavi prav debele slišati: devica Julčika, kije bila tako nehote v pravdo napeljana, je takorekoč šele skozi ta proces na svoji časti trpela, kerje bila prim o-rana, v javnost stopiti. Ona ima okoli 900 kron dedščine, ta pa še četrtino stroškov ne bode pokrila; kdo bode plačal ostalo svoto, na to smo v resnici radovedni! Gospod zdravnik Stuhec, ne svetujte v prihodnje v jnrističnih zadevah, zgubiti znate vso zaupanje, akoravno vas morebiti priložnost, si nad nemškim časnikom jezo ohladiti, prav mika! Julčka, ti pa se zahvaljuj tvojim skrbnim sveto- valcem in voditeljem ter bodi v prihodnje previdna, predno se odloČiš po njih nasvetih in navodilih postopati, ker pripetiti se bi ti znal po pregovoru zopetni maler, ki se je tokrat v pravem smisla besede uresničil: „ V jamo pade, kdor jo drugemu koplje." Iz spominskih zapiskov« Dne 23. junija 1900 je stal tukajšni učitelj g. Viljem Priseli kot obtoženec pred porotnim sodiščem v 3Iariboru, ker je tukajšnemu advokatu dr. Brumenu očital, da je ovaduh. Frisch je bil nekrivim spoznan, ker so porotniki enogSasno kot dokazano spoznali, da je dr. Brumen sodnijsko znani ovaduh (denuncijant). Porotno sodišče v Celju. Kozem, bivši tajnik okrajn. zastopa Celjskega, obsojen. V okrajnem zastopn Celjskem je bivši tamošnji tajnik Jožef Kozem, kakor smo že poročali, v zadnji dobi svojega poslovanja učinil velika poneverjenja in goljuhje. Imel je pri načelniku in večini odbornikov neomejeno zaupanje, vsled Česar se je predrzni], taisto na prav nezaslišan način zlorabiti. Prerejal in ponarejal je različna pisma in račane, tako da je v teku časa dosegla svota poneverjenega in si pO krivičnem prisvojenega denarja višino zneska 42.904 kron. Ponarejal je račune o okrajnih dokladih 35 tisoč 800 kron, nadalje pri oddaji bakrene galice 1654 K ter o kreditnem poslovanju 5450 kron in to skozi deset let. To je vendar grozna malomarnost, ki se sme po pravici dotičnemu nadzorstva očitati. Pre~ govor pravi: »Priložnost nareja tatove" in ta se je v tem slučaju v polni meri uresničil. Dr. Serneo (načelnik okrajnega odbora) in dr. Dečko sta mn pustila vso poslovanje okrajnega zastopa, da je delal kako in kaj je hotel ter nista, kakor bi bila to nju dolžnost, pregledala računov ter presodila, aH so v pravi visoČini nastavljeni ali ne in Če se medsebojno ujemajo. Tem gospodom se to ni zdelo potrebno, \ jim je dovolj poroštva za poštenost in pravičnost taj nikovo njih prepričanje, da on vrle trobi v klerikalni rog, da se povsod kaže kot navdušenega pervaka ali vsaj njih pristaša. Ako bi količkaj imeli ali hoteli imeti oči odprte, lahko bi bili zapazili, da se Koze-mova potrata in razkošno življenje ne strinja z**nje-govimi dohodki. Nosil se je prav oblastno in elegantno, kupil si lepo posestvo ter isto uredil in opravil tako, kakor da bi bilo letovišče kakega plemenitaža. Vozil se je v finih kočijah z elegantnimi damami, prirejal jako zanimive zabavne večere z razkošnimi pojedinami in godbo. To pa etane, kakor je vsakomur znano, ogromno penezev, ker pa teh ni imel in tudi toliko ni zaslužil, prilastil si je potrebni denar po krivičnem potu. Priložnosti k takim činom je imel dovolj, po- sebno pa ste mu olajšali to početje neomejena zaup- | nost in naklonjenost ter nezaslišana malomarnost načelnika okrajnega odbora in odbornikov, kateri bi bili morali Kozemu bolje na prste gledati ter vsaj o sklepu letnih računov previdneje postopati. Kak krik in vik bi nastal, ko bi bil Kozem naprednjak. Klerikalna stranka bi vriščala, kakor nekdaj prebivalci Sodome iu Gomore! Tako pa skušajo klerikalni listi in lističi vse tako obrniti, kakor se njim zdi boljše in odpustljivejše. Kozem, ki je svoja hudodelstva večinoma obstal, bil je krivim spoznan ter obsojen po §§ 181, 197 d, 200, 201 a, 203 z uporabo §§ 183 in M kaz. zak. na 5 let težke ječe. Porotna obravnava se je vršila dne 24. novembra t. 1. pri okrožnem sodišču v Celju, predsedoval je deželno-sodnjiski svetovalec Perko. V začetku letošnje jeseni so se dognali v Celjski okolici zaporedoma tolovajski napadi. Neutrudnemu zasledovanju orožnikov se je naposled posrečilo, da so zločinca prijeli. Bil je ta 27-letni brezslužni pekovski pomočnik Karol Plesnik od Sv. Martina v Rožni dolini. Dne 23. t. m. je stal pred porotnim sodiščem v Celju, spoznan je bil krivim ter obsojen na 12 let težko ječe in policijski nadzor. ■..........■ — ...........■ Spodnje-štajerske novice. Našim naročnikom! Prosimo naše cenjene naročnike, da naročnino, zaostalo kakor tudi za prihodnje dobavljanje lista, pravočasno vpošljejo, da se nam prihrani nepotrebno opominjanje in da zamorejo naročniki „S(ajerea" redno dobavljati. Štajerski deželni odbor je v svoji seji dne 2. novembra 1903 gimnazijalna učitelja gg. dr. Janoza Pirheggerja in dr. Jožefa Zacka v Ptaju v njn službi kot definitivna potrdil ter njima podelil naslov „profesora. Iz Kamnice pri Mariboru se nam piše, da tamošnji - katehet do otrok revnih starišev nima pravega usmi-enja. Da bt viničarji in rokodelci bili v obče bolj imoviti kakor posostniki, to je neresnično, saj nam doslej ni znan tak kraj, v katerem bi obstajale take razmere. Gospod kaplan, imejte malo več potrpljenja in pomislite ter spoznajte, da to ni prav, ako vi o zasebnih družinskih razmerah izprašujete vašo šolsko mladež. Ako okolščine to neobhodno zahtevajo, da namreč morate vi o zasebnih družinskih razmerah vaših žapljanov, oziroma 6tarišev vaših učencev kaj poizvedeti, tedaj je bolje, da izprašujete o takih rečeh odrasle ljudi in poročila, katera bode-te od teh dobili, bodo tudi verjetniša in zanesljivejša. Učencem, ki so resnično revnih starišev, pa prizanesite, saj' oni niso krivi svoje revščine, če so jo morebiti tudi stariši sami zakrivili, dajte jim raje potrebna učila iz svojega ali jih priporočite kakemu milosrčnemu dobrotniku, brez katerih tudi vaš kraj ni! — Če kak novodošli učenec ali učenka ne razume ondašnjega podaČnega jezika, ne pretepajte ga, ker vtepli mu ne boste nepoznatega jezika, to vam more zagotoviti vsak izkušeni odgojitelj mladine. Za tokrat dovolj. Iz Makolj se nam poroča, da si klerikalna stranka na vse kriplje prizadeva Število naših ondaš-njih naročnikov zmanjšati. Pa zaman je ves njen trud in napor. „otajerca jim je postal ljub in drag prijatelj, od katerega se ne morejo ločiti, nasprotno, prav težko že pričakujejo „Štajerčevitt naročniki vsako novo številko katera jim ima prinesti in jim tudi prinese razvedrila in potrebnega razjasnila. Naj klerikalnej druhali le kipi žolč in naj se penijo od jeze, da število naših naročnikov vedno in vedno narašča, to je dobro znamenje, da se ljudstvo probu-ja iz teme nevednosti in duševnega otrpka, da se budi k spoznanju resnice in laži. Nasprotniki se jezijo, da se jim tla vedno bolj majejo in umikajo iz pod nog; strah in groza jih sprehaja pri mislih, da ne bode več dolgo trpelo, ko bo konec njihovemu gospodstvu. Farško nadvladanje in napilstvo bode preminilo, njih vpliv bode izginil in njih vsemogočnost se bode porušila. Le tako naprej, vrli Makolčanje, to je vaš lastni prid in vaše zadoščenje, nam pa delate veselje se svojo neustrašenostjo in svojim krepkim napredovanjem! Naprednjaki, ne dajte se od nikogar plašiti, naša stvar nam bodi sveta, bojujmo se za njo odločno in vztrajno, vsak naš korak naj bode naprej ! Podučujte svoje prijatelje in znance, dramite jih iz duševnega spanja, budite jih k zavednosti. Bodite vesni kristjani, a ločite pleve od zrnja! Ako pride kdo, naj si bo še tako velik gospod in hoče vam vaše napredno prepričanje izpodbijati, ali pa vsaj skuša, je omajati, zavrnite ga pošteno in krepko: Mi hočemo naprednjaki 03tati, nočemo se več klanjati klerikalnim nasilnikom, kateri nas le tedaj poznajo, kedar nas potrebujejo, bodisi pri napolnjevanju svojih nenasitljivih žepov, bodisi kot sredstva za dosego svojih političnih namer! Ne dajte si kratiti svojih svoboščin in pravic, vztrajajte v boju zoper te ljudi, ki hočejo vas za zmiraj v nevednosti obdržati, ker le nevednost ljudstva njim gospodstvo orno-gočuje, ter bodite uverjeni, da bode vas v tem boju krepko in neustrašeno podpiral in zaslanjal vaš prijatelj „Štajerc". Bojimo se samo Boga, druzega nikogar na svetu. Za denar opravljajo tercijalke molitve za pokojne, kakor „Gorenjc" piše, tudi na Kranjskem. Na našem južnem Stajerju ta obrt precej cveti, in skrajni čas bi bil, temu nedostatku enkrat v okom priti. Vsakomur na deželi je pač znano, koliko babur lazi ob različnih prilikah od ene do druge kmečke hiše ter se" svojim nadležnim moledovanjem skuša lahkoverne ljudi oguliti za večjo ali manjšo svoto denarja, češ, da ima iti na to ali ono božjo pot. Nekateri taki berači tudi zares grejo, a veliko jih je, ki se za čas romanja v kak skriti kraj odstranijo, er tam za nabrani denar prav „fletno" živijo. Kmet, ko ti pride taka babnra k hiši, odpravi jo takoj s todukom, da naj rajši dela; ako zamore tako daleč potovati in med tem časom različnim vremenskim leprilikam kljubovati, sposobna je taka oseba gotovo e tudi za eno ali drugo kmečko delo. Navadno pa pride taka baba tedaj, ko nisi doma in seveda potem ne moreš nič zato, ako se domača denarnica nekoliko olajša. V Ptuju se je ustrelil v noči od 19. do 20. t. n. Konrad K., komij iz Maribora. Dal sije 2 kroglji, eno v glavo, drngo pa v prša. Vzrok samomora je iil najbrž ta, da je bil zadnji čas nekako razburjen in obupan. Kakor se nam iz Slovenjega Gradca poroča, se je pri naznanilu o polomu konzuma v Slovenjem iradcu nam vrinila neljuba pomota, ker konkurz ne adeva zadrugo samo ob sebi, ampak le nje poslovodja J. Vrečkota, kateri je vsled svojega nepremišljenega in neprevidnega ravnanja (najbrž nahuj-skan?) zabredel v dolge. V Mariborski mestni odbor so bili pri zadnjih folitvah izvoljeni razun enega socialdemokrata am naprednjaki. Volilci so v obilnem številu pri-li in volilna borba je bila precej burna, toda iz-nikakor ni bil dvomljiv. Castitamo! Velika tatvina. V noči od 24. na 25. t. m. so lepozuani tatje ulomili v prodajalnico g. Simoniča, govca pri sv. Miklavžu pri Ormožu. Odnesli so laga v vrednosti črez 1200 kron. Zločinci so morali iti prav previdni ptički in v svojem obrtu jako iz-rjcni, kajti v sosednih sobah so spali ljudje, i pa ničesar niso slišali. Ulomili so skoz prodajal-iško okno, blago pa so odnesli skoz gostilniške prostore. Nekaj manj vrednega blaga se je sicer našlo ta in tam raztrošenega, pa to je le neznaten pripo-noček k zasleditviji tatov. V isti noči so tatje na več mestih ulomili ter različnega blaga nagrabili. Enake tatvine ponavljajo se tudi v Središkej okolici, obstati mora toraj najbrž cela banda teh dolgo-rstežev in upati je, da jih orožniki v kratkem za-riede, kakor so tudi lansko leto celo zadrugo teh malopridnežev sodniji izročili. Prebivalstvo pa naj bi bilo bolj čuvito. Kjer je naloženega več blaga, na tak prostor naj se tudi po noči večja pozornost obrača! Poroča se nam iz Hotinje vesi, da je baje krč-mar Franc Primec nekega gosta (Janeza Lešnika) v spodnjo čeljust ustrelil, tako, da je prodrla krogla do tilnika. Obstreljenec je zdaj v bolnišnici v Mariboru. O tem dogodku bodemo v prihodnji številki našega lista natančneje poročali. Revolver so orožniki Primecu odvzeli. Sejem sv. Katarine v Ptuju je dokaj živahen. a natančnih podatkov tokrat ne moremo priobčiti, ter se sejem še vrši, ko je ta številka „Štajerca" v i? tisku. Natančneje toraj v prihodnji številki. Dopisi. V smislu § 19 tisk. zak. zahtevam, da priobčite z ozirom na dopis „Iz Hotinjevesi" v štev. 21 z dne 18. oktobra 1903 na istem mestu in z istimi črkami v prihodnjo izdajo vašega lista sledeči popravek: Ni res, da hočem „Štajerca" prebirati, res pa je, da ga ne maram citati, ni re3, da ga skoraj po šiloma jemlem občinski pismonoŠi, res pa je, da ga nikoli nisem zahteval od nje. V Hotinji vasi dne 3. novembra 1903. Franc Primec, gostilničar. (Opomba uredništva: Nam je pač vse eno, ali Vi gospod Primec prebirate naš list ali ne, a povemo Vam, da poznamo mnogo ptičkov v človeški podobi, kateri bi v pričo kakega duhovnika ali drugega klerikalnega pod-repnika se pridušili, da ne poznajo „ Štajerca", inače pa ga nosijo shranjenega v notranjem žepu telovnika vedno pri sebi. Od Sv. Marjete pri Ptuju se nam poroča, da se tamkaj ljudje najdejo, ki nimajo pojma o dostojnosti. Ni mu toliko zameriti, ako je človek, kateri hoče druge takorekoČ komandirati kak samostojen gospodar ali kakor sploh rečemo „sam svoj gospod". Takšen „sam svoj gospod" Miklov komij pa ni, temuč je le uslužbenec in se ima po načelih in željah svojega službodajalca ravnati. Mi jako dvomimo, da bi gospod Miki želel, naj bi se v njegovi trgovini in gostilni kdo žalil ali celo napadal! Gotovo si želi, naj bi se kupovalci, ki pri njem blago jemljejo, dostojno sprejemali in se njim kolikor možno, urno in pošteno postreglo, n e g 1 e d e na politično mišljenje dotičnega kupovalca. Komij pa je druzih mislij, meni namreč, da sme tndi med svojim poslovanjem dajati duška svoji klerikalni prenapetosti ter z nepremišljenimi besedami žaliti ljudi, ki nikakor niso voljni se v take razgovore ali celo prepir spuščati. Naprednjaki in somišljeniki Marjetski, ne dajte si od nikogar vašega prepričanja omajati, stojte ramo ob rami, pripravljeni vsak napad vaših nasprotnikov srčno in krepko odbiti. Najmanj pa si pustite kaj reči od takih ljudi, kakoršen je Miklov komij! Pritožite se gospodu njegovemu, in ako tudi njemu smrdite, tedaj pa že veste, da za vas tamkaj ne marajo in da je toraj bolje, ako se jih izogibljete. Za tokrat naj zadostujejo predstoječe vrstice, če pa ne bo izdalo, pride ostrejša krtača. Šmarjetskim naprednjakom pa pošiljamo pozdrav ter kličemo: le vrlo napej! Iz Slovenskih Goric se nam piše: „Ker mi ravno sedaj že tako pozno v jeseni čas dopušča, usojam si nakloniti dragim bralcem velecenjenega lista „Štajerc" v pregled in objavo, kako vladajo in se nahajajo še dandanes farizejski pristaši in posnemovalci med narodom. Enega takega gospoda imamo tudi tukaj. Kakor nekdanji farizeji, opravičuje in omišlja si ta mož, da je res „poštenjak", kateri ljubi resnico in pravico. Pa kakor se na njegovi vzorni naravi razvidi, je temu vse drugače; poln je že preveč klerikalne ekse-dukcije! Meni je ta mož dobro znan, in še obiskat bi ga šel včasih, pa ker je preveč navezan na mariborskega kljunača, se ne maram k njemu napotiti. Prav mu je toraj ugodna okolščina, da stanuje v takem kraja, kjer rase okoli njegovega stanovanja samo grmičevje, v ozadju je gozd, in tako pride, da zverjad tako lahko v njegovo stanovanje zahaja, da mu ni predolgočasno v njegovem brlogu in zakotju. Ta gospod ima jako mnogostranske opravke, v prvi vrsti je čebelar in mizar. Privrženec je klerikalne stranke, in sicer najtemnejše barve. Da bi dospel do višje stopinje, otvoril je letos meseca junija čebelarski shod, od katerega se je nadejal, da mu bode prinesel mnogo hvale in priznanja, a ostalo je pri samej samohvali, kajti pohvala v „Fihposu* se ne more za kaj druzcga vzeti. Ne zavidamo ga zaradi njegovega uspeha. Upal je, da bode tudi strokovni list „Slov. čebelar" o njegovih zaslugah kaj omenil, pa varal se je; napiše sam svojo pohvalo ter jo dopošlje omenjenemu listu. Kako so se mu ljudje za hrbtom smejali, posebno znanci, tega še menda dozdaj ne ve? No, drugikrat si malo bolje premislite, predno storite tak korak, ki vam ne donaSa druzega kot zasmeh. Potujoči čebelar. Zunanje novice. Dr. Brejc zopet pogorel. Kakor „TagespostK poroča, je dr. Brejc skozi svojega koncipijenta dr. Ben-koviča sicer dosegel, da se je neka obravnava v slovenskem jeziku vršila, in sicer s pomočjo tolmača, a vprašamo čemu to, ko ni treba, ker dr. Benkovič vendar zna nemški, stranka katero je zastopal pa itak ni primorana bila k obravnavi priti, nasprotna stranka pa bila nemška! Stvar se tako le otežkoči. Tako početje ni druzega kakor izzivanje višjih oblasti. — Deželno sodišče koroško je razsodbo okiajnega sodišča v Rožeku potrdilo ter obsodilo dr. Brejca v stroške preložene obravnave, katero je o svojem času omenjeni dohtar v slovenskem jeziku zahteval, ker s tem ni druzega nameraval, kakor da povzroči med obema narodoma prepir. Prav tako. Korajžno dekle. V Modeni na Laškem je neka Krmelinda Morandi na grlu nevarno in nenadoma zbolela, tako, da jo je hotelo zadušiti. Bilo je prepozno po zdravnika poslati, tedaj se odloči njena so3tra Artemizija za operacijo, vzame nož, ter napravi sestri zarezo na grlu, da je zamogla bolnica zopet sopsti. Oče teh deklet je že vzel nož v roko, da bi hčer rešil, toda manjkalo mu je korajže. Samega sebe je na gromadi sežgal. V Moskvi na Ruskem je bogati trgovec z ribami, po imenu Baranoff, v svojem magacinu napravil gromado ter isto obilno s petrolejem polil in jo užgal. Nato se je vlegel na njo. Ko so ljudje zapazili dim in prihiteli gasit, našli so Baranoffa že sežganega, čudni samomorilec je bil nstarovercu in je ta grozni čin storil iz verske prenapetosti, katera ga je tako daleč znorila. Prazna vražarija. V Porečji, vasi na Ruskem, je neka učiteljica pri luči delala. Miza, ki ni dobro stala, se je prevrgla, lampa strla ter majhni deklici oblačila užgala. Ljudje, ki so vsled vpitja pritekli gledat, kaj da je, so deklico obstopili in zijali, monrtJ da je to kaka nadnaravna prikazen. Mislili so, dd je goreča deklica od hudiča obsedena. Taka je zabH tost ljudstva, katero se zadržuje v mraku. Draga noga. Na Angležkem si je inžener Johnstow med vožnjo po železnici eno nogo poškodoval. Zv« denci so spoznali, da ostane noga za zmiraj hroma.(' Dobil je od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovanj odškodnine v znesku 60.000 mark ali 36 tisoč goldinarjev. Nemškega cesarja Viljema II. so na grlu operi-| rala. Operacija se je zvršila srečno ter je cesar bajd že do dobra ozdravel. Grofica Lonyay,bivšasoproga umrlega prestolona?,ed-j nika, nadvojvode Rudolfa, je pred nekaj časom na Švicarskem nevarno obolela. Ko so ji zdravniki privolili, prepeljala se je na Dunaj, kjer je baje k precej okrevala. Turčija se naročilu, katero sta ji naš in ruski cesar po svojima zastopnikoma v Carigradu vzajemno] izročila, noče upogniti. Zapretilo se ji je, da moraj napraviti pod nadzorstvom avstrijskih in ruskih čast-! nikov in uradnikov v Macedonlji mir in red, tal poškodovanim kristjanom njih škodo povrniti in jim podrte in požgane hiše na novo postaviti. Pa Turek! pač otane Turek; ne uda se prej, koda mu bajonet) na prsi nastaviš. Pred 25 leti so naši vrli vojaki] Turka v Bosni in Hercegovini učili manire, pa ga h bodo tudi zdaj, ako bo naš najvišji vojni poveljnik svoji opravičeni terjatvi hotel veljavo so silo zatrdni-l ti. Hočeš, nočeš, moraš! Zavoljo zamujenega vlaka se je obesil neki pro-j stak 37. pešpolka. Hotel se je iz Radgone peljati k) pogrebu svoje sestre, a prišel je na kolodvor, ko je vlak že odpihal. To ga je tako razjezilo, da se j« usmrtil. V graški mestni odbor je pri zadnjih občinskih volitvah bilo izvoljenih tudi 8 socialdemokratov, med temi tudi eden žid. No tega bi bili že še lahko) pogrešali. Udeležba je bila dokaj živahna. Pod vlak je prišla žena posestnika Šritvizerja t| Mittcrdorfu na gorenjem Štajerskem. Železniški čuvaj jo je našel zjutraj črez sredo prerezano na progij ležati. Leve roke ni bilo najti, razmljela so jo naj-berž kolesa popolnoma. Goljufi opeharili so na Dunaju mizarskega rnoj-j stra W. Pilzceka iz Gradca. Bil je na potu v Ameriko,! kjer je hotel za razstavo, ki se bode drugo leto tamkaj priredila, nekaj pohištva izdelati. Goljufi soj ga upijanili ter mu vzeli 1600 kron. Naslednji dan j se ni vedel na vse okolščine in dogodke od pretekle) noči spominjati. Primešali so mu najbrž v pijačo kakšno omamljivo sredstvo. Železniški čuvaj in njegova žena umorjena. Xa Ogerskem so nepoznani tolovaji umorili železniškega! čuvaja Jurja P a p in njegovo ženo ter vzeli seboj med drngim tudi denar, katerega je prejšni dan za kravo skupil. Zločin se je storil po noči. Kača V pečenki. V neki kmečki hiši blizu Bad-) jevic, tako pripoveduje neki list, so zaklali v soboto — 9 — m a, a- i- V' i- i;t 'i- ki i o ra ;t- ei m y C ki še i_k li- o-k je jo :ih >v, ko raj •lJ- gosko, ter jo shranili v klet. Ko je v nedeljo dala igospodinja gos v peč, je začelo v pokriti ponvi nekaj hudo ropotati in sikati. Gospodinja je zbežala. Ko [pa so prišli ljudje gledat, našli so v ponvi zraven gosi naspol pečeno veliko kačo, ki je bila ponoči zlezla v iztrebljeno gos. Najbrže je bila belouška, ako De celo — morska kača. Bankovci po 10 kron se bodo v kratkem v novi obliki izdali, sedanji pa se bodo prometa odvzeli, ker so se baje preveč lahko ponarejali. Ponarejam bankovci so dohajali večinoma iz inozemstva, posebno i$ Laškega. Avstrijsko-ogerska banka bo v prihodnjem letu 16 milijonov komadov teh novih bankovcev občnemu prometu izročila. Gospodarske styari. Zima trka na vrata. Prišel je toraj čas, ko imamo svoje domače živali, katere smo imeli črez poletje več ali manj na prostem, spraviti v hleve. JDa tudi živali slutijo prihod nezaželjene zime, to priča nam dejstvo, da se ji mnogo izmed prosto živečih umakne v kraje, kjer zime ni, kakorŠno imamo pri nas; nekatere otrpnejo, da so kakor mrtve in ^Hfeopet druge zimo prespijo. Razvidno je iz tega, da | jim je zima zoperna. Nasprotno pa lahko opazujemo, kako se živali vesele ljubo spomladi. Le poglejmo v vigredi, kako skačejo in kobicajo goveda, konji, ovce, koze i. t. d., ko se prvokrat na pašo spuste. Domače živali so nam veliki dar božji. Kolikega dobička one nam dajejo, je vsakomur znano, dolžni smo toraj takorekoč že iz hvaležnosti, da za nje skrbimo in jih vsakoterih nezgod varujemo najbolj ko mogoče. Pa tudi iz usmiljenja in zaradi lastnega dobička moramo gledati na to, da jim dobro strežemo, jim zdravo in tečno krmo v dovoljni meri poklada-mo, z zdravo vodo napajamo in pridno cedimo. Ena poglavitnih stvari pri živinoreji je pa tudi to, kako da našim domačim živalim hlev za zimo priredimo in opravimo, in o tem hočemo v naslednjih vrsticah nekaj spregovoriti. Hlev naj se jeseni, predno zima nastopi, dobro pregleda, ali je treba pri njemn kakega popravila; stene naj se obijejo, ako so lesene in imajo špranje, Če pa so zidane in imajo razpoke, morajo se oj- dobro zamazati z malto aH pa z ilovico. Tla morajo to, biti močna in kolikor mogoče gladka, Ako so tla nato rejena iz takozvanih mostnic, tedaj se naj prostor so pod njimi izprazni, da se ima scavnica karn odtekati. an Dostikrat se prigodi, da se ena ali druga žival na tie kakem žeblju rani, ki iz tal moli, toraj mora se go-čo spodar tudi o tem prepričati, ali je vse v redu ali ne. Sploh mora umni živinorejec gledati na vsako malenkost, ki bi utegnila na ta ali oni način živalim in posredno toraj tudi njemu samemu škodovati, ker čestokrat izhajajo iz neznatnih vzrokov občutljivi ■nasledki. Vrata se morajo dati lahko in dobro odpirati in id- zapirati. Isto velja tudi za okna, katera naj na no-ito benem hlevu ne manjkajo, Primerna svetloba Na ga >oJ za m samo koristna, temuč ona je za povoljni razvitek in rast živalim neobhodno potrebna. Sipe se naj toraj pridno snažijo, da ne bodo s pajčevino prepedeno ali drugače zamazane. Ce se nahajajo pri hlevih tako imenovani dušniki, se imajo tisti vsak dan za nekaj časa odpreti, ako pa teh ni, tedaj velja to za okna. Zdrav zrak je živalim ravno tako potreben kakor ljudem. Marsikateri lastnik živalij si misli, da je prav dobro ukrenil, ako na zimo svojo žival spravi v topel hlev, v katerega ne more nikjer prihajati mraz od zunaj; oken ali dušnikov si ne upa le za malo časa odpreti, ker se boji da bi utegnil mraz živali škodovati. Ravno to pa je narobe. V zaduhlem in soparnem hleva živali nikdar v tej meri ne prospe-vajo kakor v zračnih ali vsaj na dan za nekoliko ur prezračenih. Že večkrat se je bralo po časnikih, da so imeli tn ali tam nečloveški ljudje kakega človeka v temnem in zaduhlem prostoru dalje časa skrivaj zaprtega in da so take zločine oblasti zasledile, ter krivičnike primerno kaznovale. V kakem stanu da so bila dotična žrtva ob času zasleditve, tega vam, dragi bralci, no morem in nečem opisati, samo toliko vam povem, da te reve niso bile človeku podobne. Glavni in prvi pogoj za normalni razvitek in rast je pri človeku kakor pri živali zrak in sicer sveži ali frišni zrak, na kar vas nikoli dovolj opozoriti ne moremo. Koliko živalij zboli in hira ravno zaradi tega, ker nima dovolj zdravega zraka. Zlasti tožijo Čestokrat mamke, da jim je zbolela svinja, pa da ne ve, kaj ji je ali pa se pritožuje sosedi, da pač ne more obre-diti svojih prašičev tako povoljno, kakor bi moralo biti, ker piče ji nikakor ne primanjkuje. Ko bi imela ta manka svoje prašiče v zračnih, svetlih in suhih hlevih bi pač ne imela vzroka tarnati, pa kriva si je sama, ko ima prašiče v zadnhlih, temnih in vlažnih (mokrih) hlevih. Opustite toraj to glavno napako pri živinoreji! Kar se nastelje tiče, razume se samo ob sebi, da mora biti tiste dovolj napravljene in da se mora vsaki dan po hlevih zadostno nasteljati. Gnoj je najbolje proti izkidati. Korita ali druga posoda, v kate-rej se živini piča poklada, naj bodo vedno snažna. Loterijske številke. Trst, dne 14. novembr.: 11, 27, 14, 52, 36. Gradec, dne 2l.novembr.: 62, 59, 86, 51, 63. Pisma uredništva. Rogatec. Ne moremo sprejeti, je preveč osebno. Fant iz stare in nove vesi. Ni mogoče, preosebno, prosimo kaj druzega! 7- Bogom. L. Z. Loče. Vaša naročnina je plačana do 1. marca 1904. Ste Vi nam dopisnico doposlali? Ce ne, tedaj Vas prosimo, da nam to naznanite. Griihserschak 31. It. Ni mogoče, preosebno. G. Janez Lešnik, krčmar v Hotinji vesi. Potrjujemo Vam, da niste Vi dopisnik dotičnega dopisa iz Hotinje vesi v Štev. 21 »Štajerca«. Oplotuica. Prepozno dobili, pride prihodnjič! Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana šele takrat eaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovali pred veako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro dobro domaČe sredstvo, hi k temu dobro služi, je najbolj znano „praŠko domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Herbal k a. — Glej inserat. Knjigoveški učenec iz poštene hišo, vešč nemškega jezika, so takoj sprejme pri W. Blanke v Ptuju. Razglas. Z ozirom na razglas z dne i8. oktobra t. 1. štev. 40536 se splošno naznanja, da je vsa zaloga amerikanskega trsja, črez katero je dežela razpolagala, že pošla. Zaradi tega se na sedanja in poznejša naročila ne more več ozir jemati. V Gradcu, dne 6. novembra 1903. I12i5 Od štajerskega deželnega odbora. se sprejme v umetnem mlinu Joh. Bohni v Fi amu (.Frauheim). 113I Vsak je svoje srere kovač! I ;ls jo denar! Berite in poslužite se, je tisočkratne zahvale in priporočila vredno. Za centralo, za eksistence edino v celi Evropi!!! Vsak, kdor si želi s postranskim opravilom začasno ali trajno lahkim potom zaslužiti na dan 5—20 kron (odvisno je od marljivosti) naj se zanesljivo pismeno obrne do podpisanega. Ker je na razpolago mnogo različnih opravil, zamorejo se istih poslužili osebe vsakega stanu, piiproste in izobražene v vsakem kraju. Vsak bo našel dosta primernega in to izvrševal lahko na domu, zunaj ali na potu. Tudi dame (ženske) dobijo lep postranski zaslužek, lahko samo za na dom. Vsak prosilec dobi s pošto približno v 14 dneh potem ko mi je naznanil svoj naslov, čez poldrugi sto dobrih ponudb zastonj. Prosilec znati mora vsaj nekoliko nemščine. Nihče naj te prilike ne zamudi, ki se mu ponuja samo sedaj. Potreba mi je takoj poslati samo natančen naslov (stan, hiš. žtev. in zadnjo pošto) in pridejati v pismu za poštnino in druge izdatke dve marki po 6 krajcarjev. Opomba: Desetero povrnem te stroške vsakomur, ako bi ne odgovarjalo resnici. J. Križman v Ptuju (Pettau). Trgovski pomočnik nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožen, želi do 1. decembra v trgovini s špecerijskim blagom ali v kaki pisarni službo dobiti. Blagovoljne dopise sprejme; E. Bobek v Mariboru, TriestcrslraBe 13. 1125 Obroči za zaboje (kisle) iz leskovine ali vrbovine se kupijo Ppnudbo naj se pošljejo na o;krbni£tvo deželnega kopališča v Rogatcu (Landschaftl. Brunnen-Venvaitung in Rohitsch-Sauerbrunn). 11.Ti Gostilna z lepim posestvont, pripravna za kakega vrtnarja, za mlekarstvo ali pa za malo mesarijo, ob glavni cesti. 11 minut od Maribora oddaljena, se proda zaradi boleh-nosti sedanjih posestnikov za 11000 gld. Potrebni kapital 4000 gld. Samo pismena povprašanja sprejema Ed. Kahn, Maribor, Oom-platz 13. J132 Prodajalnica zraven 3 sobe in 1 magacin, s primernimi gospodarskimi poslopji, pripravno je vse za ustanovitev krčme, ob glavni cesti v trgu na Spodnjem Slajerju, tik cerkve in kolodvora, sq da V najem. Kje, to se zve v upravništvu »Štajerca". 1130 Ekonom ki je dovršil sadje- in vinorejsko Solo z dobrim uspehom, vešč vseh gospodarskih del. nemškega in slovenskega jezika zmožen, želi službe na kakem večjem posestvu, najraje takem z vinogradi. Ponudbe naj se pošljejo na Jožef Mlakar, ekonom, sv. Ivan Zelina, Hrvatska. 112\) .iša im z 11 stanovanji in primernimi deleži kleti, s živinskim in svinj- Mariboru v Koroški ulici št. 1 se proda za 7000 gold. (lira nice je vknjiŽene 2000 go Hiša je novozidana in vse je i dobrem stanu. Naslov ponudb jej J. H. 7000 poste restante Marburg skim hlevom, vodovodom, z m pim vrtom za zclenjad, st Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več tal priložnosti. 1128 500 komadov za 1 #ld. 95 ki Ena krasno pozlačena precisni ura, katera točno teče in a katero se 3 leta jamči z jako primerno verižico, ena moderni zidana kravata za gospode, 3 jakts fini žepni robci, en prstan za go-l spode z i mi I. žlahtnim kamenora. 1 krasen mošnjiček, 1 jako find žepno zrcalo, 1 par manšelnin gumbov, 3 gumbi za srajco. (3'd duble-zlat) z patentiranim zaklepom. 1 jako fini tintnik iz ni k dna, 1 fini album z 3(> najlepšimi si« kami, 1 cleg, broša za dam« (novost), 1 par bouton s simiH britanlom, o različnih smešni* reči za stare in mlade, 20 razlift nih reči za korespondenco an še 400 drugih različnih stvari, katere| se rabijo pri hiši in so za vsa-| kogar potrebne. Vse lo se pošlje) z uro vred, katera je sama teg^1 denarja vredna, za samo | gl^ 95 kr. Razpošilja se proti pošti nemu povzetju ali če se denar| pošlje naprej. Dunajska centralua razpošiljaInica! P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41 till. Za neugajajoče se denar vrne. hišo z dvema sobama, šparberd-kuhinjo, živinskim in svinjskim hlevom. Škednom, lastnim stu^ dencem, s tremi orali dobrih njiv) in sadunosiiikom, s pravico JOO oralov obsegajočega občin-! gkega pašnika, je na prodaj. Cena; Ž500 gold, (hranilnica 800 gold.> Kupci naj vpošljejo pisma pod naslovom: „Posestvo" poste restante Marburg. 1135 ■.. MdajDO Vojskovo posestvo na Mestnem vrhu obstoječe iz TA oralov na novo nasajenega vinograda, 4 oralov gozda, 10 oralov njiv in travnikov. s hišo in hlevi, vse v najboljšem stanu, je na prodaj. Povpraša se naj pri posestnika, gospoda Raimundu Sadnik. trgovcu v Ptuju. um Zanesljiva ženska okoli 40 let stara, ki je sama in zna nemški govo-j riti, se kot podpora oskrbnice v nemškem dijaškem j domu v Ptuja takoj sprejme. Opravila: shramba perila, popravilo oblačil gojencev ter prilična postrežba bolnikov. Obložene ponudbe naj se pošljejo odborul dijaškega doma v Ptuju (Studentenheim-Ausschussj in Pettau). 1127 i n 7 — 11 — Razjasnilo e Jako čislane remonter-ure na sidra (anker) zistem Kosskopf v nikelnastem okrovu se že Črez eno leto od mojih kupovalcev kaj rade kupujejo, sosebno jih čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi prav zadovoljni. Pošiljam moje prave amerikanske pntentovane remonter-ure na sidra, zistem Rosskopf (jako priporočane za službo) zemail-kazal-nikom v fino ^poliranem nikelnastem okrovu s pozlačenimi kazali, nalančno regulirane, lekoče 36 ur, garantirane na H leta, kupovaleem direktno 1 komad za gold. 2-50, 3 komade za gold. 7'— 6 komadov za gold. 1350. Dobyo se pri meni tudi ure tega zistema s podobo Karola Marxa ali pa Ferdinanda Lassale ter stane komad gld. 3'--. Nikelnaste verižice z lepim privezkom (kompas) k tem uram stanejo samo 30 kr. en komad. Pošilja se proti postnemu povzetju ali pa, da se denar naprej pošlje ter vrnem istega takoj, ako bi komu ura ne ugajala, ako bi ura ne šla dobro. Nikdo ne more poštenejšo kupčijo zahtevati. Hanns Konrad Prva tovarna za ure v Briixu štev. 475 na Češkem Ustanovljena 1887. ces. kr. sodnfjsko poverjeni cenilec. Nobdna tvrdka ni odlikovana s ces. kr. avstrijskim državnim orlom, s zlatimi in srebernimi medaljami od razstav ter z več kakor 10 tisočimi pohvalnimi pismami iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstareja ter razpošilja v vse dele sveta. llustrovani cenilni katalogi o urah o zlatem in srebrnem lepotičju pošljejo se na zahtevanje brezplačno in franko. D. 879 ^mmni Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tuo-hraailuičuem uradu. vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke t Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami od de-! lavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. "" Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občettjc t 4v$t. OgersRO banko. ,eno \mmmi Ravnateljstvo. — 12 — Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi vsakdor elegantne _ _ -, hlače za malo svoto in sicer za EW I gld. 80 kr. *^| Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. Izdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač ia njih Sirokost okoli pasa. Dunajska fllijala za sukneuo blago Cli. Juugwirth, Krakau 51. Neugajajoče se vzame nazaj aH pa se povrne denar. 3110 Lepa, čista jabolka kupuje kilo po 28 vinarjev (14 krajcarjev) n22 Adolf Sellinschegg, Ptuj. Strune za gosle, citre, tamburice in za vsakovrstne instrumente, in sicer najboljše in najfinejše blago po jako nizki ceni, priporočata Brata Slawitseh, Ptuj, Florijanski trg. Kdor naroči, naj izrazi natančno svoje želje, da se zabranijo pomote. 1021 Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. 659 Vsaki dan kopcle v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, Četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30s.Ka$imir in v kopališču samem. %$P!^ 01 oooooooooooooc Vsakovrstne rane se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo. te?ito ozdravljivo rano. Že 40 let bo jo izkazalo roeoilno vlačil no mazilo, tako imenovano praiko domači mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obr-raje tiste( olajSuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje laceljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K S 16 se pošljejo 4jl puiice ali 336 6j& pu&cc ali 4*60 611 ali 4"flQ 9|S pu?ici posinine prosto na vsako postajo avstio-ogerake monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano fant veno znamke. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 OOOOOOOOOOIOIOOOOOOOOO" Pravo domače plat za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/j metra dol samo 1 gld., oziroma 1 gold, 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, je platno 160 cm. Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače za „šlrozokeu velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 a Brata Slawits 1068 trgovca v Ptuju, Florian t&€ Kava in čaj iz prpc roke. to je neposredno od sadika kape in taja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. Pf Najnižje cene. "3fefli Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najraeiiOnalneiif. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdatne. ITovO • Javaflor, najfinejša IVctVa • 4a/4 kg gld. 6-65, fina **/* kg g'd- 5*90. Javabrasil-me- Sanica 4*/4 kg gld. 5'40. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via Rapicio štev. 7. Priporoča se 1076 1-50 1-60 1-20 --70 — 12 1.80 -•90 1-20 —80 -•75 —-85 —•80 Ia salama .... kila gld. veroneSka salama „ „ krakovska salama „ ., klobase iz Braun- schweiga . . . „ „ prekajene klobase (okrogle) . . komad „ prekajen jezik surov kila „ prekajeno mesO (surovo) . . . „ prekajena šunka . (surova) . . . „ „ papriciran špeh . - „ „ zasekan sprli . . . „ ., najfinejša prava svinjska maša „ „ fini Vi ementalski sir.....n » Brata Slawitseh trgovca v Ptuju, Wagplatz 1. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ne po-nndi taka priložnost. 500 kosov samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 86 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 Kita. ena moderna zidana kravata za gospode. H jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojlelno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple- zlata z patentiranim zakl krasen album za slike v k je 36 najlepših podob sveta katere povzročajo pri st mladih mnogo smeha, 1 j ristna knjiga, v kateri so pisma, 20 reči za korenSpo: in še 400 drugih različnih katere se rabijo pri hiši in . , vsakogar potrebne, vse to s I (^ z uro vred, katera je sami < denarja vredna, za samo gld J*. Razpošilja se proti povzet če se denar pošlje naprej, dunajsko razpošiljalnico Ch. wirth, Krakau A/14 NB. Za neugajajoče se denar Dva učenca z dobrimi Šolskimi spričev takoj sprejmeta v trgovino šanim blagom. Naslov (ad Ludwig Penn, Ptujska gori ria-Neustift). Močen kovaški UČI se takoj sprejme. Naslov »trOJI S je: Fr. Westermayer, mojster v Celju. Posestvo z gostiln Pl lati ujs se takoj pod jako ugodni« goji radi bolezni posestnice Posestvo leži v jako up« kraju na Spodnjem Korošk je tudi združeno z tahakt in z trgovino z mešanim bi ^g^rO*1 Gospodarska poslopja so i * boljšem stanu. Posest%*o m egtUJC oralov (job) njiv, 5 oralor nikov in 15 oralov gozdi je v najboljšem stanu in t lodvora ležeče. — Naslov pove j-Štajerc". daje si leto. Na prodaj ^ je lepo posestvo ob cesti Celjem in Laškem trgu TCifTer). K posestvu spada zidano poslopje, lepi travoj njive, ter lepi gozd, vse obj Ena njiva nasajena je s h in gozd zaraščen s hmel» drogi ter drugim lepim d "rsinpJst drevjem. Posestvo je tudi jeno z lepim mladim užt vi t ni m sadnim drevjem, t jako pripravno za kupca vinske doline. (Sanntal). Vrt Janez Knez, krčmar v Tb jih, pošta Laško (Tremn( PostMarkt TufTer). Na prodaj je gostilna blizu Trhovljsk nika. s -t hišami in vanji. Najemščina nese na mesec. Več se izve pri Doganu, kfčmarju v Trbl — 13 Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. i v sveta, „ i star2 ;nSpond ičnih si liSi in | >e to s I sam mu gld povzet, in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. ranz Sehtitz pri Sv. Trojici v Slov. gor. zastopnik najboljše fabrike za stroje h. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja tilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti ter sploh vsakovrstne stroje. isiov (t-oji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vse zanesljivo. ^ju ° Pogoj' so zelo ugodni. »stili igodnii si nice ijsko posojilno društvo ;o ioroš ta ha k nim b^trovana a so (Torschussverein) zadruga z neomejeno zavezo lvo ."Staje hranilne vloge po M 4% u in t islov ( rc: ------nje svojim družbenikom mejnična posojila po aj - :> cesti] trgu spada to. 1036 : travo vse oh »y. /O itnejše in najboljše tainbnriee (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic J. S tj epu sin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijsfci razstavi lela 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inStumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine. Za vsaki ioštrument se jamči. Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se požlje na zahtevanje zastonj. 1080 Red Star Line, Antwerp«! v Ameriko. Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphia. — Dobra hrana. — izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne oene, Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Ani. Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 43. 537 Meščanska parna žaga. Na novem lentnent trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kamelove volne, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varnjejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 aH 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-tcrmantel) za gospe in dečke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naroČilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtn. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. IlOfi Izvrstno urejen ruški umetni mlin na valarje v Rušah pri Mariboru sprejema proti najboljšemu plačilu vsakovrstno žito in je zamenja proti izvrstni suhi moki (meli), katere je vedno dovolj v zalogi. Sprejema tudi cele vagone vsakovrstnega žita, katero se proti nizkemu plačilu ____ zamelje. 1078 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ter poboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati la prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega praha med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno Žlico, mladim na teden samo pol žlice. En zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. 1103 Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) Razglas. usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11. od dravskega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je že ustanovila v letu 1752. Jaz knpfljem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdelujem tudi iz ((vsakovrstnih kož pO najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to elo jako malo plačilo. Priporočam tudi vsem cevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajoči!) reči, katere prodajam na debelo in -na drobno. Pismenim naroČilom se takoj ustreže. 1124 S spoštovanjem Josef Goriupp, usnjar v Ptiijn, Biirgergasse št. 11. Tičoč se naročil na amerikanske trte iz združe državnih in deželnih nasadov za dobo 1903 4. j Od štajerske dežele se bodo prodajale v spomladj 1904 naslednje množine amerikanskih trt in sic 1. 280.000 cepljenk (večjidelšipon rumeni Moi gelb), laški rilček (AValschriesling), burgundec (Burgunder weiss), žlahtnina rndeča in bela (Gutel rot und weiss), silvanec zeleni (grtiner Sylvan« tramnica rudeča (Traminer rot), mali rizling (KI risling), muškatelee (Mukatelr). cepljenih na ripaf portalis, vitis solonis in rupestris monticola. 2. 500.000 komadov koreninske rozge od ripaj porfalis, vitis solonis in rupestris monticola. .'i. Mnogo ključekov (reznic) imenovanih treh vij Cena trt za 1000 komadov je sledeča: I. Cepljene trte za premožnejše posestnike 24{j za ostale 160 kron. II. Amerikanske koreninske rozge za premožnel posestnike 20 K, za ostale 10 K. III. Ključeki (reznice) G K. Naročila čez 1000 komadov cepljenih trt, 4CK komadov koreninskih rozgov ali klučekov od jed stranke se bodo primeroma došlim naročilom zniža Naročaje se lahko naravnost pri deželnem odbo ali pa pri občinskih uradih, kjer so nalašč za to pravljeni naročilni listki na razpolago. Občinski uradi odpošljejo potem izpolnjene lis takoj deželnemu odboru. Naročene trte se bodo pošiljale v istem raj kakor so došla naročila. Vsakemu naročiku se zago( zahtevana vrsta, dokler je v zalogi. Ker se trte oddajo samo štajerskim posestnik morajo dotični, ki naročijo naravnost pri dežel odboru, priložiti naročilu potrdilo občinskega u da so posestniki vinograda. Oni, ki tržijo s trtai jih ne dobe. Imenovae cene se računajo od nasadov in mora dotična svota pri prejemu plačati, oziroma se pošlje.o trte po železnici po povzetju. Zaboj in vozniki se zaračunijo za lastno ceno. Pri vsakem naročilu se naj natanko nazn 1. ime, kraj in stan naročevalca; 2. dotična obi v kateri vinograd leži; 3. zahtevana vrsta itd; 4. nja železnična postaja in pošta, kamor naj se pošljejo. Ce je morebiti dotične zahtevane vrste zmanjkalo pa je ni v zadostni množini v zalogi, bode se z di go jednako vrsto nadomestilo. Po trte naj naročniki, če mogoče, sami pridejo pa jih naj, če se pošljejo po železnici, takoj po p jemu pregledajo. Pritožbe se morajo takoj vložiti pri vodstvu trtnarsj šole, ker se na poznejše pritožbe ne bo oziralo. Gradec, meseca vinotoka 1903. Od deželnega odbora štajerskega. mi Edmund grof Atteri — 15 — lruzer 13 4. nlad i; [i sice Mod lee b G u tec Irani (Kiel ripai ripai h vn 240: )zne| 40( jed: nižaJ )dbo o pj listi FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje proclajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus? Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino* temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. gotjW. Blanke v Ptuju ^priporoča za šolski začetek urad rt an vsakovrstne šolske knjige predpisane od gospodov učiteljev. in Vsevrstne šolske potrebščine in pisalno Orodje v največji zalogi po najnižjih cenah. [Koledarji za leto 1904. — Velika in mala pratika. — Družinska pratika. na maj bči: Zi lo d pr i rs L em [Josef Pirich mlajši usnjar v Ptuju št. 2 pri Ptuju naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in najceneje. priporoča svojo bogato zalogo domačega vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno. Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat. 1072 Brata Slawitsch v Ptuju priporočala izvrslne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — B Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje ... 160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90' „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ •— „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 Dobra domača pijača se da napraviti iz moje jabolčne mostne snovi. Porcija za eno vedro velja 1 K 20 vin. Grozdni sladkor. Drogerie „Zum goldenen Kreuz", Cilli, Bahnhofgasse 7. 1087 IG — Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsck 770 V PtUJU. Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. FRANZ SODIA ■" tYOroica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karaten) priporoča izvrstne puSke, kakor paske za srot in kroglje, najizbornejša dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike_ ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi poSlje 15 kr. v markah pofltnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Veneel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 V Ameriko potujoči blagovolijo naj se obrniti na agenturo Zwilchenbart y Buchsu in y Baslu (Švica.) Generalno zastopništvo francoske prekmurske brzo-parobrodne družbe Havre-New York. Na vsako vprašanje da se poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo. 1069 Ivan Scbindkr, Dunaj, "l^r pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mline za sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, mlatil- nice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lušrilniee za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake. sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploee, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, omare za led, stroje za sladoled. priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas. namizne tehtnice, steberske tehtnice, tehtnice na drog, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za kljncav-■ičarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. d. ose pod dolgoletnim jamstvom! po najugodnejših plačilnih pogojih, tiuli na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje ae tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti i PiSe naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj 111/1, Erdbergstrasse 12. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.935 82 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . > 3,169.459'It Od tega je odračuniti: K 12,486.39493 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2,677.84372 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.551-21 Hipotekama posojila.....-.....K 6,085.868-31 Mejni«oo stanje.............> 78.029 14 Posojila na vrednostne efekte.......» 20.60183 Efektni zaklad .............> 2,919.611 — Posestva...............\ » 184.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 300.000*— Vloge pri kreditnih podjetjih.......> 107.201 99 Stanje blagajne (kaše)..........> 40.823-46 Glavni reservni zaklad..........> 553.57422 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 298.15069 Zaklad za penzije............» 31.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. loti Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. TiBk: W. Blanke v Ptuju.