NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic
Urednica NT Milena Brečko Poklii!
ŠT. 50 - LETO 52 - CEUE, 18.12.1997 ■ CENA 280 SIT
Aufbiks, Laščani!
Vznemirjeni sosedi Green Cluba, nemočna policija in sodišča, prizanesljiv župan. Vroča tema na strani 4.
Foto: Gregor Katic
Dedek Mraz je že tu!
Za otroke ni lepšega časa, kot je december. Poln je pričakovanj in čisto posebnih
doživetij. V večini krajev na Celjskem so tudi letos povabili na obisk dedka
Mraza. Z otroki iz celjskega vrtca Anice Černejeve seje že srečal, pričakuje pa ga
še veliko, veliko otrok. Ob dedku Mrazu pa so marsikje za otroke in velike
pripravili še pravo bogastvo najrazličnejših prireditev. Tudi takšnih, za katere
lahko rečemo, daje bistvo očem nevidno... Vse o prazničnem decembru najdete
na strani 10.
Hiša upov in dolgov
Sestrici, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta
pomoč. Reportaža na strani 9.
Kdo je Edo Mlačnilc?
»Želim vam lep in varen dan,« se na radijskih valovih
poslavlja medijska zvezda iz policijskih vrst. Stran 32.
Nogomet na prvo mesto
Pogovor s Stankom Poklepovičem, trenerjem Protonavta
Publikuma. Stran 14.
Jeziicavo gospo je prevzel
stadion
Vera Zupančič je vedno živela za atletiko. Reportaža na strani 24.
Laško kupuje Union
Pivovarna Laško je postala solastnik svoje največje tekmice.
Stran 6.
I Prišel je cas krog božiča
Vse o božičnih
voščilnicah nekoč.
Stran 34.
VPeticiše
reportaže,
ugankarstvo,
nasveti,
avtomobilizem,
glasba, humor...
Strani 33-48.
2
DOGODKI
Svetniki o
gospodarstvu
»v Celju so gospodarska
gibanja še vedno v upada-
nju, določenim podjetjem
se obetajo stečaji, število
brezposelnih raste, social-
ne stiske mnogih družin pa
se povečujejo,« poudarjajo
v klubu svetnikov Združe-
ne liste socialnih demokra-
tov Celje.
Zato je v ponedeljek svet-
nik Franc Petauer ponovil
zahtevo za čimprejšen, re-
den ali izreden sklic zaseda-
nja občinskega sveta o gos-
podarskih razmerah v mest-
ni občini, ki jo je že pred
časom podprla tretjina celj-
skih svetnikov. Ob tem, opo-
zarjajo v ZLSD, je še bolj kot
sama razprava o položaju
celjskega gospodarstva po-
membno to, da se v Celju
poiščejo razvojne usmeritve
in čimprej izdela srednjeroč-
ni program razvoja Mestne
občine Celje.	IS
Treba si je vzeti čas
Upokojenci so prepričani, da bo pokojninska reforma prizadela tudi njih - Za razpravo v parlamentu nujen konsenz
socialnih partnerjev
Laški upokojenci, ki so se
konec minulega tedna zbrali
v Kulturnem centru Laško,
so podprli zahteve Zveze
društev upokojencev Slove-
nije v zvezi z reformo pokoj-
ninskega in invalidskega
zavarovanja. Prepričani so,
da reforma ne bo prizadela le
sedaj zaposlenih, ampak tu-
di marsikoga iz njihove ge-
neracije.
Bojazen pred napovedani-
mi spremembami je očitno
velika, saj se je zbora udele-
žilo izredno veliko število
upokojencev. Predstavniki
zveze so jim najprej predsta-
vili vsebino bele knjige in
poudarili, da je reforma po-
trebna, vendar se ne sme zgo-
diti na hitro. Zato tudi zahte-
vajo več časa za razpravo in
konsenz med sindikatom,
delodajalci in upokojenci še
pred obravnavo v vladi in
parlamentu. »Res je, da bo z
reformo največ bremena
padlo na sedanjo srednjo ge-
neracijo, ni pa res, da posle-
dic ne bodo čutili tudi že
upokojeni,« je menil pred-
sednik zveze Vinko Gobec
in poudaril, da je za nevzdrž-
no razmerje med številom
zaposlenih in upokojencev
kriva zgolj in samo država.
Upokojenci in njihova zve-
za menijo, da mora tudi v
novi ureditvi pokojninskega
zavarovanja ostati dokladni
sistem, ki pa ga je treba oči-
stiti vseh socialnih izplačil.
za minimalni donos vložene-
ga denarja v naložbeni steber
pa mora jamčiti država. Insti-
tucij, ki se bodo ubadale z
dodatnim zavarovanjem ne bi
smelo biti več kot pet ali šest.
Obremenitev za pokojninsko
zavarovanje mora biti enako-
merno in pravično razdeljena
med zaposlene, obrtnike in
kmete, tistim, ki svojih ob-
veznosti ne bodo mogli v ce-
loti pokriti, pa naj pomaga
država. Država bi morala v
celoti pokriti tudi nacionalne
pokojnine, saj le-teh nikakor
ne bi smeli uvesti na račun
sedanjih in bodočih upoko-
jencev. Zveza društev upoko-
jencev zahteva od vlade, naj
redno pobira prispevke in ob-
davči sivo ekonomijo, zavze-
ma pa se tudi za ukinitev
benificiranega staža, za kate-
rega bi bilo treba uvesti po-
sebno zavarovanje. Prav tako
bi bilo treba ločiti tudi pokoj-
ninsko in invalidsko zavaro-
vanje, ustrezno pa bi se mora-
le rešiti vdovske pokojnine.
Upokojenci tudi predlagajo,
naj država z dodatnim ben-
cinskim davkom ali pa z dav-
kom na dodano vrednost pod-
pre pokojninski sistem, saj je
glede na to, kako je reforma
časovno zastavljena, pričako-
vati veliko krizo v letih 2011
do 2015.
Če bo država uvedla drugač-
no usklajevanje pokojnin kot
velja sedaj in bo za izračune
poleg plač upoštevala tudi inf-
lacijo, bodo upokojenci, tako
so poudarili na zboru v Laš-
kem, temu odločno nasproto-
vali.
JANJA INTIHAR
S tistim, Ici bo
dal vec
Neodvisni sindikati Slove-
nije, ki šteje okrog 8 tisoč
članov, na Celjskem pa ima
najmočnejšo podružnico v
zreškem Uniorju, je svojo
letno skupščino tokrat pri-
pravil v celjskem hotelu Ce-
leia.
Predsednik sindikata Rast-
ko Plohi je na novinarski
konferenci po skupščini
opozoril na nekatere najpo-
membnejše aktivnosti sindi-
kata v letu, ki se izteka in
poudaril, da niso ideološko
politično obremenjeni in da
bodo tudi v prihodnje sode-
lovali s tistimi strankami in
organizacijami, ki bodo dale
več za ljudi. V prihodnjem
letu nameravajo sodelovati
pri sprejemu socialnega spo-
razuma in se vključevati v
razprave o reformi pokoj-
ninskega in invaUdskega za-
varovanja. So proti podaljše-
vanju starostne meje za upo-
kojitev, saj se v nekaterih
panogah že sedaj umrljivost
delavcev tolikšna, da večina
ne dočaka pokojnine. Ob
tem pa se sprašujejo, kako
bo z zaposlovanjem mladih.
Moti jih tudi, da jamstveni
sklad ni bil pripravljen dovolj
resno in da vlada ni zagotovila
sredstev za njegovo delovanje.
Opozorili so tudi na dogajanje
v parlamentu ob razpravah o
lustraciji in menili, da gre za
odvračanje pozornosti od bis-
tvenih problemov. Po besedah
Rastka Plohla pa so na prime-
ru mariborske Metalne odkri-
li namere o prevzemu sloven-
ske strojegradnje.	TC
Prve številke o škodi
v nekaterih kozjansko-
obsoteljskih občinah, ki so
jih pred dnevi prizadele po-
plave, menijo, da nastale
škode brez državne pomoči
ne bodo mogli odpraviti. Pr-
ve številke o škodi, ki je
največja v občinah Rogaška
Slatina, Šmarje in Rogatec,
so znane.
V občini Rogaška Slatina
je največ škode (39 milijo-
nov) na tistih plazovih, ki
ogrožajo bivalna objekta v
Dreveniku ter onemogočajo
dostop do naselij. Na 44 kilo-
metrih cest, kjer so ugotoviU
poškodovane tampone maka-
damskih cest, uničene banki-
ne in propuste ter podobno, je
30 milijonov škode. Na dveh
uničenih mostovih na lokal-
nih cestah bo za obnovo po-
trebnih 6,5 milijona tolarjev.
Med drugim je precej škode
na, kmetijskih površinah, zla-
sti v zvezi s plazovi v vinogra-
dih. Tako je slatinska občina
obvestila sektor trajnih sana-
cij pri republiški upravi za
varstvo narave o skupno 81
milijonih škode, kar pomeni
17 odstotkov iz občinskega
proračuna, namenjenih zago-
tovljeni porabi.
V občini Šmarje pri Jelšah
so ugotovili 150 milijonov to-
larjev celotne škode. Največ
škode je na cestah ter mosto-
vih, poleg manjših plazov se
je pojavil večji na cesti Lem-
berg-Beli potok, ki so ga pre-
gledali strokovnjaki. Škodo
so prijavili v državni komisi-
ji, prejšnji teden je predstav-
nik občine obiskal ministrs-
tvo za okolje in prostor, sicer
pa so z njimi v stalnem stiku.
V občini Rogatec je naj-
več škode zaradi novih ze-
meljskih plazov. Med temi
jih je pet na lokalnih cestah
ter eden v kraju Sveti Jurij,
ki ogroža hišo in gospodar-
sko poslopje. Po prvih izra-
čunih bo za sanacijo teh po-
trebnih 35 milijonov tolar-
jev. Podatke o plazovih so v
petek posredovali v Ljublja-
no, vse ostale bodo še v
prihodnjih dneh. Precej
škode je tudi v poplavljenih
hišah ter na 110 hektarjih
travnikov in pašnikov. Tam
naj bi bilo za 50 do 70 od-
stotkov manj pridelka.
Podatke o škodi v občini
Šentjur bodo v teh dneh po-
sredovali ministrstvu za oko-
lje in prostor, zbirajo pa jih
tudi v občinah Podčetrtek in
Kozje.
BRANE JERANKO
Leto dni direkcije
za rudna bogastva
Ministrstvo za gospodar-
ske dejavnosti je ustanovilo
direkcijo za rudna bogastva,
ki je pričela z delom 1. okto-
bra lani, na dan svete Barba-
re, 4. decembra, pa so odprli
njene delovne prostore v Ve-
lenju.
Po letu dni dela je njen
direktCT dr. Boris Salobir
direktorjem premogovniš-
kih podjetij, predstavnikom
inšpekcij, inštitutov in šol
predstavil dejavnost direk-
cije. V preteklem letu je k
sodelovanju pritegnil sode-
lavce iz resornega ministrs-
tva in rudarskih podjetij.
Pripravili so zakon o rudars-
tvu, na katerega rudarska
stroka čaka že več let in naj
bi ga kmalu obravnavali v
parlamentu. Pripravili so
tudi predlog uredbe o kon-
cesijah, recenzijo predloga
Zakona o oskrbi z energijo
ter oživili delovanje repub-
liške komisije za rudne za-
loge. Veliko so sodelovali s
tujino, na primer s skupino
za premog, ki deluje pri
Združenih narodih, naveza-
li stike s programom PHARE
v Bruslju ter z rudarskimi
direkcijami v Nemčiji, Av-
striji, na Češkem, Slovaš-
kem in Madžarskem. Dr.
Salobir je ocenil, da je di-
rekcija upravičila svojo us-
tanovitev, pri tem pa dodal,
da so njeno delo ovirali
predvsem neurejeno finan-
ciranje, premajhno število
strokovnih sodelavcev in
zapostavljenost rudarstva v
Sloveniji.	KL
Slovesna prisega v celjski vojašnici
v vojašnici Celje so konec novembra sprejeli na služenje vojaškega roka novo, 17. generacijo
vojakov. Ti so slovesno prisegli v petek popoldne, ko so zanje in njihove svojce najprej pripravili
kulturni program, nato pa jih je nagovoril generalpodpolkovnik Viki Krajnc, namestnik
načelnika generalštaba Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili tudi številni najvišji
predstavniki občin z območja Zahodnoštajerske pokrajine.	Foto: GREGOR KATIČ
po državi^
Čustveni poslanci
LJUBUANA, 10. decein-
bra (Delo) - Poslanci držav
nega zbora so po petih dneh
izredno čustvenih razprav
in številnih replik vendarle
glasovali o resoluciji o pro-
tipravnem delovanju komu-
nističnega totalitarnega re-
žima in jo s 44 glasovi zavr-
nili. Za resolucijo je glaso-
valo vseh 19 poslancev SLS,
15 poslancev SDS in 7 po-
slancev SKD.
Skupno proti vladi
UUBUANA, 10. decem
bra (Večer) - Na pobudi
Zveze svobodnih sindikatov
so vsi slovenski sindikati pr-
vič v zgodovini pripravili
skupni protestni shod pred
sedežem vlade. Prišlo je bli-
zu tri tisoč sindikalnih
zaupnikov, množičneje pa
so se shoda udeležili člani
policijskega sindikata iz Ce-
lja in delavci Litostroja. Sin-
dikalisti so opozorih vlado,
da ne morejo sprejeti pred-
logov varčevalnih ukrepov v
javnem sektorju, reforme
pokojninskega sistema in
urejanja razmer v največjih
podjetjih.
Nižje direktorske
plače
UUBUANA, 11. decem-
bra (Večer) - Vlada je spre-
jela sklep, da bo zamenjala
nadzorne svete in direktor-
je v vseh tistih zavodih, jav-
nih podjetjih, skladih in
drugih organizacijah, ki so
v lasti države oziroma jih
plačujejo iz državnega pro-
računa, kjer v petnajstih
dneh plač direktorjev ne
bodo uskladili tako, ko je
predpisano. Direktorji teh
ustanov morajo zato do
zadnjega dne letošnjega le-
ta poslati v vpogled pogod-
be, iz katerih je razvidno,
kaj razen plače jim vsak
mesec še pripada.
Milijardna luknja
LJUBUANA, 11. decem
bra (Dnevnik) - V parla-
mentarno proceduro je
končno prišel predlog dr-
žavnega proračuna za leto
1998. Predvideva 814 mili-
jard in 200 milijonov to-
larjev prihodkov in skoraj
30 milijard tolarjev pri-
manjkljaja. S proračunom
se najbolj nezadovoljne v
občine, saj naj bi prihod-
nje leto dobile kar 12 od-
stotkov manj denarja kot
letos.
Posledic ni
LJUBUANA, 12. de;
cembra (Delo) - Poslanci
državnega zbora so glaso-
vali še o predlogu zakona o
odpravi posledic komuni-
stičnega totalitarnega reži-
ma in ga zavrnili. Predla-
gatelja lustracijske zako-
nodaje Janez Janša in
Lojze Peterle sta že vložila
predlog za sprejem dekla-
racije o protipravnem de-
lovanju komunističnega
totalitarnega režima, ki
naj bi ga parlament sprejel
v enofaznem postopku-
Deklaracija ima oseifl
točk, ki zajemajo bistviB
totalitarnega režima.
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
KajimakuHulti
zeroKkoin
kukanjem?
»Sprašujem se, kdo oseb-
no je odgovoren za kulturno
sramoto v Celju? Ali župan
luiežjega mesta Celje Jože
2imšek nima prav nobenega
[)dnosa do celjske kulturne
dediščine in njene dostojne
ohranitve za nas in naše za-
namce?« se je celjski svetnik
Janez Lampret (SKD) hudo-
iral ob dejstvu, da sta v Celju
skupaj z dvema pomembni-
ma kulturnima spomeniko-
ma erotična trgovina in peep
show.
Svoje kolege v Občinskem
svetu Mestne občine Celje je
pozval, naj v prvem trome-
sečju prihodnjega leta poseb-
no točko zasedanja namenijo
prav odnosu župana, občin-
skega vodstva in občinskega
stanovanjskega sklada do
kulturne dediščine antičnega
in srednjeveškega Celja. Od-
zval se je na dejstvo, da je v
Gubčevi ulici na prostoru sta-
rokrščanske krstilnice iz kon-
ca četrtega oziroma začetka
petega stoletja, ki so jo v Celju
odkrili leta 1990, erotična trgo-
vina Venera shop. Drugi pri-
mer, na katerega so v stranki
Slovenskih krščanskih demo-
kratov v Celju že večkrat opo-
zarjali, pa je seveda stavba v
GosposM ulici 3. Tlikaj sta
namreč v spomeniško zašči-
teni stavbi, ki je bila sredi
osemdesetih let temeljito in v
duhu svoje nekdanje podobe
prenovljena, v neposredni so-
seščini Galerija Mozaik in
|peep show Račka.
»Tako starokrščansko kr-
stilnico iz dobe stare Celeie
kot Galerijo Mozaik obiskuje-
jo mladi, šolarji in študenti, ter
ljubitelji umetnosti - v prvem
primeru lahko pred ogledom
krstilnice pobrskajo po poli-
cah z erotičnimi izdelld, v dru-
gem pa jih vabijo še na »kuka-
nje« v vrhnjo etažo,« je pribil
Lampret in se vprašal, ali je
Celju resnično potrebno na
isti lokaciji imeti dejavnosti
oziroma lokale, ki sodijo sku-
paj kot zajec in boben. IS
Obsoteijski
naložbeni boom
v občinah Rogaška Slati-
na in Kozje so sprejeli po-
pravke letošnjega občinske-
ga proračuna. V slatinskem
je kar 70 odstotkov več de-
narja in proračunski pri-
hodki in odhodki v tej obči-
ni znašajo milijardo 121 mi-
lijonov tolarjev. V Kozjem
pa znašajo skupni prihodki
238 milijonov tolarjev, kar
je 49 milijonov več.
V Rogaški Slatini bo bistve-
no več denarja za naložbe,
sicer pa so že letos zanje na-
menili več kot pol milijarde
tolarjev. Med investicijskimi
odhodki namenjajo največ za
sofinanciranje poslovno-tr-
govskega centra Tržišče ter
prizidka I. osnovne šole. S
popravkom imajo med dru-
gim več denarja tudi za uredi-
tev promenade ob nastajajo-
čih Termah ter gradnjo dve-
stotih parkirišč, za nov gasil-
ski dom, nogometni stadion,
za obnovo kulturnih spome-
nikov in programe krajevnih
samoprispevkov. Ker je obči-
ni iz različnih ministrstev us-
pelo dobiti dodatna namen-
ska sredstva, je s popravkom
več kot dvakrat več denarja
za cestno ter tretjino več za
komunalno gospodarstvo.
V Kozjem namenjajo za ši-
ritev vrtca 10 milijonov. Za
širitev so pridobili letos vsa
dovoljenja, do začetka ja-
nuarja zbirajo ponudbe za
gradnjo, naložbo v vrednosti
26 milijonov pa bi končali pri-
hodnje leto. Nekaj več sred-
stev je tudi za sofinanciranje
telefonije na področju KS Le-
sično ter Zagorje in za izgrad-
njo kanalizacije v Podsredi.
Občina mora iz proračunskih
sredstev prispevati prav tako
20 odstotkov sredstev za vse
programe obnove kulturne
dediščine na področju Koz-
janskega parka.	BJ
Podčetrtek brez kokoši
v občinskem svetu Podče-
trtka menijo, da je popravek
proračuna tik pred koncem
leta pozno dejanje, saj bodo
vsa dejstva upoštevana v za-
ključnem računu. Zato jih je
župan Drofenik seznanil,
kako je bilo s proračunom v
vseh preteklih mesecih.
Sicer pa so na ponedeljkovi
seji prisluhnili tudi poročilu
nadzornega sveta, ki je ugo-
tovil, da pri izplačevanju žu-
panove plače ter pri porabi v
podčetrteški šoli ni nepravil-
nosti. Sprejeli so osnutek od-
loka o urejanju in izgledu na-
selij, pri čemer so ločili ožje
ter širše turistično območje
(ki predstavlja celotno obči-
no). Tako naj bi v bodoče v
ožjem središču Podčetrtka
prepovedah rejo domačih ži-
vali vsem, ki niso kmetovalci
po zakonu o kmetijskih zem-
ljiščih. Svetniki so imeli k te-
mu osnutku precej pripomb,
ki jih bodo sestavljavci skuša-
li upoštevati.
Za urejenost krajev je po-
memben še ponedeljkov
sprejem odloka o izvajanju
javne gospodarske službe
urejanja pokopahšč in po-
grebne dejavnosti. V njem so
upoštevali, da bo mogoče za
vsako od petih pokopališč
podeliti petletno koncesijo
oziroma možnost, da jih ure-
jajo KS.
V Podčetrtku so obravna-
vali tudi možnost prodaje
zemljišča, ki obdaja motel v
Trebčah. Zemljišče, ki je ob-
činska lastnina, želi kupiti Iz-
letnik, ki je lastnik stavbe. S
pogovori o ceni bodo nadalje-
vali.
BRANE JERANKO
V Podčetrtku so se odloči-
li o dobitnikih letošnjih ob-
činskih priznanj. Plaketo
občine bodo podelili šport-
nemu delavcu Srečku Remi-
hu, priznanji občine kultur-
niku Francu Černelču ter
podjetniku Martinu Hohnje-
cu, denarno nagrado pa bi-
striškemu Karate klubu.
Mamograf tudi v Velenju
v ponedeljek, 22. decembra, bodo v Zdravstvenem domu
Velenje slovesno predali namenu nov mamografski aparat ter
pričeli s preventivnim programom v okviru projekta, ki pome-
ni pomembno pridobitev za velenjsko zdravstvo.	KL
Občinski praznik bo aprila
Občinski svet Kozje se je prejšnji teden odločil za datum
praznovanja občinskega praznika. Tako bodo občani vsakega
15. aprila slavili prvo omembo tega kraja iz leta 1016, ko je
cesar Henrik II podaril grofu Breže-Selškemu naselje s tridese-
timi kmetijami.	BJ
Dom naj bo v Rimskih Toplicah
Nov predlog vodstva Rimskih Toplic o izgradnji doma za starejše občane - Več podpore kot pred enim mesecem
Kaže, da se v Rimskih To-
plicah še ne mislijo kar tako
odpovedati domu za starejše
občane. Svet krajevne skup-
nosti je namreč prejšnji te-
den oblikoval nov predlog z
Utemeljitvijo, zakaj bi bilo
dom bolj smotrno zgraditi v
njihovem kraju in ne v Laš-
kem, pri tem pa so jih podpr-
li tudi.trije občinski svetniki
jer krajevni vodstvi Sedraža
•n Zidanega Mosta.
V Rimskih Toplicah ponuja-
lo za izgradnjo doma nekaj
Več kot 9000 kvadratnih me-
trov veliko zemljišče, na kate-
rem je nekoč stal hotel Stara
Pošta. Parcela je v lasti občine
Uško, zatorej zemljišča za
Zgradbo ne bi bilo treba šele
pridobiti in zanj zagotoviti de-
•^ar, kar je bil eden od po-
■iiembnih argumentov občin-
skega vodstva, zakaj je za
ureditev doma raje izbralo
depandanse Zdravilišča Laš-
ko ob železniški progi. Pred-
lagana lokacija je v neposred-
ni bližini zdravilišča Rimske
Toplice, ki bi ob ponovni oži-
vitvi nudil varovancem doma
vse dodatne zdraviliške uslu-
ge, poleg tega pa je zraven
tudi eden najlepših zdraviliš-
kih parkov pri nas, ki bi omo-
gočal prijetno rekreativno de-
javnost. Izgradnjo doma v
svojem kraju utemeljujejo v
Rimskih Toplicah tudi z dejs-
tvom, da bi bili starejši ljudje
pri njih odmaknjeni od pro-
metnega hrupa in da zgradbe
ne bi ogrožali visoki vodosta-
ji, kar se lahko zgodi v Laš-
kem.
»Naš namen ni izsiljevanje
občinskega vodstva, ker smo
prepričani, da je naš predlog
veliko boljši od občinskega,
saj lahko za dom zagotovimo
enake, če ne celo boljše pogo-
je kot v Laškem,« pojasnjuje
predsednik krajevne skupno-
sti Rimske Toplice Drago Zu-
pan. »Zdraviliške depandan-
se so stare in so povrhu vsega
še pod spomeniškim vars-
tvom, v našem kraju pa bi
bilo mogoče zgraditi moder-
no zgradbo, ki bi služila na-
menu nekaj desetletij in ne
samo nekaj let. Če bi se ob-
činsko vodstvo odločilo za
Rimske Toplice, bi dokazalo,
da mu je zares do enakomer-
nega razvoja celotne občine.
Ne le zato, ker zadnja občin-
ska naložba pri nas nosi da-
tum izpred desetih let, ampak
zaradi vsega ostalega, kar bi
kraju prinesel dom za ostare-
le. Dobili bi nova delovna me-
sta in zagotovili primernejši
prostor tudi za nov zdravs-
tveni dom, ki s svojo dejav-
nostjo pokriva skoraj polovi-
co občine, razmere, v katerih
sedaj dela zdravstveno oseb-
je, pa so vse prej kot primer-
ne.«
V Rimskih Toplicah upajo,
da bosta občinsko vodstvo in
občinski svet o njihovem no-
vem predlogu za izgradnjo
doma razpravljala še letos.
Upajo na več uspeha kot pred
nekaj meseci, saj imajo sedaj
na svoji strani tudi Zidani Most
in Sedraž. Kakorkoli se bodo v
Laškem odločili, bodo to mo-
rali storiti čimprej. Če nič dru-
gega, vsaj zato, da si bodo tudi
v zdravilišču na jasnem, kak-
šna usoda čaka njihove de-
pandanse. Na zadnji seji ob-
činskega sveta je namreč di-
rektor Zdravilišča Laško Ro-
man Matek opozoril, da se
bodo zgradbe podrle, če jih ne
bodo kmalu pričeli obnavljati.
::	JANJA INTIHAR
po svetu
EU razkrita potek
širitve
Na vrhu Evropske unije v
Luxembourgu so razkrili
načrte, po Icaterih se bo v
prihodnje širila petnajsteri-
ca. Predsedniki držav in
vlad EU so se odločili, da se
bo proces pridruževanja
začel z vsemi 11-imi kandi-
datkami za članstvo. Šest
držav med njimi - Sloveni-
ja, Poljska, Češka, Madžar-
ska, Estonija in Ciper - pa
bo za začetek v priviligira-
nem položaju, saj bodo z
unijo začele intenzivna po-
gajanja.
Proces širitve se bo urad-
no začel 30. marca 98 s
sestankom zunanjih mini-
strov unije in držav kandi-
datk v Bruslju. Proces bo
individualen, vsako kandi-
datko pa bodo obravnavali
glede na njen napredek, ki
ga bodo letno ocenjevali.
Kdaj se bo ta proces končal
oz. kdaj bo unija sprejela
prvo novo članico, zaen-
krat še nočejo napovedova-
ti. Premier Drnovšek je op-
timistično dejal, da bi Slo-
venija lahko postala članica
unije do leta 2002, po Dr-
novškovih besedah pa bi
do takrat lahko tudi izpol-
nili kriterije za vstop v
skupno denarno unijo. TU-
di nekateri sodelujoči na vr-
hu v Luxembourgu so me-
nili, da ima Slovenija precej
možnosti, da prva sklene
pogajalski proces. Ima sicer
boljše gospodarske kazalce
od drugih kandidatk, ven-
dar pa jo te prehitevajo pri
usklajevanju zakonodaje z
evropsko. V zadnjih tednih
je bilo precej udarno vpra-
šanje nemško govoreče
manjšine v Sloveniji. Av-
strijski kancler Klima je na
vrhu zatrdil, da to vpraša-
nje ne bo obremenjevalo
slovenskega vstopanja v
unijo. V isti sapi pa dodal,
da mora rešitev za nemško
govorečo manjšino v Slove-
niji vsebovati enako dober
položaj kot ga ima sloven-
ska manjšina v Avstriji.
Slovensko-
hrvaški odnosi
Slovenski premier Dr-
novšek je z doslej najmoč-
nejšo in najštevilčnejšo
vladno delegacijo, v njej so
bili štirje ministri, obiskal
Zagreb in s hrvaškim kole-
gom Matešo podpisal tri
sporazume. Najpomem-
bnejši je o prosti trgovini
med državama, podpisala
pa sta še sporazum o vza-
jemni zaščiti in spodbuja-
nju investicij ter sporazum
o mednarodnem kombini-
ranem prometu.
Premiera sta poudarila, da
se zdaj začenja novo obdob-
je v meddržavnih odnosih.
Po besedah Mateše naj bi se
finančna ministra obeh dr-
žav že kmalu pogovarjala o
težavah, povezanih z Ljub-
ljansko banko, vprašanja,
povezana z nuklearko v Krš-
kem in imetjem, pa naj bi
rešili do konca poletja. Dr-
novšek je med pogovori
poudaril, da ni v interesu Slo-
venije, da se na naših mejah
začne meja med Evropsko
unijo in ostankom Evrope. In
ko je ravno začelo kazati, da
se bodo doslej ne preveč
dobri odnosi med državama
začeli boljšati, je hrvaška
stran poskrbela za nov spor.
Hrvaški sabor je na dan Dr-
novškovega obiska v Zagre-
bu sprejel zakon o spre-
membi ustave, ki je iz njene
preambule kot narodnostni
manjšini črtal Slovence in
muslimane, dodal pa Avstrij-
ce, ki so se pridružili še os-
mim manjšinam. Čeprav hr-
vaški predsednik Tudman
takega predloga naj ne bi
posredoval saboru, se bo tu-
di o tem najverjetneje že
kmalu lahko pogovarjal s
slovenskimi sogovorniki, saj
je med Drnovškovim obi-
skom Banskih dvorov pova-
bilo za obisk Ljubljane spre-
jel.
Jelcin le
prehlajen?
Ruski predsednik Jelcin
je spet v bolnišnici. Tokrat
naj bi trpel za hudim vnet-
jem dihalnih poti, ali pove-
dano drugače, šlo naj bi za
prehlad, ki ga je predsednik
staknil med obiskom v
Stockholmu. Njegov tiskov-
ni predstavnik je sporočil,
da gre za virozo, ki se po
mnenju zdravnikov lahko
razvije v gripo. Zato bo 66-
letni predsednik nekaj časa
moral ostati v bolnišnici.
Po poročanju moskovske-
ga radija Echos naj bi Jelcin
doživel hud krč zaradi mo-
tenj v prekrvavitvi možga-
nov. Ameriški dnevnik Was-
hington Post pa je zapisal, da
je Jelcin spet v bolnišnici za-
radi težav s srcem. Predsed-
nikov kirurg Akčurin je zani-
kal vse povezave z operacijo
srca in dodal, da je Jelcina
sicer spremljal na nekaterih
njegovih zadnjih potovanjih,
kar pa ne pomeni novih te-
žav s srcem.
IRA na Dovniing
Sfreefu 10
v Londonu, v rezidenci
britanskega premiera na
Dovvning Streetu 10, je po-
tekalo zgodovinsko sreča-
nje med premierom Blai-
rom in Gerryjem Adam-
som, vodjo političnega kri-
la Irske republikanske ar-
made. Adams je namreč pr-
vi predstavnik Ire, ki je od
leta 1921 prestopil prag
premierove rezidence.
Srečanje je sicer bilo bolj
simboHčno, z njim pa je la-
buristični predsednik britan-
ske vlade hotel dokazati, da
Sinn Fein obravnava kot vsa-
ko drugo stranko. Poleg tega
pa je bilo nagrada za Irino
vzdrževanje v juliju razglaše-
nega premirja. Premier Blair
si nadvse prizadeva, da bi
vse politične (katoliške in
protestantske) stranke na
Severnem Irskem spravil za
skupno pogajalsko mizo.
Vendar pa mu to ne uspe s
probritanskimi Ulsterskimi
unionisti, ki se z Iro nočejo
pogajati. Po mnenju Ire bi
bila njihova privolitev v po-
govore velikanski korak za
mirovni proces.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
VROČATEMA
BBBBBBBBBBBBBBBBaiBftTiž i .	■'	J^v i-,, ■ ■ jr- ■ \-nW-' itf^--' • v • '-Tf^^' "^^nsKSjg ifjfcv^gggi^ la lEHnSiliiH^^	liniit'
Aufbiks, Laščani!
Obiskovalci Green Cluba v Laškem že več kot dve leti vznemirjajo stanovalce - Nemočna policija, neučinkovita
sodišča, prizanesljiv župan
stanovalci hiš ob Trubar-
jevem nabrežju in še mar-
sikje drugje v Laškem že
dolgo nimajo mirnega
spanca. Sanje jim kratijo
obiskovalci lokala Green
Club, ki svoja vrata zapira
šele v zgodnjih jutranjih
urah, poleg tega pa je, pra-
vijo v Laškem, pravo leglo
mladih objestnežev. Agre-
sivnost, vandalsko obnaša-
nje in uničevanje vsega, kar
pride pod roke, so postali
stalni spremljevalci nočne-
ga življenja ob Savinji.
Zaradi kršitev javnega reda
in miru niso vznemirjeni le
stanovalci. Razgrajanje v
Green klubu že nekaj časa
opazujejo laški policisti, trž-
na inšpekcija piše prijave, s
svojo avtoriteto pa je v doga-
janje posegel tudi laški žu-
pan Peter Hrastelj, ki je v
ponedeljek poklical na zago-
vor najemnika lokala Stani-
slava Stoparja iz Zvodnega
pri Celju.
Policisti so
nemočni
Pravzaprav so se v občin-
ski upravi zganili šele potem,
ko jim je komandir Policijske
postaje Laško Janez Šašek
poslal izčrpno poročilo o
svojih izkušnjah z Green Clu-
bom ter jih prosil, naj ven-
darle tudi oni storijo vse, da
bodo stanovalci Laškega zo-
pet zaživeli mirno in varno
življenje brez večjih pretre-
sov. Policisti so že pred do-
brim letom povečali nadzor
nad lokalom in skoraj ob
vsakem obisku ugotovili šte-
vilne kršitve. Masovni prete-
pi, grožnje z orožjem, lažje
in hujše telesne poškodbe,
točenje alkoholnih pijač os-
novnošolcem, prerezane gu-
me in razbita stekla na avto-
mobilih ter upiranje polici-
stom, so se v tem letu vrstili
iz dneva v dan. Mladi objest-
neži pa niso delovali le v oko-
lici lokala. Oktobra letos so
se, na primer, znesli tudi nad
prometnimi znaki na bliž-
njem gradbišču in jih pome-
tali v Savinjo, v bližini zdravi-
lišča pa so uničili enajst avto-
mobilov.
PoHcija je zoper tiste storil-
ce, ki jih je prepoznala, poda-
la kazenske ovadbe na
okrožnem državnem tožils-
tvu oziroma predlagala
uvedbo postopka sodniku za
prekrške, že dve leti pa zara-
di nenehnega kršenja obra-
tovalnega časa piše tudi po-
ročila laški izpostavi tržnega
inšpektorata. Laški župan je
januarja letos dovolil, da lah-
ko lokal ob navadnih dnevih
obratuje do enajstih zvečer,
ob koncu tedna pa do ene
ure po polnoči, vendar je
Green Club skoraj vedno od-
prt do pete ali šeste ure zju-
traj.
V policijski postaji pravijo,
da so z najemnikom lokala
že večkrat poskušali naveza-
ti stike, vendar se Stanislav
Stopar nikoli ni odzval na
noben njihov poziv. »Morda
zato, ker tisti, ki bi morali
ukrepati zaradi vseh kršitev,
ves čas molčijo,« meni ko-
mandir Janez Šašek. Brez
odziva je tudi pet predlogov
sodniku za prekrške, ki jih je
zaradi kršenja obratovalnega
časa in neprimerne izobraz-
be zaposlenih napisala laška
tržna inšpektorica.»Smo res
tako nemočni pri zatiranju
tovrstnih dejanj?« se sprašu-
je Janez Šašek.
Še ena priložnost
Policijska postaja Laško je
predlagala občinski upravi in
upravni enoti v Laškem, naj
Stoparju za šest mesecev od-
vzame obratovalno dovolje-
nje, sodnika za prekrške pa
prosila, naj vse njihove prija-
ve reši še pred zastaranjem
roka, vendar je, kot kaže,
laški župan bolj mehkega sr-
ca kot policisti. V ponedeljek
je namreč najemniku Green
Cluba Stanislavu Stoparju dal
še eno priložnost, in sicer, da
mora s pomočjo varnostni-
kov v lokalu čim prej narediti
red med obiskovalci. Če mu
to ne bo uspelo, bo župan
preklical soglasje o obrato-
valnem času in v skrajnem
primeru predlagal tudi zača-
sno prepoved obratovanja.
»Nisem pristaš hitrega ukre-
panja,« pojasnjuje svojo od-
ločitev Peter Hrastelj, na
vprašanje, zakaj je Green
Clubu dovolil obratovanje
pozno v noč, pa odgovarja,
da se pač mora tudi mladina
nekje zabavati.
JANJA INTIHAR
Nov režim pluženja
z nastankom nove občine so v Nazarjah ustanovili tudi
svojo zimsko službo, ki je letos doživela manjšo reorga-
nizacijo.
Krajevne ceste je doslej urejala občina, z novo zimsko
sezono pa so to skrb prenesli na vse tri krajevne skupnosti
nazarske občine. Novost so argumentirali z vidika lažjega
urejanja cestišč, ki se je pokazala za pravilno, saj je že ob
prvem snegu delo steklo brez zapletov in pripomb. Za
pluženje vseh lokalnih cest bo še naprej odgovorno JP
Komunala, ki tudi upravlja z njimi.	Ž.Z.
Komunala posodablja
vodovod
Delavci konjiškega Jav-
nega komunalnega podjet-
ja postopno širijo in poso-
dabljajo vodovodno omrež-
je v mestu. Nedavno so
zgradili 320 metrov vodo-
voda od Lipa do nove ben-
cinske črpalke. V nasled-
njem letu nameravajo na-
daljevati z gradnjo omrežja
še vse do konjiškega baze-
na.
Pri delu uporabljajo kako-
vostne materiale, ki bodo
omogočali, da Konjičani tudi
ob morebitnih okvarah ozi-
roma popravilih vodovod-
nih napeljav ne bodo ostali
brez vode. Sicer pa med nuj-
ne ukrepe na področju oskr-
be z vodo sodi še izgradnja
vodovoda od Tepanja do
Draže vasi in od Zbelovega
do Loč. Oba odseka bosta
dolga po dva kilometra in
pol. Da bodo vse zadane
projekte lahko uspešno
opravili, bodo na komunali
še letos kupili potrebno
strojno opremo.	B. Z.
Peticija z Anskega vrha in Lise
Le streljaj od središča Ce-
lja krajani Anskega vrha in
Lise opozarjajo na neureje-
no komunalno infrastruktu-
ro. Da njihove pritožbe niso
iz trte zvite, najbolj zgovor-
no dokazuje podatek, da so v
naselje šele letos dobili vo-
dovod, trenutno pa jih naj-
bolj žuli neasfaltirana, moč-
no poškodovana cesta iz
Lise v Košnico.
Krajani Anskega vrha in
Lise v krajevni skupnosti Pod
gradom tako pripravljajo po-
sebno peticijo, s katero želijo
občinsko vodstvo opozoriti.
na nemogoče razmere na nji-
hovi krajevni cesti. V Lisce
nad mestnim parkom namreč
vodi deloma občinska delo-
ma krajevna cesta, ki je razen
lani asfaltiranega klanca pod
Anskim vrhom v celoti neure-
jena. Košček asfalta pa so na
klancu dobili šele potem, ko
so krajani v peticiji s podpisi
članov 49 gospodinjstev za-
grozili, da bodo cesto sicer
zaprli.
»Razmere na cesti iz Lise v
Košnico so se tako poslabša-
le, da bi morali vozniki upo-
rabljati za vožnjo traktorje.
ne pa osebne avtomobile,«
ugotavljajo v kraju in dodaja-
jo, da je ogrožena varnost
ljudi, ceste pa v občini ne
sanirajo kljub temu, da na
problem opozarjajo že 20 let.
Cesta pa ni pomembna samo
za krajane Anskega vrha in
Lise, ampak je v primeru ob-
sežnejše prometne nesreče
in zaprtju prometa na delu
magistralne ceste za Laško
tudi edina cestna povezava z
Laškim. Pred tremi leti, ko se
je to zgodilo, je prišlo do
pravega prometnega infark-
ta.
Čeprav si krajani želijo as-
falt, opozarjajo, da bi raz-
mere na cesti po letošnje!«
hudem deževju omilili že ^
nekaj kamioni gramoza. ^
peticiji, ki jo pripravljajo t«
dni, odgovorne opozarjajo,
da bodo v primeru ponov-
nih obljub, ki ostajajo neiZ'
polnjene, prisiljeni bojkoti-
rati volitve ter poseči p^
drugih ukrepih, ki se jim bo;
do zdeli najučinkovitejši. ^
popravilu in ureditvi ceste^
ponavljajo, pa so pripravlja
ni po svojih močeh tudi sain'
prispevati.
Živčna vojna z
rubežnikom
Po štirih letih je dolžnik ob prihodu rubežnika izvedel,
utla sploh ni poravnal položnice I
Pri Alojzu
Zimšku iz Ce-
lja je v začet-
ku novembra
potrkal ru-
l)ežnik. Izter-
jal naj bi dolg,
za katerega je
bil dolžnik
prepričan, da
ga je poravnal
že pred več
kot štirimi le-
ti. Prihod ru-
bežnika ga je
kajpada vzne-
voljil in raz-
hudil, saj je
verjel, da ni-
komur ne
dolguje niti
tolarja.
Alojz Zimšek se je prvič srečal z rubežnikom
zaradi položnice, za katero je verjel, da jo je
že zdavnaj poravnal.	'
»Leta 1993 smo doma ure-
jali telefonski priključek.
Podjetje za vzdrževanje in
varstvo cest Celje je opravilo
ogled in izdalo dovoljenje za
potrebna izkopavanja, nato
pa 14. marca 1993 izdalo ra-
čun za plačilo teh storitev v
višini 2.625 tolarjev. Računa
nisem poravnal, ker smo ko-
pali drugje. Nato so me 24.
junija 1993 za plačilo terjali
po sodni poti. Prejel sem
sodni sklep o izvršbi, ki je
določal, da moram plačati
3.850 tolarjev. Znesek sem
plačal oktobra 1993 in menil,
da je zadeva zaključena. Pa
ni bila! V začetku novembra
letos me je doma čakalo ob-
vestilo, da me je iskal rubež-
nik. Nisem vedel, zakaj in
komu naj bi dolgoval več
kot 18 tisoč tolarjev. Čez tri
dni, ko sva se z rubežnikom
sestala, sem naposled dojel
tole: nihče me ni štiri leta
obvestil, da še sploh nisem
poravnal računa Podjetja za
vzdrževanje in varstvo cest.
Prepričan sem namreč bil,
da je bil znesek 2.625 tolar-
jev zajet v 3.850 tolarjev, ko-
likor so znašali sodni stroš-
ki. Sklep o izvršbi je bil po-
manjkljivo in nerazumljivo
napisan.«
Alojz Zimšek, sicer poslo-
vodja v podjetju Libela Tra-
de, se je razburjen odpravil v
celjsko Podjetje za vzdrževa-
nje in varstvo cest in v finanč-
ni službi povzdignil glas. Po-
slali so ga k svojemu advoka-
tu Mitji Grčarju, ki mu je zno-
va pojasnil, da je plačal samo
sodne stroške, ne pa glavnice
z obrestmi vred. »Takoj ko
smo oktobra 1993 prejeli
znesek, ki smo ga terjali,
smo sodišče obvestili, prii
kakšnem plačilu zneska iC'
vztrajamo. Praksa ni takšni
da bi obvestili tudi dolžnika!*
pač pa bi sodišče praviloma
moralo izdati utesnitveni
sklep,« nam je povedal advo-
kat Grčar. Ravno sklep o ute!
snitvi, ki bi razjasnil, kaj še
kdo komu dolguje, je v vsej
proceduri manjkal. Omenje!
nega sklepa Alojz Zimšek ni
prejel, sledil je le postopek z
rubežem.
»Nisem kriv,« pravi Zimšek,
»če me toliko let niso obvesti-
li, da računa nisem plačal. Za-
radi nedoslednosti sem moral^
naposled plačati 12.786 tolar-i
jev, kolikor so znašale za-|
mudne obresti za štiri leta^
skupaj z glavnico. Še vedno
me je strah, da se bo čez
nekaj let spet prikazal rubež-
nik, zato zahtevam, da mi s
Podjetja za vzdrževanje in
varstvo cest vsaj zdaj pošljejo
obvestilo, da jim ničesar ve^
ne dolgujem.«
■■■■■■■ KSENIJA LEKIC
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
5
z Gorenjevih proizvodnih linij prihaja vse več aparatov, za
katere veljajo davčne olajšave.
Gorenjeva bela tehnika kot
davčna olajšava
Leto se hitro obrne in spet
bo treba pobrskati za računi,
ki bi prišli v poštev kot davč-
na olajšava. Če med letom
niste opravili nakupov, ki
vam jih bo država priznala
kot ugodnost, imate za ukre-
panje še nekaj dni časa.
Velenjsko Gorenje ima v
svoji široki paleti velikih gos-
podinjskih aparatov tudi veli-
ko število takšnih, ki jih boste
lahko uveljavili kot davčno
olajšavo. V Gorenju opozarja-
f jo, da je treba biti pri nakupu
pozoren na posamezne tipe
izdelkov. V Gorenju so na-
mreč zamenjali modelne oz-
nake, največ sprememb je
prav pri široki paleti hladilno
zamrzovalnih aparatov, za ka-
tere praviloma velja, da so vsi
ekološko primerni in jih bo
davčna uprava štela kot olajša-
vo pri dohodnini. V družini
pralnih strojev je letošnji sez-
nam precej širši, v glavnem so
to aparati v Super silent izved-
bi in stroji nove generacije
Simple&Logical. Trem dose-
danjim modelom sušilnikov
perila sta dodana dva nova.
Seznam izdelkov, ki jih lahko
koristite kot davčno olajšavo,
boste dobili pri vseh prodajal-
cih in če ste dober matematik,
lahko do vrhunskega Gorenje-
vega aparata pridete skoraj
brezplačno.
HINKO JERČIČ
Stečaj, obremenjen s
problemi lastništva
Tako stečajni postopek v šempetrskem Duriju ocenjuje stečajni upravitelj Zvonimir
Mirt - V Sopoti sodelovanje s papirnico
Zvonimir Mirt je stečajni
upravitelj v tovarni Lesnina
Sopota v Radečah in šempe-
trskem Duriju. O vodenju
stečajnih postopkov pravi:
»Stečaj lahko vodiš strogo
po načelih in predpisih za-
kona, lahko pa v smislu do-
brega gospodarja razmišljaš
o tem, kako bo premoženje
upnikov večje, če boš ponov-
no vpeljal proizvodnjo.«
V zvezi s stečajnim postop-
kom v radeški Sopoti je Zvo-
nimir Mirt povedal, da so v
enem delu podjetja, konkret-
no v obratu Žaga, v sodelova-
nju z Radeče papirjem že obu-
dili proizvodnjo. »Zaposlenih
je približno 20 ljudi, načrtuje-
mo dodatne programe s po-
dročja papirne konfekcije in
lesa, predvideno je tudi zapo-
slovanje invalidov. V obratu
Pohištvo pa trenutno poskuša-
mo prodati proizvodnjo kot
zaokroženo celoto. Kupce bo-
mo poskušali najti do konca
leta, če nam to ne bo uspelo,
bom prihodnje leto začel z
razprodajo premoženja. Kup-
ci za ta obrat se sicer pojavlja-
jo, pogovarjal sem se s poten-
cialnimi kupci iz Izraela in
Anglije, vendar njih zanima
samo končni proizvod.«
Po oceni stečajnega upravi-
telja delavci v tem stečajnem
postopku lahko pričakujejo
poplačilo svojih terjatev v vi-
šini 20 odstotkov.
Problem Durija je
solastnišfvo občine
Zvonimir Mirt je tudi stečaj-
ni upravitelj v šempetrskem
Duriju. »To je povsem druga-
čen primer. Ko sem prišel v
Radeče, je podjetje stalo prib-
ližno 2 meseca, v Duriju pa so
kljub stečaju nadaljevali s
proizvodnjo. Podjetje Simex
je namreč že pred stečajem od
Durija vzelo v najem proi-
zvodnjo. Preveril sem pogod-
bene odnose, pri čemer nisem
ugotovil nobenih nenormal-
nih poslovnih potez ali neza-
konitih dejanj, zato sem so-
dišču predlagal obnovitev po-
godbe. Z Durijem v stečaju in
starim najemnikom smo na-
jemno pogodbo sklenili do
konca junija 1998. Podjetje
zaposluje 30 ljudi in tudi po
zaključku stečajnega postop-
ka se bo proizvodnja po moji
oceni nadaljevala. Glavni
problem stečaja v Duriju je
solastništvo občine Žalec, o
pravni veljavi tega solastništva
se bomo še pogovarjali. Ena
mojih glavnih nalog pri tem
stečaju bo razčistiti lastništvo
nepremičnin, premičnine so v
glavnem že v lasti najemnika.
Ko bom zaključil stečajni po-
stopek v Duriju, mora biti
lastništvo jasno. Podjetje je
enkrat že bilo v stečaju, ven-
dar takrat problema lastništva
niso razčistili. Žehm pa, da bi
razmerje z občino rešili z do-
govori, ne pa s pravdami na
sodišču,« dodaja stečajni
upravitelj Durija.
IRENA JELEN BAŠA
Zvonimir Mirt, stečajni upra-
vitelj v Duriju Šempeter in Les-
nim Sopoti Radeče.
Ob jubileju novi prostori
Društvo ekonomistov Ce-
lje letos praznuje 45-letnico
svojega delovanja. Jubilej
so proslavili konec minule-
ga tedna v novih prostorih
društva na Lavi.
Društvo ekonomistov Celje,
vodi ga predsednik dr. Branko
Semolič, šteje približno 150
članov. Korenine društva ozi-
roma takrat še Kluba ekono-
mistov segajo v leto 1952, za
prvega predsednika upravnega
odbora je bil takrat izvoljen
prof. Drago Loibner, za pred-
sednika nadzornega odbora pa
Riko Jerman. Vsa prejšnja in
tudi letošnje leto so v društvu
največ pozornosti namenili or-
ganiziranju Tribune tržnega
gospodarstva, ki je postala tra-
dicionalna oblika srečevanja
celjskih in slovenskih gospo-
darstvenikov. Letos so v druš-
tvu pripravili tudi okroglo mi-
zo na temo razvoja celjskega
gospodarstva. Največji dose-
žek v letošnjem letu in ob 45-
letnem jubileju pa je prav go-
tovo nakup dveh lastnih pro-
storov na Lavi oziroma v pro-
storih nekdanje Ingradove
upravne stavbe.
V prihodnje želijo v Društvu
ekonomistov najti nove oblike
delovanja, še bolj poskrbeti za
strokovno informiranje, ce-
hovsko druženje in klubske
aktivnosti. Načrtujejo tudi
ureditev strokovne knjižnice,
kjer bo njihovim članom v
vsakem trenutku na voljo ak-
tualna ekonomska literatura.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: SHERPA
Otvoritve novih prostorov in srečanja ob 45-letnem jubileju Društva ekonomistov Celje se
je udeležil tudi predsednik Zveze ekonomistov Slovenije dr. Neven Borak.
Na osnovi 1. in 2. odstavila 18. člena Zakona o javnih naročilih
(Ur. list RS številka 24/97) in na osnovi sklepa Občinskega sveta
Občine Vojnik o sprejemu proračuna z dne 21.5.1997 objavlja
Odbor za gospodarstvo Občine Vojnik
javni razpis za subvencioniranje novih delovnih
mest v Občini Vojnik za leto 1997.
I.	Predmet javnega razpisa
1.	Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela stroškov za:
-samozaposlitev
-odpiranje novih delovnih mest za nedoločen čas
-ohranitev delovnih mest delavcev, ki so bili zaposleni za določen
čas in se jim delovno razmerje v letu 1997 spremeni iz določe-
nega v nedoločen čas.
2.	Sredstva za navedene namene se dodelijo z neposrednim sub-
vencioniranjem dela stroškov ali s subvencioniranjem obrestne
mere za ves čas posojila.
3.	Skupna višina sredstev, ki se dodeljujejo na osnovi javnega raz-
pisa, znaša pet milijonov tolarjev.
II.	Pogoji in merila
1.	Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, samostojni podjetniki družbe
v zasebni ali mešani lasti, ki niso v stečajnem postopku. Sedež
prosilca mora biti na območju občine Vojnik.
2.	Upravičencu se lahko dodelijo nepovratna sredstva ali subvencio-
nirana obrestna mera do višine 200.000,00 tolarjev za vsako novo
delovno mesto od 1.1.1997 do 31.12.1997 za nedoločen čas.
III.	Vsebina vloge
1.	Obrazec Občine Vojnik za subvencioniranje novih delovnih mest.
2.	Priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v
register oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register ter foto-
kopijo obrtnega dovoljenja tisti, ki opravljajo obrtno dejavnost.
3.	Dokazila o številu vseh zaposlenih s priloženimi fotokopijami
obrazcev prijav v zavarovanje (M 1/2) in M 1 za novo zaposlene,
potrjene pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, enota Celje.
4.	Odločbo za opravljanje dejavnosti.
5.	Izjavo, da prosilec za navedeno delovno mesto še ni prejel ena-
ke subvencije.
Pri subvencioniranju obrestne mere mora upravičenec pred-
ložiti tudi:
6.	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za preteklo četrtletje
(samostojni podjetniki)
7.	sklep banke o odobritvi posojila oziroma kopijo posojilne pogod-
be in amortizacijski načrt odplačevanja posojila.
IV.	Rok in način prijave razpisa
Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 31.1.1998.
Če sredstva v roku ne bodo porabljena, se na razpis lahko prijavijo
tudi delodajalci, ki bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen
čas v letu 1998. Razpis se podaljša do porabe sredstev.
Vloga (obrazec se dobi na Občini Vojnik) z zahtevanimi dokazili
mora biti poslana po pošti ali osebno oddana na Občino Vojnik,
Keršova ulica 1, 3212 Vojnik. Upravni organ Občine Vojnik lahko od
prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne bo vse-
bovala zahtevane dokumentacije, se vrne.
Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo.
Sklepe o odobritvi posojil bo sprejel Odbor za gospodarstvo najkasneje
v 45. dneh po zaključku roka za vložitev vlog. Prosilci bodo prejeli sklepe
v 15. dneh po odločitvi. Vse infonmacije lahko dobite na sedežu Občine
Vojnik, Keršova 1 ali po telefonu (063) 772-126 in 772-125.
POoiŽAA^
Posojilo za
pokojnine
LJUBLJANA, 12. de-
cembra (Delo) - Zavod za
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje bo moral ko-
nec decembra najeti krat-
koročno posojilo, s kate-
rim bo do začetka januarja
pokril razliko med svojimi
prihodki in odhodki. Za-
vod namreč poslovno leto
končuje z 10 milijardami
tolarjev primanjkljaja,
vendar je vsak strah upo-
kojencev odveč, saj bodo
pokojnine zagotovo izpla-
čane.
Ilirija vrnjena
lastnikom
LJUBUANA, 14. decem-
bra (Delo) - Tovarna Ilirija,
v kateri je zaposleno preko
400 delavcev, je prešla v
zasebne roke. Večinska
lastnika s 85-odstotnim
lastniškim deležem sta po-
stala dediča Ivana Rozma-
na, ki je bol lastnik tovarne
do leta 1946. To je za zdaj
edinstven tovrstni primer
vračanja premoženja v Slo-
veniji, saj dediči tovarne
niso dobili po zakonu o
denacionalizaciji, temveč
po določilih zakona o izva-
janju kazenskih sankcij, V
Iliriji pričakujejo letos 42
milijonov mark prometa
od prodaje in pol milijona
mark dobička.
HrvaK zbrisali
Slovence
LJUBUANA, 15. decem-
bra (Delo) - Slovenija je
presenečena, ker hrvaška
ustava med manjšinami ne
omenja več tamkajšnjih
Slovencev. Zadrega je še to-
liko večja, meni predsed-
nik vlade Janez Drnovšek,
ker je bila takšna ustavna
' sprememba narejena le ne-
kaj ur po njegovem obisku
v Zagrebu, na katerem mu
nihče takšne možnosti ni
omenil. Odločitev hrvaške-
ga sabora bo gotovo vpliva-
la na odnose med država-
ma, slovenska vlada pa pri-
čakuje, da ustavne spre-
membe ne bodo prizadele
življenjskih razmer hrvaš-
kih Slovencev.
Bora gohome
LJUBLJANA, 15. decem-
bra (Delo) - Predsednik
ljubljanskega mestnega
sveta Dimitrij Kovačič je
pozval direktorja javnega
zavoda Tivoli, naj ne dovo-
li koncerta srbskega glas-
benika Bore Dordeviča 22.
decembra v Ljubljani. Svo-
jo zahtevo je utemeljil s
tem, da bi nastop razvpite-
ga srbskega pesnika, pevca
in delno tudi politika sredi
Slovenije pomenil hudo
ponižanje naše države in
naroda. Koncertu Bore
Dordeviča nasprotujejo tu-
di člani odbora za kulturo
pri mestnem svetu, vods-
tvo Tivolija pa ugotavlja,
da gostoljubje srbskemu
pevcu sicer smejo odpove-
dati, vendar bi jih v takem
primeru prireditelj gotovo
tožil.
□
GOSPODARSTVO
Kljub konkurenci uspešni
Laško pivo se je tudi letos dobro prodajalo doma in v tujini - Uspešno sodelovanje z mestinjskim Vitalom
Pivovarna Laško bo za-
ključila še eno zelo uspešno
poslovno leto. Prodala bo
1.170.000 hektolitrov piva,
kar je za 3 odstotke več kot
lani, in povečala svoj tržni
delež v Sloveniji, kjer tre-
nutno dvajset proizvajalcev
ponuja kar petinštirideset
različnih vrst piva, na blizu
54 odstotkov. Letošnji čisti
dobiček bo znašal 14 milijo-
nov mark.
V zadnjih petih letih je pivo-
varna povečala prodajo za
skoraj 30 odstotkov in posta-
la vodilna proizvajalka piva v
Sloveniji, takšen položaj pa
namerava kljub veliki konku-
renci ohraniti tudi v prihod-
nje. Kot je na novinarski kon-
ferenci povedal vodja prodaje
in trženja v Pivovarni Laško
Jože Sadar, se prodaja piva
pri nas že drugo leto zmanj-
šuje, razlog za to pa sta pada-
nje kupne moči in nižje cene
vina. V Laškem so manjše
povpraševanje doma nado-
meščali z večjim izvozom,
zlasti v Bosno in Hercegovi-
no, kjer pa so se letos, podob-
no kot na Hrvaškem, zaščitili
z nekaterimi uvoznimi daja-
tvami in s tem zmanjšali kon-
kurenčnost laške pivovarne.
Kljub temu, pravijo v Laškem,
se hrvaškim in bosanskim tr-
gom ne nameravajo odpove-
dati, bodo pa, bolj kot doslej,
poskušali prodreti tudi na
razvite evropske trge, kar bo
zahtevalo velika vlaganja v
propagando. Pivovarna je le-
tos izvozila na tuje 19 odstot-
kov svoje proizvodnje, kar je
štirikrat več kot pred petimi
leti. Poleg bivših jugoslovan-
skih republik je z laškim pi-
vom osvajala tudi italijanski,
avstrijski, francoski in ame-
riški trg.
V pivovarni bodo še na-
prej izvajali restriktivno po-
litiko zaposlovanja. Novih
delavcev ne nameravajo za-
poslovati, zato bodo tiste, ki
se bodo upokojili ali kako
drugače šli iz tovarne, nado-
mestili z že zaposlenimi. Če
bo vendarle treba koga za-
posliti na novo, bodo spreje-
mali le ljudi z višjo izobraz-
beno stopnjo, kot je bila do-
sedanja, saj so si kot dolgo-
ročni cilj zastavili izboljša-
nje kvalifikacijske strukture
zaposlenih.
Zaradi manjšega povpraše-
vanja po pivu in zaščitnih da-
jatev v tujini načrtujejo v pi-
vovarni za leto 1998 nekoliko
manjši obseg prodaje kot le-
tos, vendar enak tržni delež v
Sloveniji. Pričakujejo tudi
približno enak poslovni us-
peh, to je 16,3 milijarde tolar-
jev celotnega prihodka in 2,1
milijarde tolarjev bruto do-
bička. Ker sledijo standardom
razvitega sveta in usmerjajo
precej denarja v najnovejše
tehnologije, bodo prihodnje
leto namenili za naložbe 30
do 35 milijonov mark, kar je
še več kot letos. Vlagah bodo
v avtomatizacijo filtrov in pri-
pravo vode, v vodne vire, či-
stilno napravo, obnovo in po-
sodobitev kletnih prostorov
ter v polnilnico s skladiščem.
Med uspešnejše letošnje
poslovne odločitve uvrščajo v
pivovarni tudi nakup skoraj
polovice lastniškega deleža
družbe Vital iz Mestinja, s či-
mer so se podali na sicer že
zasičen trg brezalkoholnih pi-
jač. V šestih mesecih sodelo-
vanja sta podjetji prodali 19
tisoč hektolitrov ledenih čajev
in dosegli 6,4-odstotni tržni
delež. V Vitalu, kjer so si s
pivovarno zagotovili stabil-
nejše poslovanje, so v tem
času imeli 700 milijonov tolar-
jev finančne realizacije, kar je
za skoraj polovico več kot v
enakem lanskem obdobju,
celotni prihodek v nasled-
njem letu pa naj bi znašal
milijardo tolarjev.
JANJA INTIHAR
Produktivnost v Pivovarni
Laško je že primerljiva z
nemškimi pivovarnami, kjer
znaša 2.395 hektolitrov.
Vsak delavec je v letu 1997
proizvedel 2.207 hektolitrov
piva oziroma 441.400 polli-
trskih steklenic.
novo na borzi
Sprejem novih papirjev
Zadnje dni je na trgu VP
prijavljenih precej poslov s
svežnji delnic. To pomeni,
da se izven organiziranega
trga sklene posel z vrednost-
nimi papirji s posamezno
pravno ali fizično osebo, ki
je večji kot 15 milijonov to-
larjev in se potem ta posel
prijavi na borzi. Tako je bilo
15. decembra skupnega tr-
govanja s svežnji kar za
360,89 mio tolarjev. Pred-
met trgovanja pa so bile del-
nice Istrabenza, Leka in ob-
veznice občine Novo mesto.
Odbor za sprejem je 10. de-
cembra sprejel sklep, da se v
borzno kotacijo A sprejme
3.208.504 navadnih imenskih
delnic družbe Poslovni si-
stem Mercator d.d. Ljubljana
s skrajšano skupno oznako
MELR. Prav tako je odbor za
sprejem sprejel sklep o uvr-
stitvi obveznic na ime Nove
ljubljanske banke d.d. z ozna-
kama NLBl in NLB2 v borzno
kotacijo A. Obveznici NLBl in
NLB2 so bile izdane z name-
nom izboljšanja rokovne
neusklajenosti bilance izdaja-
telja in zbiranja dolgoročnih
sredstev. Z vknjižbo v central-
ni register vrednostnih papir-
jev KDD so bile obveznice 26.
nov. 97 izdane v nemateriali-
zirani obliki. Skupna nomi-
nalna vrednost celotne izdaje
NLBl je 2.730.000.000 tolar-
jev.
15. decembra smo pričeli
trgovati z blagajniškim zapi-
som BS z nakupnim bonom
8. izdaje - BSB8.
Na OTC trg so bile sprejete
tudi obveznice Autocommer-
ca d.d. Ljubljana - ACLl. Ob-
veznice so izdane z name-
nom financiranja nakupa po-
slovnega deleža družbe Kom-
pas Magistrat Trgovina in go-
stinstvo in so s trenutkom
izdaje kot kupnina za delež v
celoti prešle v last Slovenske
razvojne družbe. Na C trgu
smo pričeli trgovati tudi z red-
nimi delnicami družbe Med-
vešek Pušnik BPH d.d. in ob-
veznicami 3. izdaje Probanke.
V začetku decembra so v
Novi ljubljanski banki začeli
prodajati državne obveznice
z oznakama RS04 in RS09.
RS09, ki jih je država izdala za
pokrivanje proračunske vrze-
li. Obveznice lahko država
odpokliče pred njihovo teore-
tično dospelostjo. Investitorji
lahko z nakupom obeh ob-
veznic uveljavljajo davčno
olajšavo.
Piše: JOŽICA MALTARIČ
barometer
Nova ponudba
stanovanjskih
posojil
Banka Celje je v decem-
bru ponudila občanom do-
polnjeno ponudbo stano-
vanjskih posojil. Pri stano-
vanjskih posojilih namreč
nudi banka za gradnjo ali
adaptacijo stanovanjske hi-
še ali stanovanja možnost
delnega koriščenja posojila
v gotovini. Koriščenje poso-
jila v gotovini je možno sa-
mo v primeru, če je to pose-
bej dogovorjeno ob skleni-
tvi posojilne pogodbe, ker
je vezano tudi na obliko za-
varovanja. Koriščenje v go-
tovini, največ v višini 20 od-
stotkov od odobrenega po-
sojila, je možno šele potem,
ko posojilojemalec del po-
sojila izkoristi dokumentar-
no. Banka gotovino nakaže
na tekoči račun ali hranilno
knjigo posojilojemalca.
OMV Istrabenz v
Slovenskih
Konjicah
Jutri, v petek, 19. decem-
bra, bodo v Slovenskih Ko-
njicah odprli novo bencin-
sko črpalko, last OMV Istra-
benz. Bencinska črpalka je
zgrajena po izredno strogih
okolje varstvenih predpisih,
črpalko pa je v upravljanje
prevzel konjiški podjetnik
Janko Dover. V sklopu ben-
cinske črpalke bodo še av-"
topralnica, minitrgovina in
bar, zaposhtev pa bo na no-
vi črpalki dobilo devet de-
lavcev. Zanimiv je podatek,
da se je za razpisana delov-
na mesta potegovalo preko
200 prosilcev. OMV Istra-
benz ima sedaj v Sloveniji
že 87 črpalk.
Žalske plače
zaostajajo za
republiko
Povprečna bruto plača na
zaposlenega v podjetjih in
drugih organizacijah je v
Sloveniji avgusta 1997 zna-
šala 143.556 tolarjev, kar je
za 0,8 odstotkov manj kot
mesec poprej in za 9,5 od-
stotka več kot avgusta 1996.
V primerjavi z lanskim av-
gustom so se plače najbolj
povečale na področju izo-
braževanja, za 13,9 odstot-
ka, ter drugih javnih, skup-
nih in osebnih storitvah (za
12,6 odstotka), za 3,4 od-
stotka pa so se zmanjšale
na področju gostinstva. Na
območju Upravne enote Ža-
lec je v letošnjem avgustu
povprečna bruto plača na
zaposlenega	znašala
118.856 tolarjev in se je gle-
de na letošnji julij znižala za
0,3 odstotke. V primerjavi z
republiškim povprečjem so
žalske plače nižje za 17,2
odstotka.
Izkoristili projekt stoletja
V	Cestnem podjetju Celje
so se po poslovnih rezulta-
tih sodeč uspešno vključili v
največji projekt stoletja, iz-
gradnjo slovenskega avto-
cestnega omrežja.
V	letošnjem letu bodo v
Cestnem podjetju d.d. prese-
gli načrtovani prihodek 6,25
milijonov tolarjev in s tem
rezultatom presegli tudi pri-
hodek iz lanskega leta. V
strukturi stroškov zajemajo
njihovi osebni dohodki prib-
ližno 15 odstotkov, kar kaže
na visoko produktivnost de-
lavcev, ki so na posameznih
projektih garali od jutra do
noči. V projektu izgradnje av-
toceste so v Cestnem podjetju
letos izvedli gornji ustroj na
odseku avtoceste Arja vas -
Vransko v dolžini 21 kilome-
trov. Vgrajenih je bilo preko
milijon ton kamnitih materia-
lov. Poleg tega beležijo re-
kord v količini proizvodnje
asfaltov, naredili so jih preko
340 tisoč ton, poleg tega so
letos pripravili in vgradili pre-
ko 240 tisoč ton cementne
stabilizacije ter proizvedli 2,1
milijona ton mineralnih suro-
vin. V letošnjem letu so včasih
dnevno zabeležili preko 2 ti-
soč kamionov oziroma pre-
vozov iz asfaltne baze in
kamnoloma v Veliki Pirešici.
Veliko truda so letos v Cest-
nem podjetju Celje vložili tudi
v realizacijo celovitega infor-
macijskega sistema ter prido-
bitev certifikata kakovosti
ISO 9000. Predvidoma bodo
certifikat dobili maja prihod-
nje leto.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Zaposleni in gostje so se minuli petek zbrali na tradicionalni prireditvi v prostorih jedilnice. O
poslovnih rezultatih jih je spregovoril generalni direktor Andrej Kamenšek, v kulturnem
programu sta sodelovala dramski igralec Borut Alujevič in prvak slovenske opere Franc
Javornik. Sledila je še otvoritev razstave najnovejših del umetnika Jožeta Svetine.
Pivovarna taško
kupuje Union
z vpisom 500 delnic v del-
niško knjigo je Pivovarna Laš-
ko pred dnevi postala solast-
nik svoje največje tekmice -
ljubljanske pivovarne Union.
Ko je vest o kupovanju delnic
prišla v javnost, so po Ljublja-
ni pričeli krožiti letaki, češ da
bodo Laščani na skrivaj kupili
Pivovarno Union in jo zaprli.
V Laškem takšna namigova-
nja odločno zavračajo in trdi-
jo, da so brez vsakršnih osnov.
»Spomin na leto 1927, ko je
Unionov kartel, ki je bil v lasti
nemškega kapitala, na skrivaj
pokupil delnice laške pivovarne
in jo zaprl, je še vedno boleč,
vendar nas je k nakupu Uniono-
vih delnic vodil le ekonomski
interes in ne kakršnokoli maš-
čevanje,« poudarja generalni di-
rektor Pivovarne Laško Tone
'Hirnšek. »Delnice bomo še na-
prej kupovali, saj želimo doseči
5 do 10-odstotni delež in v Unio-
nu se zaradi tega ne bi smeli
jeziti. Tudi mi ne bi bili jezni, če
bi ljubljanska pivovarna naredi-
la enako.« Ali je Union to že
storil, v.Laškem nimajo podat-
kov, menijo pa, da bi bila takšna
kapitalska povezava edina pra-
va pot, če želi slovenska pivo-
varska industrija ohraniti samo-
stojnost. Kaj hitro se lahko na-
mreč zgodi, da jo bodo pokupi-
le tuje pivovarske verige, ki so
se že polastile uspešnih pivo-
varn na Hrvaškem, Madžar-
skem in Češkem. »Slovenski
pivovarji bi morali voditi enotno
politiko do tujega kapitala, o
čemer pa z Unionom še nismo
razpravljali, saj naši medsebojni
odnosi niso takšni, da bi se tudi
pogovarjali,« pravi Turnšek in
priznava, da bi Pivovarna Laško
raje imela za solastnika Pivovar-
no Union kot pa tujce, denimo
Gosser ali Heineken.	JI
Predstavniki Pivovarne
Union so v ponedeljek izjavili,
da se jim dejanje Pivovarne
Laško ne zdi nič posebnega,
oziroma ga ocenjujejo kot
propagandno potezo, saj pred-
stavlja 500 delnic le tisočinko
vrednosti Unionovega premo-
ženja. Odločitev laških pivo-
varjev ocenjujejo kot znak
zaupanja v najmodernejšo
tehnologijo Pivovarne Union,
v kakovost njenih izdelkov in
v varnost naložb.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
□
Oživitev Blagovne iiiše T
V soboto so v nekdanji Veleblagovnici T odprli salon oblazinjenega pohištva znanega mariborskega podjetja Razgoršek
Po uvedbi stečajnega po-
stopka v Veleblagovnici T
niso zaprli vrat, temveč so se
ob ukinjanju lastne prodaje
trudili, da bi čimveč površin
zapolnili z najemniki. Ste-
čajni postopek je bil uveden
v Teko p.o.. Blagovna hiša T
pa živi naprej, bi lahko rekli
za ta model razreševanja ste-
čaja.
»Na ta način smo želeli
ohraniti pri življenju blagovno
hišo, ki jo Celjani dobro poz-
najo, po drugi strani pa prido-
biti sredstva za vzdrževanje
objekta ter čas za iskanje naju-
godnejšega kupca,« pravi ste-
čajni upravitelj Rudi Hramec.
»Danes imamo 15 najemnikov,
zapolnjeno je pritličje in drugo
nadstropje, zdaj nam je uspelo
zapolniti tudi prvo nadstropje.
Z najemniki smo zelo zado-
voljni, z najeinninami pokriva-
mo materialne stroške, poleg
tega smo obnovili vitalne dele
stavbe, predvsem klimatske
naprave, ogrevanje in dvigala,
za red v hiši pa skrbi zasebno
podjetje. V tem času pričaku-
jemo cenitve premoženja, po-
tem bomo šli v prvo prodajo
po polni cenilni vrednosti. Naj-
bolj bi bil vesel, če bi lahko
premoženje prodali v paketu
že na prvi prodaji, kar so ver-
jetno preveč optimistična pri-
čakovanja. Zato pripravljamo
projekt etažne lastnine. Na-
jemniki namreč kažejo inte-
res, da bi se združevali in po
etažah odkupovali poslovne
prostore,« je pojasnil stečajni
upravitelj.
Od minule sobote je kup-
cem v prvi etaži Blagovne hiše
T na ogled tudi oblazinjeno
pohištvo enega najbolj znanih
slovenskih izdelovalcev, pod-
jetja Razgoršek iz Maribora.
Največ zaslug, da bodo tudi
kupci na Celjskem spoznali te-
ga imenitnega izdelovalca,
ima Zvonimir Mirt, ki v ste-
čajnem postopku Teka na po-
dročju komercialne sodeluje s
stečajnim upraviteljem Rudi-
jem Hramcem. »Celjanom
smo po moji oceni zagotovih
dobro in zelo lepo ponudbo
programa oblazinjenega po-
hištva. Podjetje Razgoršek je
pooblaščeni dobavitelj s certi-
fikatom za švedsko Ikeo, Raz-
goršek je sicer poznan tudi po
svojem gostinskem perilu.
Oblazinjeno pohištvo bo kup-
cem na ogled in na prodaj na
približno 400 kvadratnih me-
trih, v drugem delu prvega
nadstropja pa bodo na voljo
izdelki Philipsa. Poleg tega bo
v tem prostoru tudi razstava
del slikarskega mojstra Rudija
Španzla. Akcija bo trajala do
konca januarja, z njo pa želi-
mo pokazati, kaj vse je mogo-
če organizirati v Blagovni hiši
T,« je povedal Zvonimir Mirt.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Celjani so Razgorškovo oblazinjeno pohištvo najprej spoznali po odmevni jumbo reklami
rumene zofe, do konca januarja ga lahko ogledujejo in kupujejo v Blagovni hiši T.
Po sedmih
suhih letih
Steklarna Rogaška se rešuje iz starih težav
Letošnje leto si bodo v Ste-
klarni Rogaška dobro za-
pomnili. V gigantu, ki poslu-
je od marca z dobičkom, so v
soboto predali namenu no-
vo talilno elektro peč. V teh
dneh rešujejo tudi dolg do
zaposlenih v višini 40 mili-
jonov mark ter 4,5 milijone
mark do države.
V Rogaški Slatini slavijo le-
tos 70-letnico ustanovitve
podjetja, v spomin na čas, ko
so prižgali svojo prvo steklar-
sko peč. Nova peč, ki so jo
slovesno predali namenu ko-
nec tedna, je stala 2,5 milijona
mark ter je večinoma plod
slovenskega znanja. V jubilej-
nem letu, ki je sledilo najhuj-
šemu v zgodovini steklarne
(z 989 milijoni izgube), se ve-
selijo, da podjetje od marca
znova posluje z dobičkom.
Tako so do konca oktobra
ustvarili že 338 milijonov to-
larjev dobička.
Pri vsem skupaj je po mne-
nju vodstva največji uspeh
dogovor s Slovensko razvoj-
no družbo, s katero so se
pred dnevi zmenili za repro-
gramiranje dolga v višini 4,5
milijone mark (po 7-odstotni
obrestni meri, z rokom od-
plačila 7 let in to v trimesečnih
obrokih). Kot je razvidno iz
dokumentacije, pogojuje raz-
vojna družba reprogramira-
nje s pridobitvijo odstopnih
izjav delavcev steklarne, ki se
morajo odpovedati 40 milijo-
nom mark iz neizplačanih
plač ter drugih prejemkov.
Podpisati jih bo moralo 1641
delavcev, do konca prejšnjega
tedna jih je že bUzu tisoč, v
tem tednu pa jih bodo podpi-
sovali tudi v obratu v Kozjem.
Gre za hude posledice vla-
dinega kratkoročnega kredita
iz leta 1991, ko je prejela ste-
klarna za sanacijo 4 milijone
mark. Nekaj časa so menili,
da jim bodo ta znesek celo
odpisali, vendar je obveznost
(skupaj z zamudnimi obrest-
mi) narasla kar na 11 milijo-
nov mark. Prišlo je tako da-
leč, da so se v začetku letoš-
njega leta pogovarjali o tem.
da bi steklarno sanirah z do-
kapitalizacijo Slovenske raz-
vojne družbe. Ker bi to pome-
nilo večinsko lastništvo, so z
dolgotrajnimi pogovori nada-
ljevali. Njihov rezultat je do-
govor o reprogramiranju, ki
ga bodo sklenili v Ljubljani
takoj po obvestilu steklarne,
da so odstopne izjave podpi-
sali vsi zaposleni.
Vodstvo steklarne, ki je po-
nosno na najbolj uveljavljeno
slovensko blagovno znamko,
je pri vsem skupaj optimistič-
no. Podjetje, ki je izgubo ju-
goslovanskega trga hitro pre-
bolelo, izvaža kar 90 odstot-
kov proizvodnje. Od tega pro-
dajo 80 odstotkov na trgu
ZDA (v New Yorku imajo last-
no prestižno prodajalno),
kjer se veselijo okrepljenega
dolarja. Sicer pa izvažajo ste-
klarske izdelke iz Rogaške
Slatine v 29 držav, v veliki
večini na najbogatejša tržišča.
V steklarni so v zadnjem
obdobju povečali proizvod-
njo za 9,8 odstotkov ter izvoz
za 29 odstotkov. To jim je
uspelo s približno stotimi za-
poslenimi manj, za katere
pravijo, da niso odšli s prisilo.
V delniški družbi je trenutno
1685 zaposlenih, od tega 440
dnevnih migrantov iz hrvaš-
ke soseščine, kar je za tretjino
manj kot ob nastanku držav-
ne meje.
Po lanskem lastninskem
preoblikovanju tovarne je 60
odstotkov delnic v lasti notra-
njih delničarjev, ostali pa so
institucionalni (20 odstotkov
imajo pooblaščene investicij-
ske družbe). Od februarja, po
zamenjavi v vodstvu, vodi
delniško družbo nov direktor
Davorin Škrinjarič.
BRANE JERANKO
Promocijska podoba ni igra naključja
Odmevna Cetisova razstava v Galeriji sodobne umetnosti v Celju
Cetis Celje je v sodelova-
nju z zavodom za kulturne
prireditve v prostorih Gale-
rije sodobne umetnosti mi-
nulo sredo pripravil otvori-
tev razstave z naslovom Pro-
mocijska podoba podjetja
Cetis, poslovni koledar 1998
Komunikacije ter izbor obli-
kovalskih dosežkov agenci-
je Dialego.
S pomočjo predstavitve ce-
lostne in promocijske podobe
delniške družbe Cetis so žele-
li prikazati enega izmed uspe-
šnih načinov, kako lahko vsa-
ko podjetje zgradi lasten
imidž in ga aplicira na svoje
različne izdelke, sredstva ko-
municiranja z javnostjo in po-
slovnimi partnerji, na poslov-
na darila in druge oblike sti-
kov z javnostjo. Delniška
družba Cetis je letos še bolj
utrdila svojo vodilno vlogo na
področju trženja tiskanih in
alternativnih oblik poslovnih
komunikacij v tem delu Evro-
pe. Ob tej priložnosti so jav-
nosti predstavili enega izmed
segmentov v poslovni strate-
giji, ki ga posebej pozorno
negujejo že vrsto let - svojo
promocijsko podobo, ki je
namenjena poslovnim part-
nerjem in javnosti nasploh.
Letošnje Cetisove predsta-
vitve so se poleg številnih
domačih gostov udeležili tu-
di poslovni partnerji iz Av-
strije, Nemčije, Švice, Hrvaš-
ke in Nizozemske. Otvoritev
je spremljal krajši koncert
odličnih izvajalcev: Mateja
Šarca (oboa), Sva ve Bern-
hardsdottir (viola), Igorja
Škerjanca (violončelo) in
Paole Poncet (čembalo).
Prepoznavni simbol Ceti-
sa v njegovi promocijski po-
dobi sd drevesni hsti, ki so
doživeli že različne obliko-
valske in pomenske poudar-
ke. V teh dneh bo izšel tudi
Cetisov reprezentančni ko-
ledar za leto 1998, ki prika-
zuje različne oblike komuni-
ciranja med ljudmi. Vsi do-
sedanji prijemi v promocij-
ski podobi Cetisa in tudi ko-
ledar za prihodnje leto sta
delo agencije Dialego Cetis,
ki se vse bolj uveljavlja tudi
izven družbe in skrbi za ce-
lostno in marketinško podo-
bo številnih naročnikov.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: SHERPA
Avtorica poslovnega koledarja Metka Vehovar-Piano (levo) v pogovoru z Alenko Kolšek iz
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
□
KRONIKA S CEUSKEGA
Musical po
zavarovalniško
Vabilo na prednovoletni koncert Zavarovalnice Triglav velja za eno najbolj želenih - Med izbranimi tudi 120 ljudi
s Celjskega
Ljubljana je bila konec minulega
tedna prizorišče velikega spektakla
Gala musical z uglednimi mednarod-
nimi solisti, zborom, baletniki in or-
kestrom, ki so prepevali najlepše me-
lodije iz najbolj znanih musicalov slo-
vitega Andrevva Lloyda Webbra.
Na ta spektakel v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma je minuli četrtek
svoje poslovne partnerje iz vse Sloveni-
je povabila tudi Zavarovalnica Triglav
d.d. V tej zavarovalniški hiši so predno-
voletni koncerti že tradicija, vabilo nanj
pa velja za eno najbolj želenih, kar
dokazuje tudi do zadnjega kotička na-
polnjena Gallusova dvorana.
V prestolnici tudi letos niso manjkali
poslovni partnerji celjske območne
enote Zavarovalnice Triglav. Približno
60 so jih povabili, ker pa vabilo velja za
dve osebi, se je s Celjskega pripeljalo v
Ljubljano 120 gostov. Celjani imajo še
eno lepo navado, svoje goste odpeljejo
na koncert z avtobusom, tako da lahko
resnično preživijo prijeten in brezskr-
ben večer.
Preden so obiskovalci prisluhniU od-
lomkom iz svetovno znanih musicalov,
kot so na primer Jesus Christ
Superstar, Cats, Evita, Phan-
tom of the opera in drugim, je
goste pozdravile glavna di-
rektorica Zavarovalnice Tri-
glav d.d. Nada Klemenčič. To
je izjemno odločna in delovna
gospa, kar pove že podatek,
da ni prav nič neobičajnega,
če skhcuje kolegije, denimo.
ob osmih zvečer. Njen mož je
Vlado Klemenčič, direktor
Slovenske investicijske ban-
ke.
In koga vse je bilo mogoče
videti v Cankarjevem domu?
Opazili smo gospodarskega
ministra Metoda Dragonjo, s
Celjskega pa je bila v silni
gneči vrsta znanih gospodar-
skih imen. Poleg predstavni-
kov zavarovalnice so prišli
sedanji in bivši generalni di-
rektor Cetisa Drago Polak in
Drago Vračun, prvi mož laš-
ke pivovarne Tone Turnšek,
generalni direktor Banke Ce-
lje Niko Kač in njegov
pomočnik Dušan
Drofenik, direktor Tr-
govskega podjetja
Center Emil Kolenc,
Janez Uplaznik, prvi
mož Mikropis holdin-
ga, pa direktor Klasja
Edo Stepišnik, iz
Hmezad banke sta
prišla direktor Jože
Veber in Stana Tilin-
ger.
Med gosti smo opa-
zili še znanega žalske-
ga gradbinca Vinka
Vučajnka, direktorico
žalskega Zavoda za
kulturo Anko Krčmar
z možem Štefanom,
vodjo službe za pod-
poro prodaji v celj-
skem Telekomu... Če-
prav je bil petek delov-
ni dan, nikomur ni bilo
žal, da je četrtkov ve-
čer preživel v družbi
zavarovalne hiše, ki ji
še vedno zaupa največ
Slovencev.
Direktor celjske enote Zavarovalnice Triglav Ivan
Mimik je hkrati predsednik Kluba podjetnikov
Zlatorog.
izjava tedna
»Dobro bi bilo, če bi košarkarji Kovinotehne
Savinjske Polzele in Pivovarne Laško presegli
lokalno rivalstvo. Le v tem primeru lahko ogrozi-
mo tudi Union Olimpijo.«
Boris Zrinski, trener KK Kovinotehna Savinjska
Polzela in selektor državne reprezentance.
Brglezova torta
Na predstavitvi poslovno turističnega kataloga Spodnje Savinjske doline je znani
savinjski pek Roman Brglez (levo) avtorje in izdajatelje kataloga presenetil z okusno torto.
Preden so gostje poskusili sladko dobroto, sta nazdravila s šefom Savinjčana in zagnanim
turističnim delavcem Janezom Krofličem. Za Romana Brgleza je za pekarstvom druga
najpomembnejša stvar na svetu šport. Natančneje rokomet, saj je vodja žalskega kluba, ki se je
v pokalu evropske zveze uvrstil med najboljšo osmerico. Njegova ljubezen do rokometa izvira
še iz časov, ko je v Juteksu igrala njegova hči Dragica, ki danes vodi družinsko trgovino v Žalcu.
Sto glinenih zvončkov
Družina Vovk iz Zagrada je zopet pokazala, da je takrat, ko se
spravi skupaj, pri tem pa ji pomagajo še mojstri ljudske in umetne
obrti, neprekosljiva.
Oče Herman ter hčerki Petra in Tjaša - prva bo kmalu diplomirala
na ekonomski fakulteti, druga obiskuje 3. letnik šole za oblikovanje v
Ljubljani - so priskočili na pomoč mami Darji, ki je lastnica vse bolj
obiskane etno galerije Celeana na Slomškovem trgu 4 v Celju, in
ustvarili daleč naokoli najlepše okrašeno božično-novoletno dreves-
ce. Krasi ga sto belih in rdečih glinenih zvončkov, ki jih je oblikovala
lončarka Mihaela Belak iz Celja, lesene okraske je poslal nečkar
Matija Kobola iz Kočevja, Marta Lukaščik iz Celja je skvačkala
okraske iz čipke, lectarka Andreja Krvina iz Ljubljane je prispevala
prekrasne izdelke iz lecta, Jožica Kastelic iz Novega mesta je
naredila okraske iz ržene slame, Mihaela Jezernik iz Celja pa je
naredila okraske iz slanega testa.
Velenje, Vodnikova ulica 1 (Gimnazija), v ponedeljek.
V	praznični decembrski številki
Savinjčana preberite:
božično-novoletno pismo iz Berlina Do-
rija Pečovnika, komentar in fotokomen-
tar Kar še ni bilo zapisano o delu
občinskega sveta in želje Savinjčanov v
naslednjem letu.
»Občina Žalec ni boljševistično skropu-
calo,« pravi Vlado Gorišek, nekdanji
predsednik občinske skupščine.
V	božično-novoletni prilogi preberite re-
portaže:
Veronikinih 90 let, pa reportažo o košar-
karskem derbiju Pivovarna Laško - Ko-
vinotehna Savinjska Polzela in kako
pravilno točiti pivo.
Savinjčana lahko zdaj dobite tudi v
kioskih.
1. SNOPIČ
REPORTAŽA
□
Hiša upov in dolgov
Sestri, ki sta izgubili starše v prometni nesreči, potrebujeta pomoč
Prejšnji četrtek, 11. de-
embra navsezgodaj zju-
raj, sta zakonca Melita in
klartin Stipič iz Dobove,
itarša dveh predšolskih
)trok, umrla v tragični
)rometni nesreči. Bila sta
la poti v službo, peš, ker
ii avtomobila nista mogla
)rivoščiti. Mladost, denar
n trud sta vložila v grad-
ijo hiše, v katero bi se
Iružina vselila morda že
;pomladi. Gradila sta s po-
nočjo posojil in verjela,
ia bosta uspela vse dolgo-
ve poplačati. Nesreča, v
Uteri sta bila ob življenje,
ie njun novi dom spreme-
nila v majav kup dolgov,
ki se lahko vsak hip sese-
ie.
Za Stipičevi hčerki, šestlet-
no Martino in triletno Mela-
[lijo, sta prevzela skrb dedek
in babica, Pepca in Slavko
Zupančič, pri katerih je dru-
žina živela že prej. Prebivali
so v stari hiši, zgrajeni leta
1805. V njej so se rodili in
umrli že štirje rodovi. Štirje
odrasU in dva otroka so še
prejšnji teden živeli v dveh
prostorih, na voljo so imeli
tudi kuhinjo, vežo in shram-
po. Od počrnelih in vlažnih
prostorov, ki so jih ogrevali s
pečjo na trdo gorivo, naj bi se
kmalu poslovili, zato v staro
hišo niso več vlagali. Nepri-
čakovana tragedija je prekri-
žala načrte mladih staršev, ki
sta pred seboj imela le še en
sam cilj - selitev.
Nesreča
»Mama, ura bo šest... Vsta-
ni!« je v četrtek tako kot vsa-
ko jutro zaklicala Melita v so-
bo svojih staršev, tik preden
je stopila čez hišni prag in se
skupaj z možem Martinom
odpravila v službo. Tistega
ranega jutra, bilo je še temno,
je postala pred vrati, se obrni-
la in se od mame še enkrat
poslovila. Z možem nista
prišla daleč. Približno dvesto
metrov proč od hiše in v ne-
posredni bližini osnovne šole,
na Kapelski cesti pred nase-
ljem Dobova, kjer je predpi-
sana omejitev hitrosti štiride-
set kilometrov na uro, ju je
zbil voznik kombija. Njegov
merilec hitrosti je v trenutku
nesreče kazal veliko preveč.
»Pepca, velika tragedija je
na Bregu,« je svoji ženi v
sobo zaklical Slavko Zupan-
čič. »Policijski avto, sirena
tuli...« Pospešil je korak proti
kraju prometne nesreče in
videl s črnim pregrinjalom
prekrito truplo. Nedaleč
stran je ležalo še eno. Poleg
je opazil čevelj, zdel se mu je
znan. Nato je videl ročno tor-
bico, ki jo je takoj prepoznal
in dojel, da je pod pregrinja-
lom njegova hči.
Melita in Martin sta bila
dobra starša, de je malo ta-
kih, pravijo njuni sovaščani,
ki so ju dobro poznali. On je
bil živahen, zgovoren, rad
se je smejal. Še raje je ple-
sal, a na plese in zabave z
ženo nista hodila. Tudi Meli-
ta je bila polna življenja,
vendar jo je gradnja hiše
vedno bolj utrujala. Včasih
je vsega naveličana dejala,
da jo bo ta hiša nekega dne
pogoltnila, pokopala...
Hkrati pa je nestrpno in z
velikim upanjem pričakova-
la trenutek selitve. Sebi ni
kupila ničesar, hčerkama le
najnujnejše. Čeprav je bila
rada urejena, si ni dovolila
nove obleke že več let. Možu
in otrokoma je oblačila šiva-
la. Odrekanje se ji je zdelo
vredno in smiselno zaradi
Martine in Melanije.
Dolgovi
»Gradili smo skupaj z mla-
dimi,« pravi šestinpetdeset-
letna Pepca Zupančič, mama
Melite Stipič. »Prav za vsak
tolar smo trikrat premislili,
kako ga bomo porabili. Z
gradnjo smo začeli pred tre-
mi leti in s skupnimi prihran-
ki postavili hišo do prve
plošče, nato pa sta moja hči
in njen mož Martin najela
posojila, da smo lahko nada-
Ijevah.«
Jelka Škoberne, vzgojite-
ljica Stipičevih sestric, po
mamini in očetovi smrti na-
mreč obe obiskujeta vrtec
Dobova, se je za razrešitev
družinske stiske še posebej
zavzela. Pri Novi ljubljanski
banki v poslovalnici Dobova
je poskrbela za odprtje hra-
nilne knjižice, katere imet-
nici sta Martina in Melanija
Stipič. Upravitelj denarnih
nakazil, ki bodo prispela na
to hranilno knjižico, bo bre-
žiški center za socialno de-
lo. Le z njihovim dovolje-
njem bodo lahko dvignili
nakazano denarno pomoč,
ki bo izključno namenjena
otrokoma oziroma poplači-
lu dolga, nastalega pri grad-
nji Stipičeve nove hiše. De-
narno pomoč lahko podjetja
in posamezniki nakažejo na
hranilno knjižico številka:
51600-621-2005-05-
1983130-2722 48.
Enaintridesetletna Melita,
šivilja po poklicu, zaposlena v
tovarni konfekcije Beti v Do-
bovi, je pred dobrim letom
vzela republiški kredit za mla-
de družine. Po maminih bese-
dah dolguje približno 9 milijo-
nov tolarjev. Sedemindvajset-
letni Martin, kvalificiran zi-
dar, zaposlen v podjetju Gra-
diš v Krškem, je pred dvema
letoma najel posojilo, ki je
znašalo več kot 800 tisoč to-
larjev. Melitin oče Slavko Zu-
pančič, upokojenec, ki si je
prislužil trideset let delovne
dobe v zagrebškem Končarju
in brežiškem Slovinu, se je
zadolžil za milijon tristo tisoč
tolarjev. Ves denar, vsi skupaj
so najeli posojilo za več kot 11
milijonov tolarjev, so že pora-
bili za gradnjo. Hiša je pod
streho, vzidali so že okna in
vrata, napeljali vodo in elek-
triko, dokončali notranje ome-
te...
Pepca in Slavko Zupančič
z eno samo pokojnino, ki
znaša komaj trideset tisoča-
kov, vseh dolgov ne bosta
mogla poravnati, kaj šele, da
bi vnukinjama omogočila
selitev v nov dom. Njihova
hiša za bivanje ne bo več
dolgo primerna, vprašanje
je le, kateri temelji se bodo
sesedli prej: prvi zaradi sta-
rosti ali drugi zaradi najetih
posojil. Usoda obeh otrok,
ki v neurejenih življenjskih
pogojih niti ne bi mogla os-
tati pri dedku in babici, je
odvisna od tuje pomoči.
KSENIJA LEKIČ
Do zdaj so Stipičevima
hčerkama ponudili pomoč
Gradiš iz Krškega in neka-
teri prijatelji ter znanci,
brežiški center za social-
no delo pa je obljubil en-
kratno denarno pomoč.
Največ je prispevala Tovar-
na konfekcije Beti iz Do-
bove, v kateri je bila Meli-
ta Stipič zaposlena. Poleg
novih otroških oblačil so
delavke Beti zbrale za
družino 125 tisoč tolarjev,
vsi zaposleni pa se bodo
odrekli še enodnevnemu
zaslužku.
Melita in Martin Stipič s svojo prvorojenko pred skoraj šestimi
leti. Pred tednom dni sta njuni življenji ugasnili v tragični
prometni nesreči.
Martina in Melanija sta v četrtek izgubili mamo in očeta.
Pepca in Slavko Zupančič z vnukinjama.
06 Kapelski cesti, nedaleč stran od Stipičeve hiše in v
^posredni bližini osnovne šole, so te dni gorele sveče v spomin
mladima zakoncema.
10
PRAZNIČNI DECEMBER
Bistvo je očem nevidno
Na Celjskem vrsta prireditev za velike in male
December je mesec, ki ga imajo
mnogi najraje. Kratki in hladni
dnevi zasvetijo v prazničnih lu-
čeh, ulice oživijo, mesta se odene-
jo s svečano podobo, ljudi pa pre-
vevajo občutni veselega pričako-
vanja. Vse te radosti pa otroci do-
življajo še bolj intenzivno kot
odrasli. Tudi otroci na osnovni
šoli na Polzeli.
Miklavž, božiček in dedek Mraz
so prijazni možje, katerih naloga je,
da nas razveseljujejo in obdarijo.
Pa so res (samo) darila tista, ki nas
najbolj osrečijo?
Učiteljice Nuša, Angelika, Mateja
in Majda, ki na OŠ Polzela vodijo
oddelke podaljšanega bivanja, so
želele v tem mesecu odpreti prosto
pot predvsem otrokovemu notra-
njemu bogastvu. Glavno vodilo pri
teh hotenjih je bilo, da učenec ni
posoda, ki jo je potrebno napolniti,
ampak je bakla, ki jo je treba priž-
gati. In ta njihov trud, odpreti vrata
domišljiji, igri, čustvom in ne le
znanju, je v teh dneh obrodil lepe
sadove.
Otroci so se sproščali ob obliko-
vanju gline, fantazijske vzorčke so
iz svojih glavic prenašali na kerami-
ko, oblikovali so slano testo, ga
sušili in barvali ter pekli...
V duhu prazničnosti pa so želeli
vse to deliti z drugimi po tistem
zlatem pravilu: Kar podarimo iz
srca, najbolj osreči prav tistega, ki
obdaruje. In tako je nastala razsta-
va s tematskim naslovom V priča-
kovanju. Otroci jo podarjajo vsem,
ki živijo z njihovo šolo: učencem,
delavcem šole, naključnim obisko-
valcem, pa celo na otroke iz vrtca,
bodoče učence, niso pozabili.
Vsem, ki si bodo razstavo ogledali,
pa otroci naročajo, naj se spomnijo
besed Malega Princa, ki pravi: Bis-
tvo je očem nevidno. Njihova raz-
stava ni le lepota za oči; vanjo je
vtkano veselje, smeh, sreča, vztraj-
nost, ustvarjalnost in še marsikaj,
kar nas notranje bogati.
Veseli smo lahko, da je podobno
tudi v številnih drugih krajih.
Z Desetim racicom in...
v predpraznični vrvež, namenjen
najmlajšim, se ta teden vključujejo
tudi v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje s svojim tradicional-
nim, 12. Tednom otroškega progra-
ma. Približno 5.500 otrok si bo v
dneh do naslednje srede, 24. de-
cembra, ogledalo 17 lutkovnih, ple-
snih oziroma igranih predstav, TOP
celjskih gledališčnikov pa se je pre-
tekla leta dodobra uveljavil tudi
med najmlajšimi izven širšega celj-
skega območja. Tako bodo, deni-
mo, letos v celjskem teatru gostili
tudi otroke z Mute, Majšperka, Pre-
valj, Šmartnega na Pohorju in Vu-
zenice.
12. TOP so v torek v Celju odprli z
Desetim račkom Mestnega gleda-
Hšča ljubljanskega, včeraj pa so z
Rockereto nastopile plesalke Ple-
snega foruma Celje. Danes, v četr-
tek, se bo na treh predstavah ob
8.30, 9.45 in 11. uri predstavilo Ple-
sno gledališče Igen iz Celja z Vidko-
vo srajčico, jutri, v petek ob 10., 12.
in 15. uri pa Moje gledališče Ljublja-
na s Pepelko. V soboto se bo na
celjskem odru s predstavo Hiša iz
kart ob 15. uri predstavil domač
ansambel, v ponedeljek ob 10. in
12. uri pa bo gostoval ansambel
SNG Drama Maribor s predstavo
Pozor, hudobe na delu. V torek ob
12. in 14.30 uri pričakujejo v okviru
12. TOP Primorsko dramsko gleda-
lišče Nova Gorica z uprizoritvijo
Vilinčka z lune, v sredo, 24. decem-
bra pa letošnji TOP zaključujejo s
predstavama Trnuljčica SLG Celje
ob 10. uri in Jajce Lutkovnega gle-
dališča Ljubljana ob 15. uri. Vrata
12. TOP pa bo seveda zaprl dedek
Mraz s svojim spremstvom, ki bo
malčke obiskal v sredo po zadnji
predstavi.
V	Hermanovem brlogu Otroške-
ga muzeja še danes, jutri in v sobo-
to, vselej ob 10. uri, pripravljajo mu-
zejske delavnice Okrasimo Herma-
nov brlog in smreko v šoli, vrtcu in
doma. Delavnice vodita Marija Cene
in Mihela Jezernik, otroci pa vsak
dan izdelujejo drugačne okraske.
V	občinski zvezi prijateljev mla-
dine Celje do konca meseca nada-
ljujejo s torkovimi novoletnimi de-
lavnicami, v soboto, 20. decembra
ob 5.30 uri pa bo decembrski otroš-
ki zabavni avtobus otroke popeljal
na predbožični Dunaj. Istega dne,
le malce kasneje, ob 10. uri pa bo z
železniške postaje celjske malčke
Božičkov vlak popeljal v Pravljični
svet Cankarjevega doma. V Ljublja-
ni bodo otroci obiskali 3 igralnice,
Božičkov hokuspokus in otroško
restavracijo, popoldne pa se bodo
veselili na Pravljičnem žuru. Za
otroke iz celjskega begunskega
centra pripravljajo danes ob 16. uri
v kinu Union projekcijo filma Her-
kules, v ponedeljek ob 12. uri pa si
bodo v okviru 12. TOP v celjskem
gledališču ogledali predstavo Po-
zor, hudobe na delu SNG Drama
Maribor. V Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje so mislili tudi na
male bolnike, ki se zdravijo na
otroškem oddelku celjske bolnišni-
ce. Zanje pripravljajo nastop an-
sambla 12. nasprotje ter plesno
predstavo Studia za ples Igen Celje,
v ponedeljek ob 9.30 uri pa jih bodo
na pediatriji in kirurgiji s Kekčevimi
vragolijami obiskali osnovnošolci z
Dobrne, pol ure kasneje pa jih bo
obiskal še dedek Mraz s sprems-
tvom.
Z včerajšnjim dnem se je v Celju
začel tudi Božično novoletni ulič-
ni sejem. Za sejemske obiskovalce,
predvsem seveda najmlajše, pri-
pravljajo v Celjskem sejmu tudi
program spremljajočih prireditev,
na prireditveni oder na Glavni trg
pa bosta božiček oziroma kasneje
dedek Mraz prihajala med 19. in
21., 23. in 24. ter 27. in 29. decem-
brom. Na odprtem odru na Glav-
nem trgu bodo jutri in v nedeljo s
krajšimi koreografijami ter mladi-
mi glasbenimi gosti nastopili ple-
salci Plesnega teatra Igen Studia za
ples Celje.
V	Studiu za ples Celje pripravljajo
v veliki dvorani Celjskega doma v
nedeljo za vse svoje plesalce in
njihove starše Veseli decembrski
žur s predstavama Jaz Alexi si že-
lim ter Baletni copatki, manjkal pa
seveda ne bo tudi dedek Mraz.
Žive jaslice
Tudi v vojniški občini se ta ko-
nec tedna začenjajo prve božično-
novoletne prireditve. V soboto ob
16. in 18. bodo osnovnošolci z Do-
brne pripravili božični koncert z
živimi jaslicami v jami Bierkeller.
Dan kasneje, v nedeljo po 14. uri,
pa bo živahno pred Zdraviliškim
domom na Dobrni, kjer pripravljajo
božični sejem. Obiskčvalce, zlasti
najmlajše, bosta obiskala tudi boži-
ček in dedek Mraz.
Okrašene Konjice
Konjiški Mestni in Stari trg je ob-
čina že okrasila s tisoči drobnih
lučk. Da je osrednji del mesta še
bolj prazničen, so poskrbeli otroci
vseh osnovnih šol in vrtca ter pro-
jektna skupina za razvoj turizma
občine Konjice.
Ob krašenju mesta pa se vrstijo
številne prireditve. Danes in jutri, v
četrtek in petek, bo v Kulturnem
domu novoletna glasbena igrica za
otroke Kresniček, namenjena vsem
osnovnim šolam. V petek, 19. de-
cembra, bodo ob 18.30 v Kulturnem
domu odprli razstavo konjiških li-
kovnikov, ob 19. uri pa bo koncert
mešanega pevskega zbora Strune.
V ponedeljek, 22. decembra, bo ob
16. uri v Konjičanki lutkovna pred-
stava Zakaj zajec teče nazaj, ob 17.
uri pa bo dedek Mraz obiskal v
Kulturnem domu Loče otroke, ki
niso vključeni v vrtce. V torek, 23.
decembra, pa bo ob 19. uri v konjiš-
kem Kulturnem' domu še koncert
domače godbe na pihala.
Otroško veselje
Medobčinska zveza prijateljev
mladine Velenje bo pripravila v Ve-
lenju, Šoštanju in Šmartnu ob Pa-
ki od 19. do 23. decembra več prire-
ditev za otroke. Dedek Mraz bo
obiskal otroke na Titovem trgu v
Velenju že jutri ob 18.30 in tudi v
soboto, nedeljo, ponedeljek ob isti
uri. Lutkovno predstavo Zmajčkov
rojstni dan si bodo lahko otroci
ogledaU: jutri, 19. decembra, v Os-
novni šoh Ravne ob 15.30, v Domu
krajanov v Gaberkah ob 17.30; v
soboto, 20. decembra, v osnovni
šoli v Plešivcu ob 15.30, v osnovni
šoli v Cirkovcah ob 17.30; v nedeljo,
21. decembra, v Prosvetnem domu
v Zavodnjah ob 11. uri, v Domu
krajanov v Skornem ob 14. uri, v
kinu v Topolšici ob 16. uri; v pone-
deljek, 22. decembra, v Domu kul-
ture v Šmartnu ob Paki ob 15.30 in
ob 17. uri. Lutkovna predstava Veli-
ki in mali bratec bo: jutri, 19. de-
cembra, v domu krajanov v Šentilju
ob 15.30, v gasilskem domu Škale-
Hrastovec ob 17.30; v soboto, 20.
decembra, v Domu kulture v Šošta-
nju ob 15. uri in ob 16.30; v nedeljo,
21.	decembra, v osnovni šoli v Belih
vodah ob 9. uri, v osnovni šoli v
Paki ob 14. uri, v Domu krajanov v
Pesju ob 16. uri; v ponedeljek, 22.
decembra, v Domu krajanov Loko-
vica ob 15.30, v Domu krajanov v
Konovem ob 17.30. Predstava Moj-
ca Pokraculja bo: v soboto, 20.
decembra, v Domu kulture Velenje
ob 16. uri in ob 17.30; v nedeljo, 21.
decembra, v Domu kulture Velenje
ob 16. uri in ob 17.30; v ponedeljek,
22.	decembra, v Domu kulture Ve-
lenje ob 16. uri in ob 17.30.
Brez glasbe ni
pravnika
V	Kulturnem centru Laško bo
23.	decembra ob 19.30 božično-no-
voletni koncert z orkestrom Slo-
venske vojske, ki ga vodi podpol-
kovnik Franc Rizmal. Solistki bosta
pianistka Magdalena Navodnik in
sopranistka Dušanka Simonovič
Žličar.
V	Domu II. slovenskega tabora v
Žalcu bo v ponedeljek, 22. decem-
bra, ob 19.30 božično-novoletni
koncert Celjskega plesnega orke-
stra Žabe pod vodstvom dirigenta
Tomaža Grintala in pevkama Mio
Žnidarič ter Katarino Habe. Božični
koncert pa bodo v soboto, 20. de-
cembra, organizirali tudi v domu
krajanov na Gomilskem. Začel se
bo 19. uri, obiskovalcem pa se bo-
sta predstavila družina Galič ter
DPZ Gomilsko.
Po poti dedka Mraza
Otroke iz Zidanega Mosta bo de-
dek Mraz obiskal letos 22. decem-
bra ob 16. uri v Domu svobode, na
tradicionalnem božičnem srečanju
pa se bodo 25. decembra ob 16. uri
zbrali tudi otroci iz krajevne skup-
nosti Jurklošter. Darila bodo vse,
ki niso stari več kot deset let, čakala
pred vhodom v jurkloštrsko kartu-
zijo.
V	vrtcih občine Rogaška Slatina
bodo v prihodnjih dneh nadaljevali
z razhčnimi delavnicami, danes
dopoldan pa si bodo ogledali gleda-
liško predstavo Kosmata žaba. Da-
nes, v četrtek, 18. decembra, bo v
avli II. osnovne šole praznični pro-1
gram ter obdaritev tistih otrok, ki V |
vrtce niso vključeni. Otroke, ki so i
stari od 2. do 4. leta, vabijo tja ob(
16. uri, od 5. do 7. leta pa ob 17. ur
V knjižnici Rogaška Slatina bodo
danes (ob 17. uri) vrteli otroško
risanko.
V	Rogatcu bo v soboto in nede-
ljo, 20. in 21. decembra. Veseli zim-
ski sejem, ki ga pripravlja turistično
društvo. Na tržnici za staro pošto
bo mogoče kupiti pridelke kmetov
in vinogradnikov, domače dobrote,
ročna dela ter otroške izdelke, na
ogled pa bo tudi razstava slik. V
nedeljo, ob 14. uri, si bodo lahko
otroci ogledali lutkovno predstavo,
oba dneva pa jih bo obiskal dedek
Mraz.
V	soboto, 20. decembra (ob 18.
uri), bo v športni dvorani v šentjur-
skem Hruševcu 5. Jubilejni božič-
no-novoletni koncert šentjurskega
pihalnega orkestra ter mažoretne
skupine.
Na Ponikvi pri Grobelnem bo v
soboto, 20. decembra (ob 10. uri),
obisk dedka Mraza v Kulturni dvo-
rani. Tam bo obiskal vse predšol-
ske otroke, nastopili pa bodo tudi
otroci iz vrtca, male šole ter osnov-
ne šole.
V	nedeljo, 21. decembra (ob 15.
uri), bo Božično-novoletni koncert
v šoli na Prevorju. Nastopili bodo
oktet Petrol, Štefanski fantje, tercet
Domima in cerkveni pevski zbor.
V	nedeljo, 21. decembra (ob 19.
uri), bo v Šentjurju, v cerkvi Sv.
Jurija, Božični koncert Celjskega
pevskega društva (pod vodstvom
Edvarda Goršiča).
V	ponedeljek, 22. decembra (ob
16. uri), bo v večnamenskem pro-
storu v Dramljah Božično-novolet-
ni koncert otroškega in mladinske-
ga pevskega zbora domače šole. Z3
vse predšolske otroke z Blagovne
bo v ponedeljek, 22. decembra (ob
11. uri), prireditev Dedek Mraz pri-
di tudi k nam. Prireditev bo v pro-
storih šole. Isti dan, v ponedeljeK
22. decembra (ob 15. uri), bo veselo
tudi na Kalobju. Šolarji bodo, sku-
paj z dedkom Mrazom, razveselj^
vali oredšolske otroke.
Tudi v Celju so za najmlajše pripravili številne zanimive delavnice - največ v Hermanovem brlogu in Občinski
zvezi prijateljev mladine.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Ljubenski menedžer leta
Z Jožefom Mermalom, slovenskim menedžerjem leta, o BTC, Ljubnem in družini
»Slovenski direktorji so
ne lepo presenetili, ko so se
idločili, da laskavo prizna-
ije pripada meni,« pravi Jo-
;e Mermal, slovenslti mene-
Ižer leta, predsednik uprave
ljubljanski delniški družbi
}TC.
»Priznanje gospodarstveni-
;ov in novinarjev, ki sprem-
jajo gospodarstvo, pa verjet-
10 ne velja le meni, temveč
;eli ekipi oziroma kolektivu,
la smo znali iz nekdanjih jav-
lih skladišč pripeljati BTC do
ega, da ima vizijo razvoja
5TC Cityja. Priznanje doma-
!im in tujim partnerjem pove,
la lahko zaupajo mendže-
nentu, ki vodi BTC.«
Ljubljanski BTC postaja vse
/ečji nakupovalni center, ki
;a obiskuje vse več kupcev.
)V končnicah nas dnevno
}bišče 40 tisoč obiskovalcev;
:o se dogaja zadnjih 5, 6 let,
(O smo se začeli ukvarjati s
jgovinsko dejavnostjo in od-
mirati lokale. Sicer je v BTC
224 trgovskih lokalov in 3 ti-
soč parkirišč. V prihodnjih le-
;ih načrtujemo še 2 tisoč par-
drišč, končni cilj pa je, da
3omo do leta 2003 postali naj-
/ečji poslovni in nakupovalni
:enter v srednji Evropi. Zave-
damo se, da prava konkuren-
h šele prihaja, za Slovenijo se
zanimajo Francozi, Italijani in
.Memci. Kupcem bomo ponu-
dili še dodatnih 100 tisoč kva-
dratnih metrov površin, po-
nudili bomo nove poslovne
programe, kot so zabaviščni
parki in dodatne rekreativne
možnosti,« je razložil Mer-
mal.
BTC, majhno mesto velikih
nakupov, počasi spreminja
slogan in postaja BTC City. »V
bistvu smo že prerasli klasič-
ni pomen nakupovalnega
centra. Tu imamo razno pale-
to dodatnih programov, naj-
večjo pokrito tržnico, 17 go-
stinskih lokalov, zaključuje-
mo avtopralnico, 2 banki, po-
5to... Uresničujemo še druge
pogoje, ki s sabo nosijo atri-
but mesteca, in mogoče se
bomo odločili še za gradnjo
stanovanjskih naselij. City je
pač najvišja možna oblika tr-.
govskega poslovanja, za to pa
je potrebno dovolj zemljišč
ter veliko pozitivnega imidža
v lastni državi in lastnem me-
stu,« je prepričan menedžer
leta.
Gradnja centrov na obrobju
slovenskih mest pogosto po-
meni zamiranje trgovske de-
javnosti v centrih teh mest. V
Celju je ta pojav zelo priso-
ten... »Res je, da ima Ljublja-
na največjo kupno moč in
koncentracijo prebivalstva,
nanjo s predmestjem do
Kamnika gravitira 700-800 ti-
soč prebivalcev. Nastaja
ogromno manjših centrov na
obrobju, kar je v bistvu neke
vrste logična zasnova, saj
mestna jedra postajajo popol-
noma nepropustna. Za večje
tedenske nakupe, torej tisto,
za kar ni dovolj le vrečka,
potrebujejo ljudje parkirna
mesta, tega pa se v mestnih
jedrih ne da rešiti. Na tem
področju so najbolj zaspali
slovenski trgovci, ki niso ver-
jeli, da se jim lahko zgodi kaj
takšnega. Res je skrajni čas,
da opazijo ta gibanja in se
prilagodijo novemu načinu
življenja slovenskega kupca,«
je razložil Mermal novo po-
slovno filozofijo.
Najbolje se je
vračati domov
Priznanje slovenskemu
menedžerju jemljejo za svoje
tudi Zgornjesavinjčani, saj Jo-
že Mermal prihaja z Ljubne-
ga, kamor se še sedaj rad
vrača. »Na rojstni kraj je ver-
jetno čustveno navezan vsak
človek, ohranijo pa se tudi
mnoga znanstva. Sploh do-
kler so starši živi, dokler
rojstna hiša še diha, ni boljše-
ga kot se vračati domov. Pri
nas se večkrat zberemo, s
starši se dobro razumemo, to
pa je zame ena od največjih
vrednot in smisel življenja.
Zelo si želim, da bi to trajalo
čim dlje,« je pripovedoval
predsednik Mermal, in mi-
mogrede dodal, da večkrat
prebira naš časopis, s katerim
se srečuje predvsem v Zgornji
Savinjski dolini.
Kljub temu, da je Jože odšel
od doma že skoraj pred 30
leti, ko je začel šolanje na
Poljanski gimnaziji, ni nikoli
pretrgal korenin z rojstnim
krajem. Še več, v zadnjem
času Mermala, predvsem pa
BTC, vse večkrat omenjajo
pri raznih prireditvah, ki jih
pripravljajo na Ljubnem. »Po
svojih močeh pomagam ribi-
čem, turističnemu društvu
preko Flosarskega bala, mla-
dim skakalcem, tenisačem...
Mladim, ki se odločajo za živ-
ljenje, bi morali več nuditi do-
ma, ne pa da se strokovni
kadri selijo v mesta,« trdi
Mermal, ki pogosto razmišlja
tudi o boljši promociji Zgor-
nje Savinjske doline.
»Z ljubensko županjo Anko
Rakun pogosto razmišljava,
kako bi, predvsem na gospo-
darskem področju, pomagala
dolini. Po moje je prva osno-
va projektni pristop k posa-
meznim možnim progra-
mom, kar bi morali narediti v
posameznih občinah, na os-
novi teh projektov pa bi se
lahko vključili poslovneži; ali
bi v te projekte vlagali ali pa
jih vodili. Prve pobude torej
morajo priti iz občin - te po-
kažejo, kje so možne zasno-
ve.«
Jožeta Mermala poznajo
tudi ljubitelji slovenske košar-
ke, čeprav sam ni bil nikoli
pravi igralec. »Košarko sem
igral ljubiteljsko, do naveze
pa je prišlo na profesionalni
osnovi, ko so ljubljanski di-
rektorji iskali novega pred-
sednika izvršilnega odbora
Olimpije. Menda sem toliko
pokazal v BTC, da mi je po-
tem pripadla ta funkcija. Ven-
darle je takšna košarka, z vi-
dika evropske lige, prezahte-
ven projekt. V prihodnjih letih
bo treba postaviti vse skupaj
na bolj profesionalne temelje,
predvsem zaradi materialnih
pogojev,« pravi Jože Mermal.
V življenju ljubenskega me-
nedžerja igra pomembno vlo-
go tudi družina. »Imam dru-
žino s tremi otroci, tako da mi
tudi doma ni dolgčas, imamo
pa tudi psa. Problem je le
planiranje prostega časa za
zasebno življenje. Že dopold-
ne se mi namreč podirajo ur-
niki v službi, to se nadaljuje
še popoldne, tako da domov
prihajam pozno zvečer...
Vseeno si za družino vedno
utrgam kakšen dan na mesec,
njihove pa so tudi nedelje.
Letos sem zanemaril celo
Zgornjo Savinjsko, samo po-
leti sem doma preživel teden
dni, in se v tistem tednu povz-
pel na okoliške hribe, tudi na
Raduho in Smrekovec,« je Jo-
že Mermal, verjetno še zad-
njič letos, obudil spomin na
poletne dni.
URŠKA SELIŠNIK
Jože Mermal
Tepan jski pevci pojejo že
tri desetletja
Pevci moškega pevskega
zbora Tepanje praznujejo
letos že trideseto obletnico
delovanja. V nedeljo so v ko-
njiškem Kulturnem domu
pripravili slavnostni kon-
cert. V goste so povabili vo-
blni kvartet Shalom z Lju-
l^ečne, ki ga vodi Aleš Kol-
šek.
Pod vodstvom zborovodki-
tije Olge Kangler so tokratni
l^oncert posvetili slovenski
ljudski pesmi. Obiskovalce so
5 svojim izvajanjem zares
Navdušili.
Pevci so ob tem jubileju
Prejeli tudi Gallusova prizna-
•ija in značke, ki jih podeljuje
^veza kulturnih društev Slo-
venije. Za petindvajset in več
let prepevanja v zboru so zla-
ta Gallusova priznanja in
značke prejeli Martin Ljubič,
Anton Noner, Jože Ofentav-
šek in Milan Regoršek. Vsi
pojejo v zboru že od njegove
ustanovitve. Jubilantom je če-
stital tudi konjiški župan Ja-
nez Jazbec.
Slavljencev pa se je spomni-
lo še turistično društvo; pev-
cem je podarilo zlate značke
društva, njihova predstavnica
Marija Menih pa je med dru-
gim dejala, da je tudi kultura
pomemben člen v turistični
promociji vsakega kraja, saj
pomeni novo, višjo obliko tu-
ristične ponudbe.	A.Č.
Čas dobrih želja
V	veliki dvorani Narodnega doma pripravlja celjski
župan Jože Zimšek jutri, v petek, novoletni sprejem
predstavnikov političnega, gospodarskega, družbenega in
javnega življenja v mestu ob Savinji.
V	uvodu srečanja, ki se bo začelo ob 12. uri, bodo razkrili
ploščo z imeni donatorjev. Ob letošnji 100-letnici te za Celje in
slovenstvo v njem izredno pomembne stavbe so namreč
podjetja in posamezniki prispevali za obnovo Narodnega
doma, na jutrišnjem sprejemu pa se jim bo občinsko vodstvo
zahvalilo za to dejanje. V nadaljevanju bo Hinko Hass, priznani
slovenski pianist, po rodu Celjan, zaigral na klavir.	IS
Pogodba za mlade
»V mestu ob Savinji bo pred-
vidoma z začetkom novega
akademskega leta zaživel Mla-
dinski center Celje, s tem pa
bomo mladi končno dobili
primerne prostore za druže-
nje in naše dejavnosti,« si je po
ponedeljkovem zasedanju
celjskega občinskega sveta od-
dahnil Rok Steiner iz Kluba
študentov celjske regije.
Celjski svetniki so namreč s
svojim soglasjem k sklenitvi
pogodbe o ustanovitvi zavoda
Mladinski center Celje prižgali
zeleno luč za ureditev centra v
prostorih nekdanje Komunale
tzr~..................
na Mariborski cesti v središču
mesta. Mestna občina Celje
predaja s to pogodbo mladim v
upravljanje približno 230 kva-
dratnih metrov prostora v
zdajšnjem garažno-poslovnem
objektu na Mariborski, za Mla-
dinski center Celje pa je že
pripravljen ureditveni projekt.
Pritlični prostori so po zadnji
cenitvi vredni približno 10 mili-
jonov tolarjev. Urad za mladino
Republike Slovenije in Klub
študentov celjske regije pa bo-
sta za ureditev oziroma rekon-
strukcijo prispevala vsak po 10
milijonov tolarjev.	IS
Slatinska višja gostinsica šola
Na zadnji seji občinskega
sveta v Rogaški Slatini so po
prvi obravnavi sprejeli pred-
log delitve premoženja bivše
šmarske občine ter pooblasti-
li občino, da nadaljuje s priza-
devanji za ustanovitev Višje
gostinske šole. Ustanova naj
bi začela z delom prihodnje
šolsko leto, pri tem pa bi izva-
jali 3-mesečni praktični del
pouka v Rogaški Slatini.
Svetniki so sprejeli tudi od-
lok o ravnanju s komunalni-
mi odpadki, pri čemer bodo v
posameznem stanovanjskem
objektu plačevali za zbiranje
v zabojnikih 500 tolarjev na
mesec (v primeru da bivata v
njem največ dva člana gospo-
dinjstva bodo plačali polovico
tega zneska). Tisti, ki v stano-
vanjskem objektu, vinskem
hramu ali počitniški hiši ni-
majo stalnega bivališča, bodo
prav tako plačevah po 250
tolarjev.
Svetniki so se seznanili tudi
z delom komisije za razisko-
vanje povojnih pobojev ter
drugih nepravilnosti. V zvezi z
grobiščem za železniško po-
stajo si prizadevajo, da bi nez-
nanci dobili pomnik. BJ
ZbormentorjevŠolskih hranilnic
Banka Celje vsako leto or-
ganizira zbor mentorjev šol-
skih hranilnic, letošnji je bil
minuli petek v Narodnem
domu v Celju.
Poleg mentorjev šolskih
hranilnic in predstojnice Za-
voda za šolstvo Judite Kež-
man-Počkaj so se zbora ude-
ležili še predstavniki sveta
mentorjev šolskih hranilnic,
ravnatelji in vodje podružnič-
nih šol. Srečanja se je udeleži-
lo preko 100 povabljenih, ki
so s svojo prisotnostjo potrdi-
li prizadevanja Banke Celje,
da še naprej razvija šolsko
varčevanje kot eno izmed ob-
lik vzgoje in navajanja otrok
. na varčnost. Zbranim je spre-
govoril generalni direktor
Banke Celje Niko Kač, v kul-
turnem programu pa so sode-
lovali člani orkestra Akord
pod vodstvom dirigenta Mat-
jaža Brežnika.
Priznanje za več kot 15-let-
no delovanje šolske hranilni-
ce je letos prejela podružnič-
na osnovna šola Kalobje.
Predstavniki Banke Celje so
se na prireditvi poslovili od
treh mentoric, ki so odšle v
pokoj, za njihov dolgoletni
trud pa so jim poklonili srebr-
nik Banke Celje.	UB
Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga Irena Mužič podeljuje srebrnik Banke
Celje dolgoletni mentorici, ki je odšla v pokoj. Milici Golež iz osnovne šole Glazija Celje.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Nekateri junaki se ustrašijo igle
Priznanji za Braneta Radjenovica in Ivana Šmerca
Brane Radjenovič in Ivan Šmerc se ne
poznata. Povezuje ju človekoljubnost, dolga
več kot tri desetletja. Oba sta redna obiskoval-
ca krvodajalskih akcij. Od celjskega Rdečega
križa sta prejela priznanji za več kot 80-
kratno darovanje krvi. Kdo sta, kaj delata?
Kri sta darovala 85-krat. Brane Radjenovič
nazadnje septembra, Ivan Šmerc pred dnevi.
Prvi bo znova odšel darovat življenjsko tekoči-
no decembra, drugi februarja. Brane Radjeno-
vič je prvič daroval kri leta 1963, med katastro-
falnim potresom v Skopju. Tam je bil v vojaški
suknji ter je med ruševinami iskal preživele ter
mrtve. Doživljal je strahotne prizore. Za preži-
vele so potrebovali veliko krvi, zato se je
udeležil krvodajalske akcije. Z rednim darova-
njem krvi je začel po preselitvi iz Vojvodine,
najprej v Krškem, kamor je prišel pred skoraj
tremi desetletji, nadaljuje ves čas odkar živi v
Celju. Dolgo je bil zaposlen v Žični.
Doma, v celjski Novi vasi, njegovo krvodajal-
sko prizadevanje cenijo. Žena Majda, ki je dela
na rentgenu v Zdravstvenem domu, je bila nekaj
časa zaposlena celo na transfuziji. Thdi 22-letni
sin Branko ga dobro razume. Gospoda Radjeno-
viča sem prav tako povprašal po njegovem
prostem času. Ima konjiček, ki ga zna ceniti
vsaka soproga, kuhanje, pri tem pa je največ
pohval na račun njegovega pasulja. Pripraviti
zna seveda še druge dobrote. V veliko veselje
mu je tudi reševanje križank. V Novem tedniku,
ki ga prebira, uspe rešiti vsako križanko.
Ivan Šmerc, ki je prav tako prejel krvodajal-
sko priznanje, je prvič daroval kri leta 1966.
Potem, ko je začel z rednim darovanjem krvi,
je pritegnil še druge, mlajše sodelavce. Zani-
malo jih je, zato jim je vse podrobno predsta-
vil, odločili so se. V službi so odhajanju na
krvodajalsko akcijo marsikdaj nasprotovali,
vendar se je izkazalo, da je imel prav. Prav
gotovo so pozabili na dejstvo, da lahko vsak
čas potrebujejo kri zase ali za svoje najbližje.
Ivan Šmerc se rad spominja osebne zahvale
gospoda Uranjeka, ki mu je pomagal z živ-
ljenjsko tekočino pri nujni operaciji. Meni, da
b\ še marsikdo daroval kri, vendar se včasih
najbolj gostobesedni junaki ustrašijo igle. Nje-
govi hčeri, Vesna ter Andreja, cenita krvoda-
jalska prizadevanja.
Zaposlen je v Elektrosignalu, kot elektro-
monter, v prostem času ima veselje z zemljo.
Na Proseniškem, kjer živi, je pred kratkim
posadil nekaj drevja, lani nekaj trte. Izhaja iz
strogega centra Celja, vendar mu je mirnejše
okolje bolj pri srcu. Veselje do zemlje je najbrž
pridobil od mame, ki si je v težkih časih
pomagala s primestnim vrtom. Doma so bilj
trije otroci. Ivan Šmerc se je v najmlajših letih
navduševal tudi za orodno telovadbo. V času,
ko je obiskoval velenjsko rudarsko šolo (za
električarja se je dodatno izobrazil pozneje), se
je dvakrat udeležil celo državnega tekmovanja.
Tega, koliko ljudem sta Brane Radjenovič in
Ivan Šmerc pomagala z življenjsko tekočino,
seveda ne moreta vedeti. Lahko bi odgovorila
le, da mnogim. Mogoče tudi vam ali vašim
najdražjim. Včeraj, danes ali mogoče jutri.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Srečanje starejših v
Tepanju
Večina krajevnih organizacij Rdečega križa
v zimskih mesecih priredi srečanja za obča-
ne stare sedemdeset ali več let. V petek, 19.
decembra, se bodo starejši krajani zbrali
tudi v Tepanju. Tamkajšnjo krajevno organi-
zacijo RK vodi Henrik Hohler, v kraju pa
imajo približno 45 starejših občanov. B.Z.
Brane Radjenovič
Ivan Šmerc
Novo vozilo za šaleške gasilce
Gasilci v Šaleški dolini so si tik pred koncem leta izdatno opomogli.
Vsa prostovoljna gasilska društva so z mestno občino Velenje in občino Šoštanj podpisala
pogodbe o javni gasilski službi, velenjska občina pa je za potrebe gašenja in reševanja omogočila
nakup novega gasilskega vozila - avtocisterne (na sliki) z vso potrebno tehnično opremo. Nova
pridobitev je vredna kar 19 milijonov tolarjev. Gasilsko vozilo bo predvidoma v uporabi že v
začetku prihodnjega leta, za zdaj pa je v oskrbi gasilcev iz Škal, ki sodijo v drugi razred gasilske
kategorizacije, torej morajo biti kos zelo zahtevnim intervencijam za potrebe šoštanjske
termoelektrarne, velenjskega premogovnika in cestnega prometa.	JOŽE MIKLAVC
Tretji bencinski servis v Velenju
Te dni bo pričel obratovati nov Petrolov bencinski servis ob Celjski cesti v Velenju, ki ga je v
izjemno kratkem času zgradilo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Naložba je veljala Petrd
približno 323 milijonov tolarjev. Uporabno dovoljenje za bencinski servis, ki ima na voljo 22
točilnih pip za vse vrste goriva, avtopralnico in trgovino, so izdali 16. decembra. Z novii^
servisom bo upravljala celjska Petrolova enota.	L. OJSTERŠEK
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Na Gorenju
podprli gradnjo
šole
v krajevni skupnosti Go-
renje so se prebivalci pred
mesecem dni na referendu-
mu odločili, da bodo podalj-
šali krajevni samoprispevek
še za naslednjih pet let.
Presenetljiva je izredno
enotna odločitev, saj se je za
tovrstno obliko financiranja
krajevnih potreb opredelilo
kar 80 odstotkov od vseh
volivcev. Teh je v krajevni
skupnosti približno 540.
Predsednik skupnosti Lud-
vik Smogavc je povedal, da
bodo v prihodnjih letih s ta-
ko zbranim denarjem - pa
tudi s pomočjo občine Zreče
in države - na Gorenju razši-
rili pokopališče in urejah lo-
kalne ter krajevne ceste. Nji-
hova največja naloga pa bo
izgradnja nove šole, sedanja
je namreč povsem dotraja-
na.	B. Z.
Ključ sreče
Medobčinska zveza kul-
turnih društev Zgornja Sa-
vinjska dolina je tudi letos
pripravila družinsko božič-
no srečanje z naslovom Dru-
žina - ključ sreče.
V nazarskem delavskem do-
mu se je v nedeljo popoldne z
različnimi vsebinami predsta-
vilo 13 družin iz Zgornje Savinj-
ske in Zadrečke doline. Tovrst-
na srečanja in predstave imajo
bogato tradicijo ter predstavlja-
jo zanimiv prerez družinskega
življenja v obeh dolinah. Ž.Z.
Turistično poslovni katalog
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline,
ČZP Savinjski občan Žalec ter Zavod za kul-
turo Žalec so minuli petek v Savinovem
salonu pripravili predstavitev turistično po-
slovnega kataloga Spodnja Savinjska dolina.
Izjemno lepa publikacija je namenjena pod-
jetnikom bodisi kot poslovno darilo ali pred-
stavitev doline poslovnim partnerjem, prav
tako pa tudi naključnim obiskovalcem narav-
nih in kulturnih znamenitosti Spodnje Savinj-
ske doline. V katalogu so posebej opisane
poselitev, naravne in kulturne znamenitosti,
hmelj kot značilnost doline ter možnosti za
rekreacijo. Avtor besedila, tekst je preveden
tudi v angleški in nemški jezik, je Branko
Goropevšek, katalog pa se ponaša tudi s
prelepimi fotografijami doline, njihov avtor je
Matevž Lenarčič. Katalog je v nakladi 5000
izvodov izšel pri založbi Epsi.
IJB, Foto: TONE TAVČAR
Predstavitve kataloga sta se udeležila avtor teksta Branko Goropevšek (tretji z leve) in
fotograf Matevž Lenarčič (drugi z leve). Goste sta pozdravila še Janez Kroflič, ČZP Savinjski
občan (prvi z leve), ter žalski župan prof. Milan Dobnik.
Izredni vremenski dogodki
Ob petdesetletnici sedanje organiziranosti meteorološke
službe v Sloveniji je njen dolgoletni sodelavec inž. Miran
Trontelj, prvi in popularni televizijski napovedovalec vre-
mena pri nas, zbral najpomembnejše podatke in jih objavil
v preglednem zborniku.
Ze v uvodu omenja, da vre-
me vpliva ne le na naše počut-
je, ampak je v zgodovini odlo-
čilno vplivalo na dogodke v
posameznih obdobjih in tudi
na iztek velikih vojaških spo-
padov. Najstarejši tak dogo-
dek je prav gotovo biblijska
zgodba o vesoljnem potopu,
ki še dandanes straši posa-
mezne skupine ljudi. Burja ali
vihar sta vplivala na iztek za-
ključnega boja med pogan-
skim zahodnim rimskim ce-
sarjem Evgenom in krščan-
skim vzhodnorimskim cesar-
jem Teodozijem prav pri nas
v Vipavski dolini leta 394. Na-
poleonu in Hitlerju je v Rusiji
prav zaradi hudih zim trda
predla. In še bi lahko našteva-
li. Avtor se v knjigi tudi spra-
šuje, če niso sušna obdobja
potrebna zato, da se zemlja
spočije in nato zopet bogato
obrodi.
V knjigi je prikazanih več
preglednih kart Slovenije z naj-
različnejšimi podatki, kot so
povprečna letna višina pada-
vin, povprečna temperatura,
maksimalna višina snega, po-
gostost pojavljanje toče itd. V
nadaljevanju pa omenja po-
membnejše vremenske in dru-
ge ujme pri nas in po svetu po
obdobjih do konca 2. svetovne
vojne, med njo in po njej, med
drugo svetovno vojno in po
njej ter tudi v zadnjem obdobju
že samostojne Slovenije.
Ob koncu zbornika najde-
mo obširen seznam uporab-
ljene literature, seznam po-
plav v Sloveniji v zadnjih 500
letih ter za zadnjih 1000 let
seznam sušnih obdobij, neu-
rij, viharjev, toče, snežnih pla-
zov, pozeb in izredno visoke-
ga snega, kar je imelo večje
posledice na okolje. Z barvni-
mi in črnobelimi fotografijami
in fotografijami na starih raz-
glednicah je vse opisano še
dokumentiral.
CIRIL VELKOVRH
Tradicija in korenine
Turistično društvo Rimske Toplice je po desetih letih
izdalo dve novi razglednici, ki se tako po obliki kot po
sporočilnosti razlikujeta od razglednic drugih krajev.
Razglednici, ki sta plod dela radeškega podjetja M&M
International in Budimirja Milosavljeviča, poudarjata dvatisoč-
letno zdraviliško tradicijo in rimske korenine kraja. Kljub
temu, da je zdravilišče že šest let zaprto, želijo v Rimskih
Toplicah povedati, da je tudi njihov kraj na turističnem zemlje-
vidu naše države. Prav zato namerava turistično društvo
spodbuditi krajane, da pošljejo čim več novih razglednic
svojim sorodnikom, znancem in prijateljem.	JI
p^jnski kotiček ^
Planinski večer
Danes ob 18. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega
doma v Celju planinski večer. Ob gledanju barvnih diapoziti-
vov boste lahko oživili spomine na nekaj planinskih izletov.
Prikazali bodo vzpon na Triglav, izlet v Dolomite, pohod čez
Stegovnik na Jezersko, obisk Ratitovca, pohod na Gorjance in
stopili na Watzmann.
Vabljeni vsi, ki so vam pri srcu naravne lepote gorskega
sveta, predvsem pa udeleženci teh izletov.
Pohod pri Treh žebljih
Planinsko društvo Ojstrica Celje in Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje vabita planince na 20. tradicionalni
pohod v spomin padlih borcev Pohorskega bataljona pri Treh
žebljih.
Odhod z Glazije bo ob 7. uri zjutraj, izpred Cetisa pa ob 7. uri in
10 minut. Prijave s plačilom prevoza sprejema do 7 januarja,
oziroma do zasedbe avtobusa, Milan Gombač, telefon 38-855 in
poverjeniki Planinskega društva Ojstrica.	M. MAROT
na današnji dan
19. DECEMBER
1828 - Rodil se je slovenski
slovničar Anton Janežič. Izda-
jal je vrsto slovenskih slovs-
tvenih publikacij in književnih
glasil. Pripravljal in izdajal je
prvo slovensko knjižno zbir-
ko Cvetje iz domačih in tujih
logov (1861-68), v kateri so
objavljali vsi slovenski pisatelji
tistega časa. Slovensko Koroš-
ko je vključil v slovenski kul-
turni prostor (umrl leta 1869).
1878 - Rodil se je slovenski
skladatelj, mojster samospeva
(Mesec v izbi) in zbora (Lan,
Kiša) Anton Lajovic. V sloven-
sko glasbeno umetnost je vpe-
ljal nekatere nove melodične in
ritmične tvorbe. Zavzemal se je
za slovenski izraz in odsevajo
ga tudi vse njegove skladbe. S
svojimi deli je ustvaril razmere
za nastop slovenske glasbene
moderne (umrl leta 1960).
1907 - Rodil se je slovenski
šahovski velemojster Vasja
Pire, petkratni državni prvak
in olimpijski reprezentant. Od
leta 1944 do 1956 je 44-krat
nastopil za jugoslovanske bar-
ve in dosegel izreden rezultat
22 zmag in prav toliko remijev.
Znan je tudi kot šahovski pisec
in teoretik (umrl leta 1980).
20. DECEMBER
1837 - Rodil se je slovenski
skladatelj, pianist in orglavec
Anton Foerster. Bil je eden od
ustanoviteljev cecilijanskega gi-
banja na Slovenskem in orglar-
ske šole v Ljubljani. Njegova
dela so pisana v novoromantič-
nem slogu, med njimi je najbolj
priljubljena opereta Gorenjski
slavček (umri leta 1926).
1861 - Rodila se je slovenska
slikarka realistične smeri Ivana
Kobilca, avtorica portretov
(Kofetarica) in žanrskih prizo-
rov s pleneristično osvetljavo.
Bila je sodobnica impresioni-
stov, vendar se ni pridružila
njihovi smeri (umrla leta 1926).
21. DECEMBER
1639 - Rodil se je francoski
dramski pesnik Jean Racine.
V tragedijah (Andromaha,
Britanik, Mitridat, Fedra, Ata-
lija) je poudarjal slabosti člo-
veških bitij, njihovo izgublje-
nost in nemoč pred strastmi,
ki jih razžirajo. Moč njegovih
stihov so cenili vsi kasnejši
pesniki, od Baudelaira do Va-
leryja (umri leta 1699).
1898 - Pierre in Marie Curie
sta odkrila nov kemični ele-
ment radij. To odkritje je bilo
izredno pomembno za nadalj-
nji razvoj kemije in fizike, hkra-
ti pa je pomenilo začetek mo-
derne vede o radioaktivnosti.
Za odkritja sta zakonca Curie
dobila Nobelovo nagrado.
22. DECEMBER
1858 - Rodil se je italijanski
skladatelj Giacomo Puccini.
Študiral je na milanskem kon-
servatoriju pri Ponchielliju, pr-
vi uspeh je doživel s svojim
opernim prvencem Le Villi leta
1884, svetovno znan je postal z
opero Manon Lescaut (1893) in
do tega trenutka dalje je njego-
va slava nenehno rasla. Utrdil
si jo je predvsem s tremi opera-
mi: La Boheme (1896), Tosco
(1900) in Madame Butterfly
(1904). Puccini je po Verdiju
najznačilnejši predstavnik itali-
janske opere in prav gotovo
eden najpopularnejših opernih
skladateljev vseh časov (umri
leta 1924).
1944 - Umri je slovenski
pesnik France Kožar (zbirka
Izpod zemlje). Bil je pastir,
kurjač in rudar. Pisal je feljto-
ne, zgodbe, največ pa social-
ne borbene pesmi; preganjan,
zaprt, padel kot partizan.
23.	DECEMBER
1875 - Rodil se je slovenski
literarni zgodovinar in prevaja-
lec Ivan Prijatelj. Domače lite-
rarno dogajanje je presojal kot
temeljito razgledan literarni es-
tet, kulturni zgodovinar, socio-
log in psiholog. Njegovo delo
(Kulturna in politična zgodovi-
na Slovencev od 1848 do 1895)
je pustilo globoke sledi v slo-
venski kulturi (umri leta 1937).
1883 - Rodil se je slovenski
lingvist in etnolog Janko Beni-
gar. Preučeval je življenje in
jezike južnoameriških Indi-
jancev. Svoja opažanja je opi-
sal v več knjigah in člankih:
Problem ameriškega človeka,
Kalvarija indijanskega člove-
ka (umri leta 1952).
24.	DECEMBER
1798 - Rodil se je Adam
Mickievvicz, utemeljitelj in naj-
večji pesnik (Balade in roman-
ce, Krimski soneti) poljske ro-
mantike, velik zagovornik
poljske samostojnosti; 1824-
29 konfiniran v Rusiji, nato
emigriral, profesor na College
de France (umri leta 1855).
1818 - Rodil se je angleški
fizik James Prescott Joule. Nje-
govi glavni ugotovitvi sta bili
pravilo o mehanskem ekviva-
lentu toplote in zakon o ohra-
nitvi energije (umri leta 1889).
1885 - Rodila se je sloven-
ska pesnica in prevajalka Lili
Novy. V tridesetih letih je za-
čela pisati slovenske pesmi in
jih leta 1941 izdala v zbirki
Temna vrata. Ustvarjala je
pod vplivom Gradnika in eks-
presionistov in ustvarila no-
vejšo erotično liriko. Njene
pesmi so doživljajsko močne
in oblikovno dognane. Bila je
izpovedovalka tragičnih lju-
bezenskih doživetij (umrla le-
ta 1958).
25. DECEMBER
1642 - Rodil se je angleški
fizik, matematik in astronom
Isaac Nevvton, po splošnem
mnenju eden največjih znans-
tvenikov in najgenialnejših
mož vsega človeštva. Postavil
je temelje klasične fizike in
višje matematike, ukvarjal se
je z zakoni o gibanju planetov
in utemeljil klasično teoretič-
no fiziko in nebesno mehani-
ko (umri leta 1727).
1877 - Rodil se je slovenski
skladatelj Emil Adamič, glas-
beni kritik, pedagog in diri-
gent (umri leta 1936).
1899 - Rodil se je ameriški
filmski igralec Humphrey Bo-
gart. Šele s tridesetimi leti je
prišel v Hollywood in deset let
kasneje je bil na spisku dese-
tih najboljših igralcev. Slaven
je postal s filmi: Zaklad Sierra
Madre, Key Largo, Upor na
ladji Bounty, Malteški sokol,
Casablanca. Sedem let, od le-
ta 1943 od 1950, je spadal med
igralce, ki so prinašali največ
dobička (umri leta 1957).
14
ŠPORT
»Nogomet mora biti prvi!«
Pogovor s Stankom Poklepovicem, trenerjem Protonavta Publikuma
Hrvaški strokovnjak je v
vrhunskem nogometu kot
trener že več kot desetletje,
pot pa ga je vodila po bivši
Jugoslaviji, Hrvaški, Iranu,
trenutno pa sedi na celjski
klopi. Po slabih šestih mese-
cih v Sloveniji je s svojim
delom sicer zadovoljen, a ve-
nomer ponavlja, da je v nje-
govem moštvu še nekaj re-
zerve.
»O svojem delovanju v Slo-
venji moram reči, da sem do-
kaj zadovoljen. Menim, da
nam je v Celju uspel premik k
modernizaciji igre, igralci so
vsaj malce spremenili odnos
do nogometa, ki zahteva
ogromno truda, kajti napredek
v igri je iz leta v leto večji,« je
strnil svoje vtise Stanko Pokle-
povič.
Kakšne so razlike v nogo-
metnem razmišljanju med dr-
žavami, v katerih ste vodili
moštva?
Pravzaprav ni večjih razlik,
saj povsod strmijo k nenehne-
mu napredku. Poglavitni cilji v
nogometno manj razvitih drža-
vah, kamor nedvomno sodi tu-
di Slovenija, so približevanja
najboljšim evropskim ekipam
tako na igralskem kot organi-
zacijskem področju. Razlika je
le ena. V Sloveniji so v ospredju
rokomet, košarka, da o smuča-
nju sploh ne govorim. Ne razu-
mite me napak, toda edina pra-
va promocija države na šport-
nem področju je povezana z
nogometom. Vodilni delavci
bodo nogometu v vaši državi
morali zagotoviti prvo mesto.
Tega, kar gledalcem nudi no-
gomet, ne more ponuditi no-
ben drug šport. To je dejstvo in
s tem se bodo morali Slovenci
slej ko prej sprijazniti!
Kaj manjka našemu nogo-
metu?
Absolutno je potrebno izpo-
staviti delo z mladimi. Dokler
ne bo kakovostne vzgoje last-
nega kadra, v Sloveniji ne bo
»evropskega« nogometa. Re-
zerve so še v organizaciji, tudi
pri Protonavtu Publikumu, ki
se lahko zaenkrat pohvali z
najboljšo organiziranostjo v
Sloveniji. Poudariti pa moram,
da je skoraj neverjetno, kaj vse
opravi tako majhen organiza-
cijski štab v Celju. Za podvige,
podobne celjskim, potrebujejo
ponekod precej številčnejši,
večji aparat.
Torej vas je v slovenskem
nogometu presenetila samo
organiziranost Protonavta
Publikuma. Kaj pa igra veči-
ne prvoligašev?
Organiziranost me ni prese-
netila, ker sem Publikum poz-
nal že nekaj let. V igri pač ni
bilo večjih presenečenj. Sistemi
so klasični, pozdravljam pa ne-
nehno težnjo k večji dinamiki,
fair playu ter ostalim prvinam,
ki jih zahteva sodoben nogo-
met.
Kako ste se z varovanci
znašli v našem prostoru in
kaj lahko ljubitelji nogometa
pričakujejo prihodnje leto?
Četrto mesto na prvenstveni
lestvici je realno, manjka točka,
največ dve. Vzrok za minima-
len primanjkljaj je v ogromnih
nihanjih. Potrebovali smo čas
in zato je bilo največ nihanj
prav na začetku prvenstva, po-
tem so sledili zaporedni remiji
in na koncu same zmage z
izjemo zadnjega srečanja z Go-
ričani. R;i7.1ik;^ ie očitna, liubite-
Ijem nogometa pa obljubljam
dobre predstave in pomik na
lestvici. Navzgor seveda.
Kdo izmed varovancev vas
je navdušil?
Zelo me veseli, da sta me
Mitič in Sankovič, prisilila, da
jih uvrščam v ekipo. Omenil bi
še Sivka, ki je iz pravega testa, a
še mora dozoreti.
Pri nas so trenerji, pred-
vsem tuji, nenehno na udaru
kritik. 'I\idi drugje je tako, vi
pa s tem niste imeli težav, mar
ne?
Lahko bi rekel, da je tako.
Morate vedeti, da sem v svoji
karieri vodil vrhunske igralce
in tudi zato zelo dobro poz-
nam nogomet. Verjamem vase
in mislim, da sem dobro delal.
Kritike bi bile neutemeljene.
Sezona je končana, pred
vrati je počitek, v katerem bo-
do morali nogometaši skrbeti
sami zase. Kaj ste jim predla-
gali?
Moji nogometaši ne smejo
prekiniti z aktivnostmi, predla-
gal pa sem jim tudi igranje
malega nogomet. Menim, da je
to koristno, čeprav bi bilo pre-
cej bolje, če bi »haklali« organi-
zirano, kot klub.
Ali ste že načrtovali, kako
boste preživeli zimske počit-
nice?
Z otroki, bolje rečeno vnuki.
Doma je seveda najlepše, če-
prav moram poudariti, da se v
Celju počutim izvrstno.
" - TOMAŽ LUKAČ
športni
koledar
PETEK, 19.12.
Hokej
1. liga, 5. krog (zaostala
tekma)- Celje: Inpos Celje-
HIT Kranjska Gora (17,30).
Smučanje
Rogla: Slalom FIS-AA (tudi
v soboto)
SOBOTA, 20.12.
Košarka
1.A	SKL (M), 15. krog -
Domžale: Helios-KSP, Laško:
PIL-Krka (obe ob 19).
^ l.B SKL (M), 12. krog -
Šentjur. Kemoplast-Zagorje,
Slovenske Konjice: Comet-
Radenska (obe ob 19).
2.	SKL (M)-vzhod, 10. krog
- Polzela: Plima Prebold-Elek-
tra Maribor: ŽKK Maribor-
Celje, Kamnik: BP 93 Kam-
nik-Rogla Atras.
Pokal RS (Ž) - finalni tur-
nir Celje: Imos Ježica-ŽKK
Maribor (17), Ingrad Celje-
ADD Ilirija (19,30). Finale v
nedeljo ob 18.
NEDEUA, 21.12. ^
Hokej
1. liga, 9. krog - Celje: In-
pos Celje-Triglav.
Rokomet
Prijateljska tekma (M) -
Laško: CPL-Karlovačka ban-
ka (18).
Priznanje
Kardinarjevi
KZS je v Cerknici izbra-
la najboljše kegljače in
klube v minulem letu.
Članico celjskega Miro-
teksa Mariko Kardinar so
proglasili za najboljšo po-
sameznico (pri moških
Harry Steržaj - Konstruk-
tor), KK Miroteks pa za
najboljši klub (pri moških
Konstruktor Maribor). *
Bo
Srebolnikova
najboljša?
Velenjska teniška igralka
Katarina Srebotnik se pote-
guje za naslov najboljše
mladinke sveta v tem letu.
Z uvrstitvijo v finale turnirja
Eddie Herr v Bradetonu na
Floridi se je na vsega 5 točk
približala vodilni Zimbabvejki
Cari Black, do konca sezone
pa sta še turnirja Continental
cup in Orange bowl. Katarina
Srebotnik in Tina Pisnik sta
bili na istem turnirju tudi fina-
listki pri dvojicah.	PŠ
športnik meseca za
športnika leta
Brez sprememb
Tudi v novem krogu glasovanja za športnika leta ni prišlo
do sprememb v vodstvu v posameznih kategorijah. Ponov-
no ste največ glasov oddali Iztoku Pucu (25), Katarini
Srebotnik (22) in RK Celje Pivovarna Laško (30).
Po dveh krogih glasovanja za športnika leta je vrstni red
naslednji: Iztok Puc 38, Matjaž Tovornik 20, Perič 5...; Katarina
Srebotnik 39, Urška Žolnir 27, Jožica Emeršič 11...; RK Celje
Pivovarna Laško 51, KK Kovinotehna Savinjska Polzela 16, KK
Pivovarna Laško 6...
Prihodnji teden bomo ponovno čakali na vaše kupone do
ponedeljka, glasujete lahko za vse športnice, športnike in ekipe,
ki so nastopali letos, ob koncu glasovanja pa bomo ponovno
izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado našega uredništva.
na kratko
Celje Nadaljuje se pr-
venstvo v ŠKL. Rezultati OŠ
(M); Rog. Slatina-F. Malgaj
Šentjur 45:53, Podčetrtek-II.
OŠ Celje 59:63, Ravne na Ko-
roškem-Gorica Velenje
60:44, Polzela-Biba Ročk Šo-
štanj 83:66. SŠ (M); ŠC Vele-
nje-ŠC Celje 64:79, Gimnazi-
ja Celje-ŠC Brežice 48:37,
FTSP-ŠC Slov. Gradec 48:55.
SŠ (Ž): Gimnazija Celje-ŠC
Brežice 47:38.
Postojna: Na mednarodni
lokostrelski tekmi z udeležbo
160 tekmovalcev so sodelova-
\i tudi člani TVD Partizan Pol-
zela. Rezultati Compound: 1.
Grega Emeršič (kadeti), 2. Jo-
žica Emeršič (članice), 3. Sašo
Emeršič (mladinci) in Roman
Zupane (veterani). Za najbolj-
šo lokostrelko leta so drugič
zapovrstjo proglasili Jožico
Emeršič.
Krvavec, Planica: Velenj-
čan Uroš Kočnik je zmagova-
lec prve mladinske pokalne
tekme v smučarskih skokih. S
skokom 69,5 m je postavil
nov rekord 60 metrske ska-
kalnice. Na 90 metrski napra-
vi v Planici pa je Marko Zorko
zasedel 10. mesto, Luka Ogra-
jenšek 16 in Bojan Hriberšek
18 (vsi Velenje).
Slovenske Konjice: V 2.
krogu koroško-šaleško-šta-
jerske strelske lige z zračno
puško je SD Dušan Poženel
(Bukovec, Belaj, Šafarič)
znova slavila. Rezultati pio-
nirke posamezno: 1. Natalija
Bukovec 177 krogov, 2. Urš-
ka Belaj 173, 3. Katarina Ša-
farič 170 (vse D. Poženel), 4.
Katja Dadič 160 (Slov. Konji-
ce), 5. Mateja Albreht 156
(D. Poženel). Pri pionirji je
bila najboljša ekipa Juteksa
(Bitenc, Stojakovič, Čuli-
brk). Rezultati pionirji posa-
mezno: 1. Simon Matek 179
(D. Poženel), 2. Mitja Blago-
vič 173 (Mrož Velenje), 3.
Janez Bitenc 172 (Juteks),
Andrej Vehovec 171 (Slov.
Konjice), 5. Andrej Kok 165
(Mrož Vel.)
Opatija: Ekipa mlajših de-
klic RK Juteks Žalec bo v so-
boto nastopila na mednarod-
nem turnirju v tem obmor-
skem letovišču na Hrvaškem,
kjer sodelujejo najboljše do-
mače ter najuglednejše
evropske ekipe te kategorije.
Žalske rokometašice so se v
DP že uvrstile v polfinale, želi-
jo pa si nastopiti tudi na naj-
močnejšem rokometnem tur-
nirju na Švedskem.
panorama
KOŠARKA
l.A SKL (M)
14. krog: KSP-PIL 81:79 (27:
31) Jagodnik 31, Petranovič 15,
Horvat 14, Jeklin 11, Šamanič 5,
Kobale 3 in Cizej 2 za KSP,
Goljovič 21, Lisica 16, Dragšič in
Kune 9, Bečirovič 8, Jurak in
Dončič 7 in Čop 2 za PIL. Vrstni
red: Union Olimpija in PIL 26,
KSP 24, Slovan 22, Krka, Helios
in Postojna 21, Maribor Ovni 20,
Maribor Branik in Idrija 19,
Kraški Zidar 18, Krško 15.
1. B SKL (M)
11. krog: Kemoplast-Ježica
92:78 (41:42) Madžarac 23, Čop
21, Urbanija 17, Maček 11, Sušin
10, Gajšek 4, Lapornik, Gostenč-
nik in Kočar 2. Comet-Union
Olimpija ml. 64:67 (35:37) Sivka
15,	Ravnihar 13, Novak 11, Lu-
šenc 9, Kožar 8, Jesenek 6, Že-
leznikar 2. Vrstni red: Loka Ka-
va 21, Zagorje 20, Triglav 19,
Union Olimpija ml. in Hrastnik
18, Comet in Gradbinec Radov-
ljica 17, Radenska in Ilirija 15,
Kemoplast 14, Litija in Ježica 12.
2. SKL (M)-vzhod
10. krog: Celje-Kamnik 77: 88
(30:43), Rogla Atras-Bistrica
84:70 (43:38), Elektra-Maribor
83:70 83:70 (40:36), Slivnica-Pli-
ma Prebold 75:93 (46: 41). Vrst-
ni red: Elektra 17, Rogla Atras
16,	Kamnik 15, Plima Prebold
14, Maribor in Celje 13, Bistrica
in Slivnica 10.
1. SKL (Ž)
14. krog: BTC Sežana-Ingrad
Celje 87:100 (38:48) Grobelnik
37, A. Vodopivec 13, Germ 10,
Ramšak 9, Jurše 7, Polutnik 6, S.
Vodopivec, Potočnik in Obrov-
nik 4, Pedič 3, Groleger 2, Perti-
nač 1. Vrstni red: Imos Ježica
28, ŽKD Maribor 26, Ingrad Ce-
lje 24, Odeja Marmor 20, ADD
Ilirija 19, Ježica ml., BTC Sežana
in Pomurje Skiny 17
ROKOMET
1. DRL (M)
11. krog CPL-Prevent 31:24
(15:12) Puc in Stefanovič 7, Nači-
novič 6, Šerbec 4, Pajovič, Jelčic
in Tomšič 2, Vugrinec 1. MARC
Škofljica-Gorenje 25: 25 (12:13)
Khimtchenko in Sovič 5, Tome
4, Bedekovič 3, Oštir, Cvetko,
Tamše in Plaskan 2,. Vrstni red:
PIL 20, Prule 67 16, Prevent in
Trebnje 15, Andor 14, Gorenje
13, Krško 11, Slovan in AFP
Dobova 8, MARC Škofljica 6,
Sevnica in Delmar 3.
ODBOJKA
mm-	.........
l.A liga (M)
14. krog: Šoštanj Topolšica-
Salonit 0:3 (7:15, 6:15, 11: 15).
Končni vrstni red: Fužinar in
Salonit 22, Gradiš 20, Pomgrad
18, Olimpija 12, Kamnik in Krka
8, Šoštanj-Topolšica 2.
1. B liga (Ž)
14. krog: Tabor-Gostišča
Štorman 1:3 (6:15, 15:12, 12: 15,
12:15). Kajuh Šoštanj-Marsel
Ptuj 1:3 (15:13,7:15,12:15,10:15]
Končni vrstni red: Marsel Ptuj
26, Gostišča Štorman 20, Šen-
tvid 18, Tabor, Kajuh Šoštanj 12,
Nova Gorica 10, Prevalje 8, Mel-
tal2.
HOKEJ
1. liga
5. krog: HDK Bled-Inpos
Celje 3:7 (1:3. 0:3,2:1).6. krog:
Protonavto-Inpos Celje 2:1
(0:0, 0:1, 2:0). 7. krog:Slavija
Jata-Inpos Celje 13:5 (5:1, 5:1,
3:3); Trbojevič 2, Ostrožnik,
Rojšek, Mrdjanovič 1. Lestvica
po nepopolnem krogu: Acro-
ni Jesenice 10, Olimpija Hertz
8, HK Bled 8, Slavija Jata 8,
Kranjska gora 4, Protonavto 2,
Inpos Celje 2, Triglav O, HDK
Bled 0.

ŠPORT
15
Prstan v žepu gospodarja
Lokalni derbi Kovinotehni Savinjski Polzeli
Na Polzeli sta se drugič v
letošnjem državnem pr-
venstvu pomerila lokalna
tekmeca - Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela in Pivovar-
na Laško. V Savinjski dolini
so slavili domačini, ki so se
Laščanom tako oddolžili za
poraz v dvorani Tri lilije v
prvi polovici ligaškega dela
v A-L
Temperatura se je pred ve-
likim obračunom višala iz
dneva v dan. Mnogi s(m)o
dvomili v izenačen lokalni
derbi, saj se je poškodoval
Matjaž Tovornik, toda z zma-
go proti Fenerbahčeju v Turči-
ji so Laščani opozorili konku-
rente, da lahko igrajo tudi
brez »Digla«. Slednjega so v
soboto na Polzeli pozdravili
celo Hmelj boysi, nenehno pa
je moral odgovarjati na vpra-
šanja o poškodbi. »Vrnem se
v letu 1998. Do tedaj bom
počival zaradi natrganih liga-
mentov v skočnem sklepu,«
je pojasnil Tovornik, ki je
spektakel spremljal s klopi.
Seveda bi raje pomagal soi-
gralcem, zlasti v ambientu,
kakršnega je pripravila dvati-
sočglava množica na PolzeU.
Green bottles so bili začuda
glasnejši od domače navijaš-
ke skupine, pomagali pa so
jim številni gledalci, ki so dr-
žali pesti za Laščane. Toda,
ko je bilo najbolj potrebno, so
oživela grla in dlani Savinjča-
nov.
Dlani, komolci, noge in še
kaj pa so peh tudi na igrišču.
Živci so na trenutke popušča-
li, najbolj sta bila »obremenje-
na« Cizej in Jurak, slednji je
po tekmi želel obračunati z
Goranom Jagodnikom. Pol-
zelska dvanajstica je bila
ključna v sobotnem večeru.
Jagodnik je namreč iz sedem-
najstih poskusov za 2 točki
zadel kar enajstkrat, za 3 je
metal 1-1, zadel pa je še šest
izmed devetih prostih metov.
Skupno 31 točk, od tega kar
24 v drugem polčasu. Dodal
je še 12 skokov in bil skupaj z
Lisico najboljši skakalec. Po
fantastični predstavi je prejel
zlat prstan, ki pa ga je spravil -
v žep! »V tem lokalnem derbi-
ju je bilo res krasno igrati, saj
smo bili priča enkratnemu
spektaklu z, za nas, srečnim
koncem. Incidenti so pač se-
stavni del športa in po tekmi
smo ponovno vsi prijatelji,« je
pripovedoval »Jagoda«. Nad
zmago in vzdušjem je bil nav-
dušen tudi domači strateg Bo-
ris Zrinski, ki je ugnal repre-
zentančnega sodelavca Aleša
Pipana. »Domači so bili boljši,
spretnejši in srečnejši. Njiho-
va zmaga je povsem zasluže-
na,« je tekmo komentiral Pi-
pan, Zrinski pa je med dru-
gim ponovil del izjave iz mi-
nule sezone: »Ponosni smo
lahko, da imamo na Celjskem
takšen derbi. Morda bi se celo
veljalo bolj osredotočiti na
skalp Olimpije, kot pa, da vse
kar imamo in znamo pokaže-
mo v medsebojnih obraču-
nih!«
Seveda bi si javnost še kako
želela ljubljanski skalp, toda
derbi mora ostati. In to tak-
šen, kakršnega smo imeli pri-
ložnost videti minulo soboto
na Polzeli. »Do naslednjega
medsebojnega obračuna smo
na Celjskem mi gospodar,« je
ponosno povedal najboljši
igralec tekme Goran Jagod-
nik.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Strasti na Polzeli sta pogosto mirila Petranovič (skrajno levo) in Lisica (v sredini).
Finale in spektakel
V soboto in nedeljo bo v
Celju finalni ženski košar-
karski turnir. Za naslov pr-
vaka se poleg domačega In-
grada potegujejo še ŽKK
Maribor ter ljubljanski Imos
Ježica in ADD Ilirija.
Celjanke v sobotnem polfi-
nalu čaka ADD Ilirija - naju-
godnejši nasprotnik, kar so si
jih domače lahko želele. Toda
trener Sergej Ravnikar opo-
zarja, da je potrebno srečanje
s slabšo ljubljansko ekipo (ki
je v DP presenetljivo izgubila
v Murski Soboti) odigrati re-
sno in ne samo razmišljati o
sicer pričakovanem finalu z
od evropskih tekmovanj
utrujeno Imos Ježico. Ingrad
bo na turnirju spet v popolni
zasedbi. Po poškodbi se je
vrnila Metka Obrovnik in je
na prvenstveni tekmi v Seža-
ni že igrala, ozdravela je tudi
Simona Jurše.
Domači organizator je raz-
pisal denarne nagrade za naj-
boljše. Zmagovalna ekipa
prejme 3 tisoč mark, podpr-
vak 2 tisoč, po 400 mark pa
bodo dobile najboljša igralka
in strelka, zmagovalka v me-
tanju trojk in najbolj prikupna
košarkarica po izboru novi-
narjev. Poleg tega so pripravili
še srečolov, degustacijo hrane
in pijač, prihod božička, ple-
sne in akrobatske točke, v
premoru med prvo in drugo
polfinalno tekmo pa se bodo
v prijateljski košarkarski tek-
mi pomeriU novinarji in upra-
va kluba. PRIMOŽ ŠKERL
Zdaj na izločanje
Ko.šarkarji Pivovarne Laš-
ko so z zmago v zadnjem
krogu Evropskega pokala
nad češko ICEC Opavo z
91:75 (36:37) izpolnili načrt
in se s 3. mestom v svoji
skupini uvrstili v nadaljne
tekmovanje, kar štejemo za
največji mednarodni uspeh
tega kluba.
Čehi, ki so v Treh Lilijah
nastopih brez 217 cm visokega
centra Okača, so dajali obču-
tek, da morda le niso tako
zlahka premagljivi, kot kaže
njihovo zadnje mesto in vsega
ena zmaga. V prvem delu so
vodili že 14:24, Vahala, Peka-
rek in 40-letni veteran Havlik
so brez težav zadrževali pred-
nost, 7 minut pred odmorom
pa je trener Hummel zaradi 4
osebnih napak iz igre potegnil
centra Trnko (214 cm). Doma-
či so prevzeli pobudo, vendar
bili za točko prekratki. Lašča-
ni, ki so morali zmagati, so
drugi del izvrstno odigraH, po
zaslugi Goljovičevih trojk
(skupaj 5) povedli in če bi
Kune, Dončič in Lisica bolje
zadevali iz prostih metov, bi
bila prednost na koncu še veli-
ko večja. Strelci za PIL: Goljo-
vič 23, Lisica 20, Dončič 13,
Kune 11, Jurak 9, Dragšič 8,
Bečirovič 3, Tilinger in Čop 2.
Končni vrstni red v skupini
B: Le Mans, Wroclaw, PIL, Fe-
nerbahče, Broceni, Opava.
Glede na razpored v skupi-
ni A, ki gravitira na skupino,
kjer so igrali laški košarkarji,
so možni nasprotniki v nada-
ljevanju, ko se igra po izločil-
nem sistemu, ukrajinska Bipa
Moda Odesa, turški Tofas ah
finski Helsinki.
PRIMOŽ ŠKERL
Mali šampion rasle
Nogometna šola Mali šampion pod vodstvom Janija Žilnika in trenerjev Mateja Rotarja in
Zlatka Korena je v svojem tretjem letu delovanja ponovno stopila korak naprej.
Število varovancev (od 6 do 12 let) je naraslo, tako da so kapacitete v večini kategorij,
predvsem mlajših, popolnjene. Izostali niso niti rezultati, saj se lahko Mali šampion pohvali s 1.
mestom na neuradnem prvenstvu MNZ Celje, 3. mestom na neuradnem državnem prvenstvu v
Celju, na turnirjih v sosednji Avstriji pa so osvojili 2. in 5. mesto. »Najpomembneje je, da smo
poskrbeli za prehod mladih nogometašev v višje kategorije. Pri tem so ključno vlogo odigrali
dobri odnosi z NK Protonavto Publikum. Pogoji za delo so na igriščih IV. OŠ skoraj optimalni in
kaže, da bo iz naših vrst prišlo lepo število obetavnih nogometašev. Že sedaj imamo nekaj
kakovostnih igralcev, toda omenjanje le-teh ne bi bilo vzgojno in o imenih še ne bi govoril,« je
povedal vodja šole Jani Žilnik.	T.L., Foto BERK
16
ŠPORT
Do Zagreba premor
Z derbijem 11. kroga med CPL in Preventom (31:24) končana rokometna jesen
Celjske rokometaše čaka
nadaljevanje priprav za fi-
niš v ligaškem delu evrop-
ske Lige prvakov.
Derbi s slovenjegraškim
Preventom je spet nekoliko
bolj napolnil dvorano Golo-
vec. Gostje so ne glede na
podrejen položaj prišli po
zmago, ki pa so jo glasno
napovedovali le krogi blizu
»Ježkom«, medtem ko je ožjo
strokovno vodstvo ostalo za-
držano.
Celjane lahko
premagajo le
Celjani
Sicer zelo kvalitetno roko-
metno predstavo bi skoraj
pokvarila neodločna sodni-
ka, ki sta z odločitvami bega-
la ene in druge. Celjski tabor
je na tribunah pustil poško-
dovana Likavca (stegenska
mišica) in Pungartnika
(križ), ki bosta proti Zagreb-
čanom zanesljivo že nastopi-
la, Korošci pa niso mogli ra-
čunati na Jeršiča (prst) in
Mauca (operiran). »Celjski«
Prevent je dolgo vodil, po-
tem pa so domači po zaslugi
Stefanoviča ušli na 5, prvi
del dobili za 3, toda v nada-
ljevanju spet popustili in slo-
venjegraški septet je po ne-
kaj nemogočih obrambah
Boštjana Straška izenačil na
17. Po novem navalu Pivovar-
jev so gostom pošle moči in
koncentracija, tako da je bi-
lo na polovici drugega dela
konec dvomov o zmagoval-
cu. »Težko bi primerjal do-
mačo in evropsko igro Celja-
nov,« je povedal Preventov
trener in reprezentančni se-
lektor Slavko Ivezič, »toda
menim, da so bili proti nam
močno motivirani, čeprav
jim je veliko težav povzroča-
la naša obramba.«
Ostajata še dva
tedna
čas pred nadaljevanjem Li-
ge prvakov bodo celjski roko-
metaši izkoristili za nekaj pri-
jateljskih tekem (obalne pri-
prave so služile izboljšanju
telesne kondicije), ki jih bodo
igrali na Hrvaškem, Madžar-
skem (od 26. 12. dalje) in to
nedeljo v Treh lilijah proti
Karlovački banki (vstop
prost). O hrvaškemu prvaku
Badlu Zagrebu še naprej zbi-
rajo podrobnosti, globalno pa
se ekipi odlično poznata. Za-
grebčani, ki se prav tako soo-
čajo s poškodbami, so med-
tem proti Moslavini izgubili
prvo tekmo v domačem pr-
venstvu.
Ocena jeseni
»Pričakovali smo, da bomo
v domačem prvenstvu zaradi
evropskih in reprezentančnih
nastopov slabše igrali, vendar
smo točke vseeno osvajali. Po-
raz s Krškim nam ne služi na
čast, težka polsezona je pač
pustila posledice,« je prvi del
sezone ocenil direktor RK CPL
Vlado Privšek in dodal: »Pri-
hajajo težje in odločilnejše
tekme, zlasti z Badlom Zagre-
bom. Predprodaja vstopnic je
dobra in bojim se, da jih uteg-
ne zmanjkati še pred prazniki,
kajti zanje se zanimajo iz vseh
koncev Slovenije.«
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Odlična forma Rastka Stefanoviča.
Jurij Kravcov, Vito Mihalinec in Sebastjan Sevčnikar - šoštanjski blok je letos vse prepogo-
sto klonil.

Končan je prvi del odboj-
karskega prvenstva v vseh
ligah. Igralke Gostišč Štor-
mana so se uvrstile v l.A
ligo, Kajuh Šoštanj je obstal
v l.B ligi, pri moških pa se
Šoštanj-Topolšica seli rang
nižje.
Celjska regija ima po ne-
slavnem propadu OK Celje in
kasneje še Zgornje Savinjske
zdaj spet prvoligaša. Po vse-
ga pol leta igranja v l.B ligi
so v najelitnejši razred na-
predovale Šempetranke, ki
nastopajo z imenom Gostiš-
ča Štorman. 2. mesto za letos
premočnim Ptujem so si
igralke (povprečna starost
manj kot 17 let) pod taktirko
trenerja Dragana Bojinovi-
ča izborile v težkih pogojih,
saj niso imele niti dvorane, v
kateri bi lahko stalno nasto-
pale. Še pred dobrim mese-
cem v klubu niso razmišljali
o tekmovanju na najvišji rav-
ni, kasneje pa so se zanj ven-
darle odločili. Za sedaj so
zagotovili dvorano na Go-
milskem, dolgoročno si žeh-
jo nastopati v Šempetru in
kot pravi trener Bojinovič:
»Brez okrepitev želimo ob-
stati v ligi, nabrati dovolj
izkušenj in pridobiti gene-
ralnega sponzorja. Nekaj
igralk je že članic mlajših
reprezentančnih selekcij,
Ines Udrih je na seznamu A-
reprezentantk.«
Pri obeh šoštanjskih klubih
so tik pred koncem prvenstva
opravili menjavo trenerjev.
Bolj zadovoljna je lahko žen-
ska ekipa, ki si je zagotovila
obstanek, pri moških pa bodo
morali poiskati vzroke za sla-
be predstave in nenadejan iz-
pad iz družbe najboljših (težje
se je poškodoval okrepitev v
letošnji sezoni Peter Žilnik).
V začetku novega prvenstva
naj bi zveza spremenila tek-
movalni sistem. V l.A in B ligi
bo 10 moštev, play-off za prva-
ka ostane, igrale pa se bodo
kvalifikacije za popolnitev
lig.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Koncina in Pader slavila
v Trbovljah
Karateisti Žalca so nastopili na 25. Mednarodnem tur-
nirju v Trbovljah ter dosegli dve zmagi.
Najvišji stopnički sta v športnih borbah osvojila Rok Pader
(kadeti nad 75 kg) - 3. mesto sta si v tej kategoriji razdelila
Blaž in Janko Skok - in Matjaž Končina (člani nad 75 kg), ki
je v finalu premagal klubskega tovariša Gregorja Jančiča.
Uspeh Žalčanov so dopolnili člani KK Petrovče. Mitja Stiso-
vič je bil v katah tretji, mladinka Asja Pešec pa v borbah
druga. V soboto bo v Murski Soboti še božični turnir za
mladinske reprezentante, kjer sodeluje 10 reprezentanc in bo
ena zadnjih preizkušenj pred EP v Atenah (7. in 8. februar).
Na njem bodo razglasili zmagovalce pokalnih tekmovanj
KZS, v katerih so lovoriko najboljšega osvojili karateisti
Žalca pred Kranjem in Mursko Soboto.	PŠ
Veliki uspehi mladih celjskih rokometašic
Začetek državnega prvens-
tva v rokometu se za mlade
rokometašice Športne šole iz
Celja odvija zelo uspešno. Od
16 tekem, ki so jih doslej
odigrale vse tri ekipe, so doži-
vele samo en poraz.
Mlajše deklice, 1. 86, so
igrale proti vrstnicam iz Or-
moža, Zagorja in Žalca. Or-
mož so premagale dvakrat z
rezultatom 15:3 in 10:7, Za-
gorje so premagale s 15:11 in
26:11, proti Žalcu so prvič
izgubile z rezultatom 8:9,
drugič pa so jih premagale s
16:12. Tako so se že pred izte-
kom predtekmovanja uvrstile
v polfinale, kjer se bodo po-
merile z ekipama Krima Elec-
te in Burje iz Škofij.
Mlajše deklice, 1. 85, so pre-
magale Velenje s 16:7, Žalec
17:16, Zagorje 18:16 in Ormož
z 20:13. Do konca predtek-
movanja jih čakajo še povrat-
na srečanja z istimi ekipami.
V polfinale se bosta uvrstili le
dve ekipi od šestih in zaenkrat
imajo najboljše izglede ekipe
iz Zagorja, Žalca in Celja.
Starejše deklice, 1. 83, pa so
zgodba zase. V ligi so praktič-
no nepremagljive in s svojo
dinamično obrambo in hitri-
mi, izdelanimi protinapadi
nasprotnice dobesedno povo-
zijo. Rezultati tekem: Sevni-
ca:Celje 11:18, Celje:Šentjer-
nej 24:10, Celje:Novo mesto
28:7, Škocjan:Celje 5:22, Ce-
lje:Sevnica 27:16, Šentjer-
nej :Celje 11:27. Čakajo jih še
štiri tekme pred polfinalom,
na katerega so se že uvrstile.
Če primerjamo letošnjo
igro in rezultate z lanskimi,
lahko ugotovimo, da so mla-
de Celjanke napredovale
bolj kot njihove vrstnice iz
drugih klubov. Torej trenerja
Danilo Kovačič in Martin
Goršič pod strokovnim vods-
tvom prof. Toneta Goršiča
delata z njimi kakovostno in
se za nadaljnji razvoj in us-
peh celjskega ženskega roko-
meta ni treba bati. M.L
SNOPIČ
KULTURA
17
S pesmijo V
novo leto
Mešani pevski zbor
Celjskega pevskega druš-
ya z dirigentoma Edvar-
|om in Matevžem Gorši-
5em je za letošnje božič-
ne in novoletne praznike
pripravil zanimiv kon-
cert, s katerim bodo raz-
reseljevali poslušalce na
i^Ijskem območju.
Prvič se bodo z božičnim
koncertom predstavili v ne-
Jeljo, 21. decembra, v Šent-
jurju, naslednji dan, v pone-
deljek, pa v Celju. 26. de-
cembra bodo zapeli v Vele-
aju, 28. decembra v Sloven-
skih Konjicah, 6. januarja
pa v Petrovčah. Vsi koncerti
bodo v župnijskih cerkvah
predvidoma ob 19. uri.
V program so uvrstili pre-
proste ljudske pesmi (Mari-
ja pa svet Jožef sta rajžala,
O srečne jasHce, Ena stara
božična pesem). M, Tomca
Eno dete je rojeno in L.
Belona Glej zvezdice božje,
skladbe znanih skladate-
ljev: Mozartovo Ave verum
corpus in Kyrie, Scarlattijev
Exultate Deo, Handelov
Laudate dominum, Nysted-
tov Kyrie in Gloria, Švabovo
Zdravo Marijo ter nekaj spi-
ritualov. Program torej, ki
bi moral zadovoljiti tako
ljubitelje preprostih nape-
vov kot bolj zahtevne po-
slušalce.	MG
Celfski se vračajo v
Stari grad
V prenovljenem vstopnem stolpu ob Pelikanovi poti dva razstavna prostora -
Nasmejana preteklost za mlade
Stari grad nad Celjem do-
biva skozi program javnih
del prenovljeno zunanjo po-
dobo, enako tisti iz prvih de-
setletij grajskega obstoja. Ob
tem pa v Celju ne pozabljajo
na sočasno pripravo projek-
tov, ki bodo grajskim zido-
vom vdihnili življenje in
obiskovalcem, ki so jih le-
tošnje poletje spet našteli ve-
liko več kot pretekla leta,
ponudili vpogled v mogoč-
no preteklost Celjskih.
V Pokrajinskem muzeju
Celje pripravljajo vsebinsko
zasnovo za ureditev dveh
razstavnih prostorov v vstop-
nem stolpu ob Pelikanovi po-
ti. Stolp so letos v okviru jav-
nih del temeljito prenovili,
dozidali zadnjo, v preteklih
desetletjih porušeno tretjino,
izvedli zunanje omete in ga
pokrili s streho, prekrito z
lesenimi skodlami. Spomladi
bodo nadaljevali z urejanjem
notranjosti, kar v prvi vrsti
pomeni izgraditev etažnih
stropov ter prehodov med
etažami. V stolpu bodo, tako
kot v njegovi prvotni podobi,
tri etaže in podstrešje, v vseh
pa naj bi sčasoma zaživela
dejavnost, namenjena graj-
skim obiskovalcem.
Javna dela na Starem gra-
du so ena največjih v državi,
v prenovi pa uspešno sode-
lujejo različne institucije,
od Zavoda za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Ce-
lje, republiškega zavoda za
zaposlovanje in njegove
celjske območne enote.
Mestne občine Celje, Zavoda
za planiranje in izgradnjo
občine Celje, občinskega
stanovanjskega sklada, celj-
skega turističnega društva,
podjetja RC Inženiringi do
ministrstva za kulturo. Če
bodo v kulturnem ministrs-
tvu potrdili prijavo Celjanov,
naj bi se leta 1998 začela
sanacija Friderikovega stol-
pa, enega najmogočnejših
grajskih objektov, ki zaradi
dotrajanosti tudi najbolj kli-
če po prenovi.
Po prvotnih zamislih naj bi
v dveh etažah uredili razstav-
ne prostore, v prvi predstavi-
tev življenja Celjskih, vključ-
no z vsemi dejavnostmi, ki so
jih v času svojega vladanja
opravljali na Starem gradu, v
drugem pa predstavitev gra-
du in njegovega pomena. Sta-
ri grad bodo predstavili kot
arhitekturni objekt, njegov
spreminjajoči se izgled, ki naj
bi ga ponazorili z različnimi
maketami ter starimi upodo-
bitvami. V tej sobani bodo na
ogled tudi vsi arheološki ma-
teriali, najdeni ob prenovitve-
nih delih na grajskem območ-
ju, prav tako pa tudi vsa dose-
danja prizadevanja za ohrani-
tev in zaščito grajske zapušči-
ne.
Eden od prostorov, ki bi ga
Celjani na Starem gradu ra-
di čimprej oživili, je seveda
tudi grajska restavracija.
Vendar pa bo nanjo - kot
zaenkrat kaže - treba še kar
nekaj časa počakati. Na graj-
skem območju je namreč
najprej potrebno urediti os-
novno komunalno infra-
strukturo, šele zatem pride
na vrsto resno iskanje na-
jemnika restavracijskega
dela, ki bo v oživitev gostin-
ske in druge ponudbe na
gradu moral vložiti tudi pre-
cej denarja.
Na Starem gradu bodo tudi
prihodnje leto nadaljevali z
vodniško službo, ki se je v
okviru javnih del že doslej
dobro obnesla. Za šolarje so
pripravili posebne delavnice
in vodene oglede grajskega
območja, projekt Nasmejana
preteklost pa bodo še širili z
novimi domislicami. Ne gre
pa pozabiti, da bo vse dokler
gradbena dela na Starem gra-
du ne bodo končana, zaradi
varnosti obiskovalcev ome-
jen ogled celotnega grajskega
območja.
r—-I. STAMEJČIČ
zapisovanja
Straii in pogum
Piše: TADEJ ČATER
Glavno mesto države se pri-
pravlja na novega župana.
Oziroma županjo. Čeprav pre-
bivalce mesta to bolj malo za-
nima. Kar niti ni presenetlji-
vo. Še en župan pač, ki kak-
šne formalne moči sicer ne bo
imel, kar pomeni, da se kaj
prida v mestu ne bo spremeni-
lo. Res je! Toda nov veter bo
vendarle zavel. In to je po-
membno. Ker, če župan že ni-
ma kakšnih pravnih možno-
sti odločanja, ima pa vsaj mo-
ralno moč presojanja. In to se
od novega župana tudi priča-
kuje.
Eden izmed kandidatov za
novega ljubljanskega župana
(saj je vseeno kdo), je nekaj
dni nazaj pripravil zanimivo
okroglo mizo o stanju na polju
kulture v mestu, o ločevanju
mesta od države oziroma o
tem, kje se končajo pristojno-
sti mesta in prične vloga drža-
ve in obratno, o problemu
»umiranja« prireditev v me-
stu, o tem, ali je mestna kultu-
ra res zožena in skrčena zgolj
na stojnice z medico in lectovi-
mi srci... Zelo pohvalno, ni
kaj. Pa vendarle je po zaključ-
ni besedi in obveznem ploska-
nju prisotnih v dvorani ostal
nekak grenak priokus po-
manjkanja poguma samih
kulturnikov in tistih, ki to kul-
turo organizirajo in vodijo ter
strah pred zamero z druge
strani političnega brega.
In to je tisto, kar je najbolj
narobe. Ker se dogodka niso
udeležili povabljeni predstav-
niki institucij s področja kul-
ture, neinstitucionalni kultur-
niki, ker se vabilu ni odzval
nihče niti z mestne niti z dr-
žavne ravni. Da se pač ne bi
zamerili svojim političnim bo-
trom. Žal.
J a, žal je tudi kultura poli-
tično nastavljena. In tisti, ki
ustvarja kulturo, jo ustvarja s
političnim predpogojem. Kar
je lahko usodno. In je zelo
nemoralno. Še več, je zelo prit-
lehno. Nekako me je vse sku-
paj spominjalo na tisti dogo-
dek z mladimi slovenskimi
filmskimi režiserji, ki so se
blazno razburjali, ker je nji-
hov kolega posnel filmsko skr-
pucalo z veliko denarja (in to
njihovega denarja oziroma
denarja davkoplačevalcev),
sami pa niso dobili niti tolar-
ja za velike filmske projekte.
Vabilu, da bi to javno poveda-
li, se pa niso upali odzvati.
In kaj? Nič. Še naprej bodo
veselo kramljali ob gostilniš-
kem šanku in blazno udrihali
preko svojega kolega ter preko
tistih, ki so odločili, da je nji-
hov kolega dobil sredstva za
realizacijo svojega filma. Ja,
tako nekako je zvodenela tudi
prej omenjena okrogla miza s
kandidatom za župana; strah
pred soočenjem in neprijetnim
vprašanjem je bil močnejši od
poguma. Kar nas navaja na
misel, da je slovenska kultura
odvisna od politike. Brez he-
ca, dragi moji, slovenska kul-
tura se ni sposobna soočiti sa-
ma s seboj. Zna pa udrihati
denimo tudi po drugih nacio-
nalnih cehovskih kulturnih
združenjih. Kar ni niti pošte-
no niti ni »kulturno«. Ker, če
posameznik, ki »dela kultu-
ro«, pripada bodisi tej politič-
ni opciji, to še ne pomeni, da
ni dolžan odgovarjati onim,
ki pripadajo nasprotni politič-
ni odločitvi. Oziroma druga-
če; sam lahko stoji na kate-
remkoli že političnem bregu,
toda zgolj intimno. V prostem
času, če hočete. Tako kot tisti
nesrečni filmarji, ki v prostem
času bentijo preko države in
svojih poklicnih kolegov, v ča-
su službe pa trkajo na vrata
taiste države in skupaj s svoji-
mi poklicnimi kolegi, ki so
bili še nekaj trenutkov prej vse
drugo kot pa ljudje, vneto raz-
pravljajo o možnostih, kako
priti do tistega prepotrebnega
denarja za realizacijo filma.
Uf, ampak tako pač je.
Svejic v Gornjem Gradu
Gledališka skupina Kul-
turnega društva Gornji Grad
bo za konec leta pripravila
tretjo premiero - uvodni
del Haškove trilogije o do-
brem vojaku Švejku.
Gornjegrajsko gledališče je
letos najprej premierno pred-
stavilo delo Gospa ministrica,
poleti je pred gornjegrajsko ka-
tedralo uprizorilo Mrtvega me-
niha, 27.decembra pa bo zai-
gralo Švejka. »Vsakdan je že
preveč resen in ljudje potrebu-
jejo zabavo, sprostitev in
smeh. To naj bi bila tudi dolgo-
ročna usmeritev našega dela,
saj nam razvedrila najbolj pri-
manjkuje,« pravi umetniški
vodja Edi Mavrič. V prvem de-
lu bodo predstavili predvojne
tegobe Haškovega junaka Jo-
sefa Švejka. Za naslednje leto je
v načrtu uprizoritev Švejka na
fronti in njegovih dogodivščin v
povojnem obdobju. Ž.Z.
Pevci in godci
v Lesičnem bo v soboto, 20. decembra, tretje srečanje
ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega. Srečanje Pod cveto-
čo drnulo organizira prizadevno Kulturno društvo Lesično-
Pilštanj, ki je znano po dobro pripravljenih prireditvah.
Prireditev bo v kulturnem domu v Lesičnem, z začetkom ob
18. uri.	B.J.
Knjižni prvenec Vinica Smajsa
Nedavno so v knjižnici
Kulturnega centra Ivana Na-
potnika v Velenju predstavi-
li zbirko črtic Krik iz mlado-
sti, knjižni prvenec Vinka
Šmajsa, velenjskega kultur-
nika, ki ga je veselje do lepe
slovenske besede in literatu-
fe ter liričnega pisanja vodi-
lo skozi tisočera vrata kul-
turnih in šolskih hramov.
Upokojeni profesor slo-
venščine, ki vselej najde osve-
žujočo besedo, je napolnil
triinsedemdeset let, še vedno
Pa s svojim kolesom vztrajno
premaguje vse letne čase, vre-
lienske spremembe in časov-
i^e zamike. O njegovi knjigi je
priznani slovenski pisatelj Ja-
'^ez Švajncer dejal, da je »čisto.
Prijetno in zahtevno branje
likrati, saj odslikava odlično
'zrazno sposobnost pisca, nje-
gova nihanja med realnostjo
'1 ideali. Pisec se je, ne da bi se
tega zavedal, vpisal v klub slo-
venskih pisateljev z resničnimi
imeni«. Na predstavitvi knjige
(na sliki sta avtor in voditeljica
Aca Poles) se je zbralo izjem-
no veliko njegovih učnecev,
prijateljev, znancev in pozna-
valcev kulture. Po predstavitvi
je za Novi tednik, ravno v na-
šem časopisu je pred tremi
desetletji prvič objavil svoja
besedila, dejal, »da so njegove
zgodbe v zbirki na simbolni
ravni, črtica Stric pa bi bila
rada značajevka, ki niha med
realnostjo in umetniško izraz-
nostjo idealov«
■MMBinB JOŽE MIKLAVC
Strune ljubezni Danice Kiovar
Danes, v četrtek, ob 18. uri
bo v Levstikovi sobi knjižni-
ce na Muzejskem trgu Ce-
Ijanka Danica Kiovar pred-
stavila svoj pesniški prve-
nec, ki ga je poimenovala
Strune ljubezni. Izšel je v
samozaložbi konec oktobra
v nakladi 400 izvodov, v
njem pa je avtorica zbrala in
objavila zgolj ljubezensko
liriko, čeprav njen lirični
opus, ki obsega približno
100 pesmi, zajema tudi poe-
zijo človekoljubne narave.
Kot sama pravi, je pesniko-
vati pričela že v osnovni šoli,
bolj za res pa v srednji. Po
poklicu je ekonomski tehniki,
marsikateri Celjan pa se jo
spomni kot nasmejano, vedno
z dobro voljo obdano nekda-
njo uslužbenko oddelka za
promet občine Celje. Navdih
za svoje ustvarjanje Danica išče
v sebi in v svojem odnosu do
sveta in narave, predvsem pa v
človekovi duši. O njeni poeziji
je v spremni besedi pesniške
zbirke publicist in novinar Dra-
go Medved med drugim zapi-
sal: »Pred nami je pesniška
zbirka, ki jo je Danica Kiovar
sestavila v enovito pripoved o
ljubezni in strune, na katere
brenka, nam zvenijo znano,
ker so tudi v nas, a vendarle
tudi povsem novo, ker so pe-
smi njena izkušnja, njena vse-
bina, njeno življenje. Njen pe-
sniški jezik je tekoč, kar pome-
ni, da ima kaj povedati. Je tudi
kultiviran, izražanje je jasno,
kolikor se to pač za poezijo
spodobi, da so metafore raz-
poznavne in so prava žlahtnost
veznega tkiva med stvarnostjo
in prispodobo.«
Danico Kiovar sta k izdaji
pesniške zbirke predvsem
vspodbudila njen starejši sin
Sebastian, ki tudi sam piše
pesmi in pa Drago Medved, ki
bo na današnji predstavitvi v
knjižnici zbirko tudi osebno
predstavil. Z umetniško bese-
do pa jo bodo predstavili člani
Amaterskega gledališča Te-
harje in amaterskega gledališ-
kega ansambla KUD Zarja Tr-
novlje ob kitarski spremljavi
Jožeta Lesjaka.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Novak V Celju
Slikar in kipar Vlado No-
vak iz Zabukovice, ki se je
pred dobrim mesecem dni
predstavil Slovenjegrajča-
nom, je v petek odprl raz-
stavo skulptur, reliefov in
keramičnih miniatur v pro-
dajnem paviljonu Rožič v
Celju.	JM
18
KULTURA
Razmigan plesni petek
V Žalcu tretje srečanje otroških plesnih skupin Slovenije
v soorganizaciji Zveze
kulturnih društev Slovenije
in Zveze kulturnih društev
Žalec bo jutri, v petek, v Do-
mu II. slovenskega tabora v
Žalcu 3. srečanje otroških
plesnih skupin Slovenije Mi-
gam '97.
»Srečanje otroških plesnih
skupin Slovenije Migam velja
za najizbranejšo otroško ple-
sno prireditev, njen namen pa
je spodbujanje sodobne ple-
sne vzgoje s poudarkom na
razvijanju plesne ustvarjalno-
sti, gibne izraznosti, kulture
giba in doživljanja odrske iz-
kušnje,« pravi samostojna sve-
tovalka za plesno dejavnost
pri ZKDS Neja Kos. Na letoš-
njem srečanju bo nastopilo 12
otroških plesnih skupin oziro-
ma 165 mladih plesalk in ple-
salcev iz Kopra, Ljubljane,
Kranja, Novega mesta, Kosta-
njevice na Krki, Maribora,
Kuzme, Ormoža, Celja, Vele-
nja in Žalca. Za nastop na
srečanju jih je izbrala selekto-
rica, plesalka in plesna peda-
goginja Andreja Obreza, ki je
Migam '97 tudi vsebinsko raz-
delila v dva dela.
V Plesni matineji, ki se bo
na odru Doma II. slovenskega
tabora v Žalcu začela ob 12.30
uri, bodo med sedemnajstimi
plesnimi točkami tudi tri iz
našega območja. Plesalke Ple-
snega ateljeja Sava Žalec bodo
nastopile s Kosmato žabo v
koreografiji Save Malenšek-
Kučič, Skupina za izrazni ples
Velenje Glasbene šole Frana
Koruna Koželjskega se bo
predstavila z Zimsko impresi-
jo koreografinje in mentorice
Karoline Mavec, Plesna sku-
pina Švrkle Velenje Zveze kul-
turnih društev Šaleške doline
pa s Sanjami koreografinje
Irene Gorogranc.
Spored drugega dela Migam
'97 je selektorica Andreja
Obreza poimenovala Plesno
popoldne, v celoti pa ga bodo
oblikovale plesalke Plesnega
foruma Celje. Pod mentor-
skim in koreografskim vods-
tvom Goge Stefanovič Erja-
vec se bodo najprej predstavi-
le Svetilke neba, plesni kolaž
oblikovan po motivih zgodbe
Lunino kraljestvo pa sestavlja-
jo točke Zvezde, Zvezde pac-
ke, Oblaki in Sonce. Za zaklju-
ček pa bo 16 plesalk Foruma B
nastopilo z Rockereto, plesno
slikanico songov Bine Štampe
Žmavc in glasbe Andreja Pom-
peta, ki jo sestavljajo slike Ma-
tematika, Televizija-domišlji-
ja, Smehci, Zmaj, Jaka slika.
Mavrica, Gusarji. Leteča pre-
proga, Tatovi, Pošasti, Čarov-
nica Špela, Ogledala, Sanje in
Opravičilo za domišljijo.
^rn^mm i. stamejčič
Nikoli dolgočasen realizem
Jože Svetina razstavlja v Cestnem podjetju Celje
Slikar Jože Svetina je prvič
javno razstavil svoja likovna
dela leta 1967 za kulturni
praznik v velenjskem delav-
skem klubu. Tedanji učitelj z
Zavodenj nad Šoštanjem, bliž-
nji sosed rojstnega kraja zna-
menitega kiparja Ivana Na-
potnika, je že dolgo pred ome-
njenim letom in svojo prvo
javno razstavo, neustavljivo
slikal in iskal številne odgovo-
re v risbah, akvarelih in oljih.
Dosledno je ostajal in ostaja
zvest naravi, njenim motivom
- od živalskega do rastlinskega
sveta - in otrokom. V ciklu
oljnih slik, največ jih je nasta-
lo na lesu, je najbolj neposred-
no izrazil svoj socialni čut do
otrok - mnogo je bilo med
njimi otrok brez pravega
otroštva - saj je z njimi kot
šolnik preživljal vse temne in
svetle trenutke v poslanstvu
tega plemenitega, a nikoli do-
volj razumljenega in zato tudi
nikoli prav cenjenega poklica.
Motivni svet slikarja Jožeta
Svetine tudi danes ostaja v ka-
dru krajevnega pejsaža, gozd-
ne strmine, viharnika ali osa-
melca, gorske kmetije, samot-
ne kašče ali znamenja, rečnega
obrežja, živopisne in redke pti-
ce. Tudi otroci ostajajo, z nič
manjšimi šolskimi torbami kot
pred leti. kvečjemu so še malo
večje. Ostaja torej zvest okolju
iz katerega izhaja. Do konca in
scela je zapisan naravi in tako
tudi živi. V Zavodnjah. visoko
nad dolino, iz katere se vali
pod nebo dim iz šoštanjskih
dimnikov in oznanja pridobi-
tve civilizacije. Ostal je v druž-
bi umirajočih dreves, preučuje
ptice in njihovo življenje, gradi
jim valilnice. Lovsko puško je
že zdavnaj zamenjal za fotoa-
parat.
Načina izražanja ne išče več
v različnih tehnikah, temveč
se spontano odloča za najpri-
mernejši način in tehniko, kar
je odvisno od razpoloženja in
motiva. V tem času je nastalo
nešteto skic v svinčniku, oglju
in drugih risarskih tehnikah,
ki jih je Jože Svetina razvil do
mojstrstva.
Značilnost Svetinovih akva-
relov je v tem, da ne uporablja
premočnih, intenzivnih barv,
temveč ostaja na meji pridiha.
Tretja slikarska tehnika, ki
jo Jože Svetina rad uporablja,
je oljna. Kadar je na klasičnem
slikarskem platnu, ostaja
zvest tisti barvni subtilnosti.
ki smo jo prej omenjali pri
akvarelu. Taka olja so povsem
lirična, pa naj gre za poletne
ali zimske motive, ko se nara-
va na samosvoj in enkraten
način razodeva človeku.
Nekaj drugega pa je, kadar v
oljni tehniki slika na lesu, zla-
sti pa na steklu. Tedaj barve
postanejo močnejše, polnejše.
Tak način slikanja povzroči, da
so barve živahnejše, tudi zara-
di tega, ker jih steklena površi-
na ne pije, steklo, ki je med
gledalcem in barvo, postane
nekakšen refleksni filter in po-
vršina slike, ki je obrnjena pro-
ti gledalcu, je po vsej površini
gladka, enodimenzionalna.
S svojimi motivi prispeva tudi
dragoceno dokumentarnost
(Kavčnikova domačija in dru-
ge), opozarja na uničevanje na-
rave oziroma nam s prikazova-
njem njenih pravih biserov po-
sredno pripoveduje zgodbo o
tem, kako nepopravljiva je ško-
da, kadar človek uničuje svet, v
katerem sam biva. V likovni iz-
vedbi ostaja zvest realizmu, a
tudi znotraj njega gradi svet, ki
je metafora spomina za vse čase.
DRAGO MEDVED
Za prijatelje
muzeja
V razstavnih prostorih Mu-
zeja novejše zgodovine Celje
pripravljajo nocoj, v četrtek
ob 18. uri, božični koncert.
Prijateljem in soustvarjal-
cem muzeja se bodo po be-
sedah direktorice Andreje
Rihter za izkazano zaupanje
zahvalili z deh likovne umet-
nice in kiparke Ljubice Koči-
ce-, na božičnem koncertu pa
bo zapela Darja Švajger. IS
Prvi koncert Pevk iz Stare vasi
V petek, 12. decembra, so pripravile Pevke iz Stare vasi ob izidu video kasete svoj prvi
samostojni koncert.
Enajstčlanski zbor, ustanovljen pred dvema letoma in pol, vodi Zofija Gorogranc. Geslo
koncerta, na katerem so zapele osemnajst pesmi, je bilo »Pesem nas združuje«. Prepevale so
slovenske narodne, ljubezenske in domoljubne pesmi, iz ljudske zakladnice pa so izbrale tudi
dve nabožni pesmi. »Lepe so naše slovenske pesmi. Želimo jih ohranjati, sebi v veselje in
mladim v bogato ljudsko izročilo,« so dejale na petkovem koncertu, na katerem so zapele tudi
pesem Slovenija, ki jo je napisala rojakinja iz Kanade Milena Lovšin. Največje priznanje za
dosedanje delo zbora pa je bila do zadnjega kotička polna dvorana doma krajanov v Stari vasi.
MARJAN LIPOVŠEK
prireditve
GLEDALIŠČE '
1
V Domu kulture v Velenju
bo drevi ob 19.30 za rumeni
in jutri, v petek, ob 19.30 za
beli gledališki abonma gosto-
valo Stalno slovensko gleda-
lišče iz Trsta s predstavo Bori-
sa Kobala Afrika ali na svoji
zemlji.
KONCERTI
V	Narodnem domu v Celju
bo v ponedeljek ob 20. uri
novoletni koncert Mladinske-
ga godalnega in Mladinskega
pihalnega orkestra Glasbene
šole Celje s solisti - violinistko
Petro Arlati ter pianistkama
Barbaro Starovastnik in Ma-
tejo Urbanč. dirigirala bosta
Matjaž Brežnik in Jure Krajnc.
V torek ob 18.30 pa bo božič-
no-novoletni koncert KUD
Anton Aškerc I. gimnazije Ce-
lje.
V	cerkvi sv. Duha v Novi
vasi bo jutri ob 18.30 božično-
novoletni koncert Mešanega
mladinskega pevskega zbora
I. gimnazije v Celju.
V	Kulturnem centru Laško
bo za abonma vrtiljak polk in
valčkov nocoj, v četrtek, ob
19.30 božično-novoletni kon-
cert ansambla Štajerskih 7.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v torek ob 20.
uri koncert komornega orke-
stra Slovenicum iz Ljubljane
pod vodstvom Uroša I^jovica.
V	Zadružnem domu na
Ljubečni bo v soboto ob 18.
uri božično-novoletni kon-
cert Mešanega komornega
zbora Celje, pod vodstvom
Pavla Bukovca.
V	Kulturnem domu v Škof-
ji vasi bo v soboto ob 21. uri
srečanje krajanov s koncer-
tom vokalne skupine Cvet.
V	Domu II. slovenskega
tabora v Žalcu bo v ponede-
ljek ob 20. uri božično-novo-
letni koncert Celjskega ple-
snega orkestra Žabe iz Celja,
pod vodstvom Tomaža Grin-
tala in s solistkama Mio Žni-
darič ter Katarino Habe.
V	Opatijski cerkvi v Celju
bo v ponedeljek ob 19.30 bo-
žično-novoletni koncert Celj-
skega pevskega društva.
V	športni dvorani Hruše-
vec pri Šentjurju bo v soboto
ob 18. uri 5. jubilejni božično-
novoletni koncert Pihalnega
orkestra ter mažoretnih sku-
pin iz Šentjurja.
Na osnovni šoli Prevorje
bo v nedeljo ob 15. uri božič-
no-novoletni koncert Okteta
Petrola, Štefanskih fantov,
terceta Domina in cerkvenega
pevskega zbora.
V	cerkvi sv. Jurija v Šent-
jurju bo v nedeljo ob 19. uri
božični koncert Celjskega
pevskega društva, pod vods-
tvom Edvarda Goršiča.
V	večnamenskem prosto-
ru OŠ v Dramljah bo v pone-
deljek ob 16. uri božično-no-
voletni koncert otroškega in
mladinskega pevskega zbora
OŠ Dramlje.
V	avtosalonu Kos v Ločici
pri Polzeli bo jutri ob 19. uri
božični koncert Mariborske-
ga okteta, odprli pa bodo tudi
razstavo slikarja Ivana Wald-
hitterja.
V	cerkvi sv, Jožefa v Celju
bo v soboto ob 18. uri božični
koncert Akademskega pev,
skega zbora Celje pod vodj,
tvom prof. Sonje Čendak-Pj
vlič.
RA»T/iVE 11
V	prostorih kulturnega do
ma v Vojniku bo od 20. do 28
decembra na ogled razstava
likovnih del Irene Nemeček.
V	knjižnici Gimnazije
Center Celje je na ogled Ij.
kovna razstava celjskih, voj
niških in štorskih osnovno,
šolcev, ki so ustvarjali na le.
tošnji enodnevni likovni kolo-
niji na Otočcu.
V	galeriji Keleia je do 2
februarja na ogled razstava
Črta - ploskev - slika, iz zbir-
ke Kovinotehne - Keleia.
V	Likovnem salonu v Ct
lju je do konca decembra na
ogled novoletno prodajna
razstava Likovnega salona. .
V	galeriji Mozaik v Gospo '
ski ulici 3 je razstava akadem-
skega slikarja Franca Vozla,
Odprta bo do konca leta.
V	galeriji AC v Žalcu je.
odprta stalna prodajna raz-,
stava slik - olj na platnu io
oljnih pastelov slikarja Franca
Markoviča-Aca in reprodukcij
svetovno znanih slikarjev.
V	Razvojnem centru Celje
do konca decembra razstav-
ljata Vlado Renčelj - Ver in
Božena Gobec - Boža.
V	galeriji Keleia je odprta;
pregledna razstava Celjskit
mednarodnih slikarskih ted'
nov od leta 1988-1997. '
V	menjalnici Eko pool riz
stavlja olja na platnu Zoran
Jošič - Anastazija. Cikel je
posvečen mojstrom impre-
sionizma. Na ogled bo do
konca januarja.
V	avli hotela Dobrna je na
ogled mednarodna razstava
otroških likovnih del v orga-
nizaciji Limita Štore.
V	Razvojnem centru Celje
do konca decembra razstav-
ljata Vlado Renčelj - Ver in
Božena Gobec - Boža, v ka-
varni Celjskega doma do 5
januarja dr. Rajko Livio, v ho-
telu Merx in tovarni Etol do
konca leta Ivan Stojan Rutat
iz Izole in v gostišču Mihec
Terezija Filej Rataj.
KINO I
Union od 18. do 23. 12. ct
16., 17.45 in 19.30 ameriški
film Herkul, ob 21.15 pa ame
riški film Vulkan; 24. 12. ob
16.30 in 18.30 ameriški film
Sam doma 3.
Mali Union od 18. do 23
12. ob 18.30 ameriški film Oč-
kov dan; 24. 12. kinopredsta-
va odpade.
Metropol 18. 12. ter od 21
do 23. 12. ob 16., 18.30 in 21
uri ter 19. in od 20. 12. ob 16.
18.30, 21. in 23.30 amerišk
film Jutri nikoli ne umre. 24
12. ob 17. uri ameriški fili^
Herkul, ob 19. uri pa amerišk
film Jutri nikoli ne umre.
Kino Žalec 19. in 21. 12. ol
20.	uri ameriški film Igra, 20
12. ob 20. in 21. 12. ob 18. ur
pa ameriški film Domov n*
počitnice.
Kino Dobrna 20. ob 19. i'
21.	12. ob 17. uri ameriški filfl
Willy3.
Kino Rogaška Slatina 20. il
21. 12. ob 17. in 19. uri amerišk
film George iz džungle.
2. SNOPIČ
KULTURA
19
xšla je knjiga o
Ži^i karluzi ji
v začetku decembra je
izšla nova knjiga o Žički
Kartuziji. Z njo izdajatelji
-	Zgodovinsko društvo,
občina Slovenske Konjice
in lokalni časopis Novice
-	zapolnjujejo potrebo po
tovrstni poljudni literatu-
ri.
Barvno knjižico, za kate-
ro je besedilo napisal Vin-
ko Zdovc, organizator iz-
daje pa je bil Jože Baraga,
bo mogoče ponuditi vedo-
željnim turistom, ki vse
pogosteje prihajajo na og-
led slavnih ruševin. Knjiga
je izšla v nakladi tisoč izvo-
dov, naprodaj bo v izbra-
nih konjiških trgovinah, pa
tudi v prodajalni spomin-
kov v Žički kartuziji.
V M.
Na grebenu
Pred dnevi je v mariborski
saložbi Drumac izšla nova
jbirka pesmi Konjičana
^lartina Zelenka.
Avtor se je doslej predstavil
le s štirimi pesniškimi zbirka-
mi: Kdo nam je jezik dal. Poz-
dravljena Dravinjska dolina,
Življenje teče ter Cvet jeseni.
Novo knjižico je naslovil Na
grebenu in jo motivno razde-
lil na dva sklopa: v prvem v
/erzih opisuje domače okolje
n v njem ljudi, ki so mu nad-
pe dragi, v drugem sklopu
jpa sega na novo področje, ki
ga je poimenoval poskusi v
haiku liriki, v zvrsti, nastali v
deželi vzhajajočega sonca. Ja-
ponski.	B. Z.
Horvatove risbe
Monografija Risbe in razstava del Gorana Horvata v mozirski galeriji
Zgornjesavinjski umetnik
Goran Horvat je v sodelova-
nju z Zavodom za kulturo
Mozirje izdal monografijo
Risbe 1963-1996, ob tej pri-
ložnosti pa so postavili tudi
razstavo Horvatovih del.
mmtmmmmmmmmmmmmmm
»Goran Horvat je umetnik,
ki kipi od navdihov in dela. Ne
zanika tesne povezanosti s
svojim očetom Jožetom Hor-
vatom-Jakijem, toda ostaja
zvest sebi, svojim načelom in
svojemu delu,« je Horvatovo
delo predstavil akademik
prof. dr. Emilijan Cevc. Na
novinarski konferenci, ki so jo
pripravili v petek, je Goran
Horvat povedal, da je mono-
grafija dolgo zorela, vendar je
bil potreben splet dogodkov in
naključij, da je ugledala luč
sveta. »S slikanjem se ukvar-
jam 34 let, od leta 1973 dela
pokažem tudi drugim, od leta
1986 pa se profesionalno uk-
varjam z umetnostjo,« se je
predstavil Horvat.
Dr. Cevc je poudaril, da je
lahko zgornjesavinjska kul-
turna skupnost ponosna na
izdajo, s katero je počastila in
priznala kulturno umetnost
in prizadevnost. »Goran Hor-
vat je v risbi mojster, črte pa
uporablja kot instrument, s
katerim izraža svojo domišlji-
jo. Risbe so tudi dokaz njego-
vega razvoja in dela, pa tudi
motivnega sveta, ki je narav-
nost neizčrpen. Te knjige sem
resnično vesel, ker nas pre-
priča o slikarskem trudu, re-
snem pristopu do slikanja in
kaže njegov razvoj v dobrih
treh desetletjih.«
Na razstavi, ki so jo posta-
vili v Galeriji Mozirje in bo
odprta do 9. januarja prihod-
nje leto, so na ogled risbe,
slike in objekti, ki jih je Goran
Horvat ustvaril letos. Po mne-
nju dr. Cevca gre za dela, ki jih
je vredno pogledati in omeni-
ti, saj je moč najti njihove
predpodobe tudi v monogra-
fiji Risbe 1963-1996.
US, Foto: CIRIL SEM
Z leve prof. dr. Emilijan Cevc. Peter Širko z zavoda za kulturo in Goran Horvat med odprtjem
razstave. Kulturni program sta pripravila saksofonist Bojan Zeme in pianist Toni Acman.
__galaksije
Profesor domišljije:
ljubljanska zgodba
če bo v prazničnih dneh
kdaj tako kot danes, ko to
pišem, lilo in Vas ne bo mika-
lo zapustiti toplih prostorov,
boste morda želeli seči po
knjigi. Predlagam vam, da
preberete kratki roman Kaje-
tana Koviča Profesor domiš-
ljije.
Sama sem ga prebrala že
pred časom, sedaj pa mi je
prišel na misel, ker se v moji
zavesti nekako sklada z mal-
ce idilično in rahlo patinirano
podobo bližajočih se prazni-
kov. Da ne bo pomote: nič
kičastega ni na njem, le da me
celotno vzdušje, ki ga slika,
spominja na staro obledelo
fotografijo, v podobo okame-
nel trenutek razgibanega živ-
ljenja, ki je na neki točki otrp-
nilo in zastalo, pa ga naš spo-
min in domišljija spet oživita -
blago in z rahlim nasmehom,
saj je čas že zgladil ostre in
boleče robove.
Kaj vidimo na fotografiji?
Vzdušje predpotresne Ljublja-
ne, oblikovano iz resničnih in
izmišljenih dogodkov. Podobe
meščanskega življenja v raz-
ličnih socialnih slojih. Zaseb-
nost skromnega stanovanja in
družabnost v salonu povzpet-
niškega meščana. In na tem
ozadju osebe: Jerneja Petriča -
naslovnega profesorja domiš-
ljije - človeka z neugledno so-
cialno provinienco, osebo z
mnogimi identitetami, potre-
soslovca in pesnika. Gospo Ur-
šulo, pred poroko gospodično
Urško Venturini, profesorjevo
daljno sestrično - okras mate-
rinega literarnega salona in
navdih profesorjevih nepre-
branih in neobjavljenih sone-
tov. Ursulinega moža Feliksa
Berginca, podravnatelja tvrd-
ke »Berginc&sin« - poslovneža
širokega spektra. Profesorje-
vega nekdanjega sošolca
Kristjana Ravbarja, bleščeče-
ga, a nekoliko sumljivega sve-
tovljana, ki prinese v zgodbo
dramatičnost. Nekoliko zadaj
in manj izrazito se izrisujejo:
Ursulini starši in obiskovalci
njihovega literarnega salona,
družina Feliksa Berginca, pro-
fesorjeva stanodajalka gospa
Amalija in njen mož Ferdi-
nand ter drugi.
Pisatelj zgodbo bolj pripo-
veduje kot pa jo razvija v do-
gajanje. Blago ironičen odnos
do protagonistov in motiva se
kaže tudi skozi jezik pripove-
di, ki je izredno berljiv in du-
hovit ter kljub zgoščenosti in
povednosti daje vtis sprošče-
ne in lucidne ležernosti.
Kovič svojo knjigo začenja
s kratko pripombo, da so
morda »kaj o tem, kar se je
pozneje zgodilo, vnaprej vede-
le samo mačke.« Izkaže se, da
je tisto, kar se je pozneje zgo-
dilo znani ljubljanski potres,
ki pride v zgodbo v iztekajo-
čem se crescendu - kot poseg
iracionalnega v navidez trdno
racionalno motiviranost do-
gajanja ter kot metafora, ki za
nazaj nanovo osvetli zgodbo
in naše branje postavi v dvoj-
no optiko.
Vmes pa je pripoved. Pisa-
telj nam predstavi svojega na-
slovnega junaka Jerneja Petri-
ča, profesorja lepopisa in ste-
nografije na trgovski šoli, na-
darjenega, a nekoliko čudaš-
kega človeka, ki je v stikih z
neznanimi sogovorniki prev-
zemal različne identitete. Pi-
sal je pesmi - sonete, posve-
čene že omenjeni gospe Ur-
šuli, ne da bi se pri tem vdajal
kakršnimkoli upom na ljube-
zenski ali literarni uspeh. Več
veljave, vsaj v ožjih strokov-
nih krogih, mu je prinesel nje-
gov glavni konjiček - seizmo-
logija ali, po njegovo, potre-
soslovje, kjer se je z leti v
deželnem merilu uvrstil med
redke poznavalce tega po-
dročja (a ko je šlo zares, so
vedele edino mačke).
Na podoben način uvede
Kovič tudi druge protagoni-
ste, natančno opiše njihovo
družbeno poreklo in umešče-
nost v socialni sloj, njihove
nazore in čustvovanje ter pri
nekaterih namigne na skrbno
zakrivane temne lise njihove-
ga socialnega blišča, ki kasne-
je postanejo eden od agensov
dogajanja. Glavno gibalo je
seveda ljubezenska zgodba,
ki se razvije, ko...
Pa tega vam ne smem izda-
ti, če vam nočem pokvariti
užitka ob branju, kajti zgodba
je v tej knjigi pomembna, če-
prav, kot boste videli, ni edi-
na, ki daje delu čar.
Piše: MARTINA ROZMAN
SALOBIR
Knjiga za zvezdo Severnico
Marjan Marinšek je napisal biografijo o Astrid Lindgren
Že kar nekaj generacij je,
ki jim je Pika Nogavička v
zavesti tako kot nam je vsem
v zavesti otroštvo. Po branju
knjige, nedvomne svetovne
uspešnice, smo dobili tudi
filme in televizijske nadalje-
vanke,
t
Tudi tisti malo starejši so
ob vragolijah Pike Nogavičke
v vili Čira-Čara in zunaj nje ter
njenih zvestih prijateljev, od
katerih seveda najbolj izsto-
pajo Anica, Tomaž, opica gos-
pod Ficko in konj, uživali in
se po svoje veselili neštetih
sporočil, ki jih prinaša način
Pikinega življenja. In ravno ta
je pomenil in še pomeni mno-
gim otrokom hvaležno pribe-
žališče za poistovetenje z ju-
naštvi Pike Nogavičke, odra-
slim pa priložnost za spozna-
vanje odmika od ustaljene
predstave o tem, da so otroci
na svetu zgolj zato, da uboga-
jo odrasle in da morajo biti
predvsem in samo poslušni,
sicer ne bodo dobri otroci.
Pred dnevi smo dobili na
slovenskem knjižnem trgu
žlahtno knjigo, ki je prišla ob
pravem času. Marjan Marin-
šek, celjski gimnazijec in di-
Plomiranec ljubljanske prav-
ne fakultete, ustanovitelj Kul-
turnega centra Ivan Napotnik
v Velenju, pobudnik številnih
kulturnih akcij in festivalov,
med njimi je tudi Pikin, last-
nik zbirk Moje prvo berilo in
Gasparijeve razglednice in
druge, je namreč napisal bio-
grafijo o Astrid Lindgren, sve-
tovno znani pisateljici, s kate-
ro je v dolgih letih poznanstva
stkal tudi prijateljske vezi.
Doslej je prevedel tudi dve
njeni slikanici, in sicer leta
1993 Božič v hrupni vasi in
letos Pobegnimo s Piko No-
gavičko.
Biografijo Astrid Lindgren je
napisal v tekočem in jasnem
jeziku odličnega poznavalca
najbrž najbolj znane pisatelji-
ce na svetu, svojevrstne amba-
sadorke otrok, zagovornice
njihovih pravic in vsega huma-
nega. Dobili smo delo, ki nam
odstira ne le pisateljičino živ-
ljenje, temveč tudi marsikaj
zanimivega iz različnih podob
njene domovine. Pri branju se
vrstijo časovna obdobja, ki v
marsičem pojasnjujejo ravna-
nja številnih ljudi, ki so pove-
zani z življenjem in delom As-
trid Lindgren, ter seveda z
usodo znamenite Pike Noga-
vičke, kakor je Kristina Bren-
kova izredno posrečeno našla
slovenski izraz za Pippi Lang-
strump - Pippi Dolgo nogavi-
co.
Marjan Marinšek začenja
življenjsko pripoved o slavni
pisateljici z leseno hišo, ki
ima verando in je seveda na
švedskem podeželju, kjer se
je v smalandski pokrajini na
kmetiji Nas 14. novembra
1907 rodila Astrid Lindgren.
Oče se je pisal Ericsson in to
ime je že v ušesih tudi tiste
generacije - kakšna ironija - ki
je na Piko pozabila najbrž za-
to, ker ima stalno k ušesu
prislonjen mobilni telefon
Ericsson. A to je že druga
zgodba...
Sledijo opisi njenega otroš-
tva in slike iz družinskega
življenja. Tekoča pripoved je
opremljena s pisateljičinimi
izjavami in odlomki iz njenih
del. Slavna pisateljica, ki je
letos novembra praznovala
svojo 90-letnico, je s svojo
Piko Nogavičko dodobra raz-
burkala svet, saj je kmalu os-
vojila mlade bralce. Toda ta-
koimenovani odrasli, ki znajo
življenje tudi mojstrsko za-
komplicirati, so Piko tudi od-
klanjali, češ, da deluje nevz-
gojno, drugim spet, je prišla
prav pri propagiranju femi-
nizma... Izvemo tudi, da se
slavna pisateljica s Piko ni po-
stavila le v bran pravicam
otrok, temveč tudi živali in je
prispevala k temu, da je šved-
ska vlada spremenila zakon o
ravnanju z živino.
Knjigo o Astrid Lindgren
beremo z užitkom in kdor jo
bo prebral, se bo nemara po-
novno lotil branja same Pike
Nogavičke. Pisateljičino bio-
grafsko pripoved je avtor
opremil tudi z bogatim sli-
kovnim gradivom, pisateljiči-
nimi biografskimi podatki,
predstavitvijo njenega knjiž-
nega opusa, dodan je seznam
vseh filmov, ki so bili posneti
po pisateljičinih literarnih de-
lih, navedene so najpomem-
bnejše nagrade in priznanja
ter častni doktorati, ki jih je
prejela pisateljica, ter prevodi
njenih del v slovenščino, gle-
dališko scenske predstave na
slovenskih odrih ter pomem-
bnejša bibliografija v sloven-
ski periodiki.
Marjan Marinšek postaja v
slovenskem kulturnem pro-
storu vse pomembnejši pisec
memoarske literature in mo-
nografskih del, ki nam ohra-
njajo žlahtne podobe tako
starožitnosti kot sodobnega
sveta.
CZ_:-1 DRAGO MEDVED
Karaš razstavlja v Laškem
V	avli Kulturnega centra Laško bodo v petek, 19. decem-
bra popoldne, odprli razstavo slik akademskega slikarja
Franca Košca-Karasa.
V	več kot dvajsetih letih dela je Karaš ustvaril ogromen opus
v različnih slikarskih tehnikah. Na številnih razstavah v zad-
njih letih se je javnosti predstavljal zlasti s posamičnimi cikli
oziroma tehnikami, v Laškem, kjer se bo predstavil prvič, pa je
svojo razstavo zasnoval retrospektivno. Karaš, po rodu iz
Šoštanja, je eden tistih slikarjev, za katere je slika od začetka
do konca avtorsko dejanje. Barve meša sam in prav želja po
sožitju močnih barv je ena njegovih primarnih značilnosti. Ima
zelo širok motivni svet. Slika krajine, tihožitja in figuralne
kompozicije, na svoj način pa je naslikal tudi vrsto podob
križevega pota.	JI
20
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Najstarejši Poizeijan
dopolnil 97 let
Rastislav Slokar je najsta-
rejši Poizeijan in tudi naj-
starejši član društva upoko-
jencev, v katerega je včla-
njen že od leta 1965. Prav
zaradi tega so ga v predpraz-
ničnih dneh obiskali njego-
vi sočlani iz društva, da bi
mu zaželeli mnogo dobrega
in ga razveselili s pozornost-
jo in darilom.
V soboto dopoldan sta pri
Slokarjevih, ki žive v vrstni
hiši v centru Polzele, potrkala
predsednik DU Polzela Slav-
ko Mačkovšek in članica
društvenega odbora Jožica
Cilenšek, ki je Rastislavu Slo-
karju pripravila tudi lep nago-
vor. Seveda so ob obisku tudi
prijetno pokramljali.
Rastislav Slokar, ki je bil
obiska zelo vesel, jim je pove-
dal, da se je rodil v Lokovcu
pri Postojni in da je kljub te-
mu, da je že več kot 30 let v
Savinjski dolini, po srcu še
vedno Primorec. Seveda je v
tako dolgem življenju okusil
veliko radosti in tegob. Kot
osemnajstletni fant je bil mo-
biliziran v avstroogrsko voj-
sko, med obema vojnama je
učiteljeval po raznih krajih te-
danje Jugoslavije, veliko je
potoval in s ponosom pove-
dal, da je bil celo v New Yor-
ku. Med 11. svetovno vojno je
bil interniran na Madžarsko,
po 47 letih službovanja pa se
je upokojil na ajdovski gim-
naziji.
Na stara leta ga bistrost du-
ha ni zapustila, pritožujejo se
le nad bolečinami v nogah. Še
vedno rad pokadi pipo, sicer
pa gre od doma le, kadar gre
k maši. Na sliki od leve proti
desni: Rastislav Slokar, Slav-
ko Mačkovšek in Jožica Ci-
lenšek.
T. TAVČAR
REČENO (ne)STOR JENO
Veliki Drugi
v trikotniku med imaginar-
nim, simbolnim in realnim
lahko iščemo (ne) izpolnitev
tistega kar se v psihoanalizi
imenuje manjko biti. Zelo
poenostavljeno povedano je
veliki Drugi tisto nedosežno v
človeku, po čemer hrepeni nje-
gova želja. Želja, ki hoče dose-
či popolnost, ki naj bi zapolni-
la manjko sleherni biti. Tirni-
ce manjka torej vodijo k želji
po nečem drugem. In prav
seštevku vseh nedosegljivih
»drugih« lahko rečemo veliki
Drugi. Zapleteno? Morda? Re-
cimo temu Dragemu prepro-
sto naš ideal ali še enostavneje
- nedosegljivi cilj in vsa neja-
snost se v trenutku razblini
(saj na ravni kratkega razmi-
sleka kot je tale). Ni ga člove-
ka, ki si ne bi na kakršenkoli
način zastavljal nekega cilja.
Skratka, veliki Drugi je. kon-
kretno rečeno, za vernika bog,
v rajnki Jugoslaviji je bil to za
navadnega državljana mar-
šal Tito, za novodobnega Slo-
venca pa je to morda demo-
kracija. In, ker smo ravno v
času novoletnih praznovanj,
kaj sta navsezadnje dedek
Mraz ali božiček drugega kot
naš veliki Drugi, nekakšne
neulovljive sanje in grenko
spoznanje vsakega otroštva.
Kakorkoli že je, v osmišljeva-
nju vsakega človeka zavzema
veliki Drugi pomembno vlo-
go. V skrajni konsekvenci je
poskus doseganja velikega
Drugega pravzaprav obsojen
na propad in s tem tudi na
neuspeh. Kajti popolna zapol-
nitev manjka je seveda nemo-
goča. Prav sedaj, ko lahko v
sobotni prilogi Dela prebira-
mo imenitni esej Arturja Šter-
na o njegovih, kot sam piše,
neuspehih, lahko iskanje veli-
kega Drugega primerjamo z
njegovim pisanjem. Sam se
ob tem spomnim želja po iz-
polnitvi jaza, v recimo najst-
niških letih. Pred leti sta moji
mladostni generaciji v Celju,
ali vsaj v predelu kjer sem
stanoval, zapolnjevala pro-
stor velikega Drugega kar dve
karizmatični osebnosti - eden
je bil sedanji znani kardiolog
Bojan Krivec, drugi pa slikar
Bori Zupančič. Prvi je bil idol
za nekoliko bolj znanstveno
usmerjene zanesenjake, drugi
pa za umetniške sanjače. Po-
skušali smo ju oponašati prav
v vsem, od recimo stila oblače-
nja, do načina govora, od us-
peha v šoli ali športu, do nači-
na osvajanja deklet. Bolj ali
manj je seveda ostalo zgolj pri
klavrnih poskusih. In četudi
smo danes, na primer, uspe-
šni inženirji, tiskarji, meteoro-
logi, podjetniki, ekonomisti,
računalničarji, tehniki in
morda celo pesniki, se naš cilj,
vsaj podzavestno, še vedno zr-
cali v njunih imenih. Fantaz-
ma, katere podoba je razvid-
na iz nedosežnosti njunih
oseb, je pravzaprav prikrit
izraz našega lastnega strem-
ljenja, da bi dosegli velikega
Drugega. Na mesto junakov
naših mladostniških hotenj so
sicer stopile nove neizpolnjene
želje, ki pa so dobile zgolj dru-
gačna imena; tako kot je otro-
kom dedka Mraza zamenjal
božiček ali kot je nekaterim
odraslim maršala Tita zame-
njala demokracija.
ZORAN PEVEC
Sledi človeka v Alpah
Ozemlje Slovenije se je v
dolgi zgodovini odpiralo
zdaj proti Panoniji, zdaj pro-
ti Alpam in ne nazadnje tudi
proti Sredozemlju. Zato so
vplivi dokaj raznoliki in za-
radi zaostajanja za drugim
svetom še ne dovolj raziska-
ni. Z najnovejšimi arheološ-
kimi in etnološkimi raziska-
vami pa smo pridobili veliko
podatkov za Kamniške Alpe.
Pred kratkim so zbrane
študije dr. Toneta Cevca in
sodelavcev (dr. Jane Horvat,
Mirana Bremšaka in Franceta
Steleta) izšle v publikaciji In-
štituta za slovensko narodo-
pisje in Inštituta za arheologi-
jo pri Znanstveno raziskoval-
nem centru Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti.
Naslov knjige Davne sledi
človeka v Kamniških Alpah
nosi podnaslov Arheološke
najdbe v planinah v letih 1995
in 1996. Te planine niso le
bogato nahajališče uporabnih
predmetov iz davnih dni, am-
pak je prečudoviti svet za pla-
ninarjenje, uživanje ob pogle-
dih na bližnje in daljne skalne
strukture, ostanke planšar-
ske arhitekture in obujanje
spominov na davne dni.
Prvotne najdbe so bile tudi
v alpskih deželah sprva po-
vsem slučajne. Šele v zad-
njem času se strokovnjaki de-
la lotevajo sistematično. Prve
najdbe v visokogorju pri nas
so bile uspešne na Vehki pla-
nini (1. 1963), na planini pod
dovško Babo v Karavankah
(1. 1962), na Kobariškem Stolu
(1. 1988), na ovčji planini Belš-
čice v Karavankah (1. 1984) in
v Mozirski planini na Golteh
(1. 1974), na prevalu Medved-
jak nad Javorniškim rovtom v
Karavankah (v 19. stol.), na
Lipanci na Pokljuki (1. 1955)
ter v Strmcu na Predelu (1.
1884). Vrtine in vzorci zdrob-
ljene keramike, najdene v 1.
1997 na planinah pod vrhovi
Kamniških Alp, pričajo o na-
selitvi tega gorskega sveta že
v prazgodovini, v zgodnjem
neolitiku, celo na prehodu iz
5. v 4. stol. pred Kr. Prav tako
so bile najdbe tudi iz rimske
dobe, srednjega veka in no-
vejše zgodovine.
Omenjena ekipa si je na
področju Kamniških Alp ogle-
dala planino pri znameniti ro-
marski cerkvi sv. Primoža in
sv. Felicijana nad Kamnikom,
ki leži na 900 m nadmorske
višine, Veliko planino (1550
m), ki je z okoliškimi planina-
mi ena najbolj obširnih, saj
merijo vse skupaj do 1000 ha,
opuščeno planino Čohavnico
(1800 m) nad Korošico, plani-
no Na stanu (1450 m) pod
Jermanovimi vrati (Kamniško
sedlo, 1884 m), planino Ovča-
rijo (1550 m) pod Mokrico,
kjer so odkrili najdbe izpred
35.000 let, in drugo planino
Ovčarijo (1700 m) v Kalcah
nad Kamniško Bistrico, plani-
no Koren (1675 m) pod istoi-
mensko goro, čudovito idilič-
no planino Dolga njiva (1688
m) in opuščeno planino Osre-
dek (1110 m).
Med najdbami prevladuje ke-
ramika. Največ (95%) je pozno-
srednjeveških in novoveških
odlomkov keramike, njim sledi
rimskodobnih (4%) in nazadnje
prazgodovinskih (1%). Prazgo-
dovinsko keramiko so našli le
na dveh mestih, rimsko lončevi-
no pa na sedmih mestih. Med
najdenimi predmeti so kovinski
predmeti zaradi usmerjenosti
raziskovalcev v manjšini. Poleg
tega so našli tudi brusne kamne
in kremenasta kresila. Množica
najdenih predmetov zagotavlja,
da so bila ta prebivališča v viso-
kogorjih ne le občasna, ampak
tudi stalna, kamor so umaknili
živino pred roparskimi vojska-
mi.
Knjiga, formata 20 cmx23
cm, vsebuje tudi več doku-
mentarnih večbarvnih foto-
grafij najdenih predmetov in
prelepe gorske narave, črno-
belih starih planšarskih koč
ter rekonstrukcijskih risb. Be
sedila pod slikami in ob kon
cu knjige kratka vsebina so
objavljeni tudi v nemščini. V
knjigi ne manjka obvezna ob
širna literatura.
CIRIL VELKOVRH
Za Žlahtne bucike
v Društvu propagandistov Celje pripravljajo za Valenti-
novo '98 nagradni natečaj oziroma tekmovanje za najbo-
lje urejeno izložbo. Tekmovanje »Zlata bucika« so posve-
tili spominu pokojnemu starosti celjskih aranžerjev
Zdravku Božičniku-Žičiju.
Urejene izložbe aranžerjev in obhkovalcev bodo na temo
Valentinovega v Celju na ogled med 7. in 20. februarjem,
ocenjevalci pa bodo pod drobnogled vzeli idejno zasnovo,
estetske vrednosti, tehnično izvedbo in propagandni učinek
posamezne izložbe. Aranžerji in oblikovalci, ki se želijo
potegovati za žlahtne bucike, nagrade so zlata in dve
srebrni buciki, morajo svoje izdelke, označene s Šifro, za
natečaj prijaviti do konca januarja.	IS
S kartico tudi na Golte
V projekt olimpijske kartice se je letos vključilo 12
slovenskih smučišč, med njimi tudi RTC Golte.
Kar polovični popust pri nakupu dnevnih vozovnic z olimpijsko
kartico bodo nudili med 19. in 22.januarjem 1998, skozi vso
sezone pa bodo vsi imetniki kartic deležni 10-odstotnega popu-
sta. Ugodnosti veljajo tudi na Rogli, kjer bo smuka z olimpijsko
kartico po polovični ceni med 5. in 8.januarjem.	Ž.Z.
KoncertvVelenju
Davor Radolfi in Ritmo Loco se bodo med veliko turnejo po
Sloveniji ustavili v Velenju, kjer bo koncert danes, v četrtek, 18.
decembra, ob 20. uri. Kakor obljubljajo, bo tudi v velenjski
Rdeči dvorani zadišalo po kruhu in vinu, Mediteranu in
ljubezni.
Za mlade in stare Starovašcane
Konec tedna bodo pripravili v domu krajanov v Stari vasi v
Velenju dve tradicionalni prireditvi. V petek popoldan se bodo
zbrali krajani in krajanke, stari sedemdeset let in več, njihovo
srečanje pa bo popestrila pevka Vita Zorko. V soboto popol-
dan se bodo zbrali najmlajši Starovaščani in Starovaščanke.
Najprej bodo sodelovali v delavnici »Ustvarjajmo skupaj«,
izdelovali čestitke in okraske ter se učili pripravljati praznične
pogrinjke. Ob koncu jih bosta obiskala še božiček in dedek
Mraz ter jih obdarila.	Ml
Zimsko socivje
Brstični ohrovt je posebno v zimskem času zelo dragoceno
sočivje, saj ga je mogoče vso zimo pobirati svežega. Bogat je z
minerali in vitamini, kar človeško telo pozimi še posebno
potrebuje. Pri Cajhnovih na Polzeli pridelajo dovolj brstičnega
ohrovta tudi za prodajo. V soboto ga je kljub hladnemu
vremenu pobiral tudi gospodar Ivan.	T. TAVČAR
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
odmevi
Azil za
zavržene
živali v Celju
Ko sem prebrala pismo s
tem naslovom, sem se začudi-
la, kaj vse zahtevajo ljudje.
Kar poglejte kakšno ulico:
polna je psov, kot da je to
njihov drugi dom, kjer lahko
svobodno skačejo - doma pa
tako najbrž morajo ubogati.
Ali pa park, poln pasjih iz-
trebkov, in zato to ni park za
ljudi.
Včasih se mi zdi, da imamo
v Celju največ psov, dovolj za
celo Slovenijo. Včasih se mi
tudi zdi, da nekateri iščejo več
pravic za štirinožce kot za bol-
ne ljudi.
JOŽICA KRAJNC,
Celje
Naj pes ne
ogroža otroka
Zelo sem bila prizadeta, ko
sem v NT ponovno prebrala
prispevek Marije-Maj de Kr-
stič. Gospa se večkrat oglaša:
enkrat skrbi za otroke, drugič
se zahvaljuje policistu, kriti-
zira mladino in okolje...
Ne, ne boste verjeli, ampak
če je ni v rubriki Pisma bral-
cev, je pa v rubriki Nočne
cvetke. Žal mi ni v ponos in
prid, da živim v okolju med
f temi ljudmi in da smo vedno
vpleteni v njihove oziroma
njene bolne igrice.
Razjezilo me je pač to, ker
se je hotela pokazati, kako je
skrbna - češ, kaj je petletna
deklica pretrpela... Skrb? Že,
že. Toda kar sta pretrpela mo-
ja dva mladoletna otroka in
kako trpita še sedaj, vesta sa-
mo ona dva. Lani sta me fizič-
no napadla ga. Krstič in njen
sin, star več kot 20 let, ki
vsem nam nenehno grozi...
To, da sta spomladi razbila
okno in hotela ob IL uri do-
poldan (ko sem bila v službi)
vdreti v stanovanje, je tudi
pisalo v NT, vendar v cvet-
kah.
Za dogajanja v petek,
5.12.1997 ob 23. uri, vesta
moja otroka in policija, ki je
morala žal spet intervenirati.
Kaj otroka preživljata in kaj
sta preživela, pričajo razbita
vhodna vrata in luknja, ki je
nastala zaradi brcanja in na-
silnega vdiranja v stanovanje.
Verjetno se bo tudi to znašlo
med cvetkami. Še sreča, da je
posredoval oče otrok oziro-
ma moj bivši mož, ki je po-
klical policijo ter zaščitil in
pomiril otroka. Sprašujem
se, kako je ga. Krstič vzgojila
svojega sina in kako je ni
srarn pisati te »skrbne« dopi-
se, ko v sebi nima nikakršne-
ga čuta ne do mladoletnih ne
do starejših sosed (ga. Stra-
Šek) in okolja, v katerem bi-
va.
Res sem z juga, kakor zna
podcenjevalno poudarjati ga
Krstič; vendarle pa naj po-
gleda še pri sebi. Moj na-
smeh in molk jo očitno ven-
darle iztirjata; vendarle se
nočem in ne želim prepirati.
Stroka res uči, da so ljudje
takšni in drugačni, da jih je
treba drugače obravnavati ali
se jih izogibati, jih ne poslu-
šati ali ne opaziti, če ne že-
liš... Ampak, ko gre za moja
ogrožena in napadena otro-
ka, 12-letnega sina in 13-
letno hčer, takrat razum več
ne govori. Meni in mojemu
bivšemu možu sta otroka ne-
kaj najbolj dragocenega in
svetega, zato bova naredila
vse, da ju zaščitiva. Menim,
da tudi drugi starši tako raz-
mišljajo.
LEPOSLAVA JANKOVIČ,
Celje
prejeu
smo
Vroča kri
s 1.1.1998 naj bi sestra in
svak, na podlagi izročilne po-
godbe iz leta 1978 in sodne
poravnave z dnem 31.1.1997, v
celoti poskrbela za mater. Sa-
ma verjetno ne bosta prišla
ponjo, zato mi ne preostane
drugega, kot da mater sam
pripeljem domov, kjer ima
dosmrtno pravico neomejene
uporabe kletnih prostorov no-
vozgrajene hiše. In to hiše, ki
sva jb z materjo sama zgradila
in spravila pod streho.
Z izročilno pogodbo iz leta
1978 je zemljišče in vsa last-
nina sporazumno prešla v se-
strine roke. S sestro, ki je v
Nemčiji, sva se dogovorila,
da jaz pomagam materi pri
gradnji hiše, ko pa bo mati
ostarela, bo sestra v celoti
poskrbela za mater. Vsa leta
sva se s sestro dobro razume-
la. Počilo je februarja 1995,
ko se je sestra matere hotela
na hitro rešiti. Sestra se je
odpravila na Florido, ko pa se
je vrnila, matere ni želela več
videti. Postavila je pogoj, da
naj gre raje sama v dom, če
ne, jo bo ona spravila v nori-
šnico. Šele kasneje sem izve-
del, čemu takšna naglica, vse
pa je povezano z načrtovano
gradnjo motela na Ohridu.
Sestra bi za domačijo in zem-
ljišče, seveda brez matere,
dobila več kot 600 tisoč
mark. K sreči sem to kupčijo
preprečil in zahteval, naj se-
stra poskrbi za mater. Če žeU
sporno imetje prodati, pa naj
položi v banki na materino
ime denar za deset let za dom-
sko oskrbo. S tem se sestra ni
strinjala.
Na sodišču me je s preva-
ro, da mora maja letos na
operacijo, pregovorila, da
sem se zavezal do konca le-
tošnjega leta za borih 27 ti-
soč tolarjev skrbeti za mater.
Če bi moral še naprej skrbeti
zanjo, bo cena za materino
oskrbo na novo določena.
Sestra se s tem ni strinjala,
zato se je zavezala, da bo
mater že prej vzela k sebi
najkasneje pa 1.1.1998. Mati
se je veselila doma, saj jo
grizeta krivica in neurejeno
stanje; pri 87-letih pa je želj-
na miru in domačije. Mimo-
grede, z ženo sva materi od-
stopila spalnico, sama pa
spiva v kuhinji.
Dne 11.12.1997 sem od se-
stre dobil priporočeno pi-
smo, v katerem me obvešča,
da je mater pripravljena
sprejeti šele aprila 1998 in
da ni pripravljena zanjo več
plačevati. Še istega večera
sem jo poklical, vendar se z
mano ni želela pogovarjati.
Njen mož pa mi je zagrozil,
da bo oba z materjo enostav-
no ustrelil, če se pojaviva v
Ješovcu. Na dom z materjo
ne smeva, dokler nama nje-
gova žena tega ne dovoli. Na-
slednji dan sem šmarskim
policistom prijavil grožnje.
Na vprašanje policista, kaj
bom storil, sem mu rekel, da
bom mater na vsak način pri-
peljal domov in jo vselil. Ker
je zakon na moji strani, sem
prosil za prisotnost policije
in dobil negativen odgovor.
Dežurnega policista očitno
ni skrbela svakova grožnja,
skrbelo ga je za 87-letno že-
nico, ki da je ne smem pusti-
ti same v snegu in mrazu
pred hišo. Delno ga razu-
mem in mu dam prav, konč-
no pa se bo lahko tudi polici-
ja zakonito vmešala v spor.
Tega, da bo zame in za mater
morda prepozno, pa zakon
sploh ne predvideva.
Torej, kaj naj storim? Če na
dogovorjen dan ne pripeljem
matere domov, bosta sestra in
svak menila, da nista kriva, če
mati noče domov. Če se držim
sodne poravnave in mater pri-
peljem domov, bom verjetno
mrtev. Na izbiro imam še eno
možnost, vendar pa se moram
prej oborožiti. Ker se bojim,
da ne bom izbral prave varian-
te, prosim spoštovane bralce,
da mi s pisnimi nasveti poma-
gajo.
MIRKO NIKOLIČ,
Grobelno
Draga
gospoda
žlahtna!
Sem eden iz tiste generaci-
je, ki je preživel strahote IL
svetovne vojne. Veliko je os-
talo otroških spominov na
staro Jugoslavijo, večina ve,
kako je bilo takoj po vojni
in kako smo živeli vse do
leta 1991, torej do osamos-
vojitve. Nam preprostim
ljudem tega ne more nihče
odvzeti, še manj pa prikazo-
vati v taki luči, kot to neka-
teri počno.
Ko smo pred osamosvoji-
tvijo stopili na volišča, smo
trdno verjeli, da nam bo
boljše, da bodo toplejši do-
movi naših otrok in vnukov.
Vsi smo verjeli v to. Žal se
danes kaže drugače. Počuti-
mo se prevarane, izigrane in
osramočene. To, kar se sedaj
dogaja, ne more biti res. Ve-
likokrat pomislim, da so to
samo sanje. Da so tovarne
pokradene in v razsulu, ve-
mo vsi. Nismo pa vedeli, da
imamo v naši sredini tudi
ljudi, ki sejejo med nami
prepir in mržnjo in ne vedo
več, kaj bi še počeli, da bi
bilo med Slovenci čim več
sovraštva. Želijo, da bi se ta
narod ponovno pokončal v
bratomorni vojni. Prepriču-
jejo nas, kakšno gorje je bilo
takoj po končani II. svetovni
vojni, pozabljajo pa, da so
štiri leta sodelovali v vrstah
okupatorja in se z ramo ob
rami borili proti lastnemu
narodu pod pretvezo, da se
borijo za lasten dom. Če bi
bilo to res, bi se lahko borili
na drugačen način.
Zmaga pa je le bila na pra-
vični strani. Nekateri, pajda-
ši okupatorja, so to vojno sra-
motno izgubili. In kaj sedaj?
So mislili, da jih bodo zma-
govalci po toliko gorja, ki so
ga napravili poštenim Slo-
vencem, ujčkali na rokah? Se-
veda je bilo drugače, po vsaki
vojni je tako. Res je, da sta
štiriletna mržnja in trpljenje
napravila kakšno nepremiš-
ljeno zlo in trpljenje, vpra-
šam pa, kako bi bilo, če bi se
stvari obrnile?
Spet smo svobodni, če tako
rečemo. 10-dnevna vojna je
napravila svoje, postali smo
samostojni. Ves svet nas je
priznal. Lepo bi lahko živeli,
vendar žal ni tako. Človek ne
ve več, če bi še gledal televizi-
jo, bral časopis in spremljal
vsakodnevne novice. Zopet
so se med Slovence spravili
pajdaši, ki grenijo vsakod-
nevno življenje. Ti ljudje
nam hočejo vsiliti sovraštvo
in nadaljevati tam, kjer so
njihovi predniki leta 1945
končali. Ponovno si želijo
maščevanja in napraviti čist-
ko, ki bi jo napravili že tedaj,
če bi zmagali.
»Hvala« nekaterim poslan-
cem za prijazno Slovenijo,
ki jo tako radi opevajo, iz
njihovih ust pa vre sovraštvo
do lastnega naroda. Sramo-
ta, da pozabljajo na dobrine,
ki so jih bih deležni. Nihče
ni pristal na beraški palici,
vsi so se izšolali in ustvarili
imetje. Naj bodo tako »fer«
in vrnejo pridobljeno. Ker
sem trdno prepričan, da sa-
mi ne bodo odnehali, bo pač
moral lepega dne narod zo-
pet vzeti stvar v svoje roke in
poskrbeti, da se takšni ljudje
odstranijo iz političnega in
javnega življenja, da ne bo
prepozno.
AVGUST LAVRINC,
Laško
Če te spozna
širša javnost
Krajani Teharij se očitno
delimo na več kategorij, gle-
de na to pa nam zaračunavajo
storitve. KS Teharje je v pre-
teklih letih, poleg drugih ko-
munalnih del, organizirala
asfaltiranje cest v zaselkih Te-
harje, Slance in Bukovžlak.
Krajani smo KS pošiljali
prošnje za sofinanciranje ure-
janja cestišč. Tu pa se kaže
zgoraj omenjena delitev na
več kategorij. Nekateri so do-
bili odgovore z ugodno reši-
tvijo, nekateri pa še odgovora
ne.
Ker je KS denarna sredstva
za leto 1995 izčrpala, so se
dela preložila na naslednje
leto. Ker sem bila med tistimi
(očitno drugorazrednimi)
krajani, ki nisem dobila od-
govora, sem bila močno pre-
senečena (in to prijetno), ko
so me odgovorni člani komu-
nalne komisije spomladi leta
1996 obvestili, da mojo proš-
njo še imajo in naj povem, če
še velja. Res si nisem premi-
slila in povedala sem, da že-
lim asfaltirano cesto. Dejali
so mi, da bo poleti sestanek,
kjer bomo izvedeli kaj več o
delih. Poletje je minilo, ob-
vestila za sestanek pa nisem
dobila. Prišel je oktober in v
neposredni bližini mojega
doma so se začela asfaltna
dela (torej je sestanek za ne-
katere bil). V KS sem izvede-
la, naj nemudoma vplačam
1.000 mark tolarske proti-
vrednosti in podpišem po-
godbo. To sem tudi storila,
toda Cestnemu podjetju Celje
očitno nihče iz KS ni omenil,
naj bi asfaltirali še košček
cestišča pri hiši št. 24 v Bu-
kovžlaku.
Začele so se telefonske
prošnje KS Teharje, kjer sem
od predsednika Ježovnika
dobivala različne odgovore
(ali izgovore). Po mesecu
dni sem izvedela, da lahko
dobim vrnjen denar. Kot sa-
mohranilka denarja nisem
shranila v KS, ampak sem
zanj želela obljubljeni as-
falt. Po čudežu se je sredi
novembra lani na naši cesti
pokazala asfaltna prevleka.
Naredili so jo brez strojev,
ročno (in to takrat, ko sem
bila v službi in ni bilo niko-
gar doma) od glavne ceste do
garaže. Dvorišče naj bi in
bom uredila sama. Drugi
krajani so pač imeli možnost
obročnega odplačevanja po-
tem, ko so bila dela že oprav-
ljena, jaz pa...
Nastal je nov problem, saj
so me letos iz KS Teharje
obvestili, da nisem poravnala
stroškov. Ker sem mislila, da
gre za pomoto, nisem reagi-
rala, toda obvestili so me po-
novno in predsednik je ome-
nil, da bodo z mojim dolgom
seznanili širšo javnost. To
»obljubo« so držali in moje
ime je bilo objavljeno v kra-
jevnem biltenu Teharčan,
skupaj s še tremi grešniki -
dolžniki.
KS Teharje še kako drugače
skrbi za svoje krajane. Pozi-
mi organizira pluženje cest
do zasebnih hiš; ponekod
redno, ponekod občasno, po-
nekod nikoli. Verjetno del
denarja za dela prihaja tudi
od smetišča. Če si denar, ozi-
roma usluge na račun tega,
zaslužijo na tri kilometre od-
daljenih Teharjah, si jih naj-
brž zaslužimo tudi mi, ki
smo oddaljeni od smetišča
nekaj sto metrov. Torej si če-
sa drugega kot to, da smo v KS
Teharje prvorazredni in dru-
gorazredni krajani, ne mo-
rem misliti.
IRENA ŠUMEČ,
Teharje
Izlet v
neznano
Zveza društev upokojencev
Celje je pred kratkim povabila
nekaj svojih sodelavcev na iz-
let v neznano. Skupno se je
izleta udeležilo 32 izletnikov.
Pot nas je vodila pod Pohor-
jem, cilj pa je bil starodavni
Ptuj, kjer smo si ogledali me-
sto in njegove znamenitosti.
Teh ni malo, zato je kulturna
dediščina za turista nadvse za-
nimiva.
Po krajšem postanku na
Ptuju smo se odpravili na
Ptujsko goro. V tamkajšnji
cerkvi smo se seznanili z raz-
hčnimi slogi umetnosti in z
našo preteklostjo. Kar stri-
njali smo se s trditvijo arhi-
tekta Jožeta Plečnika, ki je
nekoč rekel: »Zakaj hodimo
Slovenci v notredamsko cer-
kev v Pariz, dovolj je, če bi si
OgledaU mojstrovine na Ptuj-
ski gori.« Vračali smo se pre-
ko Majšperka in Žetal ter se
ustavili v Rogatcu, kjer smo
si ogledali urejeno vas Pano-
nija. Objekti so poklon dru-
žine Šmit iz bližnjega nase-
lja. V tej družini se je rodilo
devet otrok, med njimi tudi
Jože Šmit, borec iz pete pre-
komorske brigade in tudi pe-
snik domovinskih pesmi.
Naš končni cilj je bila pri-
jazna kmetija Andreja Založ-
nika nad Zibiko, kje so nam
postregli z dobrim kosilom in
ponudili domače pridelke.
Presenetile so nas ugodne ce-
ne, dostopne za vsakogar, in
skrbna gospodinja, ki je tudi
sposobna kuharica. Izlet v
neznano je tako minil, kot
smo si želeli.
JAKA MAJCEN,
Celje
ZAHVALE-
POHVALE
Zahvala
sponzorjem
Slovenska speed bali repre-
zentanca se zahvaljuje spon-
zorjem, ki so nam omogočili
nastop na svetovnem prvens-
tvu. To so: Radenska-Tri srca
d.o.o. Radenci; Mladinski
center Velenje; Študentski ser-
vis-KŠCR Celje; TVD Partizan
Lenart; Posest d.o.o. Celje;
Aircon d.o.o. Celje; Gorenje
Gospodinjski aparati d.o.o.
Velenje; Sinteza Lining d.o.o.
Celje; Pro Bit d.o.o. Sloven-
ske Konjice; Ema d.o.o. Celje;
Zavarovalnica Maribor d.d.,
PE Lenart; Koncem Savinjska
trgovska družba d.d. Žalec;
Hmezad Trgovsko podjetje
Žana p.o. Žalec; Menjalnica
M, Lenart; Faarst d.o.o. Zimi-
ca; Mesarija Fekonja Sv. Troji-
ca; Mesarija Gomboc Raden-
ci; Gostilna Šiker Močna;
Mladinski servis-KŠDD Slo-
venske Konjice; Tovarna no-
gavic Polzela.
UROŠ ŽOLNIR,
Šempeter
Za vaše in
naše otroke
Pet let mineva, odkar se
redno srečujemo rejniki in
rejenci iz nekdanje laške ob-
čine. V tem pogledu smo z
Radečani še naprej povezani.
Zato, da so takšna srečanja
sploh izvedljiva, se je treba
zahvaliti centru za socialno
delo v Laškem za pomoč, ki
nam jo nudi. Enkrat mesečno
nam omogočijo predavanje z
raznimi informacijami o
vzgoji, varstvu pred mamili,
spolni vzgoji, zaščiti in po-
dobnem.
Enkrat letno se rejenci in
rejniki srečujemo ob ribniku
v Marofu pri Jurkloštru, kar
nam omogoča laška ribiška
družina, ki nam daje na voljo
»ribiški dom« v čudovitem
okolju. Pri tem pomagajo se-
veda tudi razni sponzorji, ki
jih pridobijo socialne delav-
ke.
Otroci se na tem pikniku
razigrajo, tekmujejo v raznih
športnih spretnostih, starejši
pa izmenjujemo svoje rejniš-
ke izkušnje. Pri tem, da sreča-
nja uspejo in da nam je vsem
lepo, imajo prav socialne de-
lavke največ skrbi in zaslug.
Čutimo dolžnost, da se jim
ob izteku leta najlepše zah-
valimo, jim zaželimo obilo
sreča in zdravja ter uspehov
v novem letu 1998 in dobre
volje pri njihovem huma-
nem delu. V imenu vseh rej-
nic laške in radeške občine
TONČKA KENDA,
Laško
22
NASI KRAJI IN UUDJE
Mozart v podobi deiciice
Tako so devetletno Nostasijo Žibrat iz Celja označili francoski kritiki po tem, ko je zmagala na mednarodnem klavirskem tekmovanju
Ali je Nastasija Žibrat, de-
vetletna deklica iz Celja, svoj
natančni posluh, glasbeni in
fotografski spomin, nadarje-
nost za glasbo in umetniško
izražanje nasploh, sposob-
nost za učenje tujih jezikov
(ob slovenskem in ruskem
govori še angleško in nemš-
ko, rada pa bi se naučila tudi
francoščino) in vse druge
»nadpovprečne« lastnosti, ki
jih ima, podedovala po svo-
jih, po materi ruskih predni-
kih ali očku Prekmurcu, so
ji bili naklonjeni bogovi ali
pa je bila preprosto rojena
pod kakšno nenavadno sreč-
no-čudno zvezdo, je težko
uganiti.
Dejstvo pa je, da bomo o
tem prikupnem devetletnem
dekletcu, ki skupaj s staršema
in pet let mlajšo sestrico Julijo
od takrat, ko so se preselili iz
Žalca, živi v Celju, prav goto-
vo še marsikaj slišaU; pred-
vsem v povezavi s svetom
glasbe oziroma igranjem na
klavir, s čimer se Nastasija
ukvarja že od petega leta; od
takrat ko je pri zasebnem uči-
telju začela s prvimi urami
spoznavanja s tem instru-
mentom.
»Ko sem bila še čisto majh-
na, mi je mama, ki se je nekoč
učila igrati tudi sama, na kla-
vir igrala različne skladbe, in
takrat me je najbolj zanimalo,
kako igra. Ko sem bila stara
štiri leta, me je naučila brati še
note, potem pa sem kmalu
poizkusila sama,« je pripove-
dovala mala nadebudnica ne-
kega nedeljskega popoldne-
va, po tem, ko je končala z
vajami, ki jim vsak dan pos-
veti vsaj tri ure. »Igranje mi je
že takrat postalo tako zelo
všeč, da sem starša prosila,
naj mi najdeta kakšnega pro-
fesorja, ki me bo naučil igrati
zares. Tako sem začela obi-
skovati ure klavirja,« pripove-
duje Nastasija o času, ko se je
pričela srečevati z odkriva-
njem skrivnosti o tem, kak-
šne čudežne melodije je mo-
goče izvabiti iz nekaj tipk in-
strumenta, ki je že vse od
tedaj njen zvest prijatelj in
spremljevalec.
Čudežno dekletce
Odkar je začela igrati, je
mala Nastasija napredovala
tako hitro, da je v enem letu
osvojila vsebine in znanje, za
katere njeni vrstniki potrebu-
jejo dve leti. Po uspešno
opravljenem izpitu na žalski
glasbeni šoli so jo starši vpi-
sali v glasbeno šolo v Velenje,
kjer je delala pod mentors-
tvom profesorice Aleksandre
Alevanje. Ko je ta Nastasiji-
nim staršem povedala, da
svoji varovanki glede na spo-
sobnosti ni več kos, so ti pri-
čeli iskati novega glasbenega
učitelja in tako spoznali pro-
fesorja Sijavušo Gadžijeva,
po rodu Rusa, ki živi v Gorici.
Tako oče Nastasijo enkrat na
teden, ponavadi v soboto, vo-
zi na ure klavirja v Italijo.
»Ko je profesor Gadžijev
Nastasijo slišal prvič igrati, ga
je tako navdušila, da je pred-
lagal, naj jo prijavimo na
mednarodno tekmovanje Ni-
kolaj Rubenstein v Parizu, ki
se ga udeležujejo mladi na-
darjeni glasbeniki iz vsega
sveta,« pripovedujeta starša,
ki sta to po daljšem razmišlja-
nju tudi storila. »Predvsem
zato, ker se je Nastasija želela
spoznati s sovrstniki iz dru-
gih dežel in pa, ker je želela
ugotoviti, kako igrajo oni, in
kje je sama,« pripovedujeta
starša, ki se jima pred odho-
dom na tekmovanje v Pariz,
ki je bilo lani junija, ni niti
sanjalo, kako bo vse skupaj
izpadlo. Še najmanj pa, da bo
njuna hči dosegla uspeh, kot
ga je - v svoji kategoriji tek-
movalcev je namreč osvojila
prvo mesto, navdušila kriti-
ke, za nagrado pa je nastopa-
la z moskovskimi čudežnimi
otroki.
Ob vseh pozitivnih ocenah,
navdušenju in začudenju, ki
ga pri glasbenih pedagogih in
kritikih tako v tujini kot doma
zbuja to »čudežno dekletce«,
pa ni bil pred odhodom Na-
stasije na tekmovanje v Pariz
le-tega nihče pripravljen fi-
nančno podpreti, sta še danes
razočarana njena starša, ki
sta morala slednjič, kljub ob-
ljubi velenjske glasbene šole,
da bo pomagala, pokriti
stroške potovanja še za njeno
profesorico.
, »Sponzorje in podporo smo
iskali na raznih koncih, saj je
bilo jasno, da bomo stroške
sami težko pokrili. Po drugi
strani pa si je Nastasija na
tekmovanje tako zelo želela.
da sva se z ženo odločila, da ji
bova to omogočila, pravi njen
očka, edini zaposlen član šti-
ričlanske družinice, ki ji pogo-
sto zmanjka tudi za mleko in
kruh.
Žibratovi so se s prošnjo za
pomoč obrnili tudi na sloven-
sko ministrstvo za kulturo, in
dobili odgovor, da ta ustanova
tovrstnih akcij ne podpira. »Le
kaj potem sploh podpirajo?«
se sprašuje Nastasijina mama,
ki ima iz Latvije, od koder je
kot študentka kemije prišla v
Slovenijo, popolnoma drugač-
ne izkušnje. »Tam imajo ljudje
do umetnosti in kulture popol-
noma drugačen odnos in če bi
moji starši živeli v Moskvi, bi
Nastasija, ki ji je Rusija never-
jetno všeč, z učenjem glasbe
lahko nadaljevala tam, saj bi
imela bistveno manj težav kot
jih ima v tem okolju,« pravi
njena mama, ki pa je trdno
odločena, da hči, pa naj bo še
tako sposobna, kljub predlo-
gom, ki jih staršem dajejo glas-
beni strokovnjaki, otroštva ne
bo preživljala v kakšnem inter-
natu, daleč stran od doma in
domačih.
Med tipkami
Bolj kot biti pianistka oziro-
ma virtuozinja na klavirju, si
Nastasija žeh nekoč kompo-
nirati. Pravzaprav to počne že
sedaj; če ob vseh obvezno-
stih, ki jo čakajo ob prihodu iz
šole in stvareh, ki jo zanima-
jo, le najde kaj časa. In ker
tega ponavadi nima, nepre-
stano pa mora ustvarjati, piše
pesmice in skladbice največ-
krat kar na stranišču, jo izda
mama, ki v želji, da bi se mala
nadebudnica kdaj pa kdaj tudi
sprostila in zares odpočila,
pred njo celo skriva knjige, ki
jih Nastasija zvečer, preden
zaspi, kar požira. »Vendar jih
ponavadi najdem; mamica že
zelo težko najde kotiček v
stanovanju, ki ga jaz ne bi
odkrila,« se mami nasmehne
mala navihanka.
Edina lastnost, ki Nastasije
od sovrstnikov ne ločuje kaj
bistveno, je sovraštvo do šo-
le. Če bi bilo po njenem, v
šolo sploh ne bi več hodila,
pove. Da se tam kljub priza-
devanju učiteljev, da bi jo do-
datno zaposlili, zelo dolgoča-
si, ji je verjeti; tudi zato, ker je
brez težav preskočila drugi
razred, tako da danes obisku-
je že četrtega.
Razen šole in igranja s so-
vrstniki pa jo zanima pravza-
prav vse. Nastasijina starša se
ves čas zavedata, da je njuna
prvorojenka nekaj posebne-
ga in jo v vseh njenih dejavno-
stih skušata podpreti in ji po-
magati, da bo lahko v življe-
nje vstopila s čim manj teža-
vami. Ob tem pa oba prizna-
vata, da je vzgoja takšnega
otroka pravzaprav zelo zah-
tevna, saj je za otroke, kot je
Nastasija, značilno da so do-
kaj »težavni« in pa, da je pri
njih zelo močno izražena po-
treba po neprestani pozorno-
sti, pogovorih, skrbi in takšnih
in drugačnih izzivih.
Glede na to, kljub vsej lju-
bezni in podpori, ki se jo tru-
dita dajati tako Nastasiji kof
njeni mlajši sestrici Juliji, (ta s\
pri štirih letih močno želi nau-
čiti se igrati violino, česar ji
zaradi finančne stiske ne mo-
reta omogočiti), tu in tam naj-
brž pomislita, da bi bilo dosti
lažje vzgajati otroka, ki bi bil
malo bolj »povprečen«. Njuna
prvorojenka, ki so ji pri treh
letih psihologi pripisali raz-
vojno stopnjo šestletnega
otroka in ki ji kritiki pripisuje-
jo veliko glasbeno prihod-
nost, to vsekakor ni...
NINA M. SEDLAR
Nastasija Žibrat in njena sestrica Julija.
Avtomobilom novo obutev
_ Avtomobilske gume je ta čas potrebno zamenjati za zimske.
Številni vestni lastniki avtomobilov so to že storili in zamenjali
vse štiri gume, saj se zavedajo, da si le tako zagotavljajo varno
vožnjo, drugi še čakajo, kot da bi upali, da zimskih razmer to
zimo ne bo. Zimske gume so seveda nujne, tudi če snega ni, saj
so s svojim profilom, trdnostjo in drugimi lastnostmi prilagoje-
ne ledenim in mokrim voziščem, medtem ko letne za take
razmere, tudi če ni snega, niso primerne.	T. TAVČAR
Pri Vulkanizerstvu Rehar v Dobrteši vasi pravijo, da so gume
številni že zamenjali in da se vedno pogosteje odločajo za
zamenjavo vseh štirih gum.
Finalisti turnirja (ekipa RC y temnih majicah).
Radio Celje (spet) najboljši!
Nogometna ekipa Radia Celje je zmagovalec božično-novoletnega turnirja Štajerskega
vala, na katerem so nastopile ekipe Rogaških novic. Panorame, ter šmarskega in celjskega
radia.
Radio Celje je v polfinalu s 5:2 premagal kolege iz Šmarja pri Jelšah, v finalu pa po streljanju
sedemmetrovk še Panoramo s 4:3. Za celjski radio so nastopili Vlado Lipovšek, Petar Milovac,
Dean Šuster, Tomaž Lukač in Primož Škerl. Vrstni red: RC, Panorama, Štaj. val. Rog. novice.
Nagrada »Ladič« za najboljšega vratarja je pripadla Vladu Lipovšku (RC), nagrado »Faik« za
najboljšega strelca je prejel Vlado Šrimpf (Štaj. val), za najboljšega igralca so proglasili Milana
Ozimiča (Pan.), za najbolj nervoznega pa Tomaža Lukača (RC). Nogometna ekipa radia Celje je
od lanskega junija osvojila vse turnirje, na katerih je nastopala.	PŠ, Foto: BOJAN SINIČ
2. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
23
Kaj je pomoč in
kaj plačilo?
S prostovoljnim delom se v I. gimnaziji v Celju ukvarja vec kot 100 dijakov
v I. gimnaziji v Celju je
prostovoljec približno vsak
deseti dijak. S prostovoljnim
socialnim delom se ukvarja-
jo na otroških oddelkih celj-
ske bolnišnice, na oddelku
za otroke v knjižnici, v Os-
novni šoli Glazija, v Domu
upokojencev v Celju ter v
vrtcih. Prejšnji petek so
gimnazijci pripravili pouč-
no okroglo mizo o proble-
mih in pomenu prostovoljs-
tva. Vrstnike, ki niso prosto-
voljci, so opozorili, da jim to
delo, ki ne ponuja zaslužka,
daje vrednote, ki jih nikoli
ni mogoče kupiti ali se o
njih učiti iz knjig.
Privzgajanje vrednot, ki jih
mladim omogoča socialno
delo z ostarelimi in bolnimi, z
ljudmi s posebnimi potreba-
mi in vsemi, ki so drugačni in
ne po svoji krivdi prikrajšani
za številne življenjske radosti,
je izjemno koristno za oseb-
nostno rast mladostnikov.
Morda je zanje najpomem-
bnejše to, da bodo tudi čez
leta, ko bodo odrasli in bodo
zavzeli pomembne vloge v
družinah ter na poklicnem
področju, pripravljeni poma-
gati svojcem, prijateljem, so-
sedom in tudi neznancem pri
reševanju njihovih zadreg.
Zakaj se že v svojih nežnih
letih ukvarjajo s problemi
drugih, pa so pojasnili prosto-
voljci sami, vsi dijaki četrtega
letnika I. gimnazije.
Katarina Ručman: »Na pe-
diatričnem oddelku Splošne
bolnišnice Celje se ukvarjam
z otroki, starimi od dveh do
petih let. Ko nimajo obiskov,
se z njimi pogovarjam in jim
krajšam čas. Mojega obiska
se razveselijo in v času, ki ga
preživimo skupaj, vsaj malo
pozabijo na težave, pred-
vsem pa na to, da so ločeni od
staršev. Hvaležni so za vsako
prijazno besedo in zame so
ure v bolnišnici še kako dra-
gocene. Včasih obiščem tudi
novorojenčke, jih pomagam
previti, kakšnega vzamem v
naročje in ga potolažim, da
preneha jokati. S prostovolj-
nim delom se ukvarjam zato,
ker bi rada dala otrokom to,
kar dobivam sama. Ljubezen.
Lotiti se nameravam študija
medicine in želim za otroke
že zdaj kaj več narediti.«
Maja Bubik: »Ker se v vsak-
danjem življenju srečujem le
s sebi enakimi, sem postala
prostovoljka. Zanimali so me
drugačni. Na osnovni šoli s
prilagojenim programom
imam že dve leti svojega pri-
jatelja Izidorja, ki je star dva-
najst let. Prostovoljno delo je
preseglo vsa moja pričakova-
nja. Vsak dan sem presrečna
in od njega odidem bogatejša.
Ve, da mi lahko zaupa in se
name zanese. Menim pa, da
mi daje globlja spoznanja, kot
jih lahko dajem jaz njemu.
Želim študirati psihologijo ali
socialno pedagogiko, hkrati
pa mi je žal, da zaključujem
četrti letnik, ker to pomeni,
da bom morala prekiniti s
prostovoljnim delom. Z Izi-
dorjem bova ostala v stikih še
naprej, ker sva se zelo nave-
zala drug na drugega.«
Ana Trebovc: »Dve leti de-
lam prostovoljno v oddelku
za otroke v knjižnici, kjer
vsak drugi teden skupaj s so-
šolkama Suzano in Tino bere-
mo otrokom pravljice oziro-
ma jih pripovedujemo. Tudi
rišemo, se pogovarjamo, po-
jemo, plešemo. V petek smo
jim predstavile dinamično
pravljico o Miklavžu in Štefa-
nu. Ko nekomu kaj daš, je
tvoja pozornost vedno popla-
čana. Te ure so zame čudovi-
te in doživljam jih kot nekaj
posebno lepega. Otroke
imam zelo rada in uživam, ko
sem z njimi. Študirati name-
ravam psihologijo in tudi mo-
je prostovoljno delo mi daje
dobre napotke za študij, ki
sem si ga izbrala. Izkušnje pri
delu z otroki pa mi bodo go-
tovo koristile tudi takrat, ko
bom sama postala mama.«
Gregor Deleja: »Že tretje
leto sem prostovoljec v Do-
mu upokojencev v Celju. Od
prvega dne, ki sem ga preži-
vel med starostniki, hodim
mednje tudi zaradi osebnega
zadovoljstva. Tja prinašam
svojo mladost, oni pa lahko s
svojo starostjo dosti prispe-
vajo k mojemu videnju sveta.
Obiskujem gospoda Miho, ki
je od mene starejši šestdeset
let in poln volje do življenja.
Vsak teden preživim z njim
prijetne ure, v katerih se
sprostim. Pogovarjava se o
mojih in njegovih problemih,
o vseh mogočih temah in jih
obdelava z dveh generacij-
skih stališč. Čisto drugače je,
kot sem sprva mislil; prepri-
čan sem namreč bil, da se
bova pogovarjala samo o
vremenu in morda kaj male-
ga o politiki.«
Suzana Vidner: »Od drugega
letnika dalje vsako drugo sredo
berem in pripovedujem otro-
kom pravljice v knjižnici. Za
prostovoljno delo sem se odlo-
čila, ker me je mikalo delo z
malimi otroki, ki so zaradi svoje
spontanosti zelo posrečeni in
zabavni. Zmeraj me pripravijo
do tega, da pozabim na slabo
voljo in vsakdanje težave. Ko bo
pravi čas za to, bom tudi sama
zelo rada postala mama. Sicer
želim študirati jezike in ravno
pri prostovoljnem delu sem do-
bila idejo, da bi organizirala jezi-
kovne tečaje za najmlajše. Pro-
stovoljstvo mi prinaša veliko
zadovoljstvo. Vedno, ko pridem
z ure pravljic domov, imam v
sebi posebno topel občutek...«
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
24
REPORTAŽA
Gasilec, igralec, pevec
Planinski gasilci, ki jih vodi Rihard Stopinšek, skrbijo za požarno varnost, igrajo na domačem gradu ter pojejo v nonetu
Gasilci na Planini pri Sev-
nici, v šentjurski občini, niso
spretni le pri preganjanju
rdečega petelina. Odkar jih
vodi Rihard Stopinšek so te-
meljito obnovili gasilski
dom ter posodobili opremo,
to pa še ni vse. Na obujenem
planinskem gradu igrajo
vsako leto odmevne igre, ne-
kaj jih prepeva celo v gasil-
skem nonetu, uvedli so zani-
miv običaj...
Zato v kraju ter širše marsik-
daj opozarjajo na prizadeva-
nja gasilskega predsednika,
39-letnega Riharda Stopinška,
ki je pred časom prejel tudi
visoko občinsko odličje. Na
njegovo pobudo so se za 100-
letnico ustanovitve društva,
leta 1993, lotili igranja na pro-
stem ter ustanovili gasilski ok-
tet, ki je danes celo nonet.
Gasilskega noneta prav gotovo
nimajo v vsakem kraju Slove-
nije! Predsednik Rihard Sto-
pinšek v predstavah igra ter v
nonetu prepeva...
Na Planino se je preselil
leta 1981, iz bližnjega Jurklo-
štra. Tam sta, skupaj z ženo
Bojano, domačinko, zgradila
hišo. Stopinšek je z novim
krajem hitro zaživel, kmalu
se je pridružil gasilcem. Ljud-
je so odprti, hitro te sprejme-
jo, pravi o ljudeh s Planine.
Potem, ko si je začel pospeše-
no prizadevati za razvoj od-
maknjenega kraja, še pose-
bej. Ko sem ga povprašal, kaj
ga v tem lepem kraju najbolj
moti, je omenil znano planin-
sko neslogo, pri čemer ome-
njajo, da je Rihard Stopinšek
spravljiv človek.
Po Stotih letili
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo na Planini bo prihodnje
leto staro že 105 let. Vanj je
vključenih 140 odraslih čla-
nov, med njimi 55 operativ-
nih, poleg odraslih imajo še
blizu 50 mladih. Mladi se za
gasilstvo precej zanimajo,
saj je to lepa priložnost za
njihovo druženje, spoznava-
nje. Sicer pa Rihard Stopin-
šek omenja, da je treba za
gasilstvo navdušiti že otroke.
Pozneje se odločijo le redki
odrasli.
Zato se s soprogo Bojano, ki
je učiteljica v sosednjem Dob-
ju, veliko posvečata vzgoji ga-
silskega pomladka. Gasilsko
društvo se povezuje z domačo
osnovno šolo, tako da so pred
nekaj leti ustanovili šolsko
društvo Mladi gasilec. Otroci
iz tega društva, ki mu poma-
gajo mentorji, se vsako leto
udeležujejo srečanj na držav-
ni ravni. Na državnem tekmo-
vanju sta dve pionirski gasil-
ski desetini s Planine prejeli
zlati znački, tretja desetina pa
srebrno značko. Da ne govori-
mo o prizadevnosti odraslih
gasilcev, ki se z različnih tek-
movanj vračajo z različnimi
pokah. Odrasli odhajajo zad-
nja leta tudi na meddržavna
tekmovanja.
Rihard Stopinšek je postal
predsednik tega uspešnega
gasilskega društva leta 1985.
Po tem letu so postopoma
zgradili prizidek gasilskega
doma, povečali dvorano za
prireditve, poskrbeli za novo
strešno kritino, pročelje ter
stavbno pohištvo, obnovili
požarni stolp, nabavili novo
gasilsko orodno vozilo, poso-
dobiU obstoječo avtocisterno,
za 100-letnico pa so kupili še
kombi. Vmes so prav tako
posodabljali osebno zaščitno
opremo.
Teater na gradu
Uspešne gasilce imajo v
marsikaterem kraju, manj
pogosto pa gasilci igrajo ter še
pojejo v nonetu.
Za 100-letnico ustanovitve
društva, pred štirimi leti, so
hoteli planinski gasilci pri-
praviti nekaj posebnega.
Spomnili so se, da so gasilci
na Planini leta 1937 ter 1967
tudi zaigrali. Tako so na Sto-
pinškovo pobudo uprizorili
leta 1993, po skoraj treh de-
setlejih, Jurčičevega Domna.
Bilo je na dvorišču tovarne
Tajfun, njihovo prvo predsta-
vo si je ogledalo približno
petsto gledalcev. Po letu dni
premora je Stopinšek predla-
gal, da bi spet pripravili kak-
šno igro. Odločili so se za
Razbojnika Guzaja, v roman-
tičnem okolju planinskega
gradu. Guzaja, ki se je nekoč
resnično potikal po teh kra-
jih, si je na petih predstavah
ogledalo 1700 ljudi, ki so
prišli iz krajev od Brežic do
Zgornje Savinjske doline. Po-
vabila na gostovanje so od-
klonili, saj so želeli opozoriti
na pozabljeni planinski grad,
na domači kraj, ki je bil pred
drugo svetovno vojno zanimi-
vo turistično središče. Rihard
Stopinšek se spominja koliko
truda je bilo že s pridobiva-
njem najrazličnejših dovo-
ljenj, da bi sploh lahko igrali
na zapuščenem gradu. Lani,
ko so na gradu igrali odmev-
nega Desetega brata, so spet
privabili ljudi iz širše celjske
okolice.
Letos je bilo na Planini po-
sebno slavje, saj so se spomi-
njali 100-letnice rojstva njiho-
ve pisateljice Ane Wambrecht-
sammer. Pisateljica, ki slovi
po delu Danes grofje celjski in
nikdar več, je napisala tudi
delo Za staro pravdo. Tako so
julija letos igrali na planin-
skem gradu igro, ki se dogaja
prav na tem prizorišču. Pri
vsem skupaj je zanimivo, da
imajo nekateri igralci celo isti
priimek kot so ga imeli sred-
njeveški junaki, ki so jih igrah.
Na premieri je bilo tristo gle-
dalcev, imeli so pet ponovi-
tev...
Rihard Stopinšek je igral v
Domnu graščaka Sovo, v Raz-
bojniku Guzaju pajdaša Jane-
za, v Desetem bratu Mancine-
ga očeta, v stari pravdi graj-
skega oskrbnika. Planinski ga-
silci si želijo, da bi pripravili
na gradu vsako leto po eno
igro.
Od hiše do hiše
Kot smo zapisali, je za 100-
letnico gasilstva na Planini na
Stopinškovo pobudo nastal
gasilski oktet, današnji nonet.
Veliko gasilcev prepeva v
krajevnem moškem pev-
skem zboru, zato so kulturni
utrip obogatili z gasilskim ok-
tetom. Zbrali so se izkušeni
pevci, ki so po nekaj vajah
lahko začeli z javnimi nastopi.
Nastopajo na lokalnih priredi-
tvah ter drugod po Sloveniji.
Lani je nonet zapel na Sreča-
nju gasilskih pevskih skupin v
Podbrdu, na Primorskem. Ri-
hard Stopinšek poje v tej glas-
beni skupini drugi tenor.
Od gasilske 100-letnice ima-
jo na Planini tudi zanimiv ga-
silski običaj. Na predvečer
Florjanovega, dneva zavetni-
ka gasilcev, se zberejo nonet
ter drugi gasilci-pevci, ki pre-
pevajo od hiše do hiše Florja-
novo pesem. Novi običaj ima
korenine v starodavnem, ki ga
pozna Stopinšek iz okolice
Jurkloštra. Prvo leto se je ne-
katerim ljudem zdelo čudno,
zdaj je skoraj zamera, če na
kakšno hišo pozabijo. Za ga-
silce je to naporna noč, po-
vsod jim ponudijo pijačo ter
darujejo jajca in slanino. Prvo
nedeljo po Florjanovem, po
gasilski maši, vse to v gasil-
skem domu spečejo ter po-
strežejo krajanom.
Kako vse to skupaj zmore,
čeprav s sodelavci? »Najprej
moraš imeti vse to rad. Po-
tem najdeš tudi čas,« pravi
Stopinšek, ki živi med do-
mom na Planini ter službo v
Celju. Žena Bojana ga dobro
razume, saj je prav tako v
gasilskih vrstah. Tudi v Ce-
lju pozna Stopinška veliko
ljudi, saj je delal več kot
dvajset let v trgovini Želez-
ninar. Najprej je bil vajenec,
nazadnje poslovodja, od le-
tos je v Kovinotehni komer-
cialist.
Do delovnega mesta ter
nazaj domov prevozi dnev-
no 64 kilometrov, v vsakem
vremenu. Kljub temu Plani-
ne ne bi zamenjal za Celje.
V čudovitem kozjanskem
kraju so si ljudje manj odtu-
jeni, stik z naravo je nepo-
srednejši, ugotavlja. Dan za
dnem.
BRANE JERANKO
Riharda Stopinška, ki dela kot Kovinotehnin komercialist,
poznajo po dolgoletnem delu v celjski trgovini Železninar.
Gasilski nonet s Planine je pri nas posebnost. Predsednik tamkajšnjih gasilcev poje drugi
tenor.
Letos so na planinskem gradu igrali Za staro pravdo, delo iz
časa njihovega kmečkega upora. Rihard Stopinšek je bil
grajski oskrbnik.
2. SNOPIČ
REPORTAŽA
25
Jezikavo gospo je
prevzel stadion
Vera Zupančič nikoli ni bila športnica, a je vedno živela za atletiko
Med nagradami in prizna-
nji je Vera Zupančič iz Vele-
nja prejela lani Bloudkovo
nagrado za življenjsko delo
na področju športa, letos pla-
keto mestne občine Velenje
za vzgojno delovanje na po-
dročju atletike in naziv častne
članice Združenja atletskih
sodnikov Slovenije. Več kot
polovico od svojih dvainse-
demdestih let, kolikor jih je
naštela januarja letos, je pos-
vetila športu. Kriva je bila nje-
na hči Renata, ki je pričela
trenirati atletiko. Skrbna ma-
ma je spremljala hčer na tre-
ninge in obenem spoznala, da
je tam zunaj veliko otrok, ki
bi se lahko namesto z neum-
nostmi ukvarjali s športom.
Leia i9c)8 je SKupa) z
nekaterimi Velenjčani ustano-
vila atletsko sekcijo v Velenju
in pričela aktivno organizirati
tekmovanja. Bila je predsed-
nica Atletskega društva Vele-
'nje, članica predsedstva Atlet-
ske zveze Slovenije, članica
nadzornega odbora Atletske
zveze, predsednica Zbora at-
letskih sodnikov Slovenije ter
predsednica sodniškega zbo-
ra pri Atletskem klubu Vele-
nje. Sodila je na evropskih,
mednarodnih in državnih at-
letskih tekmovanjih, dvakrat
je vodila jugoslovansko atlet-
sko državno reprezentanco
na tekmovanja v tujino, dva-
krat je bila na čelu slovenske
reprezentance na partizanski
olimpiadi Foča, dvakrat je vo-
dila tekmovanje za balkanski
kros, bila je vodja sodnikov
na tekmovanju Bruno Zauli...
Odkar je prenehala z delom
računovodkinje pri Stanovanj-
skem podjetju Premogovnika
Velenje in se upokojila, o svoji
sodniški upokojitvi še ne raz-
mišlja. Sodila je tudi julija letos
na mladinskem atletskem
evropskem prvenstvu, saj je
še vedno aktivna mednarodna
sodnica pri Atletskem klubu
Velenje. Stadion je zmeraj
poln vznemirljivega atletskega
duha, doma pa živi umirjeno,
v nebotičniku na Šaleški cesti,
od koder ima iz četrtega nad-
stropja lep razgled na hribe in
Velenjske ulice. Družbo ji dela
Velik ljubosumnež, siv maček
s strmečim pogledom, ki jo
hoče imeti samo zase. Sprijaz-
nil se je vsaj z jutranjim ritua-
lom svoje gospodarice. Vsako
jutro ob devetih se dobijo ob
kavi tri priletne gospe. Ena se
spozna na kulturo, druga na
politiko, tretja na šport. Raz-
delijo si dnevni časopis, berejo
in nato ostro izmenjujejo
Unenja. Na področju športa je
Vera Zupančič doživela veliko
lepih in uspešnih časov, med-
lem ko je osebna sreča ni tako
zelo marala. Zanjo je bil veli-
kokrat edini prijazen prostor
ravno atletski stadion.
Iz ugledne družine
Njen začetek je bil obeta-
ven, saj se je rodila v ugledni
stari meščanski družini v
Kamnici pri Ljubljani. Starši
so imeli znano gostilno pri
Zupančiču, pri Jošku po do-
mače, njihova edinka Vera pa
je bila v zgodnjem otroštvu
deležna belih čipkastih oblek
in dobre vzgoje. Ni imela
punčke iz raztrganih cunj,
ampak lepo lutko z bujnimi
lasmi in celo voziček zanjo.
Družino je pretresla smrt Ve-
rine mame Frančiške, ki je
umrla za tuberkulozo. Poko-
pali so jo v Ljubljani, oktobra
pred 63 leti, ravno na dan, ko
so po vsej deželi odjeknili
zvonovi ob smrti kralja Alek-
sandra. Pri enajstih letih je
odšla Vera v Ljubljano, v de-
kliško meščansko šolo, dečki
so se šolali čisto na drugem
koncu mesta. Bil je čas Orlov
in Sokolov. Deklica, ki je
odraščala v verski družini, je
ljubljansko življenje sprem-
ljala z odprtimi očmi. Zani-
mala jo je drugačnost, tako
da je namesto k Orlom, ki so
bili religiozno usmerjeni, odš-
la raje k naprednim Sokolom.
Pri profesorici zgodovine, za-
grizeni Orhci, ni nikoli dobila
višje ocene od trojke. Jezika-
va Ljubljančanka, ki je vedno
našla hiter in odrezav odgo-
vor, je postajala izobražena
mladenka. Ni mogla vedeti,
da bo nekoč partizanka. V
osvobodilnem gibanju je de-
lala od začetka vojne, pri tem
pa je njeno politično prepriča-
nje navdahnila ljubezen. Ra-
da je videla mladega skojevca
Cveta, sočasno pa je postala
mladinska funkcionarka, ob-
veščevalka... Cveto ie bil ob
življenje v Dachau, ona pa je
imela večjo srečo. Leta 1943 je
njena družina odšla v partiza-
ne. Iz hoste so prinesli še
enega člana več, saj je njena
mačeha Neža, zaradi svoje
nežnosti ji je bila bolj mama
kot mačeha, julija 1945 rodila
sina. Dan pred osvoboditvijo
Ljubljane naj bi Vera po dol-
gem času prvič prespala v po-
stelji, imeli so miting v Kamni-
ku, vendar se je ponoči oble-
kla in prespala raje na tleh. S
težavo se je naučila hoditi po
ravnem in se v mislih odmak-
niti od hribovitih poti od Me-
nine planine. Črnega Grabna
in Moravč ter nazaj, ki jih je
ničkolikokrat prehodila. Voj-
na je minila in Zupančičevi so
se vrnili v Kamenico, v svojo
hišo, polno bolh. Da bi se jih
znebili, so navsezadnje raz-
trosili praprot po vsej hiši.
Pomagalo je. Dve leti po vojni
je mama Neža rodila še dvoj-
čiči, kmalu zatem pa je druži-
na ostala brez očeta. Vera je
podobno kot številni mladi
partizani opravila partijsko
šolo in je delala na mladin-
skem centralnem komiteju v
Ljubljani do leta 1953. Nato je
odšla za deset let v Kočevsko
Reko, kjer se je spet zgodila
ljubezen. Z očetom svojih
otrok, Renate in Zvoneta, se
ni nikoli poročila, čeprav sta
imela prijazne stike vse do
njegove smrti pred nekaj leti.
Bil je koroški Slovenec, želel
si je, da "gre Vera z njim v
Avstrijo, vendar se je odločila
drugače. Z otrokoma je odšla
v Velenje. Tudi tu se ji je zgo-
dila ljubezen. Tokrat atletika.
Šport namesto
pohajkovanja
Najvažnejši smisel dela Ve-
re Zupančič je bil vseskozi v
prizadevanju, da bi mlade lju-
di pritegnila v šport in jih ob-
varovala pred kvarnimi vplivi.
Danes je nevarnosti za otroke
še več, s športom pa se ukvar-
jajo še manj. Veliko časa pre-
sedijo pred televizijskimi in ra-
čunalniškimi ekrani, kar okrni
njihove motorične sposobno-
sti. Nekateri mlajši otroci sko-
rajda ne znajo več teči...
Gospa Vera sledi velikim
spremembam tudi v vrhun-
skem športu. Ko je spremljala
svoje atlete na velika tekmo-
vanja, je skrbela, da so imeli
vsak dan vsaj kosilo ali večer-
jo. Izjemno dobri športniki so
še pred dvema desetletjema
tekmovali tudi za malice. Da-
nes preveč tekmujejo za de-
nar. V minulih tridesetih letih
se je veliko naučila, največ pri
Atletskem klubu Kladivar v
Celju, in sicer od glavnega sod-
nika za teke v Celju Marjana
Kopitarja, očeta Roka Kopitar-
ja. V zgled sta ji bila tudi Pavle
Božič, atlet in mednarodni
sodnik, ter Franc Mimik, taj-
nik slovenske sodniške orga-
nizacije. Oba Celjana sta žal že
pokojna. Njihovi športni časi
so bili bolj pošteni, današnji so
tako kot na ostalih področjih
življenja zaostreni in neizpro-
sni. Športnik je dosegel meje
svojih zmogljivosti. Kako naj
100 metrov preteče hitreje? Če
naj to zmore, potrebuje poži-
vila. Vera Zupančič se spomi-
nja sestanka atletskih delav-
cev pred leti, ko je atletinja
Metka Papler, mama Marka
Miliča, takrat izjemno dobra
metalka diska, ki ima iz leta
1973 še danes veljaven državni
rekord za starejše mladinke,
dejala: »Toliko lahko vržem s
treningom, več le s poživili.
Slednjega nočem početi.«
Dober športnik potrebuje
odhčnega in poštenega trener-
ja. Uspeh izstavi račun, in ta je
odrekanje. Vera Zupančič je
atlete spodbujala k treningu,
obenem pa jih je učila, naj ne
zanemarijo šole. Pri njej je
med štiriletnim šolanjem sta-
novala Andreja Šverc, izvrstna
tekačica na 800 metrov, ki je
po končani športni karieri
profesorica v Mariboru. Zu-
pančičeva še posebej spoštuje
atlete, ki so vrhunski športniki
in študentje obenem. To sta
denimo Anja Valant in Gregor
Cankar. Močno ceni Brigito
Bukovec, ker vzdrži na vrhu v
panogi, ki zahteva skozi vse
leto treninge po dvakrat na
dan. Rada ima odlično atleti-
njo Britto Bilač, Nemko, ki zna
klepetati v slovenskem jeziku.
Vera Zupančič je stroga sod-
nica, po duši pa mehka žen-
ska. Najtežje ji je bilo opazo-
vati sina, ki je bil iz leta v leto
bolj strt, a mu ni mogla poma-
gati. Pred šestnajstimi leti, ko
se je upokojila, sta jo istega
dne v poštnem nabiralniku ča-
kali dve obvestili: eno je bila
odločba o pokojnini, drugo
obvestilo iz onkološkega inšti-
tuta. Prebolela je raka, pred
osmimi leti pa preživela ope-
racijo, ko ji je povsem odpove-
dalo srce in je padla v komo.
Od takrat ni pokadila nobene
cigarete več. Včasih rada poli-
tizira, na televiziji spremlja tu-
di zasedanja državnega zbora,
takrat pa velikokrat ugasne te-
levizijo, rekoč: »Ubogi poslan-
ci, ko ob 140 tisoč brezposel-
nih Slovencih ne vedo, kaj bi
radi...«
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Pred odhodom v meščansko šolo. Imela je
enajst let, bil je čas Orlov in Sokolov.
Leta 1956 v Kočevski Reki. Takrat je bila
predvsem mama.
Frančiška in Ivan Zupančič z edinko Vero leta 1928. Imeli so
znano gostilno Pri Jošku v Kamnici pri Ljubljani
Vera Zupančič, častna članica Združenja atletskih sodnikov Slovenije, je še vedno aktivna
mednarodna sodnica.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
RADIO - INFORMACIJE
radio ceue
OD 18. DO 24.12. 1997
četrtek, 18.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen,
Z30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam
danes. 9.00 Pričetek dopoldan-
skega programa. 10.00.11.00 No-
vice, 11.10 Izbirate najljubšega
voditelja ali voditeljico ter naj-
ljubšo oddajo Radia Celje. 12.00
Novice. 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15Jackpot, 14.20 Grešvkino?,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kro-
nika. 18.00 20 vročih. 20.00 Saute
surmadi. 21.00 Ročk blok. 22.00
Zaključek sporeda in priključitev
RaSlo.
Petek, 19.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen,
730 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25
Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.10 Halo, Atom-
ske Toplice, 9.30 Črna pika, 10.00,
11.00 Novice, 11.10 Izbirate naj-
ljubšega voditelja ali voditeljico
Radia Celje. 11.45 Halo. Toplice
Dobrna. 12.00 Novice. 13.00 Po-
ročila. 13.20 Halo. Terme Laško.
13.40 S knjižnega trga, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kro-
nika, 18.30 V petek zvečer - štu-
dentska oddaja. 20.00 Izi kvizi
bizi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Sobota, 20.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo. AMZS. 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen,
7.20 Minutke za srečo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega sporeda
- dopoldne z Zvonetom Lebar-
jem - Nikoli nisi sam (Klub osam-
ljenih src), 10.00 , 11.00 , 12.00,
13.00 Novice, 13.30 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 19.00 Športni ve-
čer na Radiu Celje, 20.00 Izpol-
njujemo glasbene želje poslušal-
cev, 22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Nedelja, 21.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zim-
zelen, 720 Minutke za srečo, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00,11.00 Novice. 11.10 Domače
4,12.00 Novice. 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca.
13.00 Čestitke in pozdravi. 19.30
Glasba je življenje, 20.00 Pod
slovensko lipo, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 22.12.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna. 6.20
Pregled dnevnega tiska. 6.45 Ho-
roskop. 7.00 Novice. 7.15 Zimze-
len. 7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila.
8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40
Kam danes. 9.00 Pričetek dopol-
danskega programa. 10.00 Novi-
ce. 10.05 Športno dopoldne. 11.00
Novice. 11.10 Izbirate najljubšo
oddajo in najljubšega voditelja
ali voditeljico na Radiu Celje.
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Bingo ban-
go, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Torek, 23.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna. 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska. 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen,
7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda. 10.00,11.00 Novi-
ce, 11.10 Izbirate najljubšo odda-
jo in najljubšega voditelja ali vo-
diteljico na Radiu Celje, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Grešvkino?,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski bi-
ser. 15.30 Bingo bango, IZOO Kro-
nika, 18.00 BBC top pop, 19.00
Zimzelen. 19.30 Radi ste jih po-
slušali, 21.00 Rezervirano za ve-
deževanje, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 24.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje. 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna. 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska. 6.45 Horo-
skop. 7.00 Novice. 715 Zimzelen.
7.30 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda - dopoldne z Ivico
Burnik, 10.00,11.00 Novice, 11.10
Izbirate najljubšo oddajo in naj-
ljubšega voditelja ali voditeljico
na Radiu Celje,12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.15 Mali 0,14.00
Pričetek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v ki-
no?,15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser. 15.30 Bingo bango. 16.15
Pop loto. 17.00 Kronika. 18.00 Full
cool. 19.00 Božične pesmi sloven-
skih glasbenikov. 19.45 Luč sveti v
temi - verska oddaja. 20.00 Večer
z družino Galič in njihovimi bo-
žičnimi pesmimi. 21.00 Božični
večer pri Viki nad Frankolovim,
22.00 Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Sveti večer na
Radiu Celje
Na sveti večer smo se le-
tos na Radiu Celje skrbno
pripravili. Tako kot tudi na
vse ostale praznične dni.
Veliko zanimivih gostov
vam bomo tja do 4. januar-
ja predstavili.
Začeli pa bomo 24. decem-
bra zvečer. Že dopoldne bo
predpraznično vzdušje gotovo
v svojem slogu prinesla Ivica
Burnik. Ves dan bomo vrteli
prijetne melodije, zvečer, ko
bo večina ljudi zbrana v dru-
žinskem krogu, pa bomo zavr-
teli: najprej ob 19'^ božične
melodije, ki so jih posneH slo-
venski glasbeniki. Z vsakim od
glasbenikov je Simona Brglez
na kratko tudi poklepetala.
Ob 19.45 bomo zavrteli po-
sebno, praznično obarvano ver-
sko oddajo Luč sveti v temi, ki
jo ureja šempetrski župnik Mir-
ko Škoflek. Ob 20. bo Tone
Vrabl predstavil pojočo druži-
no Galič iz Šempetra, ki je letos
izdala zgoščenko z božičnimi
pesmimi, ki jo bomo v celoti
tudi zavrteli. Spored pa bomo v
zadnji uri zaključili z reportažo
Nataše Gerkeš, ki je obiskala
gotovo najbolj popularno celj-
sko branjevko, gospo Viko, na
njeni domačiji nad Frankolo-
vim. Gospa Vika je tista, ki ima
svoj »štant« vedno poln slaščic,
suhega sadja, bučnic, domačih
rezancev, sladkega jabolčnika
in številnih drugih dobrot. Vse
je lično embalirano in gotovo
ga ni Celjana, ki obiskuje celj-
sko tržnico, da je ne bi poznal.
Malo manj, ali pa sploh ne, pa
ljudje poznajo njene najbližje,
dva sinova in moža, ki ji pridno
pomagajo. In ki tudi ubrano pre-
pevajo. Tudi božične pesmi, ka-
dar je božični čas. Prisluhnite!
NGL
Kakšna je
izvirna
vošcilnica?
če se sprašujete v teh
dneh, ko prejemate voščilni-
ce z lepimi željami, kakšna
je izvirna voščilnica, potem
vam' lahko namignemo, da
smo celjski radijci eno zares
prejeli. Kolegi z Murskega
vala so nam poslali lično
lectovo srce, z ogledalcem in
posvetilom z lepimi željami.
Srčece smo obesili na naše
božično drevesce, ki krasi
naše radijske prostore že od
prejšnjega tedna, ko so nam
ga prijazno podarili v Vrt-
narstvu Celje. Bilo je že zlato
okrašeno, mi pa smo mu
dodali še nekaj rdečih ja-
bolk, pa lučke in si tako
pričardi praznično delovno
vzdušje.	NGL
tržnica
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
5.	12.: Slavica DEŽELAK iz
Laškega - deklico, Klara ZA-
BUKOVNIK s Polzele - dečka,
Petra VIPOTNIK iz Prebolda -
deklico in Anica GLASER iz
Dramelj - dečka;
6.	12.: Aleksandra ŽARKO-
VIČ iz Šmarja - dečka, Irena
FRICEU iz Nazarij - deklico in
Irena PLANINŠEK iz Žalca -
deklico;
7.	12: Julija TANŠEK iz
Griž - deklico. Romana JUR-
HAR iz Celja - dečka, Lidija
HRIBERŠEK iz Šempetra - de-
klico, Darja VERDEV iz Žalca
-	dečka in Nataša KOVAČIČ iz
Celja - deklico;
8.	12.: Martina GROBEL-
ŠEK iz Celja - deklico. Roma-
na HROVAT iz Nove Cerkve -
deklico, Minka JEZERNIK iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dekUco, Monika JUG iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dečka in Marjana HOTKO iz
Celja - dečka;
9.	12.: Sandra PANGERL iz
Škofje vasi - dečka, Smilja
MILOSAV PREDOLAC iz Celja
-	dečka, Simona LORGER iz
Podčetrtka - dečka. Barbara
PLAZAR iz Radeč - dečka in
Ivana VIDENŠEK iz Šmartne-
ga v Rožni dolini - deklico;
10.	12.: Jasna TURNŠEK iz
Celja - deklico;
11.	12: Mateja VOGA iz
Dramelj - deklico in Ružica
FIDERŠEK iz Vojnika - dečka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Anton OP-
REŠNIK iz Podvina in Nives
CENTRIH iz Kozja.
Velenje
Poročila sta se Gosto TRI-
VUNOVIČ iz Šoštanja in Bran-
ka BALABAN iz Velenja.
^MRTI
Celje
Umrli so: Albert PEČEČNIK iz
Prekope, 77 let, Veronika GOJ-
ZNIKAR iz Tabora, 67 let, Vladi-
mir PAHOLE iz Zg. Selc, 43 let,
Albin RAUTER iz Lesičnega, 84
let, Anton MRZDOVNIK iz Pa-
ke, 87 let, Friderik GERL iz
Vojnika, 83 let, Ivan ŠKRIBAR iz
Strmce, 64 let, Eva ČERIN iz
Laškega, 71 let, Ljubomir KOŠIR
iz Zg. Rečice, 44 let, Andelina
BULATOVIČ iz Celja, 47 let.
Jože LEBENIČNIK s Ponikve, 38
let, Anton PASAR iz Celja, 64
let, Frančišek APLENC iz Celja,
85 let, Marija LENHART iz Ce-
lja, 82 let in Marija KUGLER iz
Hrenove, 67 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je Jožefa MASTNAK
iz Šedine, 77 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Zora GAJŠEK iz
Ločendola, 41 let, Albert LON-
ČARIČ iz Sv Florijana, 26 let,
Franc ŽAVSKI iz Senovice, 71
let, Franc POLAJŽER iz Lasti-
ne, 62 let in Karolina ZAVR-
ŠNIK iz Šmarja pri Jelšah, 70
let.
Velenje
Umrli so: Erna KOKOL iz
Velenja, 45 let, Jože SKUT-
NIK iz Ložnice, 35 let, Karol
KLANČNIK iz Lokovice, 94
let in Jakob VIDIC iz Polane,
73 let.
Žalec
Umrli so: Štefanija SLAPNIK
iz Gornjega Grada, 70 let, Mihael
ROMIH iz Žalca, 66 let in Amali-
ja MEŽNAR iz Kaple, 88 let.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19. 3000 Celje, telefon (063) 442-
500, 442-201, 442-223, fax: 441-
032,
Novi tednik izliaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel.:
442-500, int. 10. Mesečna
naročnina je 930 tolarjev. Za tujino
je letna naročnina 22.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700603-
31198. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
. Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija L^kič, Gregor
KatiČ, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eunet.si
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije Franček Pungerčič
Propaganda: Vaher Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Ttelrfon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032, 443-511
2. SNOPIČ
KRONIKA
31
nočne
cvetke
•	v nekem stanovanju na
Bregu je bil 9. decembra pre-
tep. Potem ko se je sinček
Andrej vrnil domov krepko
po polnoči, je bila njegova
mamica zelo huda in ga je
vzela v roke. Žal je pri tem
uporabila najtršo metodo,
sinko pa se je odzval tako, da
je mamici udarce pridno vra-
čal. Pretepa med materjo in
sinom ni mogel preprečiti niti
oče oziroma mož, policisti pa
so zadevo umirili in se odloči-
li, da bosta k sodniku za pre-
krške stopila, oba, mamica in
sinko.
•	Pred lokalom Havana na
Ljubečni sta se 9. decembra
popoldne sprla in zmerjala
Matjaž in njegova deklica Bar-
bara ter s tem oskrunila javni
red in mir.
•	V stanovanju na Čopovi je
Alojz R. pretepal svojo ženo
Frančiško. Kdo je glavni v
družini, ji je dokazoval 9. de-
cembra ponoči.
•	Breda iz Arclina je 12. de-
cembra zvečer zaprosila za
intervencijo, ker je imela sit-
nosti s svojim sinom, ki se je
domov primajal in grdo zau-
darjal ter seveda temu pri-
merno razgrajal po hiši. Ko je
na kraj prispela patrulja, jo je
sinko popihal skozi okno. Ker
je fant spet razgrajal in tolkel
po vratih in oknih, je bila čez
slabo uro patrulja spet v Arc-
Unu in razgrajač je spet po-
begnil.
•	Jože Z. je 14. decembra
zvečer sporočil, da ga je v
bistroju Pod brezami pretepel
eden izmed gostov. Patrulja
je na kraju dogodka ugotovi-
la, da je bil prav Jože tisti, ki je
grozil natakarici Verici in jo
zmerjal, Boštjan K. pa je po-
sredoval tako, da ga je udaril
in vrgel iz lokala. K sodniku
za prekrške bosta šla tako
Jože, kot Boštjan.
•	Minulo nedeljo zvečer je
Branko O. s Kocbekove pre-
tepal ženo Karolino in hčer-
ko.
•	V nedeljo pozno ponoči je
bilo v bloku na Kraigherjevi
bučno, ko je Bogdan K. raz-
grajal po stanovanju. Sosed,
ki zaradi tega ni mogel spati,
se je pojavil na vratih, Bogdan
pa ga je za vmešavanje v so-
sedske zadeve kaznoval ta-
ko, da ga je trikrat boksnil v
trebuh.
•	V baru hotela Celeia je bilo
v ponedeljek ob štirih zjutraj
nenavadno vzdušje. Zanj sta
poskrbela Damjan K. in Ro-
bert K., ki sta razbila dva
barvna reflektorja in stekleno
lesketajočo kroglo. Šla bosta
k sodniku za prekrške in še
škodo bosta morala poravna-
ti. M.A.
Pogin rib
Nedoločenega dne v
mesecu novembru je nez-
nani storilec podrl jez v
potoku Struga v Vrbju.
S podrtjem jezu je storilec
onemogočil pritok vode v
ribogojnico Vrbje, zaradi če-
sar je prišlo do pogina rib.
Lastnik ribogojnice, Hme-
zad Kmetijstvo iz Žalca, je
oškodovan za približno 2
milijona tolarjev. M.A.
Sodišče upoštevalo
sokrivdo oškodovanca
Na okrožnem sodišču v
Celju se je prejšnji teden na-
daljevalo in končalo sojenje
Damirju Kobaševiču in Zo-
ranu Džakoviču. Za kaznivo
dejanje poskusa umora je
bil Kobaševič obsojen na
dveletno zaporno kazen,
Džakovič pa na 1 leto in 6
mesecev zapora, vendar po-
gojno, s poskusno dobo
dveh let.
Gre za sojenje po dogodku,
ki se je pripetil 4. avgusta
letos v hiši v Bukovžlaku pri
Celju, ko je Damir Kobaševič
poskušal umoriti Nedeljka
Džakoviča, očeta svojega de-
kleta, Džakovičev sin Zoran
pa mu je pri tem dejanju nudil
pomoč. Oškodovanca je Ko-
baševič trikrat udaril po glavi
s težko macolo, ker pa je bila
v prostoru tema, mu je s sve-
tilko svetil Zoran Džakovič.
Nedeljko Džakovič je pri tem
utrpel prelom senčne kosti in
lobanjskega dna, zaradi česar
je bilo njegovo življenje moč-
no ogroženo.
Kot sta že na prejšnji obrav-
navi povedala oba obtožena,
sta se za kruto dejanje odloči-
la zaradi nerazumevanja in
nasilniškega obnašanja oško-
dovanca, oba pa sta dejanje
obžalovala in poudarila, da
Nedeljka Džakoviča nista na-
meravala ubiti, ampak mu le
pokazati, kako se človek po-
čuti, če ga nekdo nenehno
maltretira, ustrahuje in tepe.
V nadaljevanju sojenja je
sodišče zaslišalo še nekaj
prič, med njimi dve, ki sta
opisovali izredno težke raz-
mere v družini Džakovič, kjer
je vladal strog patriarhalni od-
nos in kjer je bilo nasilje očeta
nad družinskimi člani, zlasti
nad ženo oziroma materjo
otrok, na dnevnem redu.
Okrožni državni tožilec Mi-
lan Birsa je v svojem zaključ-
nem govoru poudaril, da
vztraja pri kvalifikaciji kazni-
vih dejanj iz obtožnice, torej
pri poskusu umora in pomoči
pri tem poskusu, se pa zave-
da, je dejal, da je k temu
dejanju odločilno prispeval
sam oškodovanec. Obema
obtoženima je tožilec očital
naklep, da bi se s tem rešila
oškodovanca, ki je nasproto-
val zvezi med njegovo hčerko
in obtoženim Kobaševičem
ter bil dolga leta nasilen do
svojega sina, drugoobtožene-
ga Zorana.
Zagovornika obtoženih sta
bila seveda drugačnega mne-
nja, ko sta poudarjala težke
razmere v družini in nenehen
strah zaradi groženj in nasilja
Nedeljka Džakoviča. »Zoran
ni hotel ubiti očeta, le dolgo-
letnega nasilja in grobosti, ki
ga je izvajal oče, se je hotel
znebiti,« je dejala zagovorni-
ca Zorana Džakoviča.
Petčlanski senat, ki mu je
predsedoval sodnik Miran
Pritekelj, je v svoji razsodbi
upošteval okoliščine, ki so
pripeljale do krvavega deja-
nja, s tem pa tudi omilitvena
določila zakona. Damirju Ko-
baševiču je izrekel kazen
dveh let zapora (po kazen-
skem zakoniku je ta takšno
kaznivo dejanje zagrožena
kazen najmanj petih let za-
pora), pri Zoranu Kobaševiču
pa je sodišče upoštevalo po-
sebne olajševalne okoliščine
zaradi dolgoletnega strahu
pred očetom. Obsodilo ga je
na pogojno kazen 1 leto in
šest mesecev zapora s po-
skusno dobo dveh let. Koba-
ševiču je senat podaljšal pri-
por do pravnomočnosti sod-
be.
M. AGREŽ
mini krimici
Dvaicrotni vlom
v noči na 9. december je nez-
nani storilec vlomil v skladišče
trgovine Modis na Starem trgu v
Velenju. Iz skladišča je ukradel
več otroških bund različnih
proizvajalcev. Potem je vlomil
še v trgovino Rednak na istem
naslovu ter si naložil večje števi-
lo trenirk in športnih copat.
Lastnika Milena P. in Miran R.
sta oškodovana za okoli 220
tisoč tolarjev.
Ukradel sani
v dneh od 7. do 9. decembra
je neznani storilec na Rogli
ukradel in odpeljal motorne sa-
ni znamke Polaris XCR 600 SE.
Sani, ki so bele barve in last
Blaža F. iz Celja, so vredne okoli
1 milijon 900 tisoč tolarjev.
Ni opravičila za
opravičila
v noči na 10. december je
nekdo vlomil v zasebno ordina-
cijo dr. Drage K.Š. v zdravstve-
nem domu v Šentjurju. Lastnica
pogreša videorekorder znamke
Goldstar, napravo za merjenje
krvnega tlaka, tipkovnico za ra-
čunalnik, uro štoparico, poto-
valno torbo ter potrdila - opravi-
čila za izostanek pri šolskem
pouku. Vrednost ukradenih
predmetov znaša okoli 80 tisoč
tolarjev.
Oklofutala
prodajalko
Velenjčanka Milena M. je
prejšnji ponedeljek »nakupova-
la« v trgovini Nama na Šaleški
cesti v Velenju in izkoristila tre-
nutek nepazljivost prodajalke
ter ukradla nekaj kosov poso-
de. Ko je Milena hitela proti
izhodnim vratom, se je proda-
jalki zdela sumljiva, zato je ste-
kla za njo in jo dohitela ter jo
prijela za roko. Ta poteza pa je
žensko tako zelo razjezila, da je
prodajalko nekajkrat udarila po
obrazu in rokah. Zoper osum-
ljenko so policisti sestavili ka-
zensko ovadbo.
1200 petard
Koncem minulega tedna so
policisti na mejnem prehodu
Bistrica ob Sotli pregledovali
dve osebni vozili, v katerih so
našli in potem zasegli 1200 pe-
tard. Petarde sta prevažala 23-
letni Ivica B. in 31-letni Darko J.,
oba hrvaška državljana. Zase-
žene petarde so avstrijskega
porekla.
Brez vlamljanja
Neznani storilec je v četrtek
zjutraj opazil, da je Katica F.
izstopila iz svojega vozila in se z
otrokom odpravila proti otroš-
kemu vrtcu na Polzeli. Opazil je
tudi, da svojega vozila ni zakle-
nila in to priložnost tudi izkori-
stil. Lastnici je ukradel torbico, v
kateri je imela denarnico z
manjšo vsoto denarja, osebne
dokumente, čeke in ključe.
Pet Murinih plascev
Neznani storilec, ki se je kon-
cem novembra mudil na oddel-
ku ženske konfekcije v Nami v
Velenju, je izkoristil svoje tatin-
ske sposobnosti in neopazno
odnesel kar pet ženskih plaš-
čev, izdelanih v murskosoboški
Muri. Ukradeni plašči so vredni
330 tisoč tolarjev.
Iz odklenjenega
stanovanja
v četrtek, 11. decembra po-
poldne, je neznani storilec vsto-
pil v odklenjeno stanovanje Du-
šana J. na Stanetovi ulici v Celju.
Tam je našel in ukradel lastni-
kovo denarnico, v kateri je bilo
30 tisoč tolarjev gotovine, dve
bančni kartici, devizna kartica,
več čekovnih blanketov in
osebni dokumenti.
Streljal v
Evergreenu
Prejšnji četrtek okoli 22.30
ure je v lokalu Evergreen Club v
Celju počilo, ko je Dušan V. v tla
lokala izstrelil naboj iz svoje
pištole. Drobci streliva so poš-
kodovali oblačila Darinke A. in
Irene V, ki sta sedeli za mizo.
Okradel Primorca
v času od 16. novembra do
11. decembra je neznani storilec
vlomil v stanovanjsko hišo v
Grličah. Ukradel je dva telefon-
ska aparata, več radijskih spre-
jemnikov in drugih akustičnih
naprav ter nekaj oblačil. Lastnik
Danijel N. iz Lucije je oškodo-
van za okoli 150 tisoč tolarjev.
Izginile drage
umetnine
Med prevozom v Ljubljano
so bile iz zaklenjene prikolice
kombiniranega vozila ukrade-
ne tri dragocene umetniške sli-
ke (olje na platnu) iz 17 stoletja.
Prevoznik slik se je za krajši čas
ustavil v Celju (nasproti avtobu-
sne postaje), zato predvideva,
da je bila tatvina storjena prav v
tem času.
Prva slika je avtoportret sli-
karja Van Dyka (velikost 40x50
cm), na drugi je portretiran nez-
nani deček (40x50cm), na tretji
pa je portret neznanega bogati-
na (50x70cm). Slike imajo črn
gladek okvir s pozlačenim ro-
bom. Neznani storilec je lastni-
ka Franca R. iz konjiške Dobra-
ve oškodoval za okoli 70 milijo-
nov tolarjev.
Zmikavt V Sovi
v nočnem klubu Sova v Zre-
čah se je minulo soboto ponoči
zabaval neznani storilec, kr je
izkoristil nepazljivost Vladka Š.
prometne nezgode
Padel pod traktor
in umrl
Na lokalni cesti v kraju
Brezje se je v torek, 9. decem-
bra dopoldne, pripetila nez-
goda s tragičnim koncem.
Vincencij V. iz Perovca je vo-
zil kmetijski traktor s priklop-
nikom iz smeri Perovca proti
Brezju. Med vožnjo po klancu
navzgor je zapeljal z vozišča na
desno bankino, po nekaj me-
trih vožnje po bankini pa je
traktor zdrsnil s ceste in se
prevrnil v jarek. Ker na traktor-
ju ni bilo varnostne kabine niti
varnostnega loka, je voznik pa-
del pod traktor in pri tem utr-
pel tako hude poškodbe, da je
umrl na kraju nesreče.
v križišču se ni
ustavil
Na cesti v naselju Velenje
se je v sredo, 10. decembra
dopoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 100 tisoč tolarjev.
Martin B. (65) iz Saleka je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Šaleka proti Šmarški cesti. Ko
je pripeljal do križišča s Konov-
sko cesto, se pred križiščem ni
ustavil, ampak je nadaljeval
vožnjo naravnost proti Šmarš-
ki cesti. Takrat se je po pred-
iz Slovenskih Konjic. Ukradel
mu je denarnico, v kateri so bile
nemške marke in naši tolarji v
vrednosti 415 tisoč tolarjev.
Vlom V vikend
v času od petka do sobote je
nekdo vlomil v vikend hišo v
Zdolah, last Antona K. iz Celja.
Ukradel in odpeljal je televizij-
ski sprejemnik in radiokaseto-
fon. Lastnika je oškodoval za
približno 120 tisoč tolarjev.
Upor gojencev
Za povsem neustrezno obli-
ko upora so se v noči na 13.
december odločili trije gojenci
prevzgojnega doma v Radečah,
Emil R, Omer M. in Luka G.
Na oddelku individualne
obravnave so na hodnik znosili
žimnice in oblazinjeno sedežno
garnituro ter nato vse skupaj
zažgali. Požar so pogasili delav-
ci prevzgojnega doma in s tem
preprečili, da se ogenj ni razširil
na ostale dele objekta. Gmotna
škoda, ki so jo fantje povzročili,
znaša okoli 2 milijona 700 tisoč
tolarjev.
Stolp in drobiž iz
bifeja
v noči na minulo nedeljo je
neznani storilec vlomil v kamp
prikolico, prirejeno v bife, ki je
postavljena na Cesti v Savinjski
gaj v Mozirju. Ukradel je glasbe-
ni stolp Pioneer in manjšo vsoto
menjalnega denarja. Lastnica
Mojca F. iz Mozirja je oškodo-
vana za približno 60 tisoč tolar-
jev.
nostni Konovski cesti pripeljal
voznik kolesa z motorjem, 56-
letni Herman M. iz Velenja in
vozili sta trčili. V nesreči je voz-
nik kolesa z motorjem utrpel
hude telesne poškodbe.
Umrla na kraju
nesreče
Na magistralni cesti v kraju
Arclin se je v petek, 12. de-
cembra zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je umrla peška.
Matjaž Š. (43) iz Vojnika je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Škofje vasi proti Vojni-
ku, v Arclinu pa mu je z leve
strani prečkala vozišča 54-let-
na Ivana T. Voznik je zaviral,
vendar trčenja, v katerem je
bila peška na mestu mrtva, ni
mogel preprečiti.	M.A.
Radarji bodo.
•	v ponedeljek, 22. decem-
bra dopoldne na območju
Šentjurja in Velenja, popoldne
pa na območju Mozirja,
•	v torek, 23. decembra do-
poldne na območju Šmarja,
popoldne pa na območju Ro-
gaške Slatine,
•	v sredo, 24. decembra do-
poldne na območju Mozirja
in Žalca, v popoldanskem ča-
su pa na območju Celja in
Velenja.
VFoimuliEI
V	času od sobote do pone-
deljka je neznani storilec vlomil
in kradel v prostorih trgovine
Formula E1 na Gosposki ulici v
Celju. Storilec je odnesel več kot
30 moških in ženskih pulijev in
11 moških majic. Podjetje Moda
Celje je oškodovano za okoli
300 tisoč tolarjev.
Cigarete iz kioska
v dneh od sobote do pone-
deljkovega jutra je neznani sto-
rilec vlomil v kiosk Dela na
Ljubljanski cesti v Celju. Ukra-
del je okoli 400 zavojčkov raz-
ličnih vrst cigaret v skupni
vrednosti približno 150 tisoč to-
larjev.
Kladivo iz skladišča
V	času od petka do ponedelj-
ka je nekdo vlomil v skladišče
na območju nedograjenega ob-
jekta doma upokojencev v
Šentjurju. Tam je našel in odne-
sel električno kladivo znamke
Hilti, s tem pa podjetje Selič
oškodoval za okoli 380 tisoč
tolarjev.
Ukradena
smucarija
v dneh od sobote do pone-
deljka je neznani storilec »obi-
skal« turistično agencijo Her-
man Celjski na Prešernovi ulici
v Celju. Našel in ukradel je okoli
20 tisoč tolarjev denarja in dve
sezonski karti za smučišča RTC
Rogla. Zora K. je oškodov^a za
okoli 100 tisoč tolarjev. M.A.
Nezgoda v Uniorju
v torek, 9, decembra dopoldne, se je v zreškem Uniorju
pripetila delovna nezgoda.
Delavec Franc V. (42) iz Cezlaka je prelagal odpadke iz
zabojnika v kontejner, pri tem pa mu je stregel sodelavec
Vinko P, ki je z viličarjem dvignil zabojnik do višine
kontejnerja. Ker pa zabojnik ni bil pravilno nameščen na
viličarja, se je premaknil, zaradi česar je Franc V. izgubil
ravnotežje in padel z višine poldrugega metra na asfaltna
tla. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe.	M.A.
32
INTERVJU
»Želim vam lep in varen dan!«
Tako se poslavlja Edo Mlacnik, potem ko nas vsak delavnik seznani s tistim, kar se je na Celjskem slabega zgodilo - Medijska zvezda, ki ostaja na trdnih tleh
Ni jih malo, ki vsak dan čakajo nanj. Najprej se njegov
glas pojavi na valovih Radia Celje, potem mu prisluhnejo
poslušalci Štajerskega vala, zadnji ga pričakajo Velenjčani.
Ker to počne že vrsto let, je postal že kar neke vrste medijska
zvezda, ki si jo vsak radijski poslušalec po svoje zamišlja,
predvsem pa se sprašuje, kdo in kakšen je Edo Mlačnik v
resnici. S tem intervjujem ga našim bralcem (in seveda tudi
radijskim poslušalcem) predstavljamo v besedi in sliki.
Seveda pa smo najprej segli v daljno preteklost, v čas, ko se
je Edo Mlačnik odločal o tem, kaj bo, ko bo velik. Zakaj se je
odločil za delo v slovenski policiji, smo ga najprej vprašali.
»Moram reči, da nekega
tehtnega razloga za to mojo
odločitev ni bilo. Kot štirinajst-
letni otrok nisem imel pojma,
kaj bi rad v življenju počel. Še
najraje bi bil gozdar, gozdarski
tehnik, ta poklic se mi je zdel
kar zanimiv. Ker pa je bilo v
družini denarja bolj malo, zra-
ven pa še trije nepreskrbljeni
otroci, je prevladala odločitev
za brezplačno šolanje v kadet-
nici v Tacnu, kjer je bilo tudi
bivanje v internatu zastonj.
Me pa v ta poklic ni nihče silil,
saj bi se bil lahko odločil tudi
drugače, če bi si želel postati
kaj drugega.«
Po stopničkah do
načelnika
In po štirih letih šolanja
ste postali policist, takrat še
miličnik...
Ja, najprej sem bil miličnik-
pripravnik v Šentjurju, za tem
do leta 1980 vodja varnostne-
ga okoliša, ko sem se gibal
predvsem v Dramljah in na
Ponikvi, v letu 1980 pa so me
za pol leta prestavili v Sloven-
ske Konjice, kjer sem bil po-
močnik komandirja na tam-
kajšnji postaji milice. In spet
nazaj v Šentjur, kjer me je
čakalo mesto pomočnika ko-
mandirja in nato komandir-
sko mesto. V tistem času sem
se odločil za študij ob delu na
višji šoli in ga končal, da bi
prevzel mesto komandirja
postaje milice v Celju. V Celju
sem bil le šest mesecev, mar-
ca leta 1988 pa me je že čaka-
lo mesto komandirja policij-
ske postaje v Velenju. Tam
sem bil do julija leta 1992, ko
sem delal na inšpektoratu
UNZ Celje, kjer sem bil do
maja 1994 inšpektor za po-
sebrfe naloge. Od takrat dalje
sem to, kar sem danes.
Sporočila, takšna
in drugačna
Kot načelnik operativno-
komunikacijskega centra na
celjski UNZ ste odgovorni za
potek mnogih zahtevnih po-
licijskih nalog in opravil. Kaj
vse se dogaja v tem centru?
Smo center, ki dan in noč
sprejema ter beleži obvestila
o vseh dogodkih na območju
celjske uprave. Ko zabeleži-
mo dogodek, karseda hitro
ukrepamo, da tja čimprej
prispejo policisti, ki opravijo
ogled kraja in ga ustrezno za-
varujejo ter nas o dogodku
sproti obveščajo. Mi smo tisti,
ki o dogodku - glede na vrsto
dogodka - obvestimo stro-
kovnjake: kriminaliste, de-
žurnega preiskovalnega sod-
nika, državnega tožilca, gasil-
ce, reševalce, center za ob-
veščanje in še koga, ki potem
opravijo vsak svoje delo. V
naši službi torej vsa sporočila,
telefonske klice beležimo, jih
selekcioniramo ter odrejamo
prve ukrepe. Poenostavljeno
bi se temu reklo, da pripravi-
mo teren za delo ostalih stro-
kovnjakov.
Koliko takšnih klicev sprej-
mete dnevno?
Na telefonski liniji 113 sprej-
memo povprečno 380 klicev
na dan, se pa zgodi, da jih kdaj
zabeležimo tudi okoli 500. Od
tega števila je pravih inter-
ventnih klicev le okoli 12 od-
stotkov, v večini so klici, ko
nas občani prosijo za najraz-
ličnejše informacije. Želijo ve-
deti, če je cesta na nekem ob-
močju prevozna, skrbi jih za
svojce, ko so na poti in sprašu-
jejo, če se je na določeni relaci-
ji zgodila kakšna prometna
nesreča itd. Veliko je tudi tim.
slepih klicev zaradi napak na
telefonskih linijah ipd.
Najbrž so vmes tudi tele-
fonski klici, sporočila z ne-
prijaznimi vsebinami...
Tudi takšni klici so. Resda jih
ni veliko, a je še teh mnogo
preveč. To so ponavadi osebe,
ki so jezne na ves svet in to jezo
potem stresajo na policijo, vča-
sih koga kam pošljejo ali kar
tako pljuvajo po nas. Tu so še
otroci in mladoletniki, ki si pri-
voščijo neslano zabavo na naš
račun. Žal se ti ljudje ne zave-
dajo, da s svojim praznim go-
voričenjem po nepotrebnem
zasedajo telefonsko linijo, in to
morda prav v času, ko nekdo
nujno potrebuje našo pomoč,
ko so komu štete ure, minute.
Naj ob tej priložnosti še po-
vem, da bo z novim letom
telefonska linija 92 dokončno
ukinjena in nas bo mogoče do-
biti le na številki 113.
Pa lažne informacije?
Tudi teh je nekaj, a na srečo
zelo malo. Ker pa sleherno in-
formacijo jemljemo resno in jo
potem preverjamo, nam tudi te
laži vzamejo preveč dragoce-
nega časa. Kot primer lažne
oziroma prirejene informacije.
Naj navedem občana, ki nas je
pred kratkim klical in povedal,
da se nahaja na strehi neke
stanovanjske hiše, kamor je
poskušal vlomiti. Mi smo takoj
ukrepali, policisti so šli na kraj
in ugotovili, da ne gre za vlo-
milca, ampak za moškega, ki
ga je jezna ljubica zaprla na
balkon, tam pa ga je hudo zeb-
lo. Ker je imel pri sebi mobilni
telefon, nas je lahko poklical in
se s takšno lažjo rešil mraza in
jeze svoje drage.
Breme in veselje
Operativno-komunikacij-
ski center je tudi center za
obveščanje javnosti...
Gre dnevno sporočanje v
sredstvih javnega obveščanja
o posameznih dogodkih, cest-
nih zaporah, o stanju in pre-
voznosti cest itd., v ta sklop pa
sodi tudi naše preventivno de-
lovanje, ko občane seznanja-
mo z nevarnostmi, ki vsakod-
nevno prežijo nanje in jim sve-
tujemo, kako ravnati, da se
jim izognejo.
Pa sva tam: pri vašem red-
nem radijskem poročanju, ko
vas nestrpno pričakuje na ti-
soče poslušalcev, željnih in-
formacij iz prve roke. To poč-
nete že tako dolgo, da je ime
Edo Mlačnik postalo znano,
popularno. Je to za vas breme?
Ker to rad počnem, ne mo-
rem govoriti o bremenu, je pa
res, da mi ta naloga vzame kar
veliko časa. Če pa ste imeli v
mislih breme popularnosti,
naj povem, da ga kar v redu
prenašam, sploh pa si ne do-
mišljam, da bi bil kakšna po-
pularna osebnost. Ljudje pač
poznajo moje ime, ker ga po-
gosto sHšijo. Od maja leta 1993
se vsako dopoldne pojavljam
na radijskih valovih, v kratkih
časovnih razmahih na treh ra-
dijskih postajah. Ob tem pri-
pravljam tudi pisno gradivo za
redne ponedeljkove novinar-
ske konference na naši upravi,
kjer sodeluje tudi predstavnik
službe za stike z javnostjo.
Nedavno je to nalogo prevzela
gospa Irena Gorenak. Ob tem
naj se pohvalim, da je v slo-
venskem prostoru prav celj-
ska uprava tista, ki je na po-
dročju obveščanja javnosti do-
segla najvišjo raven in to me-
sto nam priznavajo tudi v mi-
nistrstvu za notranje zadeve.
Kako nastajajo vaša dnev-
na radijska poročila?
Vodje izmen v našem centru
vseh 24 ur izdvajajo tiste do-
godke, ki bi bili za javnost zani-
mivi in koristni. Zjutraj to gradi-
vo dobim na mizo, ga skrbno
preberem, opravim selekcijo in
na koncu vse skupaj spravim v
primerno obliko. Seveda vmes
te informacije preverjam. In ob
8.25 uri sem že v etru, ko se
najprej oglasim poslušalcem
Radia Celje.
Imate tremo?
Na začetku me je kar dajala,
zdaj pa je že veliko bolje. Mo-
ram pa reči, da se treme ne
bom nikoli povsem otresel.
Trudim se, da ne razmišljam,
da govorim v živo. Treba pa je
vedeti, da sem policist, ki se ni
nikoli šolal za javno nastopa-
nje. Moj glavni namen je lju-
dem povedati, kaj se je prejš-
nji dan zgodilo na naših ce-
stah, kje je kdo koga okradel,
oropal, pretepel, kje je gorelo
itd. Sploh pa ni moj namen
koga izpostaviti. Gre za to, da
ljudi opozorim na nevarnosti,
saj se dogodki, o katerih poro-
čam, lahko pripetijo vsako-
mur izmed nas. Zato v radij-
ska poročila pogosto vpletem
razne nasvete, opozorila, pri-
poročila in s tem učinkujem
tudi preventivno.
V ta poročila radi vnašate
tudi razne dovtipe, šaljive is-
krice, simpatične pripombe.
Kako vam to uspeva?
Vselej to ni mogoče. Ko po-
ročam o kakšnem tragičnem
dogodku, pač ne gre, da bi se v
istem poročilu še šalil. Se pa
resda dogajajo tudi komične
reči, ali pa takšne, ko ne veš,
ali bi se jim smejal ali se razje-
zil. Glede na vsebino in težo
dogodkov se pač sproti odlo-
čam, na kakšen način naj ne-
kaj povem. Ta lahkotnejši stil
večina poslušalcev lepo spre-
jema in ocenjuje, da je dobro,
če nisem preveč policijsko re-
sen. Veseli me, da me poslu-
šalci lepo sprejemajo, da do-
slej ni bilo niti enega negativ-
nega odziva na ta moja dopol-
danska javljanja. Ljudje me
kličejo po telefonu, mi pošilja-
jo pisma s pohvalami in lepimi
željami ter čestitke ob novem
letu, ko mnogokrat sploh ne
morem ugotoviti, kdo mi je
pisal. To mi res veliko pomeni.
Korošec s
kozjanskim
navdihom
Selili ste se iz kraja v kraj.
Zdaj ste Velenjčan, ki se
vsak dan vozi na delo v Ce-
lje. Kaj pa družina?
Na Kozjansko sem se kot
mlad policist oženil s Kozjan-
ko. Do leta 1988 sem v Šentjur-
ju živel v majhnem stanovanju,
kjer mi je bilo zelo lepo. Zdaj
stanujem v Velenju, ampak Ve-
lenjčan ne bom nikoli, na to se
ne morem privaditi. V osnovi
ostajam Korošec, rojen pod Pe-
co, ki je prevzel nekaj tipičnih
kozjanskih navad. Imam dva
otroka, dvajsetletnega sina in
šestnajstletno hčerko. Zaradi
dela, ki ga opravljam, sem ne-
koliko manj časa z družino, se
pa trudim, da to vrzel zapol-
nim takrat, ko sem prost. Lah-
ko rečem, da živimo čisto po-
prečno družinsko življenje.
Kakšen je Edo Mlačnik, ko
odloži službeno breme?
Rad sem v družbi veselih in
preprostih ljudi, ker sem tak
tudi sam. Enkrat tedensko jo
mahnem na rekreacijo v zna-
meniti velenjski »klub trhlih
vej«, kjer se razmigam, po re-
kreaciji pa jo s klubovci obvez-
no mahnemo še na pijačo, da
nadoknadimo izgubljeno ener-
gijo. Občasno se z družino od-
pravim k sorodnikom na Koz-
jansko in na Koroško, da ohra-
nimo lepe sorodstvene vezi.
Sicer pa uživam tudi ob vodi z
ribiško palico v roki, pa doma
rad kaj postorim, popravim, za
sprostitev včasih pokosim tra-
vo ob našem bloku, nič poseb-
nega, bi rekel.
MARJELA AGREŽ
Edo Mlačnik, katerega glas dobro poznajo poslušalci
jutranjih oddaj treh radijskih postaj na Celjskem.
Zadnja leta se Edo Mlačnik vozi v službo iz Velenja, še vedno pa je ostal Korošec s kozjan-
skim navdihom.
Cas
za čaj
Speed bali - neznano
postaja znano
Para se je
valila
Varen
mercedes A
Moda ob
božičnem drevescu
v kraje na jugu Amerike se je najbolje podati od decembra do marca.
Živl|en je na vetrovnem jugu
Punta Arenas je najjužnejše mesto amerišl(e celine
Najjužnejši del Čila je po
kopnem dostopen le preko
Argentine. Zato ima vsakod-
nevno letalsko povezavo s
severom, enkrat tedensko pa
sem pripluje tudi ladja iz
približno 1500 kilometrov
oddaljenega pristanišča
Puerto Montt. Na skrajnem
jugu Čila leži najjužnejše
mesto ameriške celine. Punta
Arenas. Južneje se nahaja še
nekaj naselij, toda vsa ležijo
na otočju Ognjene zemlje,
katere vzhodni del je čilski,
zahodni pa argentinski.
Vreme na skrajnem jugu
Amerike je zelo spremenljivo,
zato je te kraje najpametneje
obiskati v času tamkajšnjega
poletja, nekje od sredine de-
cembra pa do marca. Toda tudi
v tem času je potrebno računati
z neprestanim vetrom, ki včasih
piha tudi z več kot sto kilometri
na uro. Tako ni čudno, da so
obiskovalci pogosto v nekaj
urah deležni prav vsega, od me-
glenega jutra, deževnega naliva
pa do najjasnejšega neba.
Večino turistov v te na prvi
pogled neprijazne kraje vabi
predvsem čudovita narava in
številni narodni parki. Kljub
spremenljivemu vremenu pa
so še posebno poletni dolgi
dnevi nadvse primerni za izlete
v naravo. V poletnih mesecih
se namreč stemni šele okoli
enajste ure zvečer, nov dan pa
se začne že kmalu po četrti uri
zjutraj! Poleg številnih možno-
sti za treking, turistične agen-
cije organizirajo oglede kolo-
nij morskih levov in pingvinov,
za nekaj tisoč dolarjev pa si je
mogoče omishti tudi križarje-
nje vse do okoH tisoč kilome-
trov oddaljene Antarktike.
Pristanišče lakote
Punta Arenas leži ob Mage-
lanskem prelivu in ima danes
okoli 100.000 prebivalcev Še
danes velja za pomembno pri-
stanišče, čeprav so že davno
minih zlati časi. Do zgraditve
Panamskega prekopa so na-
mreč morale ladje do Pacifiške-
ga oceana pluti okoli skrajnega
južnega konca Amerike in tu je
bilo edino pristanišče daleč
naokoli. Prvo naselje belcev na
tem koncu sveta je sicer ležalo
še dobrih 50 kilometrov južne-
je. Puerto Hambre (Pristanišče
lakote) so ga poimenovali, saj
so prvi naseljenci, ki so jih
pustili tam, pomrii zaradi po-
manjkanja hrane.
Punto Arenas so ustanovili
daljnega leta 1848, njegovo
najsijajnejše obdobje pa se je
začelo po letu 1875, ko so
začeli gojiti ovce in volno na
veliko prodajati po vsem svetu.
Kar nekaj družin je s tem zelo
obogatelo in na te čase še danes
spominja nekaj razkošnih vil.
Ovce so pasli na velikanskih
posestvih, za katera so potre-
bovali novo delovno silo. Veči-
noma so sem prišli izseljenci iz
Evrope in med njimi je bilo
precej Hrvatov. Tako je v mestu
tudi Hrvaški kulturni dom,
najstarejši potomci prvotnih
izseljencev pa še danes znajo
povedati nekaj besed v dalma-
tinskem narečju, čeprav veči-
noma nikoli niso videli domo-
vine svojih prednikov.
Hiše v mestu so večinoma zi-
dane, za razliko od večjega dela
Čila, kjer kot gradbeni material
prevladuje les. Posebno živahno
je v brezcarinski coni na robu
mesta, kjer je veliko nakupoval-
no središče, podobno ljubljan-
skemu BTC-ju. Cene za tehnične
predmete in avtomobile so do-
kaj ugodne, medtem ko pre-
hrambeni izdelki in oblačila ni-
so kaj prida cenejši kot v mestu.
Kljub temu pa domačini najraje
nakupujejo tod, saj je brezcarin-
ska cona tudi eden izmed razlo-
gov, da se Čileanci sploh odloča-
jo za življenje na vetrovnem ju-
gu. Tudi plače so višje kot dru-
god, vendar pa so splošni živ-
ljenjski stroški večji, saj je po-
trebno večino hrane in gradbe-
nega materiala v Punto Arenas
pripeljati z letali.
- _ C. IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Prišel je čas krog božiča..«
Vse o voščilnicah, ki izvirajo iz konca 18. stoletja - Simboli za srečo in zmrznjeno gledališče
Božičnih in novoletnih
praznikov si danes ne pred-
stavljamo več brez voščilnic.
Navada, da si ljudje pisno
voščijo, izvira iz konca 18.
stoletja, ko so si voščili na
okrašenih posetnicah ali na
okrašenem pisemskem pa-
pirju z napisanim voščilom.
Predhodnice teh ročno risa-
nih in pisanih so voščilnice re-
dovnic iz 15. stoletja, ki so jih
pošiljale svojim dobrotnikom.
Prvo tiskano voščilnico pripisu-
jejo ravnatelju Viktorijinega in
Albertovega muzeja v Londonu
Henryju Colu. Risar John Hor-
sley je narisal veselo druščino,
ki nazdravlja s kozarci. Voščil-
nico so natisnili v manj kot tisoč
izvodih in ravnatelj jo je pošiljal
svojim prijateljem. Prava domo-
vina voščilnic pa je Avstroogr-
ska, kjer so se pojavile takšne
voščilnice že v dvajsetih letih
19. stoletja.
Po letu 1850 so jih že mno-
žično tiskali in ko se je po letu
1870 pocenila še poštnina za
dopisnice, je postala tudi nji-
hova uporaba množična. Ker
smo bili Slovenci del tega pro-
stora, spadamo med prve na-
rode na svetu, ki so pošiljali
razglednice in voščilnice. Ti-
skah so jih predvsem v tujini,
toda tudi doma natisnjene ni-
kakor niso zaostajale za tuji-
mi. Velikokrat so domači ti-
skarji dotiskali samo sloven-
sko besedilo. Postale so zelo
priljubljene in motivno zelo
različne, tako da ob pregledo-
vanju različnih zbirk skoraj ne
najdemo dveh enakih.
Prve božične in novoletne
voščilnice so bile skromno
okrašene, toda kmalu so se
pojavile romantične zasnežene
pokrajine s taščicami na veji ali
srnami, ki se pasejo, ah pa z
angeli varuhi, ki prinašajo bo-
žično jelko in obdarujejo otro-
ke. Na prelomu stoletja so bile
pogoste tudi kar razglednice
domačih krajev z dotiskanim
voščilom za srečo v novem le-
tu. Včasih je bila dodana tudi
smrekova vejica, angelska gla-
vica ah otroci ob božični jelki.
Najpogostejše so voščilnice,
ki so že s svojimi simboli za
srečo zadosti zgovorne in če je
še dotiskano voščilo, zadošča
le še podpis. Simboh za srečo
so včasih uporabljeni posa-
mezno ali združeni v motiv, ki
je lahko tudi aktualen dogo-
dek. Ker o njihovem pomenu
vse premalo vemo, jih bom
skušala opisati.
Simboli za srečo
Povsod po svetu in tudi pri
nas je v božičnem in novolet-
nem času razširjeno krašenje
z zelenjem. Uporabljajo pred-
vsem smrečje, bršljan, božje
drevce, belo omelo, zimzelen
in hrastove vejice. Mnoge
zimzelene rastline nosijo bo-
gato simboliko verjetno še iz
predkrščanskih časov. Zimze-
leno drevo z bodičastimi trdi-
mi listi in rdečimi jagodami
imenujemo božje drevce ali
božji les. V antiki je bilo atri-
but sončnih bogov. Odganjalo
naj bi demone in simbolizira-
lo dobro voljo in veselje.
Belo omelo so poznah že
Kelti kot magično rastlino, ki
je vse ozdravila in zato simbo-
lizira dolgo življenje in ne-
smrtnost. Podobno simboliko
ima tudi zimzelen, ki so ga
častili že v Egiptu. Iz vseh
zimzelenih rastlin spletamo
božične vence, ki so okrašeni
še s storži in pisanimi, največ-
krat rdečimi pentljami. Vse te
zimzelene rastline simbolizi-
rajo zdravje in moč, kar naj-
večkrat tudi voščimo ob no-
vem letu. Na smrekovi vejici je
velikokrat upodobljen zvon-
ček, kateremu so pripisovali
veliko moč, v krščanstvu je
njegov zvok predstavljal božji
glas.
Stari simboli za srečo, ki jih
najdemo upodobljene na voš-
čilnicah od konca prejšnjega
stoletja pa vse do danes, so
tudi štiriperesna deteljica,
konjska podkev, palčki ali
škrati, mušnica, pikapoloni-
ca, prašiček, dimnikar, lestev
ter igralne karte in kocke. Vsi
ti simboli so povezani s pra-
starimi verovanji, ki so sicer
izgubili globlji pomen, pome-
nijo pa tako kot talismani zaš-
čitno sredstvo pred nesrečo.
Štiriperesna deteljica, ki jo
je tudi težko najti, varuje ljudi
in živali pred čarovnicami in
demoni. Uporabljali so jo tudi
za ljubezenska prerokovanja.
Posebno moč ima zaradi šte-
vilke štiri, ki predstavlja »naj-
večji čudež« ali »božansko
mnogostranost«. Različni na-
rodi so že v zgodovini svoja
božanstva imenovali s štirimi
črkami. Isto število srečamo
tudi na igralnih kartah.
S podkvijo kot simbolom
sreče je povezan kuh plodno-
sti in rodovitnosti polja. Varu-
je pa tudi domačo hišo pred
nesrečo. Kasneje so verjeli, da
ima podkev posebno moč,
ker jo je skoval kovač na sve-
tem ognju. Varuhi narave,
rastlin in naravnih bogastev
(zakladov) so tudi škrati, ki
so se jim ljudje priporočali za
varovanje domačega ognjišča
in kot pomočnikom pri delu.
Ker škrati živijo v gozdu pod
mušnico, so tako upodobljeni
tudi na voščilnicah. Po kitaj-
skem verovanju pomeni mu-
šnica srečo, dolgo življenje ali
celo nesmrtnost.
Kot simbol dolgega življenja
je lahko upodobljeno hrastovo
listje. Hrast namreč tudi pozi-
mi obdrži suho hstje na vejah.
Vraža, da dimnikar prinaša
srečo, je povezana z ognjem in
domačim ognjiščem, ki je vča-
sih pomenil središče domači-
je. Tu so po poganskem vero-
vanju živeli domači duhovi
penati, ki so varovali sveti
ogenj. Ognjišče in dimnik je
najbolje očistil dimnikar, da ni
prišlo do požara. Tako je sveti
ogenj vedno enako gorel, zato
ga imamo za varuha družin-
ske sreče. Tudi božiček lahko
pride v hišo skozi dimnik.
Skoraj povsod verjamejo, da
pikapolonica razume človeš-
ko govorico, je pa tudi prastar
simbol za srečo in rodovit-
nost.
Božično ali novoletno drevo
je ostanek prastarega zimzele-
nega mlaja, ki je lahko pome-
nil tudi drevo življenja in sim-
boliziral upanje in veselje.
Življenjska moč, ki jo hrani
zimzeleno drevo, naj bi prešla
tudi na človeka, zato ni na-
ključje, da je na voščilnicah
upodobljena smrečica v mno-
gih variantah. Ves čas od za-
četka decembra je povezan tu-
di z obdarovanjem. Najprej
Miklavž, nato pride božiček,
ki je velikokrat upodobljen tu-
di na voščilnicah. Upodobljen
je lahko z veliko vrečo ali ko-
šaro, polno daril. Njegova ka-
pa predstavlja tudi rog izobi-
lja, ki je simt3ol darežljivosti in
blagostanja ter splošne sreče.
Po drugi svetovni vojni pri nas
božiček dobi dvojnika v ded-
ku Mrazu, ki mu otroci ravno
tako pišejo pisma in od njega
pričakujejo darila. Ta bradati
mož pa jih sedaj ne prinaša na
saneh z jelenjo vprego, ampak
uporablja tudi modernejša
prevozna sredstva. Ni redkost,
da ga vidimo na voščilnicah
na kolesu ali celo v avtomobi-
lu.
Iz prve svetovne vojne poz-
namo uradne razglednice in
voščilnice humanitarnih orga-
nizacij za vojake in begunce,
na katerih so upodobljeni vo-
jaki na božični večer, ko moli-
jo ob božični jelki ali jaslicah
in pred grobom. Želijo si miru
in snidenja s svojimi domači-
mi, s katerimi so povezani sa-
mo s pismi. Včasih so upodob-
ljeni na božični večer na straži
nad vasjo in poslušajo božič-
no zvonjenje.
Zmrznjeno
gledališče
Prvotno jaslice niso bile po-
gost motiv, vendar postanejo
mnogo pogostejše med obema
vojnama, ko so pričeli izdelo-
vati voščilnice tudi slovenski
slikarji (Maksim Gaspari, Ivan
Vavpotič, F. Kopač, France in
Mara Kraljeva, A. Koželj in dru-
gi). Poleg jaslic upodabljajo še
ljudske običaje okrog božiča in
novega leta v Sloveniji. Ti moti-
vi so bili veliko bližji preproste-
mu človeku na podeželju in
pošiljanje voščilnic se je razši-
rilo na vse sloje.
Poleg slikarskih upodobitev
Kristusovega rojstva na voščil-
nicah srečamo tudi upodob-
ljene jaslice, ki so jih postav-
ljali po cerkvah in domovih.
Kdaj so začeli postavljati te
miniaturno prikazane prizore
Kristusovega rojstva, ne vemo
natančno. Nastale so verjetno
v 11. stoletju po božičnih
igrah, zato jih ponekod še
imenujejo »zmrznjeno gleda-
lišče«.
Prvotno so postavljali jasli-
ce jezuiti že sredi 16. stoletja v
svojih kolegijih in cerkvah.
Sledili so jim avguštinci, do-
minikanci in kapucini. Lese-
nim ali porcelanskim figuri-
cam so sledile figurice iz trše-
ga papirja, poslikane z akva-
relnimi barvami. Iz cerkva so
se preselile na dvor in v pre-
možnejše meščanske hiše.
V	Celju so bile v zasebni
lasti jaslice iz žgane gline du-
najskega umetnika J. Dorf-
meistra, ki jih je odkupil
miinchenski nacionalni mu-
zej. Posebno lepe so bile med
obema vojnama papirnate ja-
shce Maksima Gasparija, To-
neta Kralja in Franceta Gorše-
ta. To pa so tudi umetniki, ki
so najpogosteje upodobili
moriv jaslic oziroma Kristuso-
vega rojstva na svojih božič-
nih voščilnicah.
Najbolj pogosto je upodab-
ljal slovenske običaje na voš-
čilnicah Maksim Gaspari.
Upodabljal je božične, novo-
letne in trikraljevske koledni-
ke, tepežkanje, praznovanja
ob božiču in novem letu do-
ma in pare v narodnih nošah,
ki si voščijo, blagoslov doma-
če hiše, vlivanje svinca, s kate-
rim napovemo prihodnost in
še bi lahko naštevali. Izšle so
že v mnogih ponatisih.
V	avli Osrednje knjižnice v
Celju bodo danes, v četrtek
18. decembra, odprli zanimi-
vo razstavo starih božičnih
in novoletnih voščilnic
Prišel je čas krog božiča..., ki
jo je pripravila Tatjana Kač.
Morda bo raznolikost nekda-
njih voščilnic tudi navdih za
sodobne avtorje.
Po drugi svetovni vojni so
postale božične in novoletne
voščilnice motivno zelo
skromne. V štiridesetih in pet-
desetih letih srečamo skoraj iz-
ključno zasnežene zimske po-
krajine v modrih, zelenih in
rjavih tiskih. Šele v šestdesetih
letih ponovno prevladajo foto-
grafije domačih krajev. Konec
šestdesetih let se loti oblikova-
nja novoletne voščilnice kar
nekaj slovenskih slikarjev, ki
pa so žal v manjšini. Kot božič-
ne voščilnice se največkrat
uporabljajo reprodukcije zim-
skih pokrajinskih motivov slo-
venskih slikarjev.
TATIANAKAČ
Trikraljevski koledniki Maksima Gasparija. Božična voščilnica iz leta 1938, original hrani
Osrednja knjižnica Celje.
Božični večer. Božična voščilnica iz leta 1910, original hrani
Osrednja knjižnica Celje.
V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled razstava
več kot dvestotih božično-novoletnih voščilnic, ki so jih
pošiljali v naših krajih od začetka stoletja. Med predstavlje-
nimi voščilnicami je 38 razglednic Maksima Gasparija, ki,
kot poudarja kustosinja Lucija Zorenč (razstavo je pripravila
skupaj s kustosinjo Heleno Rožman), najlepše opozarjajo na
običaje adventnega in božičnega časa. Lastnica večine
voščilnic je Marija Zorenč iz Bistrice ob Sotli. V Kozjanskem
parku so šest voščilnic s starimi motivi, ki so zanimiv odraz
različnih obdobij, ponatisnili. Med drugim sta predstavljena
družinsko razpoloženje iz začetka stoletja ter palčka z
mušnico iz prvega obdobja po IL svetovni vojni. Razstavo si
je mogoče ogledati vsak dan do 23. decembra, z izjemo
nedelje in ponedeljka, med 10. in 16. uro.
PETICA
AKCIJA - HUMOR
35
Med akcijo smo »odkrili« Heleno Ograjenšek, ki že več kot tri desetletja izdeluje svoje
voščilnice. Gre za voščilnice, obogatene z ročnimi deli iz vezenja. Celjanka jih večinoma
podarja, nekaj pa jih izdeluje tudi po naročilu. Vse izdelane voščilnice so nekaj posebnega in
vsaka zase je popolnoma unikatna.
Izbiramo naj voščilnico
Verjetno se v teh dneh po-
štar velikokrat ustavi pred va-
šimi vrati in vam prinese voš-
čilnico s takšnimi in drugač-
nimi dobrimi željami. Verjet-
no tudi vi bolj pazljivo prebe-
rete voščilnico, za katero se
vidi, da je napisana s srcem.
Tudi v naše uredništvo
pridno prihajajo voščilnice, ki
jih pošiljate na naš natečaj za
naj voščilnico. Kot že veste, ni
treba pošiljati originalov, tem-
več samo fotokopije tistih
voščilnic, ki se vam zdijo
naj...
Novi tednik bo podelil na-
grado tistemu, ki bo voščil naj-
lepše in najbolj prisrčno, pa
tudi aktualno in izvirno. V akciji
bomo izbirali najboljši tekst
voščilnice, najlepše ročno napi-
sano voščilnico, najlepšo in
najbolj domiselno izdelano,
morda tudi najbolj duhovito ali
celo najbolj nemogočo voščil-
nico... V ta namen smo se sta-
vili posebno komisijo, podelili
bomo tudi nekaj nagrad, več o
tem pa prihodnjič.
Reportažo z nagrajenci
bomo objavili v prvi pono-
voletni številki Novega ted-
nika, torej v četrtek, 8. ja-
nuarja 1998. Hkrati pa bomo
veseli, če boste ob napisani
voščilnici napisali tudi nekaj
o akciji, kakšno razmišljanje
ali svoj spomin na čas, ko
smo vsi skupaj pisali voščil-
nice, iz katerih je dihala do-
mačnost.
Voščilnice pošljite na Novi
tednik, Prešernova 19, Celje,
svojega prispevka pa ne po-
zabite opremiti s točnim na-
slovom.
r 1 Foto: GREGOR KATIČ
stranka sauivcev
Kako čas beži! Komaj smo si zaželeli sreč-
nega in zdravega, že si spet želimo veselega in
debelega. Je pa to kar pravi čas za razna
opravila, predvsem vesela, in ni »hudir«, da ne
bi kakšne utrnili tudi za našo stranko šaljiv-
cev.
Nekaj smo jih že prejeli in jih danes objav-
ljamo, na druge še čakamo. Nekaj predpraz-
ničnih bomo izvedeli tudi na novoletnem
srečanju dopisnikov in bralcev naše strani,
pri Jožici Golob na Rečici pri Laškem. Lepo
povabljeni tudi vi (prijave na telefon 730-
335).
Nagrajenca, Lili Soline iz Celja in Klemna
Mlakarja iz Šentjurja, pa smo že »telegram-
sko« poslali na Dunaj.
Prva pomoč
z novoletne zabave odpelje Janez novo
mlado sodelavko na njen dom. Ker jo je hudo
bolela glava, sta se oba strinjala, da jo odpelje
celo v sobo. Po slabi uri je tudi Janeza prijelo
domotožje. Toda, glej ga zlomka; na hodniku
je srečal mladenkinega očeta.
»Veste, vašo hči je tako bolela glava, da sem
jo pospremil domov in ji nudil prvo pomoč,«
se izgovarja Janez.
»Že, že,« reče možakar, ko pogleduje Janeza
v hlače, »toda pozabili ste zapreti omarico s
prvo pomočjo.«
Gorenjsko narečje
Miro, sicer Gorenc, se ženi v Savinjsko
dolino. Na predvečer poroke materi ženina in
neveste ob kapljici »tolkeca« kramljata in Go-
renjka pohvali svojega sina:
»Naš je tako priden, pa 'skrban, skrban'...«
In Savinjčanka ji potoži:
»Ah, nič zato, saj tudi naša ni več devica...«
Mladoporočenec
Miro je dobil novo ženo. Po dolgem času se
je prikazal v Celju in seveda ni mogel mimo
Slavca.
»O ho ho, mladoporočenec! Kako se pa kaj
'štimata' s tvojo?« vpraša Slave.
»Zelo se ujemava. Včasih vrže vame kakšen
pisker ali krožnik. Če me zadene, je vesela
ona, če ne, sem vesel jaz. In tako sva oba
zadovoljna v zakonu.«
Miklavž
Slave je srečal tudi Janjo in jo povprašal o
njenem Miklavžu.
»Moj Miklavž je trenutno odsoten. Mi je pa
poslal darilo - hlačne nogavice. Ko sem jih
oblekla, pa poglej čudež. Na eni hlačnici je
pisalo vesele božične praznike in na drugi pa
srečno novo leto.«
»Si se pa darila zelo razveselila, a ne?«
»Aha. Pisno sem se mu zahvalila in ga
povabila, da se oglasi 'med prazniki.«
Na kolinah
Pri Lojzu so klali. In od vsega ima stari
znanec najrajši svinjsko glavo. Gospodinja mu
jo pripravi in medtem, ko se drugi »matrajo« s
praženimi jetrci, Lojz uživa in cmoka. Ko vidi,
kako vsi bulijo vanj, izreče: »Cmok. Ko bi
vedel, da ima tako dobro glavo, bi ga pa dal
študirat...«
Priprave
v fari imajo velike priprave na božič. Celo
lučke naj bi obesili na cerkveni turn. Za to
nalogo je bil določen Lojz. In glej nesrečo -
spodrsnilo mu je. Medtem, ko je padal, se je
drl kolegu. »Povej moji doma, da danes ni
treba kuhati. Bom v bolnici jedel...«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
Nihče ni pisal
Slovenski misijonar Er-
nest Saksida iz močvirne po-
krajine Pantanal v Braziliji
me je obvestil, da na članek
Upanje pod pločevinasto
streho, ki smo ga pred ča-
som objavili v Petici, ni bilo
odziva.
Po misijonarjevem mnenju
med Slovenci ni navada, da bi
bili dobrotniki botri revnim
otrokom v deželah tretjega
sveta. Otroci v njegovem mi-
sijonu imajo tisoč botric iz
Italije, iz Slovenije le eno.
Vendar pa je po izidu članka
dobil veliko daril za otroke od
Slovencev iz Celovca.
Naslov: P. Ernest Saksida,
Citta don Bosco, 79301-970
Corumba, Brasil.
Mogoče Slovenci nismo va-
jeni takšnega sodelovanja,
mogoče tisti, ki imajo več de-
narja, raje pomagajo revnim v
sosednji stolpnici, mogoče ra-
je sploh nič ne damo, pač pa
varčujemo za velike avtomo-
bile. Kakorkoli že, gospod Er-
nest je bil objave vesel. Če se
že nihče ni odločil postati bo-
ter, bo pa morda kdo poma-
gal z dobrimi mislimi in moli-
tvijo. Tudi to veliko pomeni.
Da pa se tudi Slovenci odlo-
čamo za pomoč deželam tret-
jega sveta, dokazuje Gabrije-
la, zdravnica, ki je zadnja pol
leta pomagala v misijonu.
Zdaj se je vrnila domov in
gospod Saksida je zopet ostal
sam z obilico dela. Pred krat-
kim so ga obiskali trije mladi
Slovenci, popotniki. Vsakega
se zelo razveseli, saj v rodno
Slovenijo, kjer je imel svojo
zlato mašo, zaradi slabega
zdravja verjetno ne bo mogel
več priti. Mogoče pa bo še
kdo našel svojo Osebno le-
gendo tudi v tem, da se bo za
nekaj časa napotil v Brazilijo,
na rob deževnega gozda, na
pomoč slovenskemu misijo-
narju.
BARBABA ČEH
El Marinero - prva mehiška
restavracija na Celjskem
Ob pregradi Šmartinskega jezera sta restavracijo z mehiškimi
specialitetami in v mehiškem slogu odprla Zlatka Šošterič in
Robert Stepišnik. Tako sta ladji Jezerska kraljica zdaj pridružila
še prikupen in specializiran lokal z mehiško kuhinjo. Izjemen
ambient, odlična postrežba in mehiške specialitete, po želji bolj
ali manj začinjene - to so razlogi, da obiščete prvo mehiško
restavracijo El Marinero na Celjskem. Odprta je vsak dan od 9.
do 24. ure. Rezervacije po telefonu 451-000.	EP
ZAMMIVDSn
Windsor je spet
odprt
Grad VVindsor, v kate-
rem je pred petimi leti
ogenj uničil več kot 100
sob, je prenovljen. Od 27.
decembra dalje si bodo
obiskovalci spet lahko og-
ledovali zasebno bivališče
angleške kraljice. Med
drugim so obnovili tudi
sprejemno dvorano in St.
George's Hali, kjer se po
tradiciji sestajajo vitezi
hlačne podveze. Za vstop-
nino v grad Windsor, ki
leži 34 kilometrov zahod-
no od Londona, bo po-
trebno odšteti deset fun-
tov.
Opeharjeni
vrtnar
Vrtnar Bob Taylor se je
pred sedmimi leti zaposlil
pri vdovi nekje na sred-
njem Angleškem. Dogovo-
rila sta se, da ji bo urejal
vrt, za plačilo pa mu bo, ko
bo umrla, zapustila hišo in
vrt. Oboje skupaj je bilo
vredno 300.000 funtov
Vdova je takšno oporoko
tudi napisala in vrtnar ji je
ves ta čas urejal vrt. Ko pa
je umrla, je bil neprijetno
presenečen. Le nekaj dni
pred smrtjo je vdova spre-
menila oporoko in ga v njej
sploh ni omenila. Posveto-
val se je z odvetniki, ki pa
so mu zatrdiH, da nima no-
bene možnosti, da bi ob-
ljubo iztožil.
Rekordna tožba
Voznik tovornjaka Juli-
ean Lovett iz ameriške
zvezne države Floride bo
zaradi oporečne pnevma-
tike dobil kar 30 mihjo-
nov dolarjev odškodnine.
Plačati mu jo bo morala
znana družba Michelin.
Sodniki so namreč ugoto-
vili, da je bila slabo izde-
lana pnevmatika kriva za
prometno nesrečo, v ka-
teri je Juliean Lovett leta
1989 izgubil obe nogi.
Konstruktorji avtomobil-
skega plašča so prezrli,
da skozi razpoke lahko
voda vdre v notranjost,
tako da je rja razjedla ko-
lesni obroč. Pnevmatiko
je razneslo, zato se je
zgodila nesreča.
36
GLASBA
Para se je valila
Parni valjak na koncertu po vodi navzgor in naprej
če je kdo odraščal ob glasbi
te zagrebške skupine ali mor-
da od njej celo spoznal živ-
ljenjskega sopotnika, je na
petkovem koncertu v Golov-
cu lahko še enkrat podoživel
te trenutke. Parni valjak pa
vseeno ni zasedba, ob kateri
bi glasbenika zasrbeli prsti.
Pred pričetkom nastopa je
dvorana, v kateri se je tokrat
zbralo kakšnih 1500 obisko-
valcev, dajala mešane občut-
ke. Ni bilo običajne naelektre-
nosti, več jih je sedelo na tri-
bunah, kot čakalo pod
odrom. Razveseljuje pa, da si
je koncert prišlo ogledat več
generacij - kar nekaj je bilo
posameznikov, ki so po sta-
rosti krepko presegali člane
zagrebške skupine.
Parni valjak se je na odru,
kljub drugačnemu zatrjeva-
nju organizatorjev, pojavil s
polurno zamudo. 9-članska
zasedba (okrepljena s tolkal-
cem in dvema pevkama) je iz
premočno naravnanega oz-
vočenja najprej izpustila no-
vejšo Kaži, ja, potem pa se je -
najbrž zaradi slabšega odziva
- vse skupaj nadaljevalo s
preigravanjem starejših uspe-
šnic do sredine osemdesetih,
s katerimi so zazibali prvih
nekaj vrst pod odrom. Podla-
ga za promocijo novega CD je
bila tako ustvarjena. »Skozi«
so z izjemo dveh šle vse
skladbe, ki tako kot na prejš-
njem projektu Budenje potr-
jujejo, da »valjak« ne ustvarja
več glasbe za najstnice, tem-
več je v devedesetih letih do-
končno dozorel v zdrav in
čvrst ročk band, ki temu pri-
merno ustvarja težje razum-
ljivo glasbo.
Sledil je akustični del, ki se
mu imajo Zagrebčani zahvali-
ti, da jih kot ribji mehur drži
na površju. Celjska publika je
nemudoma padla v dehrij,
nad glavami so zagorele kre-
sničke, vrhunec sta bili Pro-
kleta nedelja, ki je minila,
brez da bi Aki sploh odprl
usta, in najnovejša uspešnica
Ne daj nikada. Pri slednji se je
skupini na odru pridružila Ti-
na Lukčič in ne glede na to, da
je dekle v pozni nosečnosti,
skupaj z Akijem odpela pe-
sem v studijski natančnosti.
Za posladek je ob koncu sle-
dil še krajši rockovski blok,
kjer bi lahko izpostavili pri-
redbo Kreslinove oziroma
Klinarjeve To ni političen
song. Prav v tej pesmi so vid-
ne tako značilne razlike med
slovenskim in hrvaškim pri-
stopom. Priznati je treba, da
hrvaški rockerji temu streže-
jo veliko bolje, zato je iz
udarne teme postala plesna
poskočnica in ne čudi, da so
za našega trubadurja Vlada
Kreslina prav po zaslugi te pri-
redbe na Hrvaškem sploh sli-
šali.
Minila je ura in pol, ko sta
Hus in Aki najavila konec
spektakla in slepec bi opazil,
da nista mislila resno, kajti
skupina se je na prizorišče
vrnila prej, kot bi človek pre-
štel do 10. V dveh dodatkih so
se zvrstile pesmi polpretekle-
ga obdobja, ko so v skupini še
igrali danes zelo ugledni kita-
rist Rastko Milošev, basist
Srečko Kukurič, bobnarja
Paolo Sfeci in Piko Stančič, pa
pokojni Fuma in drugi. Uhva-
ti ritam. Lutka za bal. Jesen u
meni in Ugasi me so samo
nekatere, ki jih je Aki na splo-
šno veselje poimenoval kar v
slovenščini.
Nasploh pa velja ocena, da
je Parni valjak nastopil brez
najmanjšega kiksa, če izvza-
memo Akijevo staro bolezen
in njegove za uho ne preveč
prilegajoče se izlete v pevske
višave, kjer skoraj praviloma
malo »postrga«, kar pa mu
lahko odpustimo v zameno
za neizčrpno energijo, ki jo v
dobrih dveh urah izžareva ne
glede na kraj in čas nastopa.
Ce bomo v Sloveniji kdaj ime-
h skupino s toliko kilometrine
ter tolikšnim ugledom in pro-
fesionalizmom, ji bom sam
prvi segel v roko.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Na koncertu v Golovcu se je zbralo več generacij.
Parni valjak v elementa.
Utrinki s snemanja
Iz novega albuma Vilija
Resnika že lahko gledamo
videospot za skladbo Ko vr-
be jokajo.
Videospot so snemali na šta-
jerskem koncu, v gradu Štaten-
berg in v žičkem samostanu.
Med snemanjem so Viliju in
ekipi pomagali domačini, saj
»smo vedno dobili tisto, kar
smo si želeli, venomer so bili
na voljo,« pravi Vili. »Stregli so
nam s čajem, kajti bilo je blaz-
no mraz. Ko smo snemali, je
bilo pet stopinj. Bil sem v sami
majčki, kot da je vroče in po-
tem je še ventilator pihal vame.
Tresel sem se, ampak sem zdr-
žal. Tjaša Vidic, druga sprem-
ljevalka letošnjega izbora za
Miss Slovenije, se je prav tako
tresla, ko je ležala v tisti grobni-
ci. Ko ji je kamera prišla blizu,
se je nehala tresti, ker je nehala
tudi dihati. To je hecno, čeprav
je videospot res žalosten. Tretji
prizor pa smo snemali v Ljub-
ljani, pri Ljubljanici pod vrba-
mi, kjer igram tudi bel klavir.«
Vili Resnik sicer v »zare-
snem« življenju ne igra klavir-
ja. »Tistega klavirja iz videos-
pota pa itak ne bi mogel igra-
ti. Ljudje iz Panike, to je moja
založba, so prebarvali klavir
na belo, prej je bil črn. Imel
sem črno srajco in sem bil ves
bel od tiste barve in tudi tipke
so bile kar precej poškodova-
ne. Tega ne bi smel povedati,
ker je bilo res vse zaigrano,
kot da res full igram,« je pred
kratkim zaupal Vili Resnik.
S.B.
Prizor, kot ga poznamo iz videospota Ko vrbe jokajo.
Orgazmus blues band
Orgazmus blues band je celjsko-žalska skupina, saj je
Zagi iz Šempetra, Črpo iz Žalca, tretji član, bobnar Djuro pa
je iz Gotovelj.
Njihove skladbe nastajajo ob dobrem sodelovanju Črpa in
Zagija, ki skupaj delata komade, tako da ne moreta točno
določiti, čigava je kakšna skladba. S skladbami nimajo preveli-
kih problemov, več težav je z besedili. Sicer je Orgazmus blues
band skupina, ki je nastala po naključju. Pred približno tremi
leti je Zagi spoznal Črpa, kmalu sta začela bolj resno igrati,
takrat pa se jima je pridružil še bobnar. Zdaj počasi snemajo in
trenutno so posneli šest demo posnetkov, pri čemer jim je
pomagal tudi klaviaturist Tomaž.
Člani benda so imeli že nekaj nastopov in odziv občinstva je
»kar dober«, zatrjuje Zagi, nekajkrat pa so navduševali tudi
domače, celjsko in žalsko občinstvo.	S.B.
Vildorijine
pomladi
Viktorija, ki jo nekateri že
poznamo pod imenom Viki,
je po prvi kaseti in uspešnici
Sierra Madre izdala novo ka-
seto in CD z naslovom »Dve
pomladi, dve jeseni«.
Skladbe so bile posnete v
studiu Napoleon pod budnim
očesom aranžerja, producen-
ta in tonskega mojstra Dušana
Zoreta. Napisali so jih Brendi,
Dušan Zore, Marino Mrčela in
Viktorija sama. Celoten pro-
jekt je tudi tokrat Viktorija iz-
dala pri založbi Mandarina.
Viktorija ni spremenila sa-
mo imena temveč tudi izgled,
saj se je iz plavolaske prelevila
v rdečelasko. Viktorija pravi,
da se ni izneverila tistim, ki jo
radi poslušajo, saj so na tej
kaseti in CD-ju zbrane takšne
melodije, po katerih so jo ljud-
je spoznah in vzljubili. S.B.
PETICA
GLASBA
37
glasbeni ex-press
Prejšnji ponedeljek je v sta-
rosti 89 let umrl STEPHANE
GRAPPELLI. Legendarni
francoski jazz violinist je v
svoji bogati glasbeni karieri
posnel več kot 100 albumov,
sodeloval pa je z vsemi večji-
mi imeni sodobnega jazza
(Quincy Jones, Oscar Peter-
son, Gary Burton, McCoy
Tyner...).
V soboto je ta svet zaradi
prevelike doze antidepresi-
vov zapustil tudi 37-letni kult-
ni ameriški avantgardni glas-
benik EPIC SOUND-TRACKS,
ki je s svojim delom vplival na
vrsto znanih ameriških glas-
benikov in skupin (Sonic
Youth,	Lemoriheads,
R.E.M:...).
Dobri dve leti po izidu pov-
prečnega glasbenega izdelka
»A Spanner In The Work« se
je še vedno popularni angleš-
ki pevec ROD STEWART spet
podal v studio, kjer pripravlja
pesmi za svoj nov LP. Stevvart
bo 10. januarja dopolnil že 53
let, do sedaj pa je posnel že
več kot dvajset samostojnih
LP izdelkov.
Bivša country in pop
zvezdnica OLIVIA NEVVTON
- JOHN se bo prihodnje leto z
novim album pod okriljem
založbe MCA spet vrnila na
glasbeno sceno. Po uspe-
šnem boju z rakom na dojkah
se je Olivia zadnjih nekaj let
posvečala bolj »zelenim« za-
devam (deževni gozd, živa-
li...), precejšen uspeh single
plošče in videa za skladbo
Falling, ki jo je 49-letna pevka
in igralka posnela v duetu z
Raybon Bros., pa napovedu-
je, da bo njen tokratni come-
back uspešnejši od tistega iz-
pred desetih let.
V ponedeljek, 22. decem-
bra, bo v ljubljanski Hali Tivo-
li koncert nekoč najpopular-
nejše jugo-rock skupine
RIBLJA ČORBA. Že skoraj
odpisani čorbaš Bora
Dordevič bo v »dežeh dunaj-
skih kočijažev« nastopil prvič
po sedmih letih, skupaj s še
štirimi pomagači pa bo s prei-
gravanjem že obledelih hitov
skoraj zagotovo brezmejno
navdušil številne jugo nostal-
gije.
V bolje založenih, tovrstnih
trgovinah boste našli tudi
dvanajsti album »lmaginary
Day« PATA METHENVA, last-
nika devetih grammyev in že
dolgo vrsto let enega izmed
najbolj cenjenih kitaristov in
avtorjev popastega jazza.
Ameriška agencija RIAA, ki
že več kot štiri desetletja
spremlja prodajo plošč v
ZDA, je pred nedavnim spet
objavila lestvico glasbenih iz-
vajalcev, ki so doslej prodali
največ plošč. Na prvem me-
stu se seveda še vedno zadr-
žujejo nenadkriljivi The Beat-
les s skoraj sto milijoni proda-
nimi ploščami, z drugega me-
sta pa je legendarna angleška
ročk zasedba LED ZEPPELIN
(63,8 milijona) izrinila coun-
try zvezdnika Gartha Brook-
sa (na sliki). Slednji bo najbrž
(že spet) kmalu zavzel svojo
prejšnjo pozicijo, saj se nje-
gov najnovejši CD »Sevens«
odlično prodaja in že tretji
teden zaseda prvo mesto Bill-
boardove lestvice najbolj pro-
dajanih LP-jev.
Irska umetnica ENYA je v
preteklih desetih letih proda-
la neverjetnih 33 milijonov
plošč in tako poleg primadon
Madonne, Mariah Carey,
Whitney Houston in CeUne
Dion postala ena izmed naj-
bolje prodajanih predstavnic
nežnejšega spola. Njen zad-
nji, z grammyem nagrajen,
studijski album »The Memory
Of Trees« je izšel že pred dve-
ma letoma, zato je založba
WEA pred nedavnim objavila
zbirko njenih hitov »Paint
The Sky With Starš«, ki se že
nekaj tednov zadržuje čisto
pod vrhom lestvic. Še pred
koncem tega meseca pa naj bi
luč sveta ugledal tudi njen
trojni album - na prvem bodo
keltske, na drugem pop in na
tretjem klavirske skladbe.
Ob izidu najnovejšega sin-
gla »Smack My Bitch Up« za-
sedbe THE PRODIGV je ame-
riška organizacija NOW (Na-
tional Organization for Wo-
men) obtožila diskografske-
ga giganta Time Warner, ki
skupaj z Madonnino založbo
Maverick v ZDA distribuira
kreacije teh britanskih tehno
freakov, da z omenjeno
skladbo vzpodbujajo nasilje
nad ženskami. Obtožbam so
se pridružile še številne dru-
ge organizacije, ki skrbijo za
moralne vrednote Američa-
nov, tako da se je kar nekaj
radijskih in TV postaj odloči-
lo, da pesmi Smack My Bitch
Up ne bodo predvajale.
Kot kaže, so najpopularnej-
ši ameriški alternativci
SMASHING PUMPKINS kon-
čno le našli zamenjavo za
bobnarja Matta Walkerja, ki
je skupino zapustil pred dve-
ma mesecema. Njegovo me-
sto bo zasedel Matt Cameron,
bobnar v začetku tega leta
razpadlih grunge herojev
Soudgarden.
V začetku prihodnjega leta
bo izšel že tretji single s tretje-
ga albuma »Be Here Now«
prvakov brit-popa OASIS.
Brata Gallagher bosta nanj to-
krat uvrstila skladbo Ali
Around The World, ki pa bo
podprta še s priredbo pesmi
Street Fighting Man skupine
The Rolling Stones.
SLY DUNBAR in ROBBIE
SHAKESPEARE (Mr. Drum&
Mr. Bass) sta po mnenju poz-
navalcev že dobrih dvajset let
najboljša ritem sekcija na sve-
tu. Poleg glasbenih vrlin pa
Sly&Robbie premoreta tudi
izjemno občutljiva para ušes,
ki sta poskrbela za brezhibno
produkcijo posnetkov števil-
nih znanih glasbenikov (Mick
Jagger, lan Dury, Peter Tosh,
Grace Jones, Bob Dylan, Mick
Hucknall, UB40, Maxi
Priest...). Nekaj teh je Dun-
barju in Shakespearu poma-
galo tudi pri nastajanju njune-
ga najnovejšega glasbenega
izdelka, albuma »Friends«, ki
je te dni zašel tudi v domačih
trgovine z nosilci zvoka.
LjuDijanska založba Coro-
na je tik pred zaključkom le-
tošnjega leta na trg lansirala
še dve novosti. Kompaktna
plošča ih kaseta »Gorim« je
debitantski izdelek pevke
KATARINE HABE-KATRINE,
ki je zapolnjen z dvanajstimi
prijetnimi in kvalitetnimi s
plesnim popom obarvanimi
skladbicami, ki so nastale
pod producentsko taktirko
mladega mojstra Roka Golo-
ba, ki je odigral tudi večino
instrumentov. Druga njihova
novost pa je novi album
DOMINIKA KOZARIČA »Vse-
mu se lahko odpovem, le tebi
ne«, ki poleg naslovne sklad-
be prinaša še osem avtorskih
pesmi in priredbo balade Hel-
lo Lionela Richiea. Dominik je
tudi tokrat k sodelovanju po-
vabil svojega starega prijate-
lja Saša Fajona, ki je skupaj z
njim poskrbel za produkcijo,
aranžmaje in instrumentalno
podlago.
Danes bo v diskoteki Planet
Life v Ljubljani (ex Dakota)
novoletni rock&roll žur, kjer
bodo poleg legendarnih an-
gleških punkerjev Anti-now-
here league nastopili še Raci-
ja, Zmelkoow in Peter Lovšin
s Križarji.
V soboto, 27. decembra, se
bo v velenjskem mladinskem
centru zgodil zadnji izmed
serije številnih, v večini raz-
prodanih, koncertov. Poleg
bolj hudih Pridigarjev bodo v
Rdeči dvorani (desno spodaj)
godli še štajerski kavboj ci
Grasshoppers.
'Na uspešen povratek v prvo
ligo ameriških rockerjev računa
tudi ROBBIE ROBERTSON (ex-
Hawks, The Band), ki bo mar-
ca, prvič po letu 1991, ko je
razočaral z LP-jem »Storyville«,
spet objavil studijski album. Po-
leg številnih znanih glasbenikov
- še posebej velja omeniti an-
gleškega jungle mojstra in pro-
ducenta Howiea Ba - bo na ploš-
či moč slišati tudi recital Leonar-
da Pelterja, ki je že več kot dve
desetletji po mnenju mnogih po
krivici zaprt zaradi domnevne-
ga umora dveh agentov FBI.
STANE ŠPEGEL
SILVESTROVANJE
V
BUDIMPEŠTI
KOMPLETNA OSKRBA
(prevoz, organizacija,
2Xnočitev z zajtrkom,
Silvestrska večerja v čardi...)
22.800 SIT
VSTOPNICE za vse kinopred-
stave Celjskih kinematografov
- 410 SIT za vstopnico.
VSTOPNICE za rekreacijo v
Golovcu: bazen 400 SIT,
savna 600 SIT, bazen &savna
800 SIT, kegljišče 500 SIT.
VOZOVNICE za Izletnikove
avtobuse: UUBUANA 399
SIT, MARIBOR 379 SIT
FOTOKOPIRANJE na
Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVC
spiralna vezava 120-200 SIT.
Informacije: 490 10 90,
490 10 91,
http://www.klub-scr.si,
infoterminali v enotah
Banke Celje.
20 vročih rc
vrtiuak polk in
valčkov
tuje lestvice
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Hericulova risanka in njegovo svetišče
Danes prihaja v Union Disneyeva risanka o grškem mitološkem junaku Herkulu, ki je povezan tudi s Celjem
Da ustvarjalni ekipi Celj-
skih kinematografov resnič-
no nikoli ne zmanjka dobrih
idej, so dokazali tudi minulo
sredo ob svečani predpremie-
ri nove Disneyeve risanke
Hercules, ki na platna celjske-
ga kina Union prihaja danes,
v četrtek ob 16.00 uri.
Pred predpremiero risanke
Hercules, na katero je ekipa
kinematografov povabila naj-
boljše celjske osnovnošolce in
njihove mentorje, so v sodelo-
vanju s Slovenskim ljudskim
gledališčem in Pokrajinskim
muzejem Celje pripravili pravi
happening. Mlade obiskovalce
so najprej povabili v muzej,
kjer so celjski gledališčniki odi-
grali igrico o Herkulu. Sledila je
pogostitev z ogromno Herku-
lovo torto, potem pa so se vsi
skupaj podali na Miklavški
hrib, kjer so predstavniki mlaj-
še generacije Celjanov izvedeli,
kako je Herkul, eden najbolj
znanih in opevanih junakov
grške mitologije, povezan s Ce-
ljem oziroma nekdanjo Celeio.
Na terasi Miklavškega hriba
so namreč nekaj let po drugi
svetovni vojni odkrili ostanke
rimskega svetišča, ki so jih ob-
novili in postavili na ogled člani
arheološke sekcije akademije
znanosti in umetnosti. Med ste-
bri in raznimi manjšimi ostanki
so raziskovalci našli tudi ostan-
ke marmornih kipov. In ker je
eden od njih v rokah držal gor-
jačo, so strokovnjaki zaključili,
da je bilo na mestu najdbe v
antičnih časih svetišče, posveče-
no junaku grške mitologije, ka-
terega zgodba že nekaj desetle-
tij buri domišljijo raznih knjiž-
nih in filmskih ustvarjalcev
Disneyeva risanka o Herkulu
bo na sporedu celjskega kina
Union od danes, četrtka, pa do
torka, 23. decembra, ob 16.00,
17.45 in ob 19.30, potem pa v
kino Metropol, kjer si jo boste
lahko ogledali še vse do Z ja-
nuarja. Sicer pa bodo vsi, ki si
bodo v Celju ogledali risanko o
Herkulu, sodelovali tudi v na-
gradni igri, pri kateri se bo za
nagrade (izlet v Eurodisney-
land v Parizu ali v italijanski
Gardaland, kamor bodo nagra-
jence popeljali iz šempetrske
turistične agencije Dober dan),
resnično vredno potruditi.
N.-M. S.
Foto: SHERPA
Takole je v avli Pokrajinskega muzeja, pred odhodom na Miklavški hrib ter ogledom
predpremiere risanke Hercules v kinu Union, ekipa Celjskih kinematografov vabljene šolarje
pogostila še z ogromno Herkulovo torto in otroškim šampanjcem.
Srečanje S
pisateljico
Pred kratkim smo učen-
ci, učitelji in starši v telo-
vadnici Osnovne šole Hu-
dinja spoznali pisateljico
Marinko Fritz-Kunc.
Pogovarjali smo se pred-
vsem o problematiki drog na
Slovenskem. Pisateljica je
pripovedovala o nastanku
svojih odmevnih knjig, kot
so Janov krik. Postaja death,
Borboletta... Občinstvu je
predstavila tudi odvisnikov
pogled na svet in prve poka-
zatelje odvisnosti. Dogajanje
je popestrila Mateja Pozeb,
učenka 8. razreda, ki je pred-
stavila referat o drogah. Pri-
reditev je odlično povezova-
la osmošolka Saša Kampuš.
Na svoje domove smo vsi
odšli polni novih informacij
ter spoznanj, ki jih bomo
lahko v današnjem svetu ko-
ristno uporabili.
Poleg tega smo v OŠ Hu-
dinja v mesecu decembru
razstavili hkovna dela
učencev razredne stopnje,
v akciji Želim, da spoz-
naš..., prav tako decem-
bra, pa je »zmagala« učen-
ka 4. razreda Tea Romih.
Tea je zelo pridna učenka,
rada pomaga sošolcem, pi-
še pesmi in zgodbice.
Novinarski krožek
OŠ Hudinja
Strah
Vsakogar je včasih strah.
Tako se spominjam tudi svo-
jega strahu - grmenja. Gledala
sem televizijo in naenkrat
sem zaslišala dežne kapljice,
ki so ropotale po oknih. Bila
sem sama doma, saj sta star-
ša odšla na obletnico, sestra
pa je bila pri sorodnikih. De-
ževalo je vedno močneje,
vendar se nisem zmenila za
dež, ker je bila na televiziji
moja najljubša nadaljevanka.
Kar naenkrat pa zagrmi. Pre-
strašena vzamem v roke bla-
zino in se je oklenem.
Bila sem v zgornjem nad-
stropju in sem nameravala v
spodnje nadstropje. Pogum-
no sem vstala in se odpravila,
vendar nisem prišla dlje kot
do vrat. Strela je udarila v
bližino naše hiše in zmanjka-
lo je elektrike. Vsa trda od
strahu sem čisto počasi hodi-
la proti svoji sobi. Bhskalo je
vse pogosteje in vesela sem
bila, ko sem prišla do svoje
postelje in se pokrila z odejo
čez glavo. Nekaj časa sem
ostala pokrita. Ko je bliskanje
skoraj ponehalo, sem vstala
in poiskala svojega najljubše-
ga psa iz pliša in ga stisnila k
sebi. V spodnjem nadstropju
je nekaj zaškripalo in takoj
sem pomislila na vlomilce.
Nekaj časa sem stala, zadrže-
vala dih. Ker se ni nič premak-
nilo ali zaškripalo, sem po-
gumno odšla s plišasto igrač-
ko do spalnice in poiskala ba-
terijo. Spet je začelo bliskati
in grmeti, vendar sem bila
preveč oddaljena od svoje so-
be, zato sem se napotila v
spodnje nadstropje.
Vsa trda sem hodila po
stopnicah. V -eni roki sem
imela baterijo, v drugi pa pli-
šasto žival. Po stopnicah sem
hodila počasi in mislila na
psa, ki se je prav tako bal kot
jaz. Ko sem prišla do televizi-
je, sem jo izklopila in vse os-
talo tudi. Noge so se mi tresle
in komaj sem šla do vrat.
Vzela sem ključ in s strahom
odprla vrata in zaklenila za
seboj. Znašla sem se zunaj in
daleč spredaj videla bliskanje.
Čeprav me je bilo strah, sem
hitro stekla do pasje koče in
zlezla vanjo. Bingo me je z
veseljem pozdravil in ostala
sem z njim v koči.
Naslednje jutro je dež po-
nehal in tudi grmelo ni več,
vse je bilo po starem. Tudi
starši so prišli domov, vendar
jim nisem nič povedala o mo-
jem strahu. Od tega doživetja
naprej se, kadar grmi in bli-
ska, vedno pokrijem z odejo
čez glavo in zaspim s plišasti-
mi živalmi.
ŽIVA VIPOTNIK,Z e
OŠ Žalec
Predstavim se
Ime mi je Petra,
pišem se Kos.
Stanujem na Ložnici
in obožujem vse, kar je v orehovi potici.
Imam rjave lase in
ne mislim le nase.
Sem srednje velike postave
in rada zrem v planjave.
Moja naj hrana je pizza,
ki mi jo kupita moja strica.
Imam mlajšo sestro Nino,
ki rada »šluka« penino.
Rada pišem spise
ter mami pomagam izbirati karnise.
Vpisana sem v razne krožke,
zato imata moja starša ogromne stroške.
Rada se sprehajam
in sestrici ponagajam.
Hodim v naravo, zato
tam večkrat srečate mojo pojavo.
Redkokdaj grem v kino,
saj moram paziti sestro Nino.
Sem redna bralka časopisov,
saj upam, da bo notri objavljenih kaj mojih spisov.
V glavnem sem ena velika neroda,
ki jo zanima moda.
PETRA KOS, 6. b
OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec
Novoletne Želje
želim si:
-	da bi bili v šoli čim bolj tovariški med seboj
(Petra B.)
-	da bi bila zdrava in vesela ter imela lep učni
uspeh (Tjaša)
-	da bi imeli v šoli samo športno vzgojo
(Radomir)
-	da bi nam učiteljica dajala več naloge (Mar-
tin)
-	da bi imel na novo urejeno sobo (Aleš)
-	da bi mi starši kupili novo kolo (Admir)
-	da bi mi božiček prinesel kolebnico (Simo-
na)
-	da bi dosegala čim boljše rezultate pri smu-
čanju (Petra M.)
-	da bi mi v prihodnjem letu zrasli dolgi lasje
(Eva)
-	sestrico, kateri bi izbrala sama ime (Birgit)
-	veliko sreče v šoli (Viktorija)
-	da bi zapadlo med novoletnimi počitnicami
veliko snega (Urban)
-	da bi mi mamica vsak dan prebrala pravljico
(Elvis)
-	da bi imel čim boljši učni uspeh (Kristjan,
Matjaž, Želimir)
-	veliko zdravja in veselja; igrač sicer ne
potrebujem, če pa bo katera namenjena meni,
bom vesel (Aljaž)
-	Atlas Slovenije, računalnik, CD, veliko prija-
teljev (Luka)
-	veliko zdravja, v šoli pa veliko petič (Maru-
ša)
-	lepo okrašeno novoletno jelko (Nina)
-	da bi imel svojo sobo, v njej pa polno igrač
(Sanit)
-	da bi dobila veliko pravljic, v šoli pa odhčen
uspeh (Barbara)
-	da bi bila zdrava in vesela (Špela)
-	da bi dobil za novoletno darilo sani (De-
nis)
Učenci 3. a razreda
OŠ Štore
Otroški parlament
Na prvi decembrski dan
smo se mladi parlamentarci
iz vse Slovenije zbrali v slo-
venskem parlamentu. Vsi
udeleženci smo bili izvoljeni
na občinskih parlamentih in
sam sem imel čast zastopati
občino Štore. Ob vstopu v
parlamentarno zgradbo smo
morali vse večje predmete
poslati skozi detektor, ki bi
pokazal morebitne stvari, ki v
parlament ne sodijo. Svoje
stvari smo nato odložili v veli-
ki garderobi ter se odpravili v
parlamentarno dvorano. Ker
je 1. december dan boja proti
aidsu, smo vsi dobili rdeče
priponke.
Namestih smo se na udob-
ne poslanske sedeže in se pri-
pravili na razpravo. Na začet-
ku so nas pozdravili Slavko
Gaber, minister za šolstvo in
šport, Janez Podobnik, pred-
sednik državnega zbora, ter
Vika Potočnik, predsednica
Zveze prijateljev mladine Slo-
venije. Program je povezova-
la Dunja Kranjac, za zabavo
pa je poskrbela skupina, ki je
s svojimi bobni ustvarila v
dvorani posebno vzdušje. Se-
veda, kot se za parlament
spodobi, so bili prisotni tudi
novinarji in TV snemalci, ki so
naše sporočilo posredovah
medijem.
Tema letošnjega, že 8.
otroškega parlamenta je bila:
»Danes s.em ti in ti si jaz«.
Pogovarjali smo se o odnosih
med učenci, o težavah v šoli
in o naših željah po nekaterih
spremembah. Vsak je lahko
na govorniškem odru pove-
dal svoje mnenje o določeni
temi, nekateri pa so imeli pri-
pravljene tudi referate, ki so
jih prebrali. Nazadnje smo iz-
glasovali še temo naslednjega
otroškega parlamenta v letu
1998, ki bo: »Vpliv medijev na
mladino.«
Po zaključenem delu smo
bili vsi povabljeni v restavra-
cijo Dairy Queen na zasluže-
no kosilo.
BOŠTJAN SENICA, 8. b
OŠ Štore
Dobra vila
Nekoč, pred davnimi leti, "je živela dobra vila z imenom
Zlatolaska. Pomagala je vsem ljudem in jim tudi svetovala.
Pričarala je vse, kar so hoteli. Živela je v lepi majhni hišici.
Imela je velik bazen in tudi ferrarija. Imela je zlatorumene
lase. Pridno si jih je česala. Ni si jih spenjala, padali so ji prosto.
Znala je tudi leteti po zraku. Imela je zlato čarobno palico, ki se
je lesketala od čistoče.	NINA VASLE, 3. b
OŠ Polzela
Tine v naravi
Tine hodi po gozdu in premišljuje o tem, kako je lepo v
gozdu. Potem zagleda lisico in steče domov. Ko pride domov,
ga mamica vpraša: Kje si bil? Tine odgovori: V gozdu. Kaj si
delal? Sem šel po gozdu in zagledal lisico. Zbežal sem domov.
Drugič pa ne hodi po gozdu sam. Raje pridi po mene ali po
očeta. Potem pa bomo šli v gozd skupaj.
DAŠA KOŠEC, 3. b
OŠ Polzela
PETICA
PO SIOVENIJI - INFORMACIJE
39
Neznano
postaja znano
Predstavljamo speed bali, nov šport, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji
Naključje je hotelo, da
smo tudi v Sloveniji relativ-
no hitro spoznali popolno-
ma nov šport, imenovan
speed bali ali, kakor ga
imenujejo nekateri, hitra
žoga.
Ta igra z žogo se je pričela
v Egiptu pred 40 leti. Takrat
je oče speed balla Mohamed
Lotfi na stoječo palico nave-
zal plastično vrvico, na to
vrvico privezal gumijasto žo-
gico, vse skupaj zapičil v
mivko na dvorišču in dal igri
ime beach bali. Ime seveda
ni bilo ustrezno, zato so ga
čez nekaj časa, predvsem za-
radi hitrosti, preimenovali v
speed bali.
Mohamed Lotfi je čez čas
igro predstavil tudi širši javno-
sti, najprej seveda v Egiptu,
kjer so postali tudi velesila v
tem športu. Igra se je razširila
v Francijo, nato pa se je priče-
la ekspanzija novega športa
po svetu. Sedaj speed bali
igrajo že skoraj povsod, razen
v Avstraliji.
Slovensici zacetici
v Sloveniji smo pred štirimi
leti spoznali avstrijsko speed
bali reprezentanco. Prijatelje-
ma Robiju in Gregi se je igra
zdela zanimiva, zato sta priče-
la pridno trenirati; skupaj z
Avstrijci pa sta nato odpotova-
la na 9. svetovno prvenstvo v
Pariz. Dosegla sta nepričako-
vano peto mesto, kar je bil
zanju, bolj kot ne pionirja v
speed ballu, izjemen uspeh.
Seveda se o tem ni nikjer pisa-
lo, saj sta nastopala popolno-
ma neuradno.
Predlani so člani slovenske
reprezentance v Kairu na 10.
svetovnem prvenstvu zasedli
6. mesto, enako uvrstitev pa
smo dosegli tudi lani v Brus-
lju, kjer smo prvič nastopili z
mešano ekipo.
Letos je bilo svetovno pr-
venstvo v začetku novembra,
in sicer smo se igralci zbrali v
Kairu. Slovensko speed bali
reprezentanco smo na 12. sve-
tovnem prvenstvu sestavljali
Robert Hafner, Nataša Zma-
zek, Gregor Pečovnik in
Uroš Žolnir. Tekmovanje v te-
lovadnicah je bilo prava sen-
zacija, saj so klima naprave
skoraj zaledenele egipčansko
vročino. Glede na rezultat in
večjo konkurenco menimo, da
smo zelo uspešni ter zelo do-
bro napredujemo, saj smo v
na koncu osvojili 5. mesto.
Ponovno je bila najboljša re-
prezentanca Egipta, ki v tem
športu zaenkrat še nima tek-
meca.
Pravila nove igre
Hitra žoga je šport, ki zah-
teva dobre reflekse in kon-
centracijo. Igra se lahko v
družini, med prijatelji ali na
svetovnem prvenstvu. Za igro
potrebujete plastičen lopar,
njegova velikost in teža pa sta
odvisni od znanja igralca; gu-
mijasto žogico, ki je obešena
na plastični vrvici, dolgi 1,5
metra; statično palico, ki mo-
ra biti visoka 1,7 metra in
fiksirana.
Za igro je predpisano igrišče
v velikosti 8x4 metre. Lahko je
v dvorani, na dvorišču ali zele-
nici. Razpolovljeno mora biti
z nevtralno cono, široko 0,60
metra. Prostor mora biti visok
najmanj 3,5 metra. V centru
igrišča, na nevtralni coni, mo-
ra biti postavljena palica z vr-
vico in žogico.
V	igri obstaja več disciplin,
in sicer single, double aH
double-mix, pravila pa so za
vse enaka. Igralec vedno ser-
vira s »forhand« udarcem v
višini med 150 in 170 cm. Ser-
viser ima eno možnost ponov-
nega servisa, servira pa se
vedno izmenično med igralce-
ma.
Sekcijo speed balla so us-
tanovili tudi pri športno telo-
vadnem društvu v Lenartu.
Večina igralcev je študentov
na mariborski univerzi,
kmalu pa bodo začeli igrati
tudi v Univerzitetnem šport-
nem centru na Gosposvetski
cesti v Mariboru. Podrobnej-
še informacije o igri so na
voljo pri Urošu Žolnirju,
Šempeter 69B, 3311 Šempe-
ter (E-mail: uros.zolnir@u-
ni-mb.si) ali pri Gregorju Pe-
čovniku, Selce 75,323 Veliči-
na.
Igralec vrne žogico vedno v
obratni smeri, s katere jo
prejme. Če se žogica dotakne
palice, točka pripada nasprot-
niku. Igra se do deset, brez
menjav in brez razlik, na dva
dobljena seta. Igralca se lah-
ko gibljeta samo vsak v svoji
polovici igrišča. Ne smeta
prestopiti nevtralne cone, če
pa se to zgodi, točka pripada
nasprotniku.
V	posameznih disciplinah
igra vsak igralec na svoji polo-
vici igrišča, ki je razpolovljeno
z nevtralno cono. Točka je do-
sežena, ko se žoga zavrti dva-
krat prosto okoli palice in je
nasprotnik ne vrne. Pri dvoji-
cah so pravila enaka, le da
tekmujeta dva para ali mešani
dvojici. Igralca morata izme-
nično vračati žogo, prav tako
tudi servirati.
Super solo je fenomen med
disciplinami. V tej disciplini
mora en sam igralec v štirih
minutah doseči čim večje šte-
vilo udarcev, tako da si z lopar-
jem podaja žogico okoli palice.
Minuto igra z levo roko, minu-
to z desno, naslednjo minuto z
obema rokama notranji uda-
rec, nato pa sledi še minuta
zunanjih udarcev z obema ro-
kama. Najboljši igralci udarijo
žogico tudi po 550-krat v štirih
minutah, torej v povprečju
udarijo žogico več kot dvakrat
v sekundi.
UROŠ ŽOLNIR
Slovenska speed bali reprezentanca.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Mercedes razreda A
Dopolnjen mercedes A je povsem varen
Nemški Mercedes Benz, ki
ga v zadnjem času bolj poz-
namo pod oznako Daimler
Benz, je imel veliko smolo s
svojim modelom razreda A.
Avto se je med preskuša-
njem pri nekem švedskem ča-
sopisu prevrnil, to pa je spro-
žilo val podobnih preskusov.
Pokazalo se je, da je prvi mer-
cedes na prednji pogon (ko je
govor o osebnih avtomobilih)
v določenih voznih okolišči-
nah zaradi dokaj visokega te-
žišča (kar je predvsem rezul-
tat oziroma posledica dvojne-
ga dna) res nestabilen. Tako je
Mercedes Benz vozilo pred
mesecem dni začasno umak-
nil iz prodaje in napovedal, da
bo opravil določene spre-
membe in izboljšave, potem
pa avto znova ponudil februar-
ja prihodnje leto. Medtem je
tovarna v španski Barceloni
oziroma na tamkajšnji pre-
skusni stezi opravila teste s
prenovljenim mercedesom
razreda A. Poleg nekaterih,
predvsem nemških avtomo-
bilskih novinarjev, je bil na
preskusu tudi Niki Lauda,
nekdanji dirkač formule 1. Po
sedanjih zagotovilih tovarne
je obnovljeni A povsem varen
tudi v prej problematičnih
vozniških situacijah.
In kaj so spremenili? Vzmeti
in blažilniki so po novem trši,
kolotek zadnjih koles je razšir-
jen, avto ima nižje težišče, dru-
gačne so pnevmatike, dodan je
ESP, poseben elektronski si-
stem, ki skrbi za stabilnost av-
tomobila ipd. Vsaj za sedaj pa
še ni jasno, kaj bodo storili s
približno sedem do osem tisoč
tistih mercedesov razreda A, ki
so jih že prodali, kajti nekate-
rih dopolnitev pri teh avtomo-
bilih pač ni mogoče opraviti.
VW išče nove tovarne
Zanimiva novica prihaja
iz VW: ta išče nove tovarne
za izdelavo svojega novega
golfa, najuspešnejši avto-
mobil na evropskih trgih.
Prav zaradi tega pri VW se-
daj razmišljajo, da bi izdelavo
manjšega pola v celoti prene-
sli v Španijo, poleg tega pa
menijo, da bi bilo najbolje, če
bi seat arosa odslej naprej na-
stajal doma, torej na Iberskem
polotoku in ne več v Wolfsbur-
gu. Sedanji čakalni rok na no-
vega golfa se je raztegnil na pet
ali celo šest mesecev, VW pa
hoče nove proizvodne zmog-
ljivosti nameniti tudi novemu
majhnemu avtomobilu, ki naj
bi se domnevno imenoval lu-
po in naj bi ga poganjal motor
s porabo tri litre goriva.
Ta avtomobil naj bi začeli
izdelovati čez leto in pol, pri
VW pa ob tem pravijo, da zaradi
tega ne bi bilo treba zmanjšati
števila zaposlenih, kar pomeni,
da bi koncem zaposloval še
naprej približno 100 tisoč ljudi.
VW golf III
Bo Volvo sklenil
sporazum z
Rusijo?
švedski Volvo očitno me-
ni, da bo ruski trg v krat-
kem postal zelo pomemben,
kajti kmalu naj bi z rusko
vlado podpisal sporazum o
izdelavi tovornjakov in av-
tobusov.
Vsaj za sedaj še niso znane
podrobnosti tega dogovora,
vendar je slišati, da bi moral
Volvo, če bo hotel z Rusijo
skleniti dogovor, vložiti naj-
manj 100 milijonov dolar-
jev. Tudi še ni znano, katere
tovornjake oziroma avtobu-
se naj bi izdelovali, vsekakor
pa je logično, da bi bila proi-
zvodnja glede na velikost
Rusije obsežna.
borzacen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 320
avtomobilov.Organizatorji so izdali 25 kompletov kupoprodajnih pogodb.
Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev.
Opel in njegova tigra 4x4
Opel že precej časa sodeluje v dirkah za Androsh Trophy, dirke na poledenelih stezah. Te
dirke so priljubljene predvsem v Franciji, severni Italiji, Švici ter Avstriji, Opel pa je bil v
zadnjih letih dokaj uspešen.
Za letošnje tekmovanje (skupaj 12 dirk, pri čemer je ena najbolj znanih na krožni poledeneli
stezi v francoskem Chamonixu) je tovarna pripravila novo izvedenko kupeja tigre. Avto je v
bistvu pripravilo podjetje SNBE Snobeck iz Magny Coursa, poganja pa ga znani 3,0-litrski
šestvaljnik, ki pa je ustrezno predelan. Motor namreč zmore kar 400 KM, kar je za komaj 950
kilogramov težko tigro izjemno. Opel tigra je tudi sicer skupek tehničnih dosežkov, kajti poleg
stalnega štirikolesnega pogona ima tudi štirikolesni volan, kar je bistveno ali vsaj zelo
dobrodošlo na tovrstnih tekmovanjih. Na sliki: opel tigr^ Androsh Trophy.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Daevfoo pri nas in na tujem
Prodajalci avtomobilov
fia slovenskem trgu so
predvsem v zadnjih tednih
občutno znižali cene in si-
cer tudi tako, da kupcem
ponujajo popuste ali pa da-
rila.
Tako je Daevvoo Motor,
uradni predstavnik južnoko-
rejske avtomobilske hiše pri
nas, pripravil posebno božič-
no oziroma novoletno prodaj-
no akcijo. Najmanjši tico je
tako na voljo za nekako 950
tisoč tolarjev, nexia pa je ce-
nejša za približno 189 tisoč
tolarjev. Lanos S ponujajo za
1,64 milijona tolarjev, poleg
tega pa pri nakupu dodajo še
komplet zimskih gum good
year.
Po drugi strani je bil Daevvoo
dokaj uspešen v zadnjih mese-
cih, še posebej oktobra, ko so
prodali 104 avtomobile. Ob
vsem tem pa se tovarna Dae-
woo pripravlja na veliki »skok«
na ameriški avtomobilski trg,
kjer sta sicer že prisotna Hyun-
dai in Kia. Tako računajo, da
bodo prihodnje leto že imeli
vsaj 30 prodajnih in distribu-
cijskih centrov, pri čemer naj
bi Američanom ponujali pred-
vsem nubiro in lanosa, morda
pa tudi novo limuzino leganzo.
Bolj ali manj je ob tem znano,
da bi se rad Daevvoo do konca
tega tisočletja uvrstil med de-
set najuspešnejših oziroma
največjih avtomobilskih hiš na
svetu. Daevvoo bo tako prišel
na ameriški trg, vendar je ob
tem očitno, da se bo morala
Južna Koreja bolj odpreti tuji
avtomobilski konkurenci.
V lanskem letu so namreč
tuje avtomobilske tovarne v
tej državi prodale vsega 0,6
odstotka avtomobilov (proda-
ja je presegla številko 1,1 mili-
jona vozil). Doslej se je Južna
Koreja bolj ali manj spretno
izmikala zahtevam, da mora
postati bolj odprta, potem, ko
je od Mednarodnega denarne-
ga sklada dobila 55 milijard
dolarjev pomoči, pri čemer so
obilno pomagali prav Ameri-
čani, pa to zanesljivo ne bo
več mogoče.
Daewoo nabira
Novi BMW 3.
Novi BMW serije 3
Nemška avtomobilska to-
varna BMW velja v zadnjih
desetih letih za eno najbolj
uspešnih, kajti v tem času so
šli njeni avtomobili skoraj
izjemno v promet, hkrati pa
vodstvo ni naredilo omembe
vrednejše poslovne napake.
Marca prihodnje leto pa bo
tovarna postavila na trg dolgo
napovedovano in tudi težko
pričakovano novo izvedenko
avtomobila serije 3. Prve
uradne fotografije dokazuje-
jo, da je nova trojka vsaj nekaj
karoserijskih potez pobrala
od večje serije 5. Zelo zanimi-
ve so prednje luči, saj je nji-
hov spodnji rob valovito obli-
kovan, zadek pa znova doka-
zuje spogledovanje s serijo 5.
Kot pravijo pri tovarni, bo
avto najprej na voljo kot štiri-
vratna limuzina, kasneje pa
pridejo na vrsto vse druge raz-
ličice, se pravi kupe, karavan
oziroma touring, compact in
vsekakor kabriolet. Za sedaj
so motorji znani, kajti novi
avtomobil naj bi poganjali šti-
rivaljniki in šestvaljniki, ka-
sneje pa zanesljivo tudi na
novo razviti osemvaljniki.
Tehnounion Avto, uradni
predstavnik BMW pri nas, na-
poveduje začetek prodaje no-
vega avtomobila maja prihod-
nje leto.

Francoska avtomobilska tovarna Peugeot je objavila, da
ne bo več sodelovala z indijsko tovarno PAL, kjer so
izdelovali sicer že opuščeni model 309.
Letos so v tej skupni tovarni, v kateri je Peugeotov delež 32-
odstoten, izdelali dobrih osem tisoč vozil, Peugeot pa noče
sodelovati predvsem zaradi tega, ker je indijska vlada letos
tovarni PAL odobrila 558 milijonov dolarjev vreden posel z
italijanskim Fiatom. V novi tovarni, ki naj bi jo skupaj zgradila
PAL in Fiat, naj bi izdelovali fiata palio, nov globalni avtomobil
te italijanske tovarne. Peugeot je nameri svojega indijskega
partnerja nekaj časa nasprotoval tudi na sodišču, sedaj pa se je
iz skupnega posla preprosto umaknil.
November 97:
neugodne številke
Prodaja novih avtomobilov
na slovenskem trgu v zadnjih
mesecih ne more posebej pre-
senečati. Ker ni posebnega
navdušenja med kupci, se je
lahko zgodilo, da je bil no-
vember drugi letošnji najslab-
ši mesec, kajti skupaj je bilo
prodanih 3503 avtomobilov.
Na letni ravni, se pravi v
enajstih mesecih, so na slo-
venskem trgu prodali skupaj
58.523 osebnih avtomobilov
ali za 1,5 odstotka več kot lani
v tem času. To med drugim
pomeni, da utegne biti letoš-
nja prodaja točno tolikšna kot
lanska (61 tisoč vozil), kajti
povsem možno je, da bodo
decembra vsi skupaj prodali
dobrih 2500 avtomobilov.
Po pričakovanju je bil no-
vembra najuspešnejši Renault,
ki je prodal 770 avtomobilov,
kar je bilo za 8,6 odstotka
bolje kot novembra lani. Na
drugem mestu je bil Volkswa-
gen s prodajo 357 avtomobilov
(za dobrih 32 odstotkov manj
kot novembra lani), na tretjem
pa Fiat, ki se mu je posrečilo
prodati 252 avtomobilov ali za
sedem odstotkov več kot v ena-
kem lanskem mesecu. Najus-
pešnejša južnokorejska avto-
mobilska tovarna je še vedno
Hyundai (90 vozil ah za 133
odstotkov manj kot lani v tem
času), najuspešnejša japonska
pa Suzuki (62 avtomobilov ali
za dobrih 50 odstotkov manj
kot novembra 1996).
Med najbolje prodajanimi
avtomobili v letošnjem no-
vembru ni posebnih ali prese-
netljivih sprememb. Na pr-
vem mestu je bil clio (331
vozil), na drugem škoda feli-
cia (246) in na tretjem renault
megane (241).
Čez leto in pol mali jaguar
Po britanskem Jaguarju, ki je sicer v naročju velikega
Forda, se pripravljajo na predstavitev novega, manjšega
jaguarja.
Za sedaj je znano le prototipno ime novega vozila X 200, ki
naj bi se po tistem, ko se bo pojavilo na trgu, primerjalo
predvsem s srednjevelikimi avtomobili tovarn BMW in
Daimler Benz. Po napovedih naj bi novi mali jaguar na trge
pripeljal spomladi leta 1999, verjetno pa bosta vozilo poga-
njala dva različna agregata in sicer šestvaljnik z močjo 200
KM in osemvaljnik, ki naj bi ponujal 284 KM.
42
NASVETI
kulturabivanja
Ustvarjanje
tržnega ambienta
Piše: DARJA HUGHES
dipl. designer
Kakšna je notranjost vaše
trgovine, restavracije, spre-
jemne pisarne? Ali ste prepri-
čani, da ste ustvarili takšno
atmosfero, ki brezpogojno
zagotavlja optimalne tržne
pogoje?
Pestra ponudba in ugodne
cene so le del celote, ki danda-
nes zagotavlja uspeh na trgu.
Vse večja konkurenca in ved-
no nove tržne strategije nare-
kujejo današnjemu trgovcu,
gostilničarju ali poslovnežu
prepričljivo celostno podobo
in tržno atmosfero, katere os-
novni namen je prodaja, seve-
da. Če je res, da je vaš dom
odraz vaše osebnosti, to nika-
kor ni pravilo v komercial-
nem svetu. Za razliko od oseb-
nih interierjev je izgled ko-
mercialnega prostora odraz
izražanja in identifikacije do-
ločenih ciljnih skupin v da-
nem času in okolju. Prav tako
ni prav, če oblikovalec izdela
prostor z namenom, da bi
poudaril in izrazil določen
osebni stil, brez ozira na de-
janske tržne zahteve.
Kaj sodi v izgradit jo
tržnega ambienta?
Vse, kar nas obdaja v nekem
okolju, vpliva na naše počut-
je, to pa pomeni nujno sklad-
nost med tržno filozofijo in
artikli oziroma storitvami, ki
jih prodajate. Zato je poleg
poznavanja ciljnih skupin po-
trebno obdelati prav vse de-
javnike, kot so pohištveni ele-
menti, svetloba, barve, mate-
riali, teksture, obloge (tla.
stropi, stene), grafike, napisi,
reklamni in promo materiali,
pa tudi izdelki sami. Bistvene-
ga pomena je, da komercialni
prostor ni nikoli popolnoma
končan, saj je trženje proces,
ki se nenehno spreminja in
obnavlja. Temu primerno naj
bo na razpolago čimveč mo-
bilnih elementov, ki jih lahko
prestavimo, odstranimo, po-
barvamo, zamenjamo, prikri-
jemo ali kako drugače spre-
menimo.
Domiselnost, izvirnost in
poznavanje tržnih trendov so
prav gotovo med nujnimi ele-
menti, ki pa niso vselej pogo-
jeni z akademskimi kvalifika-
cijami tega ali onega izdelo-
valca. Pravzaprav spada tržno
znanje arhitekta ali oblikoval-
ca in razumevanje logistike
posameznega obrata med bis-
tvene faktorje delovanja trgo-
vine ali restavracije. Da je to
dejstvo, pričajo danes številni
komercialni prostori, ki kljub
dragim materialom niso uspe-
li v izgradnji pravilne tržne
atmosfere in so, kot rezultat
tega, prazni!
Svetloba in barva
Kot v osebnem prostoru sta
svetloba in barva tudi v komer-
cialnih interierih med najvaž-
nejšimi elementi in bistveno
pripomoreta k občutenju in iz-
gradnji atmosfere. Pomembno
je ločiti med splošno, specifič-
no in akcentno svetlobo, saj
ima vsaka od teh svojo funkcijo
in je potrebno vedeti, kje in
kako jih bomo uporabili.
V glavnem je preveč splošne
in premalo specifične in ak-
centne svetlobe, da o restavra-
cijah, kjer ni ne duha ne sluha
o intimnem vzdušju, sploh ne
govorimo. Barve imajo v ko-
mercialnem prostoru druga-
čen namen kot doma. Spet
moramo vedeti, kaj je potreb-
no poudariti, paziti pa mora-
mo, da z barvo kupcev ne
odbijamo in da poudarimo ti-
sto, kar prodajamo. ^
Druga stvar, ki se pogosto
pojavlja prav v trgovinskih ob-
jektih, je vdor dnevne svetlo-
be v prostor s posebnim
vzdušjem, ki popolnoma raz-
bije bistvo ambienta. Da bi
atmosfera ostala nespreme-
njena ne glede na vremenske
neprilike, bo ponekod potreb-
no naravno svetlobo veliko-
krat odstraniti ali vsaj močno
omejiti. Intimna restavracija
očitno ni intimna, če ima tako
intenzivno svetlobo kot mest-
na knjižnica... Če pa je namen
čim večji promet v najkrajšem
času, potem se pravila seveda
popolnoma spremenijo.
Utišajte radio,
prosim...
Kakšna je stopnja hrupa in
kakšna glasba se vrti, ko vaši
gosti sedijo pri kosilu in večer-
ji? Praviloma bo nevtralna in
nevsiljiva glasba v ozadju ned-
vomno po volji širšemu spek-
tru gostov. Kakšna so umetniš-
ka dela na stenah ? V končni
fazi gre pri prehranjevanju v
restavraciji za več kot zgolj
zadovoljitev bioloških po-
treb; gre za doživljanje nekega
momenta, izpolnitev družab-
nega trenutka. Ali ste morda
pomishh, da bi določene slike
utegnile povzročati občutke
nelagodja, tesnobe, napetosti?
Stene so zelo pomemben se-
stavni del vašega komercial-
nega ambienta, zato nikar ne
zapravite te priložnosti.
varčujmo
energuo
če na zunanji strani fasade
nimate izolacije, namestite
toplotno izolacijo z refleksij-
sko folijo za grelnimi telesi.
za prijetno družbo
Čas za ca j
Skozi celo leto nam vedno
zmanjkuje časa, še posebej
pogosto pa se to dogaja v
decembru. Imamo še toliko
opravkov, nabralo se je veli-
ko skrbi in dela; nenehno se
nam mudi, čas pa teče. Ne-
nehno razmišljamo, kako bi
razveselili svoje drage, pri-
jatelje in znance, pri vsem
tem pa pozabljamo, da je
ravno nekaj časa tisto naj-
bolj dragoceno darilo, ki jim
ga lahko podarimo.
Posvetimo se svojim dragim
ob skodelici dobrega čaja, ob
prvih pokušinah prazničnega
peciva (na mizi mora biti vsaj 13
različnih vrst) ali ob kozarcu
kuhanega vina. Zato se na bliža-
joče praznike pripravimo kot na
vesele in enkratno doživete tre-
nutke, za katere želimo, da nam
ostanejo še dolgo v spominu.
Cesarski ca j Z
medom
v lončku zmešamo 4 rume-
njake s 4 žličkami sladkorja. Ko
nekoliko naraste, prilijemo in
še vedno mešamo 1 liter vrelega
. mleka in takoj postrežemo. Za
izboljšanje okusa in kot dišavo
lahko dodamo vanilin sladkor.
Punc iz jabolčnih
olupkov
v liter vode damo pest posu-
šenih jabolčnih olupkov, li-
monino lupinico in kuhamo
pol ure. Posebej skuhamo 1/4
1 vina in ga prilijemo k prece-
jenemu čaju. Sladkamo po
okusu.
Ruski caj Z vinom
v lonček vlijemo 1/2 1 vode,
4 do 5 žlic rdečega vina, doda-
mo žlico sladkorja, limonino
lupinico in zavremo. Ko za-
vre, dodamo še ščep ruskega
čaja. Po dveh minutah ga pre-
cedimo in ponudimo.
Punczmalinovcem
10 dag sladkorja stresemo v
kožico, ga prelijemo s 1/2 1
vode in zavremo. Med vret-
jem pobiramo peno. Posebej
zavremo 1/2 1 vode, dodamo
žličko ruskega čaja in pusti-
mo pokrito nekaj minut. Na-
to precedimo čaj k zavretemu
sladkorju, prilijemo 3 žličke
malinovega sirupa in žličko
ali dve ruma, premešamo in
ponudimo v kozarcih za
punč.
Kuhano vino
Najprej segrejemo 8 dl
rdečega vina, 5 žličk slad-
korja in 4 dl pomarančnega
soka. Dodamo 13 dag suhih
narezanih fig, 1 in pol nare-
zano jabolko, 8 dag oluplje-
nih mandljev, žličko mletega
cimeta in nageljnovih žbic.
Vse segrejemo in tik preden
ponudimo, dodamo še mald
vinjaka.
PETICA
NASVETI
43
nedeljsko kosilo
Šampinjonova juha s
šunkinimi žličniki
Jetra po portugalsko,
parmezanov kipnik,
zeliščni riž,
predena špinača, solata
Londonske rezine
Šampinjonova
julia
Potrebujemo: 50 dag šam-
pinjonov, 2 dl belega vina, 5
dag masla, 1 žlico moke, 2
žlici sesekljane čebule, 3 stro-
ke strtega česna, sol, poper,
peteršilj, 1 dl kisle smetane,
žličko moke.
Priprava: šampinjone oči-
stimo, operemo pod tekočo
vodo, osušimo in narežemo
na tanke rezine. Damo jih v
kožico, prilijemo vino in jih
dušimo 30 minut na majh-
nem ognju.
Na maslu pražimo moko,
dodamo čebulo in ko začne
rumeneti, primešamo česen
in šampinjone. Prilijemo po
potrebi krop, smetanov pod-
met, osolimo in popopramo.
Juha naj vre vsaj še 10 minut,
nato zakuhamo žličnike.
Šunicini žlicnilci
Potrebujemo: 30 dag kuha-
nega, pretlačenega krompir-
ja, sol, žlico goste smetane ali
3 dag masla, 5 dag na drobno
narezane šunke, 1 jajce, 12
dag moke.
Priprava: še med topel
krompir zamešamo smetano
ali maslo, sol, šunko, nato pa
se jajce in moko. Z žlico, ki jo
pomakamo v juho, zajema-
mo testo, z drugo mokro žli-
co oblikujemo žličnike in jih
zakuhavamo v juho. Vro naj 7
minut.
Jetra po
portugalsico
Potrebujemo: 6 rezin teleč-
jih aU svinjskih jeter, sol, mo-
ko in olje "za peko; za omako:
2 žlici olja, 4 žlice sesekljane
čebule, 30 dag očiščenih pa-
prik, 50 dag paradižnikov, sol,
poper, 2 žlici kisle smetane.
Priprava: na olju steklasto
spražimo čebulo, dodamo
narezano papriko in kmalu
nato narezan paradižnik. Du-
šimo toliko časa, da se papri-
ka zmehča in paradižnik raz-
kuha, nato zmiksamo in
omako ponovno zavremo.
Dodamo sol, smetano in po-
per. Jetrne rezine osolimo,
povaljamo okrog in okrog v
moki in jih položimo v vroče
olje. Rumeno zapečemo naj-
prej na eni strani, kar traja
približno 2 do 3 minute, po-
tem še na drugi strani. Ponev
Večkrat potresemo. Rezine
položimo na ogret krožnik,
prelijemo s pripravljeno oma-
ko in okrog nadevamo še
majhne kupčke riža'in takoj
postrežemo.
Zeliščni riz
Potrebujemo: 1/2 1 riža, 2
žlici olja, 3 žlice sesekljane
čebule,
1 žlico narezanih ze-
lišč: peteršilja, . krebuljice,
''mana, kislice, trpotca, peh-
trana, timijana; 1 liter juhe iz
iušne kocke.
Priprava: na olju steklasto
^pražimo čebulo, dodamo
•■'ž, mešamo in ko postekleni,
prilijemo vročo juho, osolimo
in kuhamo na majhnem og-
nju 30 minut. Medtem ga več-
krat premešamo, da se ena-
komerno zmehča. 10 minut
preden je riž kuhan, zameša-
mo zelišča.
Parmezanov
kipnik
Potrebujemo: 7 dag masla,
4 jajca, 5 dag naribanega par-
mezana ali kakšnega drugega
sira, 2 dl kisle smetane, sol, 10
dag moke.
Priprava: penasto umeša-
mo maslo, posamezno doda-
jamo rumenjake, nato sir,
smetano, polovico moke, sol
in gladko zmešamo. Dodamo
trd sneg beljakov, potresemo
še ostalo moko in zmešamo.
Testo damo na z mastjo na-
mazan in z drobtinami potre-
sen pudingov model ali v lon-
ček in ga pokrijemo z alufoli-
jo. Kipnik kuhamo v vodni
kopeli 45 minut. Kuhan kip-
nik odkrijemo, malo ohlaje-
nega zvrnemo na ogret krož-
nik in okrog kipnika damo
praženo špinačo.
Pražena špinaca
Potrebujemo: 40 dag špi-
nače, sol, poper, 2 žlici masla,
3 stroke sesekljanega česna,
narezan peteršilj.
Priprava: špinačnim listom
odstranimo pecelj, operemo,
odcedimo in jih damo kuhati
v osoljeno vrelo vodo. Hitro
naj zavrejo in neprenehoma
vrejo največ 10 minut. Špina-
ča potemni in izgubi lepo ze-
leno barvo, če jo predolgo
kuhamo. Odcejeno špinačo
stresemo v vroče olje, v kate-
rem smo spražili česen, pre-
mešamo, popopramo in za-
mešamo peteršilj. Po potrebi
prilijemo 2 do 3 žlice juhe.
Londonske rezine
Potrebujemo: testo iz 25
dag margarine, 14 dag slad-
korja, 6 rumenjakov, 28 dag
moke, 1 in pol žličke pecilne-
ga praška; marmelado, za na-
dev: 6 beljakov, 22 dag slad-
korja, 20 dag orehov (nekaj
zmletih, nekaj na drobno in
nekaj grobo narezanih), 1 žU-
co čokolade v prahu.
Priprava: penasto vmeša-
mo margarino, posamezno
in izmenjaje dodajamo ru-
menjake in sladkor, dodamo
moko, pomešano s pecilnim
praškom in gladko zmeša-
mo. Testo naravnamo na z
mastjo namazan in moko
potresen pekač za prst na
debelo. Pečemo 20 minut pri
180 stopinjah Celzija. Nama-
žemo z marmelado, po vrhu
pa še z nadevom in pečemo
še toliko časa, da nadev po-
rumeni. Pečeno testo nare-
žemo na ploščice, rombe ali
kvadrate.
Nadev: med trd sneg belja-
kov vtepemo sladkor, čokola-
do in zamešamo orehe.
Piše: sestra VENDELINA
za gospodinje
Pranje vezenin in cipk
Vezenine in čipke štejemo
med najobčutljivejšo skupi-
no perila. Zato morate biti
pri pranju in vzdrževanju še
posebno pazljive.
Belo perilo z vezenino, bo-
disi belo ali barvno, morate
prati posebej. Perilo z belo
vezenino lahko prekuhate, z
barvno obstojno pa perite le v
vodi do 80 stopinj Celzija. Za
pranje lahko uporabite moč-
nejši detergent. Opranega pe-
rila ne^ smete premočno ože-
mati. Že pred obešanjem tka-
nino čim bolj poravnajte, saj
je dobro in lepo obešena že
na pol polikana. Perila ne po-
sušite popolnoma, temveč ga
likajte precej vlažnega. Poli-
kajte ga najprej z manjšim
pritiskom likalnika na pravi
strani, potem ga močno preli-
kajte z narobne strani. Podlo-
ga za Ukanje naj bo zelo meh-
ka, pritisk pri likanju močan,
kajti le tako bo najlepše izsto-
pil izvezeni vzorec.
Vezeno perilo je najlepše,
če je poškrobljeno. Posebno
zahtevno je pranje čipkastih
prtičev, ki so iz umetnega ple-
tenja, ter kvačkanih ali kle-
kljanih prtičev. Preden takšne
prte in prtičke operete, jih
položite na bel papir in po-
snemite točne obrise. Po teh
obrisih boste opran prtič na-
ravnale v prvotno obliko.
Pred pranjem morate najprej
v mlačni in omehčani vodi iz
prtička sprati prah. Potem pr-
tičke operite v topli raztopini
detergenta za fino perilo. Če
so prtiči izdelani iz vlakna
svetle čajne ali krem barve,
potem jih nazadnje izplaknite
v vodi, kateri ste dodali čaj,
oziroma jih izplaknite kar v
čaju. Oprane prtiče zavijte v
brisačo in iztisnite iz nje vo-
do. Ožemati jih ne smete.
Čipke v obliki trakov se
med pranjem rade zavozlajo
in zvijejo. Zato jih perite tako,
kot so to delale babice. Čipka-
ste trakove so tesno in gladko
navile okoli steklenice. Čez
čipke so ovile platneno krpi-
co, da so jih popolnoma po-
krile. Krpo so ob stiku prišile.
Potem so steklenico vtaknile
v mlačno milnico in jo pustile
v njej nekaj ur ali pa kar ves
dan. Ko so steklenico vzele iz
milnice, so z rokami iztisnile
milnico. V več čistih vodah so
potem na isti način čipke iz-
plakovale toliko časa, da je
bila izplakovalna voda čista.
V zadnjo izplakovalno vodo
so dodale škrob.
Z vezenino ali čipkastimi
vložki je okrašen še marsika-
teri kot posteljnega perila.
Takšno perilo peremo kot be-
lo, največkrat v pralnem stro-
ju. Za okraske seveda to ni
najboljše. Tudi pri likanju ta-
ke posteljnine se zelo zamu-
dite, zato je posteljnina v gos-
podinjstvu sodobne žene
enostavna, brez nepotrebnih
našitkov, vezenin in čipk, saj
jo le tako lahko z najmanj
truda vzdržuje.
Tiste, ki imajo okrašeno
posteljnino, morajo biti zelo
pazljive pri likanju. Ob kvač-
kanih vložkih morajo močno
razlikati šive in paziti, da
vložka z likalnikom ne bodo
razvlekle. Če se vam zdi, da je
treba za pranje in vzdrževa-
nje vezenin in čipke vložiti
preveč truda, se spomnite, da
vam že pogled nanje povrne
vse delo.	MK
zdrava prehrana
O maščobah
Maščobe in maščobne ki-
sline v dnevni prehrani člo-
veka so življenjsko po-
membno, energijsko hrani-
lo, prav tako pa tudi rizični
dejavnik pri nastanku šte-
vilnih civilizacijskih bo-
lezni. Smotrna uporaba
maščob v prehrani ima za-
to izredno pomembno pre-
ventivno vlogo. Dnevna
priporočila varovalne pre-
hrane so med 20 in 35 od-
stotki.
Maščobe, ki jih zaužijemo
v hrani, se prebavijo in pre-
snovijo v snovi, potrebne te-
lesu, preostanek maščob pa
se nalaga v obliki mastnega
tkiva za energetsko zalogo.
Prevelike količine maščob v
prehrani obremenjujejo pro-
ces prebave maščob, poveču-
jejo nabiranje mastnega tki-
va in količine presnovnih
produktov v limfnem in krv-
nem obtoku. Postopoma,
predvsem če vsebuje hrana
veliko nasičenih maščobnih
kislin in holesterola, pride
do procesa odlaganja pre-
snovnih produktov na notra-
nje stene krvnih žil in do
pojava aterosklerotičnih
sprememb na žilah.
Dejstvo je, da so maščobe
v živilih lahko skrite ali vid-
ne. Skrite so sestavni del
živil, recimo v mesu, ribah,
jajcih, siru ali pa so bile
dodane v postopkih izdelave
hrane, recimo v čokolado,
piškote, salame. Te so obi-
čajno problematične, ker so
poleg tega, da jih je hitro
preveč, tudi slabše prehran-
ske vrednosti.
S primerno pripravo in izbi-
ro hrane lahko bistveno vpli-
vamo na količino maščob v
obroku, tako da se izogibamo
cvrenju, da živila kuhamo oz.
dušimo v lastnem soku, da za
pripravo uporabljamo le najk-
valitetnejša olja (npr. olivno
in repično), da vidno maščo-
bo pri surovih živilih odstra-
nimo, da po kuhanju živilo
(npr. juho) ohladimo in pobe-
remo z vrha plast maščobe,
da škrobnih jedi (riž, polento,
krompir) ne zabelimo, da se
izogibamo zalogajčkom, kot
so arašidi, čips in podobno,
kar vsebuje poleg maščobe
tudi veliko soli.
Maščobam se torej lahko na
različne načine v večji ali
manjši meri izognemo in ta-
ko dosegamo priporočeno
dnevno porabo (20 do 35 od-
stotkov). Ker se kakovost
maščob močno razlikuje,
moramo v večji meri uporab-
ljati takšne, ki imajo veliko
vsebnost mono in poli nena-
sičenih maščobnih kislin.
Primer tovrstne prehrane je
sredozemska, za katero je
značilna visoka poraba rib,
olivnega olja (visoka vseb-
nost mono nenasičenih maš-
čobnih kislin), zelenjave in
sadja, ob zmerni porabi mesa
in živalskih maščob. Pred-
vsem olja severnomorskih
rib so tista, ki vplivajo na
organizem zelo pozitivno
(kot kažejo številne raziska-
ve, znižujejo povišan krvni
tlak, zmanjšujejo količino
trigliceridov in holesterola v
krvi ter zlepljanje krvnih
ploščic), žal pa tovrstne hra-
ne Slovenci zaužijemo pre-
malo.
SIMONA RUČIGAJ,
dipl. ing. živ. tehn.
bio
koledar
recept
tedna
Poslušalka Metka iz Celja
svetuje, da si med praznični-
mi dnevi privoščite tudi
zrezke, vendar nekoliko dru-
gače. Kot prilogo lahko po-
nudite riž s korenčkom in
grahom ali krokete. Seveda
sodi zraven tudi poljubna so-
lata.
Praznični zrezki
Potrebujemo: štiri puranje
ali svinjske zrezke, 10 dag
šunke, jabolko, nekaj šampi-
njonov (lahko tudi tiste iz
slanice), ketchup, vegeto,
pol dl dobrega črnega vina,
sol, poper in malo masla.
Priprava: zrezke posoli-
mo, popopramo in pomoka-
mo. Če želimo, da so pikant-
nejši, dodamo tudi zeleni
poper. Popečemo jih na ma-
slu ali olju in pripravljene za
serviranje shranimo na to-
plem. Posebej na maslu pre-
pražimo nasekljano šunko,
olupljeno in na rezance nare-
zano jabolko, šampinjone,
zalijemo z nekoliko ketchu-
pa, dodamo še vegeto in vi-
no. Vse skupaj nekaj minut
dušimo, nato pa zrezke pre-
ložimo na servirni krožnik
in jih prelijemo s pripravlje-
no omako. Dober tek!
IVICA BURNIK
po kitajsko
Raznjici s curryevo
zelenjavo
Potrebujemo: 1,4 kg dolgo-
zrnatega riža, sol, 600 g pora,
2 banani, sok 1 limone, 250
sojinih kalčkov, 2 jedilni žlici
sojine omake, 1 čajno žUčko
curry, 300 g svinjskih zrez-
kov, 1/2 čajne žličke kitajskih
začimb iz vrečke, 4 jedilne
žlice jogurta, 2 jedilni žlici olja
in nekaj sesekljanega peterši-
lja.
Priprava: najprej skuhamo
riž v dovolj slane vode. Med
tem očistimo por in ga nare-
žemo na tanka kolesca. Bana-
ni olupimo in narežemo na
tanke koščke. Takoj jih polije-
mo z limoninim sokom, da ne
postanejo rjave. Sojine kalčke
dobro speremo z mrzlo vodo
in dobro odcedimo. V večjo
kožico damo eno žlico olja in
segrejemo, dodamo por in du-
šimo. Dodamo sojine kalčke
in bananine koščke ter pokri-
jemo s pokrovom in zelenja-
vo, nato pa na majhnem ognju
pokrito dušimo 5 minut. Nato
posodo odkrijemo in še vedno
dušimo 2 minuti. Nato doda-
mo še sojino omako in curry.
Svinjino narežemo na tanke
koščke in jih nabodemo na
kovinske palčke. Preostalo
olje dobro pomešamo s kitaj-
skimi začimbami in s tem
premažemo ražnjiče. Te ope-
čemo pod žarom v pečici, ta-
ko da dobijo zlatorjavo bar-
vo. Na pogret krožnik damo
malo dušene zelenjave, jo
okrasimo z žličko jogurta,
zraven damo dve zvrhani je-
dilni žlici kuhanega riža in
ražnjič. Okrasimo še z list-
kom zelenega peteršilja in
ponudimo s kozarcem zele-
nega silvanca.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Med pticami
Sledil je postanek na naj-
južnejšem delu otoka, v vasi
Vik, ki slovi po črni, dolgi
peščeni plaži in je zaradi svo-
je temne barve ena izmed
desetih najlepših plaž v Evro-
pi. Tu sem spoznala histerič-
no in vsiljivo naravo obalnih
čiger, ki so sicer lepi in ele-
gantni ptiči. Doživljanje te
sanjske pokrajine, vreščanje
ptičev in bučno šumenje va-
lov, ki so se poigravali s pe-
skom, je prekinil ropot avto-
mobila, ki se je skušal prebiti
prav do morja, a je prej nase-
del v pesku. Zdrznila sem se,
pogledala na uro in ugotovila,
da sva že pozna. Otovorjena s
težkim nahrbtnikom, sva se v
zadnjem trenutku povzpela
na avtobus.
Odločila sva se utaboriti na
bregu 160 m globoke ledeniš-
ke lagune Jokulsdrlon, ki je
nastala pred nekaj desetletji.
Vanjo se lomijo gore ledu tega
ledenika, starega preko 1000
let in se počasi pomikajo proti
morju. Bil je sončen, a zelo
vetroven dan. Postaviti šotor
je bilo naporno delo. Nikjer
nobenih kotanj aU dreves,
kjer bi našla zavetrje. Želela
sva priti prav ob vznožje lede-
nika. Na razpolago sva imela
vožnjo s čolnom, a sva se
zaradi visoke cene odločila
obiti laguno kar peš. Kaj kma-
lu pa sva naletela na težave.
Nad nama so pričele krožiti
velike mesojede ptice. Njiho-
vega opozorila nisva vzela re-
sno in sva pot nadaljevala.
Skoraj sva dosegla vznožje
ledenika, ko so naju ptice pri-
čele napadati. Preletavale so
naju druga za drugo tako niz-
ko, da sva se morala sklanjati
in se jim umikati. Postajalo je
grozljivo. Sonce nama je sija-
lo naravnost v oči in temne
obrise bližajočih se ptic sva
komaj še zaznavala. V rokah
sva stiskala kamenje in ga
bila pripravljena tudi uporabi-
ti. Počasi sva se odmikala
proti vodi, saj sva sklepala, da
sva vsiljivca, ki prečkata
ozemlje, kjer ti ptiči gnezdijo.
In res se je napad ob umiku v
trenutku polegel. Vsa prestra-
šena sva se odpravila v smer,
od koder sva prišla. Ptiči so
naju iz višav še vedno budno
spremljali. Ko sva se približa-
la področju, kjer domuje člo-
vek, sva spremljevalcem lah-
ko z olajšanjem rekla nasvi-
denje. Sonce se je spustilo že
zelo nizko in veter se je pole-
gel. Sedla sem pred šotor, zrla
v bleščeče ledene gore pred
seboj in v tišini podoživljala
srečanje s pticami. Občutki, ki
so me prežemali ob pogledu
na sijoče, mogočne, plavajoče
gmote ledu ter značilen vonj.
ki jih je spremljal, so me po-
polnoma omamili. Kakor da
se je čas ustavil in bodo ti
trenutki trajali večno.
Jutro je bilo megleno in
hladno. Pričelo je deževati in
vsa idila prejšnjega dne se je
razblinila. Čakala pa so me
nova doživetja.
Komarje jezero
Jezero Myvatn-Komarje je-
zero, eno največjih na Islandi-
ji, leži na otoku severovzhod-
no. Je najzanimivejše in naj-
bolj obiskano področje na Is-
landiji. Zaradi biološkega in
geološkega bogastva je na-
ravna znamenitost. V njegovi
okolici so polja lave z zanimi-
vimi formacijami, številne pti-
ce, bogato rastlinje, psevdo-
kraterji, gore in solfatarna po-
lja z brbotajočimi blatnimi
bazenčki. Tu je največje
evropsko gnezdišče rac. Med
njimi so zastopane navadna
žvižgavka (Anas penelope),
mlakarica (Anas platyrhync-
hos), konopnica (Anas stre-
pera), dolgorepka (Anas acu-
ta), žličarka (Anas clypeata),
kreheljc (Anas crecca), čopa-
sta črnica (Aythya fuligula),
srednja žagarica (Mergus ser-
rator) in še bi lahko našteva-
la. Na dnu jezera se nahajajo
z muljem prekrite t.i. jezerske
krogle. So zelene barve, pra-
vilnih okroglih oblik velikosti
teniške žogice. Zanimivo je,
da so kljub globini in mulju, v
katerem so ter kljub debeli
plasti ledu na površini jezera
v zimskih mesecih, sposobne
fotosinteze. Strokovnjaki na-
ravoslovnega središča so po-
jasnili, da gre za alge. Kasneje
sem prebrala, da so podobne
krogle rjave barve tudi v mor-
ju. Bili naj bi mahovnjaki, ki
se združujejo v korme (korm
(gr.-lat.), cormus, ponavadi
prirasla skupina organsko po-
vezanih osebkov. K. se veča z
brstenjem ali nepopolno deli-
tvijo osebkov. K. tvorijo spuž-
ve, mahovnjaki, korale, cev-
kači itd. Pri nekaterih pride
do raznolikosti zaradi delitve
dela.) pravilnih kroglastih ob-
hk. Vsekakor so t. i. jezerske
krogle v jezeru Myvatn še
vedno uganka.
Toplo žvepleno jezerce z značilno zeleno-modro barvo in vonjem po žveplu.
»Teta, pri Uramškovih bom prespal«
Menil sem, da ji bo predlog všeč, toda njen začuden pogled
me je prepričal o nasprotnem, zato sem še dodal:
»Glejte, če bi prišlo do kakršnegakoli namigovanja ali obre-
kovanja, boste lahko dokazali, da sem spal pri sosedih.«
Prisedla je k meni, položila roko na mojo in rekla:
»Nikamor ne pojdi. Nisem te nagnala, sam dobro veš, da ne.
Rekla sem, da boš nocoj tu prespal. Ostalo pa ni bilo tako
mišljeno, kot seje najbrž slišalo.«
Zadnje besede je komaj še izgovorila, potem pa tiho zajoka-
la. Zasmilila se mi je. Počakal sem, da se je pomirila in menil:
»Želel sem le popraviti, kar se še popraviti da in odvzeti
ljudem povod za obiranje. Prosim pa vas, verjemite mi, da ne
bom nikoli ničesar storil proti volji Ivanke. Karkoli se bo
zgodilo, se bo zgodilo po volji obeh.«
»Saj to je tisto - volja obeh. Tega se bojim. Ivanka je prav tako
iz mesa in krvi kot ti.«
»Mati, prosim vas, zaupajte nama!« je vzdihnila.
Mati je zatem vstala od mize, voščila lahko noč in odšla v
kamro. Ivanka pa je privila karbidovko, da je le še brlela kot
drobna svečka. Luna je tiho plavala po nebu in lila name blede
žarke skozi zamreženi okenci v hišo. Držal sem jo okoli pasu in
prijetna toplota je vela od nje. Gledal sem sence, ki so se leno
premikale po hiši in jih primerjal s časom, ki prav tako polzi iz
večnosti v večnost, ne da bi bilo človeku dano vedeti, kaj ga
naslednji trenutek čaka. Postalo je tako tiho, da sem slišal
njeno mimo, enakomerno dihanje. Okušal sem spet nekaj
novega, še ne doživetega - biti skupaj z ljubljenim dekletom,
pod pravo streho, v hiši, sama v medli mesečevi svetlobi.
Daleč nekje je začel zavijati pes. Kmalu se mu jih je z laježem
pridružilo še več.
»V luno lajajo,« je šepnila.
»Na kaj zdajle misli?« sem vprašal.
»Na nič. Prisluškujem nočni tišini, poslušam srčni utrip na
tvoji roki in se in se naslajam ob toploti, ki žehti od teme.
Srečna sem.«
Še malo prej si nisem mogel misliti, da bom doživel še tako lep
večer Tudi nisem vedel, da lahko z dekletom v objemu tako dolgo
sedim, ne da bi me za en sam trenutek zmotila misel na telesnost.
Kljub temu, da sem jo z očmi neštetokrat slačil in v mislih
občudoval njeno postavo, bi me tistikrat misel na telesni stik
vznejevoljila. Tiste trenutke sta bili najini duši združeni v eno.
Nenadoma se je zganila, si kar z nogami snela čevlje z ene in
druge noge, sijih podvila pod sebe in mi legla v naročje, kmalu
je zaspala, meni pa se je prepletalo po glavi toliko lepih misli in
želja, da bi kmalu prišel čas in preskočil leta, ko bi si smela
ustvariti lasten kot, v katerem bi kraljevala le midva. Mesec se
je pomaknil že daleč na ono stran oreha, ko sem jo prebudil in
rekel proti svojemu hotenju:
»Ivanka, tako ne boš dobro spala. Jutri boš utrujena. Pojdi v
posteljo!«
»Kar celo noč bi takole spala,« je rekla, se pretegnila vzdolž
klopi in lenobno vstala. Odšla je v kamro. Kmalu se je vrnila s
kocema in blazino v rokah, držeč jo pred prsmi in - o prelepi sen
- imela je razpleteni kiti. Slap razpuščenih svilenih las je
poljubljala mehka mesečina in pri pripravljanju ležišča na peči
so ji ob vsakem gibu nežno vzvalovili; to je privid - zapleši
dehteča vila, zapleši v mesečini. Vstal sem s klopi kot mesečen,
očaran od lepote, v katero sem zrl in jo pobožal po laseh. Božal
sem jo od temena do bokov, do koder so ji segali. Potem pa sem
ji pri zatilju zakopal prste v voljno mehkobo in jo obrnil k sebi.
Pod ovratnikom obleke je imela enega ali dva gumba odpeta; v
svetlobi mesečine je zablestela belina kože pod vratom, na njej
pa se je odražala temna lisa krožne oblike. S prsti sem jo
potipal in veselo presenečen pridušeno vzkliknil:
»Ogrlica!«
Položil sem ji roko na ledja, drugo na ogrlico. Najini ustnici
sta se pričeli bližati in se dotaknili, le rahlo dotaknili in po
telesu me je prešinil sladek drget. Vroče sem si želel poljubiti jo
na gladek beli vrat, od koder je prihajal tisti zapeljivo osvežujo-
či vonj po studenčnici, toda poskus je preprečila tako, daje roko
rahlo, a odločno položila na moje prsi.
»Ogrlico sem želel poljubiti,« sem ji šepnil, pa mi je bilo takoj
žal, kajti bilo je neduhovito prikrivanje resnične namere. S
prstom me je rahlo krenila po licu in rekla: »To je lepa misel«
Odpela si jo je in mi jo podala. Poljubil sem največjo koralo i
na sredi ogrlice in ji jo vrnil Obdržala jo je in rekla, da jo še
vedno skriva, da mati še ne ve zanjo. Z obema rokama sem jo
prijel za lica in jo kratko, a krepko poljubil Sklenila je roki
okoli mojega vratu in vrnila prisrčen poljub.
Takšni mirni poljubi, rekel sem jim spravni, so me vedno
pomirili, kar je kmalu spoznala. Prišel je trenutek za lahko noč.
Slekel sem suknjič, si sezul čevlje in splezal na peč. Legel sem na
koc, z drugim pa se pokril Ko sem položil glavo na blazino, je
ličkanje v njej tako zaupno, domačnostno zašumelo in zadišalo
po koruznih laskih.
Ivanka je snela karbidovko s stene in jo odnesla ven. Ko se je
vrnila, me je pocukala za uho, jaz pa sem jo hitro prijel za roko
in cmoknil nanjo poljub.
»Kaj pa počneš? Saj nisem knežna,« se je zasmejala.
»Si pa deklica lepa in nežna!« Še enkrat me je pocukala za
uho.
»Lahko noč!«	.-i
»Lahko noč.«	|
Odšla je in tiho zaprla vrata kamre za seboj. Napeto sem >
poslušal in slišal zašumeti ličkanje. Zdaj je legla.
V hiši je zazevala praznina. Življenje je odšlo v kamrico, ki je
še malo prej kipelo sicer šepetaje, a zato morda še burnejše.
Mesec je že vrgel pogled na vrata, na katerih je viselo neko
oblačilo in iz tega napravil hudomušneža z dolgim nosom in
široko brado in mu počasi, a vztrajno spreminjal obliko. Iz'\
človeškega obraza je postalo nekaj, še najbolj podobno na'
zadnjih nogah stoječi lisici ali volku.
Pred hišo so se oglasile mačke s svojim grdim drenjem, zdaj
sračjemu podobnemu, pa spet dojenčkovemu- in kdo ve kak-
šnemu še. Zaspati nisem mogel Vznemirjala me je zavest, da
spim tako blizu nje, da naju ločijo le slabotna, nezapahnjena
vrata, pa vendar ne morem k njej. Trenutno nisem hrepenel
po spolnosti, ampak po nadaljevanju nežno izgovorjenih
besedah. Toda, je kaj takšnega v postelji sploh mogoče?
Morebiti, ampak ne za dolgo. Nepredstavljivo mi je bilo, da
bi mogel dalj časa ležati ob Ivanki v srajčki ali celo brez nje,
ne da bi se je dotaknil Spoznal sem, da je materin strah
upravičen.
Počasi se me je loteval dremež. V kurniku je petelin glasno in
zateglo zakikirikal jaz pa sem se pogreznil v spanecr
Trznil sem z nogo, se kot bi mignil zbudil, kajti po podplatu
me je močno požgečkalo. V hiši je dišalo po zavretem mleku. \
Ob vznožju je stala Ivanka in se mi vprašujoče smehljala; bila ^
je že opravljena za na pot, le debele jope še ni imela na sebi.i
Urno sem vstal in se uredil Na mizi je že čakalo dvoje velikih^
prstenih skodelic vročega kozjega mleka in načet hlebec
koruznega kruha. Sedla sva, si nadrobila kruh v mleko in'
jedla.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Moda ob božičnem drevescu
Družinski praznik s prazničnimi oblačili za bodoče mamice in otroke
Prihaja večer, ko se ob di-
šeče obloženi mizi zbere
družina, ko naše oči zamak-
njeno zrejo v mežikajoče
lučke na bogato okrašenem
drevescu, ko se obrazi
smehljajo in usta izgovarja-
jo same tepe misli, ko z dari-
li osrečujemo najbližje...
V počastitev največjega krš-
čanskega družinskega praz-
nika se spodobi tudi lepše in
bolj slovesno obleči. Seveda
bi ekstravagantna, drzno de-
koltirana, prosojna ali blešče-
ča toaleta, ki je kot naročena
za noro silvestrsko rajanje,
delovala v domačem okolju
groteskno, v najboljšem pri-
meru smešno.
Na božični večer naj bo vaš
videz kar se da naraven, brez
napadalnega make-upa, ume-
telnih pričesk in čevljev s koni-
častimi visokimi petami. Slav-
nostno vzdušje naj se skozi
vizualno podobo čuti le kot
slutnja, morda celo malce ro-
mantično navdihnjena.
Kašmir za
romantične
mamice
Tistim, ki ne pričakujejo le
božične in silvestrske noči,
temveč najlepši dogodek -
rojstvo svojega otročička,
predstavlja posebno v zad-
njih tednih in dneh obleka vse
prej kot obroben problem.
Ves ženski svet in tudi bodoče
mamice so kljub spremenjer
nim telesnim proporcem rade
videti lepe. In prav je tako.
Zakaj se letošnjih zimskih
praznikov ne bi spominjali tu-
di po udobni, prikupni in ro-
mantični nosečniški obleki?
Obleka iz najnovejše kolek-
cije slovite kreatorke Laure
Biagiotti je kot ustvarjena za
vas. Mehak, topel kašmir, na-
bran okrog ramen in okrašen
z venčkom pletenih vrtnic,
povezanih s prikupno pent-
ljo, je le droben namig za
romantično božično pa tudi
silvestrsko razpoloženje.
Če se tudi v času pričakova-
nja ne morete ločiti od vašega
najljubšega oblačila, hlač, se
domislite takšnih z oprsni-
kom in naramnicami. Slove-
snejši videz boste dosegle v
kompletu z žametno vzorča-
sto majčko in s svileno nitko
ter s pletenim šalom, zaveza-
nim v razigrano pentljo pod
vratom. Tudi srebrn srček kot
obesek na usnjeni vrvici spo-
roča same prijazne reči...
Ko otročiček že priveka na
svet, pa čakajo mamico sku-
paj s kilogrami, ki kar nočejo
izpuhteti, nove zadrege z
garderobo. Rešitev za čas, ko
imate »še vsega preveč?« V
dolgem krilu iz gladkega ža-
meta, z elastičnim pasom in
melirano pleteni jopici vam
prav nihče ne bo mogel očita-
ti neurejenosti, pa še gumbi
spredaj so tako priročna
reč...
Modno slavje po
otroško
Saj ne, da bi morali za bo-
žično priložnost vašim najm-
lajšim kupovati dragocena
slavnostna oblačila. Morda pa
bi le kazalo običajno trenirko
zamenjati za prikupnejšo,
lepšo oblekico ali hlačke.
Seveda je velik dogodek
prihod božička ali dedka
Mraza. Kaj si bosta možakar-
ja mislila, če ju otroci ne bodo
pričakali žarečih ličk, lepše
oblečeni in spodobno počesa-
ni?
Ker so malce bolj slovesna
oblačilca, pa naj bo to bela
bluza, žametne hlačke ali z
žametnimi aplikacijami po-
lepšana oblekica »železni re-
pertoar« sleherne otroške
garderobe, razveselite z njimi
svoje otroke že pred velikim
dogodkom.
Nemara bo zadostoval le
modni dodatek, drobcen de-
tajl, ki bo pričal, da je ta večer
res nekaj izjemnega. Pentlja
v laseh vaše najmlajše prin-
ceske, »moško« ukrojen te-
lovnik za malega nagajivčka
ali čisto po odraslo prosojne
hlačne nogavice za vašo de-
setletno gospodično...
Verjemite, še tako majhni
otroci se bodo tudi po zaslugi
oblačil zavedali drugačnosti
teh trenutkov in se jih vselej z
veseljem spominjah.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Le kaj me čaka pod dreves-
cem?
Prave, čisto ženske hlačne no-
gavice za desetletno gospo-
dično.
Nosečniška obleka iz kašmirja za romantič-
no pričakovanje.
Ko je tu že otročiček in ko so tu še vedno
kilogramu.. Dolgo žametno krilo in melirana
bombažna jopica za udoben in eleganten
božični večer.
Imam telovnik kot pravi
moški.
Anketno nagradno vprašanje decembra:
KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ
STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU?
a)	Leon Štukelj;
b)	Štefka Kučan;
c)	Jonas Žnidaršič;
d)	Helena Blagne;
e	)......................................(obvezno pripišite svoj predlog).
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................
Starost: .........................................
Točen naslov:.................................
............................................Tel. št.
48
RUMENA STRAN
(Ocl)lcloni
Prijatelji smo spet s Hrvati,
rešujejo se spori pač počasi,
taka žal navada je med brati,
sosedi, znanci, v mestu in na vasi.
Vmes prepiramo se še med sabo,
z očmi prav črno bliskamo,
da tu, kar je, pa ne bi šlo v pozabo
vse lepo v časopise stiskamo.
POPEVKAR
vitez belega mesta
tracnice
Naravna
pomoč
Kot je znano, si v Solčavi že
dlje časa prizadevajo na svo-
je, torej stran od občine Luče.
Izgleda, da jih je prva usliša-
la narava, oziroma rušilna
Savinja, saj je odnesla že do-
bršen del ceste pri Igli. Tako je
Solčava delno že odcepljena
od Luč.
Dolgoročna
napoved
Na Rečici ob Savinji še niso
pripravili slovesnega odprtja
krajšega, na novo asfaltirane-
ga cestnega odseka. Če se bo-
do na odprtje pripravljali
približno tako dolgo, kot so
polagali kanalizacijo in asfal-
tirali cesto, lahko odprtje pri-
čakujemo v naslednjem tisoč-
letju.
Srd
SRD je kratka in zgovorna
oznaka Slovenske razvojne
družbe. V teh dneh je srd go-
tovo največji v Rogaški Slati-
ni. Najprej so bili srditi delni-
čarji zdravilišča, za njimi de-
lavci steklarne. Slednji se od-
povedujejo 40 milijonom
mark neizplačanih prejem-
kov s hudo stisnjenimi zob-
mi.
»Spijte na moje
zdravje!«
Celjski župan Jože Zimšek
je v ponedeljek tudi v praksi
potrdil siceršnjo načelno trdi-
tev o dobrem sodelovanju ob-
činske »zakonodajne« in izvr-
šne oblasti v Celju. Predsedni-
ka občinskega sveta Lojzeta
Oseta je navsezgodaj zjutraj,
še pred začetkom zasedanja,
presenetil z ogromno stekleni-
co Zlate penine in voščilom
za rojstni dan. Oset se je za
oboje zahvalil, svetnike pa
pozval, naj penino v odmoru
zasedanja le spijejo na njego-
vo zdravje. Sam pa je, takoj
po uradnih voščilih, odhitel
po drugih delovnih dolžno-
stih in si, rojstni dan gor ali
dol, ni privoščil niti kozarč-
ka.
Za sklepčnost
poskrbljeno
Celjski svetniki tudi prihod-
nje leto ne bodo imeli težav s
parkiranjem. Za letošnje zad-
nje zasedanje so namreč preje-
li darilca, ob Celjskem zborni-
ku, posvečenem 100-letnici
Narodnega doma, pa se jih je
večina še veliko bolj razveseli-
la letnih dovolilnic za parkira-
nje v območju modre cone.
Razlog, da bi bila celjska zase-
danja občinskega sveta v letu
1998 morebiti nesklepčna, to-
rej odpade.
Nic ni
zastonj
Tridnevne brezplačne smu-
ke na Rogli so se letos razvese-
lili vsi, razen zasebnih gostin-
cev v zreški občini. Ker imajo
(to tudi priznavajo) od ureje-
nih smučišč na Rogli vsi ko-
rist, so morali (oziroma so se
zaradi dobrih odnosov prosto-
voljno odločili) za pokritje
stroškov brezplačnega smuča-
nja prispevati po 90 tisoč to-
larjev Uniorjevemu Turizmu.
Pomislite - pa so se našli tak-
šni, ki njihov prispevek čisto
narobe razumejo...
zanimivosti
limona velikanka
Limona, ki je zrasla pri
Gotzovih v Celju, tehta natanč-
no 67 dag. Torej ji res ne more-
mo več reči limona, temveč li-
mona velikanka.
V redakcijo jo je prinesla
Gotzova Darja, ki je povedala,
da doma že več let gojijo limoni-
no drevo, ki poletje preživlja zu-
naj, pozimi pa ga postavijo na
toplo. Drevo vsak mesec cveti in
seveda večkrat obrodi plodove.
Manjše limone niso pri Gotzovih
nič posebnega, toda tokrat so
prvič »pridelali« tako veliko li-
mono. Drevo negujeta oče Ro-
man in mama Dragica, vsi sku-
paj pa so iz velikanske hmone
stisniH kar nekaj limonad in sku-
hali nekaj čajev več.
Foto: GREGOR KATIČ
Onapakah
Velikanska napaka je, če se zmoti velikan,
predsedniška napaka je, če se zmoti predsednik,
napaka na medkrajevnih linijah je, če se zmotijo višje sile,
sistemska napaka je, če sistem ne deluje,
za kapitalno napako so krivi kapitalisti,
kontraobveščevalne napake delajo vohuni,
kardinalna napaka je kardinalova zmota,
srčne napake ni krivo srce,
strašanske napake mi je strašno žal,
mali ljudje delajo male napake.
T. K.
amadeus poroča
Iz luslracije v fruslracijo
Nam Slovencem nikoli ni in ne bo dolgčas. Vedno se najde še kakšna kost za glodanje, pa
čeprav potem kakšna koščica obstane tudi v grlu. Kje začeti in kdaj, to bo sedaj poglavitno
vprašanje. Od tod bodo potegnili črto in rekli: to je to. Lustrirani osebki bodo kar naenkrat postali
frustrirani in njihove kariere bodo trdno zvezane. Vsi ostali izven teh črt pa bodo dobili prava
pravcata krilca in angelske obraze. Prej in potem pa bomo vsevprek govorili o narodni spravi.