Leto Lun. številka 189.
v Ljubljani, v sredo ZO. ovinsto mi.
Cena Din. Z*
ihala vsak dan popoldne, Um mil nedelje ln presnime. — Inseretl i do 30 petit i 2 D, do 100 vnt
1 2 D 50 p, večji inserari petit vrtta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Herod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravni*! vo: Knaflova nllca štev. S, pritllčfe. — Telefon št o v. 304. Uredništvo: Knallova nlion it i, I. nadstrople. — Telefon itev. 34.
IV      Poitnlna plačana v gotovini.
Kaj iščejo policaj-sokoli v Zagrebu.
Delavci in delavke mesta Zagreb!
»PašićsPribičevićeva vlada velikosrb* ske hegemonije in belega terorja proti delavskemu razredu je organizirala mili* taristični policaj*sokolski zlet v Zagre* bu. Zakaj ravno v Zagrebu? Zakaj ne v Beogradu, kjer bi lahko srbska bur* žužzija priredila velike parade? Pač zato, ker PaŠiću in Pribičeviću ni bilo do parade, nego do krvi! Do krvi de* lavcev in sel j ako v, do krvi potlačenih narodov. Pašić in Pribičević sta hotela s tem terorizirati in provocirati ves republikanski Zagreb in ves hrvatski narod. Iz Zagreba zta. hotela napraviti veliko Trbovlje, iz Hrvatske drugo Ma* kedonijo. Raztegnila sta obznano od komunizma in delavstva na vse nesrb* ske narode Jugoslavije.
Pašić in Pribičević sta padla, provo* kaci j a velikosrbskega sokolskega zleta pod firmo jugoslovenstva je ostala. Davidović hodi po poti Pašića in Pribi* čevića. Z besedami govori drugo, v res* niči dela isto. Davidovićeva vlada ne ukinja terorističnega zakona o zaščiti države, ne dovoljuje delovanja komu* nistične stranke, ki lahko po vsi Evropi nastopa -pod svojim pravim imenom, celo v Mussolinijevi Italiji. Davidovi* ćeva vlada nadaljuje v interesu kapita* listov s progoni celokupnega delavske* ga razreda in ne dovoljuje njene orga* nizacije in njenih skupščin. Ta vlada prepoveduje v Zagrebu manifestacije Radiću in dovoljuje provokaterski in hegemonistični policaj * sokolski zlet v Zagrebu in ga še podpira z državnim denarjem.
Davidovićeva vlada dokazuje, da je v nacijonalnem in socijalnem pogledu tlačitelska in reakcijonarna. Politika Davidovićeve vlade dokazuje, da se brez republike, brez odstranitve mili* tarizma in kapitalizma, brez vlade de* lavcev in seljakov ne more zrušiti srb* skega imperijalizma, niti ustvariti soci* jalno in nacijonalno osvobojenje.
Delavstvo in seljaštvo bo izvedlo to borbo do kraja. Vstajajoč proti provo* kaci j i fašistovskega Sokola, delavci «n seljaki zahtevajo enakost vseh narodov Jugoslavije in Balkana in se bore za savez delavsko*seljaških republik. Doli fašistovske bande! Ven s provokater* skimi in militarističnimi policaj*sokoli! Doli zakon o zaščiti države! Živela de!avsko*seljaška republika!«
Ta letak so izdali zagrebški fran= kovci, izdali so ga morebiti zagrebški komunisti. V bistvu je identičen i po slogu i po besedah z izjavami, ki jih podaja Stjepan Radić o svojem potu v Rusijo in o svojih novih zvezah z rusko komunistično internacijonalo.^ Prinaša* mo ta dokument, "a razvidi naša jav* nost, kaj se vse po Jugoslaviji dogaja pod sedanjo vlado, pod vlado »zakona, reda in pravice«, kakor se je hipokri= tično poimenovala vlada gg. Davidovi* ća. Letak osvetljuje kritično stanje, v katerem se danes nahaja naša domo* vina. Nadalje nam jasno dokazuje, kako se vmešuje ruski komunizem pre* ko gosp. Radića in nezavisne delavske stranke Jugoslavije v naše interne stva* ri, dočim se je moral pod delavsko vlado v Angliji obvezati z najnovejšo trgovinsko pogodbo, da se bo odrekel internemu poseganju v angleške stvari! Ta dokument nam jasno dokazuje raz* položenje, ki vlada v Jugoslaviji sedaj pod novo vlado. Zdi se, kakor da se nahajamo v letih 1918 in 1919, ko je komunizem svobodno posegal po Evro* pi in izzival nerede, krvave poboje in prevratne poizkuse, misleč, da bo mogel ustanoviti svoje krvave režime tudi po civilizirani Evropi. Na tem dokumentu ni končno najglavnejše, da se razvidi jo oficijelni cilji domačega komunizma ter njihova vzporednost s cilji Stjepana Radića, na kojega pomoč se opira se* danja vlada! Važnost tega dokumenta leži za nas Slovence v drugi smeri!
Pri nas imamo jugoslovensko Sokol* stvo. Razvili smo Sokolstvo do najpo* polnejše organizacije. Izgradili smo idejne temelje tega Sokolstva in mu
Zmaga vseslovanske sokolske misli.
Dne 18. avgusta so se sestali pred-stavniki slovanskega Sokolstva: za JSS 6r. E. O ang 7, D j. P aunkov i d, dr. S. B u d i s a v l j e v i ć in dr. O. G a v* rančiČ. za ČOS namestnik staroste
Stepanek, načelnica M. M ali a in člani predsedništva B. S t y b l o v a in E. Taborski; za Poljski sokolski savez Adam Z amo y ski, N. T v r a* k ow s k i in A. Szcepanski; za rusko sokolstvo dr. D. V ergun in R. Drejling na konferenco z nalogo, da razpravlja o možnosti ustanovitve vseslovanskega sokolskega saveza. Za* pisnik so vodili po en delegat vsakega saveza. Sejo je otvoril starešina JSS brat G a n g 1, ki je obrazložil, da je naloga konference razpravljati o mož* nosti ustanovitve Slovanskega sokolskega saveza. Br. S z c z e* p a n s k i je v imenu starešinstva PSS izrazit radost poljskega Sokolstva nad ustanovitvijo Slovanskega sokolskega saveza kot posrednika za ustanovitev Lige slovanskih narodov. /s/o* časno je predlagal volitev posebnega odbora, ki bo izdelat pravila Slovan* skega sokolskega saveza. O tem pred: logu se je razvila daljša debata, nakar se je sprejela nastopna resolucija:
»Predstavniki Češkoslovaškega, ju* go slov en skega, poljskega in ruskega so* Izolskega saveza, zbrani na konferenci
v Zagrebu dne 18. avgusta 1924 izjav* Ijajo:
Smatramo za neobhodno potrebno, da se v interesu razvoja sokolske in slovanske misli ustanovi Slox,anski so* kolski savez. V takem savezu vidimo sigurno pot za zbližan je in združitev slovanskih narodov. V to svrho so izbrali predstavniki prisotnih sokolskih savezov začasni odbor, v katerega po* šil j a vsak savez po dva delegata. Dolž* nost odbora je, da v roku treh mesecev pripravi gradivo in predloge za konfe* renco, ki pa zaključno ustanovi Slovan* ski sokolski savez. Pripravljalna dela in sklicanje konference, ki se mora vršiti najkasneje do konca leta 1924, se poverja br. Adamu Zamovskemu, starešini PSS.
V Zagrebu. 18. avgusta 1924.
Engelbert G angl, starosta JSS; Adam Z amo y ski, predsednik PSS; Vincenc Stepanek, namestnik starešine ČOS; Dimitrije V e r g u n, sta* rosta RSS.«
Po prečitani resoluciji so se imeno* vali v pripravljalni odbor sledeči dele* zati:
Za JSS br. E. G a n g l in G j. Paun* k o vi č; za PSS br. Szczepanski in Z a m o v s k i; za ČOS br. V. Ste* p a n e k in dr. I. Scheiner; za RSS br. V e r g u n in VI. Poljanski.
Kralj se vrne šele konten? meseca v Beograd
Kraljevo ogorčenje radi dogodko omajano. — Političe
— Beograd, 19. avg. (Izv.) Kralj Aleksander se iz Topole n i vrnil v Beograd, kakor se je pričakovalo, marveč se je takoj napotil v S u r d u 1 i c o, da se udeleži svečanosti odkritja spomenika žrtvam, ki so jih med vojno pomorili Bolgari. Že v Topoli je dobil vladar poročilo o protisokolskih izgredih v Zagrebu. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je bil kralj silno °gorčen radi dogodkov in je dal glasno duška svoji nevolji. Naglašal je, da kaj takega ni pričakoval, da bi se v Zagrebu izpozabili tako daleč, da bi napadli ne samo jugoslovenske Sokole, marveč tudi slovanske goste Čehe in Poljake. Zlasti ogorčen je bil vladar, ko je izvedel, da je bil opsovan in napaden tudi gref Z a moj ski, znani ugledni poljski državnik.
v v Zagrebu. — Vladino stališče n preokret na viaiku ?
Kralj se tudi iz Surdulice ne vrne v Beograd, marveč potuje v P e č k slavnosti ustoličenja patrijarha Dimitrija. V Beograd se povrne šele koncem tega meseca ali začetkom septembra.
V poučenih krogih zagotavljajo, da je položaj Davidovićeve vlade zelo omajan. Radićeve izjave, zagrebški izgredi proti Sokolom in razni drugi dogodki, ki jasno pričajo, da Davidovićeva vlada nikakor ni kos svoji nalogi, so vladi popolnoma izpodkopali stališče. Tudi krona že zre na delo vlade s skrajnim nezaupanjem. Najjasnejši dokaz za to je dejstvo, da kralj še danes ni podpisal ukaza glede imenovanja novih velikih županov in zdi se. da jih tudi ne podpiše pred svojim povratkom iz Peći.
Seja mlnistr^ksoa sveta.
Razmejitev z Italijo. — Vlada o sokolskem zletu.
— Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Vče-raj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se nakaže podpora za zgradbo Stross-maverjevega spomenika v Zagrebu. Zaradi vesti, da je zunanji minister izdal posebna navodila komisiji za razmejitev z Italijo je zunanji minister dr. Marinko-vić poročal ministrskemu svetu, da nI izdal nobenih novih navodil glede razmejitve v Italijo in da so tozadevne časopisne vesti netočne. Zunanji minister je poročal o konzularni konvenciji z Italijo in o navodilih, katera je izdal delegatom za pogajanja o tej konvenciji,
kakor tudi o vprašanju izvršitve konvencije z Italijo o izvrševanju odvetniške prakse. Minister za pravosodje dr. firasnica je predložil vladi načrt uredbe o imenovanju strokovnjakov pri upravnih sodiščih kot disciplinarnih sodiščih za uradnike. Vlada ;"e določila odbor za proučitev te uredbe, v katerega so vstopili minister za pravosodje dr. Hrasnica, zunanji minister dr. Marinković, minister za pošto in brzojav Pera Marković, minister za socijalno politiko dr. Behmen in minister za kmetijstvo dr. Kulovec. Isti odbor bo proučil tudi konvencijo z Italijo o odvetniški praksi. Ministrski
vdahnili najlepše telesno * zdravstvene, moralne ter državne ideale, ki jih zrno* re javna organizacija. V Sokolstvu ni sebičnosti, ni strankarstva, vse je ple* menitost in njegov program osvežuje vsakega, ki da na poštenost in na iskre* nost prepričanja. Drugače pa izgleda Sokolstvo v očeh tistih, ki žive od be* sedi demagogov, ki se zapeljujejo s klerikalnimi in blokaškimi klevetami. V očeh teh klevetnikov je Sokolstvo to, kar pišejo zagrebški zapeljanci o zlet* nikih! Na vladi sede sedaj ljudje, ki tako pojmovanje Sokolstva ne samo tolerira jo, ki ga celo izpovedujejo. To so slovenski in klerikalni ministri in končno je vsa vlada vlada mož, ki se naslanja na pomoč Radića, to je tistega hrvatskega tribuna, kojega cilj je streti Jugoslavijo ter ustoličiti zopetno nem* ško, madžarsko, bolgarsko in it ali j a n*
sko suženjstvo nad poedinimi deli nase komaj ujedinjene domovine. Nobena sila ne zadrži italijanske, madžarske ali bolgarske vojske, da v slučaju nere* dov v Jugoslaviji ne vpade na naš teri* torij in nam odvzame naše kraje.
Zapomniti si moramo, da se nova vlada naslanja na Stjepana Radića in na njegovo fakinažo, ki je v ravnokar minolih dneh zagrebškega sokolskega zleta dokazala svoje prave cilje, svojo pravo kulturo, svoje protidržavne in protisocijalne namene, svoj srd do vse* ga, kar je za enotno in srečno Jugo* slavijo.
Zveza sedanje vlade z zagrebškimi letaki je direktna! Vlada se naslanja na Stjennna Radića, ki izpoveduje to. kar pišejo ti letaki. Vlada tolerir- eno in drugo, vlada se torej identificira z obema!
"1
t i
i L.
Volna, trikotaža Ljubljanski velesejem paviljon H 320 - 321
Gaspari & Faninger
Maribor.
predsednik Ljuba Davidovi je predlagal ministrskemu svetu, naj se otvori poljedelska šola v Topoli. Vlada je sprejela ta predlog ter naročila ministru za trgovino in industrijo dr. Sumenkoviču in ministru za kmetijstvo dr. Kulovcu. naj ta sklep vlade takoj izvršita. Minister za javna dela Dragotin Pečic, ki se je vrnil s sokolskega zleta v Zagrebu, jo poročal ministrskemu svetu o njegovem poteku. O isti stvari je poročal tudi notranji minister Nastas Petrovac. — Na predlog ministra Pečica je vlada odobrila večji kredit za sokolska društva. Nadalje je ministrski svet razpravljal o vprašanju imenovanja velikih županov. Po izjavah ministrov je imenovanih kakih deset velikih županov za Bosno. Srbijo in Južno Srbijo, med tem ko za ostale oblasti še niso določene osebe. Ukaz o imenovanju teh velikih županov bo predložen kralju te dni v podpis. — Minister za javna dela Dragotin Pečic je po seji ministrskega sveta podal časnikarjem obsežno izjavo o svojih vtisih na zletu jugoslovanskega Sokolstva v Zagrebu. Minister Pečic je s posebno simpatijo govoril o sami prireditvi, kakor tudi o zagrebškem meščanstvu, ki je dostojno sprejelo domaČe in tuje Sokole. Na poti od državnega kolodvora do Wilsonovega trga, pravi minister Pečic, je stal na obeh straneh ulic gost špalir ljudi, ki so burno pozdravljali Sokole in metali nanje cvetje. Kasnejši govori, tako na sokolskem saboru kakor pred gledališčem, povodom javnih nastopov, govor kraljevega zastopnika, kakor tudi njegov, govor zastopnika vojske itd. so bili burno aklamirani ter se
ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO.
— Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Pogajanja o sklepu zvezne pogodbe med našo državo in Francijo se približujejo svojemu zaključku. Francoski poslanik Debuy je imel pred dnevi več posvetovanj z notranjim ministrom dr. Marin-kovićem, pri katerem se je dosegel pricipijelm sporazum o glavnih točkah zvezne pogodbe med obema državama. Po tem sporazumu bi imela ta zveza namen zajame/ti ohranitev mirovnih pogodb na Balkanu in v srednji Evropi. Zvezna pogodba se bo sklenila za dobo 6 let ter bo v glavnih potezah slična zvezni pogodbi med Francijo in Češkoslovaško. V vladnih krogih se naglasa, da bo ta zveza velikega pomena ter bo zna+no ojačila naš položaj v mednarodni politiki in mali antanti. Početkom septembra odpotuje zunanji minister dr. Marinković v Pariz, da podpiše s Herriotom to zvezno pogodbo.
SESTANEK ZUNANJEGA MINISTRA DR. MARINKOVIČA Z dr. BENEŠEM.
— Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Med našo in češkoslovaško vlado se v zadnjem času izmenjujejo brzojavke radi sestanka zunanjih ministrov dr. Voje Marinkovića in dr. Beneša. Temu sestanku se pripisuje poseben pomen, ker se bo vršil pred odhodom dr. Voje Marinkovića v Pariz, kjer se bo sestal s Her rio toni radi zaključka zvezne pogodbe, kakršno je že pred gotovim časom sklenila Češkoslovaška s Francijo. Poročajo, da se dr. Marinković in dr.
je na vseh mestih vsklikalo državnemu in narodnemu edinstvu, kralju, kraljici in sokolski ideji. Minister Pečic pravi, da je v resnici došlo do spopadov, vendar pa se je pri njih videlo kot izzivače de-co 15. in 16. let. Med njimi se ni videla nobena starejših oseb. Minister Pečic pravi, da se je v času teh spopadov vozil v avtomobilu z dr. Ivanom Ribaricm po vseh glavnih zagrebških ulicah, da pa ni videl od spopadov, kakor se opisui-?: > v beogradskom tisku, absolutno ničesar. Končno izjavjia Pečic, da ie zagrebški zlet izredno uspel in da morejo hi*i njegovi prireditelji kakor tudi ostali z njim zadovoljni, ker je manifestiralo ju-goslovenstvo. Iz iziave ministra Pečica je razvidno, kako neljubi so vladi zagrebški incidenti, ker jih skuša na vsak način omiliti. Vlada seveda vkljub temu ne bo utajila dejstva, da so ravno pristaši one stranke, ki vlado v parlamentu podpira, vsklikali v Zagrehu proti iugo-slovenski državi, kraliu in proti narodnemu edinstvu.
Iz vsega tega splošno sklepajo, da se pripravlja velik političen preokret, ki bo imel dalekosežne posledice. V vojaških krogih so skrajno nezadovoljni s sedanjo situacijo, zlasti ker vlada do sedaj še ni ničesar ukrenila, da se kaznujejo oni vojaški obvezanci, ki so pretekli teden v Bosni odklonili priseči zvestob.) kralju in domovini. V zvezi s tem sc vzdržuje vest. da hoče vojni minister general Hadžić demisijonirati. — Pojavljajo se znova vesti o diktaturi, ki bi bila zadnje sredstvo za ozdravljenje obupnih političnih razmer.
Beneš sestaneta prihodnji teden v Zagrebu ali pa v Ljubljani, da proučita, stvari, ki se nanašajo na zveze med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Dan sestanka še ni določen radi svečanosti v Sit rd ulic i.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LJubljana 19. avg. ob 13.
Blago: Deske 20 mm od 16 širine naprej 4 m dolžine, monte, blago 710, tram i rt/8, 7 9 dolž. 6, 7, 8, blago 460; drva suha butava 1 m dolž. 5—8% okrogležev 37; irami 4 4 (150 kom) 5/6 (50 kom.) od S metrov naprej franko Postojna denar 470; remeljni 4/8 denar 705; deske 25 mm III. denar 560; pšenični otTobi debeli, franko Ljubljana roba 245; koruza zobata, pariteta. Ljubljana blago 3S0; laneno seme par. Lj. blago 750; oves baški (par. Ljub.) 1 vag. denar 360, blago 2S0, zaključek 380; pšenica domača nova (par. Ljub.) deaar 405; stara denar 415, ječmen pivovarni (par. Ljub.) denar 450, merkantllnJ (par. Ljublj.), denar 350.
Efekti: Ljubljanska Kred. Banka 200—235, Merkantilna banka, Kočevje 110 —111; Prva brv. štedionica 915—922.
Zagrebška borza.
Dne 19. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.1875—15.2875, Pra-^a. 2.39—2.42. NTe\vyork 80.25—84.25. Pariz 4.40—4.45, London 363.60—366.60, Trst 360 do 363, Dunaj 0.112925—0.114925.
Valute: dolar 79.10—89.10, lira 359.10 do 362.50.
Efekti: 7% inv. posojilo 1921 63—.—, 2H% drž. renta za ratnu štetu 119.5—121, Ljubljanska kreditna 220—240, Centralna banka 33—34, Hrv. eskomptna banka 122.5 do 123. Kreditna banka Zagreb 122—125. Hipotekama banka 64—65, Jugobanka 107.50 do 112, Praštediona 915—920, Eksploatacija 110—11250, Šećerana, Osijek 1030—1050. Isds d. d. 70—72, Nihag 84 —.—, Gurman 680—690, Slaveks 275 —.—, Slavonija 91 do 93. Strojne tovarne 150 —.—, Trboveljska 480—510. Union, paromlin 700 —.—. Vevče 123—130.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 19. avgusta. Današnja borza r Beograd 6.60, Praga 18.85, Newyork 5.30, London 23.96, Pariz 28.95, Milan 23.70. Ber. lin 1.26. Dunaj 0.007475.
— Trst, 19. avgusta. Predborza: Beo-grad 27.50—27.55.  Lonldon 10L05—101.36. Pariz 122.25—122.75. Newyork 22.35—22.425 Curih   421—423.   Dunaj 0.03125—0.03175, Praga 66.50—66.75.
— Dunaj. IS. avgusta. Devize: Beograd 87S—882. London 321.500—333.500, Milan 3179—3191. Newyork 70.935—71.185. Vnrlz 29C2—3978, Curih 13.395—13.445, Praga 2125—2135. Valute: dolar 70.460— 70.860. dinar 879—j?85, češka krona 2113—
312^ Ura 3190—3210. ^
stran U.
SLOVENSKI NAROD, dne 19. avgusta 1924
štev. 1SS
Nedeljski dogodki v Zagrebu.
Aretirani razgrajači, — Komunisti hujskali proti Sokolatvu.
— Zagreb, 19. avgusta, (Izv.) O nedeljskih dogodkih v Zagrebu povodom zleta Jugoslovanskega Sokolstva poročajo, da so Hanaovci že dopoldne psovali iz Velike kafane Sokole, ko so se v sprevodu vračali po Ilici na zletišče. Med viharnim pozdravljanjem meščanstva so ti demonstrativni vskllki ostali sicer neopazen!, vendar pa se Je videlo, da hočejo blokaŠi na vsak način izzivati da bi došlo do prelivanja krvi Za povzročanje incidentov so se združiH hanaovci, radićevci in frankovci
O Dopoldanskih izgredih na WIIso-novem trgu se poročajo nastopne podrobnosti: Dasi hrvatski konjeniški Sokol zaradi dežja ni mogel imeti svoje konjske dirke, so se vendar začeli popoldne zbirati hrvatski Sokoli na Wilso-novem trgu ▼ sprevod. Hrvatskim Sokolom so se pridružili hanaovci, k! so bili oboroženi z gorjačami in so neprestano izzivali. Med tem je došla skupina jugoslovensklh Sokolov, ki se je vračala od obeda v obrtno šolo in realno gimnazijo, kjer so bili nastanjeni Hanaovci m hrvatski Sokoli so Jih začeli izzivati in psovati Jugoslovenski Sokoli so odgovarjali z »Zdravo! €. Ko je neko mlado dekle is t o tak o zaklicalo »Zdravo!«, jo je napadel neki hrvatski Sokol, na kar le nastalo prerivanje. Med tem so izzivali hanaovci nekega jugoslovenskega Sokola, ki je nekega izzivača zavrniL — Množica je navalila nanj, ostali Sokoli so pa prihiteli, da rešijo svojega tovariša. Nastala je hitro cela fronta in hrvatski Sokoli so se umaknili v svoj dom. V vrstah jugoslo venskih Sokolov j s nastalo veliko ogorčenje. Da ni došlo do večjega obračuna, se je zahvaliti samo hladnokrvnosti jugoslovensklh Sokolov. Položaj na WUsonovem trgu je bil kritičen do večera, dokler ni policija z orožni-štvom obkolila dom Hrvatskega Sokola ter zaprla ves trg. Pozneje sta došli na trg rudi dve četi vojaštva s strojnimi puškami Ves čas se je Čulo na Wilso-novem trgu silno žvižganje ter vpitje. Hrvatski Sokoli so se skrili v svoje poslopje v strahu pred jezo jugoslovenskih Sokolov, katere so sami izzvali
Do incidentov je došlo tudi na Jela-Čičevem trgu, kjer so hanaovci jugoslovenske Sokole in tuje goste neprestano izzivali, potem pa hrabro bežali, kadar so imeli dobiti odgovor. Incidenti na Je-ličićevem trgu so trajali do pol 18., dokler niso izpraznili obe kavarni in trg. *-Pri spopadih je bilo več ljudi lažje ranjenih. Do krvavega pretepa je došlo tudi v MedulJćevi ulici pred učiteljiščem, kamor so prišli hanaovci izzivat Sokola. Tu je bil težko ranjen na glavi od boksarja slaščičarski agent Ilija R a š i ć. ki so ga prepeljali v bolnišnico. Istotako je bil težko ranjen železniški uradnik Miloš R o b e t i ć Iz Koprivnice. Na Maksimirski cesti je bil ranjen od strela iz revolverja mizarski pomočnik Josip Markovi ć, na katerega je streljal zobotehnik Veljko Lemaič. ki se je po incidentu skril v klet neke hiše, kjer so ga pozneje aretirali. V Ilici so aretirali nekega hanaovca, ki je strgal neki dami s prsi jugoslovensko trobojnico.
Policija je tekom nedelje aretirala okoli 30 mladeničev, starih do 20 let, večinoma še vajencev, ki so jih frankovci napojili z vinom, da so izzivali in psovali jugoslovenske Sokole. Med aretiranci so mnogi, ki so bili že večkrat policijsko kaznovani. V zaporu so obdržali okoli 20 oseb, pri katerih so našli nože, bodala, revolverje in drugo nevarno orožje. Značilno je, da so dopoldne za časa slavnostnega sprevoda metali komunisti rdeče letake, na katerih je bila podpisana neodvisna delavska stranka in v katerih se je psoval sokolski zlet kot mi-litaristični policajsokolski zlet. Na kolodvoru so zvečer aretirali nekega brivskega pomočnika, ki je razpečaval med občinstvom dopisnice, na katerih je bila
naslikana Jugoslavija kot temnica z 12 milijoni sužnjev, katere varujejo žandar ji-
Na kolodvoru je bilo zvečer zelo burno. Kordon vojaštva Je zaprl dohod do kolodvorskega poslopja, vendar pa je bil pozneje na intervencijo Šefa policije odstranjen ter so bili potniki pripuščeni na kolodvor. Na postoji, na peronu in v čakalnicah je bila velika množica Sokolov, ki so veselo prepevali Dasi Je pred trgom došlo do incidentov, vendar pa so se Sokoli v redu in med navdušenjem s posebnimi vlaki vračali domov.
Zvečer se je iz raznih delov mesta poročalo policiji o neprestanih Incidentih v gostilnah. Zaradi tega je bila ob pol 20. zvečer izdana odredba, da se imajo zatvoriti vse gostilne in kavarne in da smejo biti odprte zaradi prehrane občinstva samo restavracije. Radovedneži so postajali na križiščih in prometnih krajih, pričakujoč dogodkov. Tu pa tam Je došlo do kakih prerivanj, občinstvo pa je pozdravljalo in spremljalo Sokole do kolodvora, in okoli 24. je nastal v mestu popoln mir. Okoli 20. so poročali policiji, da koraka četa 30 Orjunašev z zastavami od državnega kolodvora v mesto. — Pozneje se je izkazalo, da koraka nekoliko stotin seljakov iz Korduna z zastavo na čelu v mesto. Napram njim je bil poslan oddelek 50 orožnikov in po kratkem pregovarjanju so seljaki krenili na Savsko cesto, kjer so bili nastanjeni Ob pol 22. je druga skupina okoli 200 seljakov iz Korduna korakala s hrvatsko in srbsko zastavo z VVilsonovega trga. — Med potjo so prepevali in klicali »Doli Radić, doli ciganska republika, živi kralj !c Na Zrinjskem trgu so hanaovci sprejeli sprevod z žvižganjem in izzivanjem, seljaki pa so jih razgnali ter med prepevanjem potrijotiČnih pesmi odšli proti kolodvoru, da odpotujejo domov. Ob 23. je zavladal po mestu popoln mir.
O surovosti in negostoljubnosti hrvatskih radičevcev in separatistov se poročajo razne podrobnosti. Tako so hanaovci v četrtek napadli dve Sokolići, ki sta šli na akademijo v gledališče. Ko sta naprosili nekega Sokola za varstvo, so navalili nanj in ga je nekdo ia-med napadalcev udaril s palico po glavi V neki gostilni je gruča 10 ljudi napadla nekega šibeniškega Sokola, ki ga je eden izmed napadalcev udaril s soda-vičarsko steklenico po glavi. Tolpa se je po ulicah rogala narodnim nošam nekih Sokolić iz Južne Srbije. Bilo je več slučajev, ko so hanaovci napadli Sokoliće brez moškega spremstva. Slovence so psovali z izdajalci, ker da drže s Srbi Kakšen vtis so napravila ta dlvjaštva na jugoslovenske Sokole, si lahko vsakdo predstavlja. Vsi izjavljajo, da niso pričakovali takega sprejema v Zagrebu. Ogorčeni so bili zlasti srbski gostje iz Šumadije in Južne Srbije.
»Hrvat« seveda psuje dalje. Piše namreč med drugim tako-le: »Mi bi ne bili kot narod vredni, da živimo, ako bi ne odbili odločno in dostojno tega napada (zleta jugslov. Sokolstva). Ta dva dneva sta pokazala, da smo to tako tudi izvedli. Čast hrvatskemu Zagrebu! Ako so pri tem Čehi in Poljaki ter drugI nepozvani gostje dobili svoje, se to nas ne tiče.« — Tako sramoti »Hrvat« slovansko gostoljubnost in prinaša še več drugih, precej prostaških napadov na Čehe in Poljake. »Hrvat« navaja celo imena hišnih posestnikov, ki so izobesili zastave, napada častnike, katere je poulična druhal izzivala ter psuje tudi policijo, ki ni dovolila hanaovcem, da bi svobodno napadali posamnike. Separatistični listi seveda slikajo incidente po svoje ter jih skušajo omiliti res pa Je, da so najhujskane tolpe pod vodstvom hanaovcev pokazale ob tej prliki vso svojo duševno surovost.
Po londonski konferenci.
— Pariz, 18. avgusta (Izv.) Ministrski predsednik Herriot se je danes ob 18. vrnil s francosko delegacijo iz Londona v Pariz. Na železniški postaj ga je pričakovalo več tisoč Uudi, ki so priredili Herriotu viharne ovacije. Ministrskemu predsedniku Je izročila mlada deklica Šopek cvetja. Med velikimi ova-cijami so manifestan ti dvignili Herriota na ramena in ga nesli skozi vrste občinstva na avtomobil.
— Berlin. 18. avgusta. (Izv.) Ob 10. dopoldne so došli državni kancelar dr. Mane ter ministra dr. Stresemann in dr. Luther k predsedniku Ebertu, da ga ob-veste o izidu londonske konference. Popoldne so se vršila posvetovanja z voditelji posameznih strank, ki so se končala zvečer. Jutri bodo pozvani na sejo vsi ministri nemških dežel. V sredo se sestane komisija za zunanje zadeve, v četrtek pa državni zbor, da odobri Da-wesov načrt. V političnih krogih računajo z možnostjo razpusta državnega zbora, ako se ne bo našla potrebna veČina za sprejem tega načrta. Volitve bi se izvedle takoj, ker je treba, da se končni dogovor konference v Londonu odobri do 30. avgusta,
— Newyork, 18. avgusta. (Izv.) Predsedn'k Coolidge je izjavil, da je po njegovem mnenju bila londonska konferenca ena izmed najvažnejših po premirju. Primerjati se more samo razoro-žitveni konferenci v VVashingtonu. Amerika je pripravljena dati potreben denar za kredite v svrho izvedbe Dawesove$ra načrta. Na koncu je izjavil predsednik Coolidge, da je z izidom londonske konference pravzaprav šele sedaj konec vojne.
— London, 18. avgusta. (Izv.) Angleški kralj je čestital Macdonaldu radi uspehov londonske konference. Predsednik Coolidge je brzojavil ameriškemu poslaniku v Londonu, kateremu se zahvaljuje za njegovo delo In trud na londonski konferenci.
DEMISIJA VOJNEGA MINISTRA.
— Beograd, 19. avgusta. (Izv.) Včeraj se je razširila vest, da je vojni minister general Hadžić podal demisijo. General Hadžić je nezadovoljen s postopanjem vlade, ki ni ničesar ukrenila, da se kaznujejo agitatorji, ki so pozivali rekrute k uporu. Po nekaterih vesteh so radićevci celo zahtevali od vlade, naj premesti večje število častnikov iz Hrvatske. Vojni min;ster tej želji seveda ni hotel ugoditi. Zdi se, da general Hadžić ne ostane dolgo na svojem mestu, dasi je vlada vesti o njegovi demisiji dementirala.
IZPRAZNITEV POUHRJA.
— Offenburg, 18. avgusta. (Izv.) Tukajšnje vojaško poveljstvo je prejelo povelje o izpraznitvi mesta ob 4. zjutraj. Takoj nato je vojaško poveljstvo naročilo pri železniški upravi poseben vlak za prevoz francoskega vojaštva. Izpraznitev mesta je bila okoh" poldneva že končana. Francija je z evakuacijo ozemlja okoli Offenburga in Appenweilerja pričela prva izvajati sklepe londonsKe konference.
foloio Plinu lea
,,ADRIA" pecivni prašek ,,ADRIA" vanilin sladkor
VAN K 3 STE R bokno
Rete snkfMi Tabor!
Paviljon E-39
5375
Politične vesti.
= Delo zagrebške policije. Zagrebški »Hrvat« je te dni dosegel višek nesramnega klevetanja državnemu in narodnemu edinstvu zvestega jugoslovenskega Sokolstva. Zagrebški policiji očita sedaj, daje ona kriva incidentov v Zagrebu za časa sokolskega zleta. Piše namreč, da bi bila morala vlada posvetiti zletu več pažnje ter odstraniti pri zagrebški policiji vse uradnike in redarje, od »šefa pa do poslednjega Pri-b'čevića. Vse, kar se je dogodilo včeraj, je delo zagrebške policije!« — Lepo bi bila frankovska fakinaža sprejela jugoslovenske Sokole, da so na zagrebški policiji sedel: prijatelji »Hrvata« in Stjep. Radića. V istem čianku konstatira »Hrvat«, da so goste spremljevali na postajo vojaki in panduri z natakni enimi puškami, pod čijo so stalno zaščito stali v Zagrebu ...« Kaj bi moral šele konstatirati »Hrvat«, da ni bilo teh vojnikov in te zagrebške policije ...?
= Proti svobodi tiska z znkonom o zaščiti države. Beogradska vest naznanja, da razmišlja notranji minister o ukrepih proti svobodnemu tisku in da misli v tem oziru uporabiti zakon o zaščiti države. Na ta način srno dospeli tja. kamor prejšnja vlada »nasilja, omejevanja svobode in korupcije«, nikdar ni mislila, da sme stopiti, namreč na ubijanje svobodnega javnega mnenja potom zakona o zaščiti države! Tudi tu se vidi, kako je sednnja vlada »vlada zakona, reda in pravice« in kakšna nazadnjaška ter prot:kulturna sredstva hoče uporabiti, samo da se ohrani na vladi. Ko je prej državni pravdnik za-branil poedino številko tega ali onega lista, ker se je dotični list prekršil zoper pozitivne zakone, je opozicijonalni tisk zavpl! do neba o korupciji, nasilju in drugih takih sleparskih krilaticah, ki naj so prikrivale p rotidr zavrto in nepa-trijotično pisarijo in delovanje naših federalistov in avtonormstov. Sedaj pa hočejo ubit! njim neljubo časopisje z zakonom o zpšč'ti države ter ga kratko-malo generalno prepovedati.
— Konference Mate sntante v Zagrebu ne bo. Vesti o predstoječem sestanku zunanjih ministrov Male antante v Zagrebu so glasom češkoslovaških listov neresnične. Dr. Beneš se je vrnil v soboto iz Ploskovlc v Prago: popoldne je bil v avdifenci pri prezidentu Masa-rvku. Koncem avgusta odpotuje na zasedanje Društva narodov v Ženevo.
= Bolgarska agitacija v Južni Srbiji. V nedeljo so razš'rili po Skopi j u lepake, v katerih Todor Aleksandrov pozdravlja prebivalstvo Južne Srbije ter ga poziva, naj se odcepi od naše države. Todor Aleksandrov se sklicuje na to, da Makedonija ni jugo-slovenska, kar da je tudi Rad'ć sam priznal. Lepake je policija konfiscirala.
Julijska Krajina.
— Proti razlastitvenemu zakonu se oglašajo sedaj tudi Italijani in »Piccolo« je obsodil omejevanje lastninske pravice za kršenje splošn. zakona, po katerem je zabranjena omejitev lastnin, pravice nad nepremičninami. Po objavljenem dekretu bo padala vrednost nepremičnin, lastniki ne bodo dobivali kredita, promet zastane, dekret pomeni trpinčenje prebivalstva. Vsa ta izvajanja slede zaradi tega, ker je z raziastitvenim zakonom zadeta tudi Pula, katero hoče rimska vlada popolnoma potlačiti, izbrisati vsak up na kako bolšo bodočnost pulj-skega mesta, skratka: ponižati jo v ribiško vas. Ako bi se omenjeni zakon tikal izključno le Jugoslovenov, potem bi bil v očeh italijanskih politikov in juri-stov popolnoma na mestu, dober In pravičen, ker pa prinaša gorje tudi Puli, se sklepajo tam resolucije, da se ima de-kret-zakon takoj razveljaviti. Pula propada, odkar je odpravljen arzenal, je Pula mesto brezposelnih, v agoniji je in zadnji udarec ji zada razlastitv. zakon.
— Gospodarski   zastoj  po razlagItve.
nem zakonu. V »Piccolu d. S.«, izrnja Istrski ItalijaD Desanti k razlastitvenem zakonu: »Dekret_?rikon nenavmlno komplicira stvari ln Jemlje v?ako nado. Kdo naj bi ustvarjal industrijo v senci dekrrta-zako, na, ki zahteva dovoljenje dveh oblastev, če Je treba postaviti kak zid ali izkopati kak Jarek? Podirati se ne srne Če pa pe je kaka hiša sesula, kaj potem? Ce se hoče izkopati greznica, je treba napraviti luknjo r zemljo To pa se ne more brez dovoljenja, na katero je treba čakati tri mesece, če ima kdo par krav a!i oslov, no more brez dovoljenja spravljati pnoja na kup. Toda v treh mesecih morejo živali poginiti v svojem lastnem blatu. Zemljiške zakupne pogodbe se obnavljajo v Istri koncem meseca septembra. Tudi za to bo potrebno dovoljenje, ki pa pride še!e v treh mesecih. Bomo v decembru in ziter Še ne bo posejano. Pa če imam uknjiženo terjatev na kaki hiši? Ker dolžnik noče plačati, dam hišo na dražbo, če pa oblastvo ne odobri prodaje? In kaj naj se zgodi, če kdo, ki je podedoval kako nepremičnino. nI simpatičen oblastvu? črlankar zaključuje: Na mejah sta potrebni pozornost in previdnost. Toda ta dekret deli prebivalstvo drŽave v tri kategorije, dočim mora biti le en zakon: tisti, ki velja za vse kraljestvo! In to Iz enostavnega razloga: ker zadostuje.
Pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra I, Razstava češke moderne umetnosti, — Društvo upod. umetnikov »Manes« iz Prage. — Ljubljana Jakopičev paviljon. — 9 do 1., 3. do pol 7.
izpred sodišča.
—• Huda soseda sta Janez in Marjana Rantova iz Dnpelj. Kregata in zmerjata se pri vsaki priliki in če Jima to nI dovolj se tudi stepeta. Tako je pri neki priliki ona ozmerjala soseda s Štorom in pufarjem, nakar ji je on odgovoril b polenom. Ona pa je pograbila burklje in mu Jih je nametala, kamor je pač priletelo. Pri tem mu Je poškodovala prst na roki. Nato sta se seveda ložila in aodnFk je prisodil hudemu Janezu 1 teden, sosedi Marjani pa 3 tedne zapora. To pa jo je seveda silno bolelo ln žena se je pritolila, češ da je ona dobila preveč. Vzklicni senat Je ugodil njeni prL tožbi v toliko, da je znižal kasen tudi njej na 1 teden, tako da sta sedaj oba enaka.
— 2 rtov ljubosumnosti. Proti koncu junija se je pel jaJ dela-rec Polde Malinov v Novi Vodznat k svoji nevesti lepi Malči. Pri njej pa je naletel njenega prejšnjega fanta Karla ZnMarja, ki je za božjo voljo prosil svojo Malči. da naj ga ne pusti, če noče živega spraviti v grob. Malin je fanta pograbil, on pa je prijel Malči in jo vprašal. »No Malči. sedaj pa povej čegava si«. In rekla Je Malči svojemu novemu fanta: »Zgrabi ga, in vrzi ga ven«. In vnel se Je pretep, pri katerem pa Je potegnil sla. bejfii Žnidar nož in ga je parkrat vrezal. Zabodel mu je nož tudi v trebuh in mu je prerezal trebušno mreno. Pri obravnavi je fant vse priznal, upravičeval pa se je s sil obran o m in pa s silno razburjenostjo. Zanikal je vsak hudoben namen, ker on Snidarja nI niti poznal in Je prišlo do pre. tepa edino le radi nesrečnega slučaja. Odbijal je silo s silo. Sodišče je vštevalo vse to kot olajševalno okolščino in Je obsodilo Malina le radi prekoračenja sllobrana na 3 mesece ječe uSter9i mu v kazen preisko. valni zapor od 24. junija.
— Kure Je kradel Cunjarjev Jože, star hlapec doma Iz Mengša, se Je splazil okoli polnoči v hlev svoje bivše gospodinje Terezije židanove ln je začel loviti kokoši. Ko Je eno Se zadavil ln Jo vrgel v koš, se je prebudil domači hlapec, njegov bivši to_ variš in ga je ugledal, ravno ko je segal po drugi in so se začele kregati kokoši na gredi. Možakar, ki je bil radi tatvine, goljufije in krivega pričevanja že opetovano kaznovan, enkrat Je bil že tudi pred po. roto, se Je zagovarjal, da Je prišel v hlev le po svoje perilo, pri čemer pa Je sam priznal, da je izbral za to precej neroden 6as. Sodišče mu je priznalo zopet 6 mesecev strogega zapora, tako da bodo imele kure zopet nekaj časa mir.
— G&epodinje! Kupujte samo čajne me* sanice znamke »BUDHA«, ker so najboljše ln najizdatnejie, vsled tega tudi najcenejše v uporabi. Dobe se povsod. Zahtevajte na* vodila!
B. Grlmshaw-G. Clavignv:
Sospodična kapetan.
— Pridite vendar! ji je zaklical, ko je videl, da se obotavlja.
Odločila se je in previdno stopala navzdol.
Kabina, v katero je vstopila, je bila majhna. Smrad jo je napolnjeval. V njej je stala lesena miza in nekaj zabojev, na katerih so ležale blazine.
Vrata v sosedno sobico so bila odprta. Vajiti je zapazila surov umivalnik, nad katerim je viselo zrcalce. Nad njim je visela s stropa svetilka in razsvetljevala kabino, v kateri se je nahajala s kapetanom.
— Sedite vendar. Kaj naj vam ponudim? Ravno imam črešnjevca, sladek le zelo, nič se bolj ne prileze damam. Ali pa želite morda brandvja. Imam iz bornega, pokus ili ga bosta, potem boste pa govorili.
— Hvala, Je dejala Vajiti, ne bom pila. Prišla sem, da govorim o resnih zadevah, kot veste.
Donahue ni pričakoval, da se bo dala tako lahko ujeti, a poskusil je bil vseeno s ponudbo, kajti za vsak slučaj je bil pripravil nekaj kozarčkov omamljive tekočine.
— Kakor želite, draga moja, je dejal. Idimo pogledat zemljevid. Edino vi mi boste lahko pomagali pri tem podjetju, vi in vaš stari oče. Delili ti bomo
pa prav prijateljsko, kaj ne?.*. Vsega vendar ne boste hoteli imeti zase.
Ko je to izrekel je vzel aemljevid, ki je ležal zvit na mizi, ga razprostrl in pritrdil z dvema kozarcema.
Tu pa je Vajiti mrzlo spreletelo od nog do glave. . . Kaj, Donahue pokaže zemljevid, predno so se določili pogoji razdelitve plena? Taka napaka je bila neverjetna s strani moža, ki se je smatral za morskega roparja in živel veaelo po širnem Pacifiku. Donahue je zapazil, kako ae je hotela umakniti na lesene stopnice. Razumel je, da je napravil bedarijo.
— Vraga, je zavpfl. Cisto sem pozabil vam pokazati demante.
Takoj je pustu karto, odprl predal ln potegni! k nje krasni ponarejeni navratnik, ki je bH prevaral njega samega. Pri pogledu na te umetno brušene kamne, ki so tisočkrat odbijali luč kadeče se svetilke, je Vajiti pozabila na vae in prijela navratnik z obema rokama.
Njeno srce je Se tolikokrat trpelo v brezupni želji, imeti stokrat manj lepe dragulje, kot so bili ti. Ko Je videla, da se ji svetijo tako ogromni dijamant! med prsti, H je začelo srce silno utripati Obračala jih je v luči, njene oči se niso mogle ločiti od njih ln na rdečih ustnicah se ji je pokazal blažen nasmeh.
Pozabila je na vse svoje aumnje.
— Pripnite si ga vendar, je dejal Donahue smele. Nikdar nI lepši navratnik krasil lepših prsi.
Ni se dala prositi in zaprla je zaponko, ki je držala nakit okoli vratu. Hlad draguljev na njenem golem vratu se ji Je zdel.čaroben.
— Bogami! Kako izborno vam pristoja... Pridite in poglejte se v ogledalu, je dejal Donahue in stopil v svojo kabino.
Pijana veselja in v blazni želji, da se vidi s tem kraljevskim nakitom, je stopila Vajiti naprej.
Vendar se je ustavila na pragu kabine, se obotavljala za trenotek, potem jo je pa privlekla vabljiva svetloba ogledala, v kateri je odsevala luč svetilke, in vstopila je.
V trenotku, ko se je bila ustavila na pragu kabine, njeno ostro oko ni ničesar zapazilo, kar bi moglo vzbuditi najmanjši sum: na desni je bil star dlvan, na levi železna postelja, miza in stol, na katerega se je vsedel Donahue, pred njo umivalnik in zrcalo.
In če bi bil tudi pekel med njo in ogledalom m četudi bi bila prokleta za vse večne čase — Donahue je to tako dobro vedel, da se od tega tre-notka ni več brigal zanjo. Potegnil je iz žepa kre-silo, da si prižge cigareto. Tako dobro je vedel, kaj bo storila, kot ni dvomil, da bo vzšlo solnce naslednje jutro.
In v resnici je Vajiti nagnila glavo, da najde svoj obraz v steklu. Zapazila je dijamante, ki so se svetili na njenih prsih in v njenih očeh je odsevalo bajno veselje in zamaknjenost. Stopila je korak naprejL da se vidi natančneje m celo dolgo
minuto se je gledala, ne da bi trenila z očmi.
Nenadoma pa je kozarec padel na tla in se razbil, dve krepki roki sta zagrabili Vajiti za gležnje, jo dvignile in porinile naprej.
Pri padcu je zagrabila za svoj samokres, tocia že so jo bile druge roke prijele od zadaj in v naslednji minuti se že ni mogla več gibati. Zvezali so jo, dvignili v zrak, v naglici odnesli in jo vrgli v temno luknjo.
Vrata so se hrupno zaprla, ključ je dvakrat zaškrtal v ključavnici, bila je ujeta,
Ni imela več verižice, samokresa, bodala, nakita ... Vse so ji odvzeli.
Mnogo žensk bi bilo v njenem položaju kričalo in klicalo na pomoč, da bi slučajno kak mimo-hiteči čolnar postal pozoren.
Toda vedela je, da bi z dna te kabine nihče ne čul njenega glasu, in ni hotela, da bi ji s silo zamašili usta, Če bi po nepotrebnem kričala. Gotovi surovi prizori, ki so se bili nekdaj odigrali na Si-bilinem krovu, so ji prišli v spomin in sklenila je, da se vede kot ukročena zver, dokler ne zve, kaj hočejo pravzaprav od nje... in to se bo moralo kmalu zgoditi
Naenkrat pm se je nekaj nepričakovanega zgodilo na krovu. Bose noge so tekale na vse strani, škripci so začeli škrtati. Vajiti je začula udarjanie jader ob jambore. Visok glas je dajal povelja in moštvo domačinov je z grgrajočimi kriki vleklo za vrvi
Prosveta.
VAŽNA KULTURNA PRIREDITEV.
Poročali smo Že, da je bila v petek otvorjena v Jakopičevem paviljonu razsta. va češke upodabljajoče umetosti, zastopane po klubu »Manes«. O razstavi, ki pomeni velik korak h kulturnemu zbližanju med nami in čehoslovaki, Se spregovorimo. V nedeljo 17. tm. je priredila Narodna galerija češkim gostom, ki so prispeli iz Prage, da urede in otvorijo svojo razstavo ter da si ogledajo našo umetnost, prijateljski večer. Povabljeni so bili oficijelni predstavniki civilnih in vojaških oblasti, prosvetnih, kulturnih In umetniškh ustanov ter gospodarskih krogov v osebi predsedstva ljubljanskega velesejma. Med drugimi so bili navzoči: generalni konzul ČSR dr. Otokar B e n e š, češka delegata prof. Bogomil Kafka in slikar Konfček, predsednik Narodne galerije g. Z o r m a n. zastopnik univerze dr. V. Mole. zastopnik mestne občine dr. M. Zamik, odboruik Narodne galerije dr. R e g a 11 y, tajnik srreze industrijcev inž. Milan Š u k I j e ln dr. Društvo »Umetnost« je zastopal predsednik g. Tratnik.
Zbrane goste je pozdravil predsednik Narodne galerije g. Zor man, ki je na. glašal, da je pričujoča razstava kluba »Ma. nes« gotovo v intencijah    našega kralja Aleksndra kot velikega ljubitelja in preži, denta ČSR Masaryka kot. zaslužnega kritika umetnosti. Za pozdrave se je zahvalil prof. Kafka, ki je med drugim izjavil, da* so stiki med češko in slovensko :ipjdablja. jočo umetnostjo sicer že stari, da pa pomeni  pričujoča  razstava  popolnoma konkreten korak k intenzivnemu in uspešnemu sodelovanju   Čehov  in   Slovencev  na tem polju. Kot nadaljnje uspehe na poti k temu cilju je omenil slovensko razstavo v Pragi, ki bo prihodnje leto, in druge kulturne pri-leditve,   o katerih   zastopniki umetnosii obeh    narodov    razpravljajo.    V imenu mestne   občine je pozdravil   češko umet. nost   v  Ljubljani   magistratni ravnatelj dr. M. Z a r n i k. Za pozdrave se je zahvalil v prisrčnih in toplih besedah generalni konzul dr. Otokar B e n e š,   ki je izrazil posebno priznanje in zahvalo Narodni galeriji za njen trud in materijalne žrtve, ki jih je imela pri ureditvi te razstave, češke kolege je pozdravil v imenu slovenskih umetnikov g. Tratnik. Nazdravil je kralju Aleksandru   in   prezidentu Masarvku, katerima so bile odposlane tudi udanostne brzojavke. V imenu univerze je spregovoril prof. dr. V. M o 1 č. Njegov govor, poln glo. bokega razumevanja in smisla za tako važ_ no kulturno prireditev, so 6prejeli navzoči z velikim odobravanjem.   Odbornik Narod, ne galerije dr. R e g a 11 v je pozdravil zastopstvo ljubljanskega velesejma, zahvalju. joč se za materijalno podporo, ki je omogočila   prireditev  razstave.    Odgovoril je inž.  Milan  š u k 1 j e, ki je povdarjal pomen kulturnih stikov med Čehi in Slovenci ter obljubil, da so slovenski industrije! vedno pripravljeni podpirati take prireditve in umetnost sploh. Po končanem ofi-cijelnem delu tega intimnega družabnega večera, ki  je napravil na češke delegate najboljši vtis, je zapela gdč. P i r k o v a v3Č čeških in slovaških narodnih pesmi, za "tar je žela obilo pohvale. Pripominjamo, da naše uredništvo o tej prireditvi ni bilo obveščeno.
Prof. Kafka se je odpeljal včeraj opoldne v Prago, slikarja Koniček in Slaviček pa ostaneta še nekaj časa na Bledu, kjer slikata naše gorenjske pokrajine, ki jima izredno ugajajo. Jutri ob 17. popoldne je vodstvo po razstavi kluba »Manes«, na kar posebno opozarjamo naše občinstvo.
★   ★ ★
— Ljubljanska drama. Prva repriza ve* seloigre »Firma P. B.« bo v sredo dne 20. t. m. V glavnih vlogah nastopijo ga. Šaričeva, ga. Medvedova, gdčna. Vida ter gospodje Sest, Lipah. Putjata itd. Ta zabavna veselo* igra je vzbudila pri premijeri mnogo smeha, veselja in zabave, za kar je napisano in igra« na. Zato nanjo opozarjamo.
— Narodno gledališče v LJubljani. Danes v sredo 20. tm. zvečer ob 8. uri je v dramskem gledališču repriza ameriške veseloigre »Firma P. B.«, koje* premijera je dosegla lep uspeh kot veseloigra in kot taka popolnoma zadovoljila obiskovalce. V četrtek, dne 21. tm. ob *^8. url pa se poje v opernem gledališču Rimski-Korzakova opera vCarska nevesta« in sicer v isti za. sedbi kakor pri slavnostni predstavi dne 15. tm. Vstopnice za obe predstavi kakor tudi za petkovo dramsko predstavo »Pa-glavko« in za sobotno reprizo »V vodnjaku« in »Cavalleria Rusticana*- z dr. Mori-cem kot gostom so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10.— 3^1. in od 3.—5. popoldne.
— Prevajatelj ruskih pisateljev umrl. Iz Berlina poročajo, da je tamkaj preminul Aleksander Eliasberg, star 46 let. Rajnki je pre vel izredno veliko ruskih pisateljev v nemščino ter si tako pridobil za razširjenje ruskega slovstva v Nemcih izredno velike zasluge.
— nJugoslavenska Njiva«, knjiga II. broi 4. (15. avgusta 1924). Izvrstan poznavač sa* vremene Italije pod pseudonimom Res u članku »Slučaj Matteotti« crta krizu fašiz* ma. Dr. M. Kus Nikolajev javlja se člankom »Duh kulture i religija društva«. Dr. J. Bidlo svršava studiju »Vizanrijska kultura«, a VL Dvorniković nastavlja studiju »Hrist, Bud-ha, Schopenhauer<r. Ovaj broj iznosi dva vrijedna nova pisca: lise Hubmaver javlja se jakom novelom »Kralj te čeka«, a Josip Čelar esejem »Niče i moderni duh.« U Pre* gledu piše: Iso Valikanović o Jovanu Hraniš loviću; A Barac o knjizi M. Cara »Naše Pri* morje«; F. Šisić o naučnim radovima V, No* vaka; M. Prelog o knjizi T. Djordjevića »Iz Srbije kneza Miloša«; VL Tkalčić o kongre= su slav. geografa i etnografa u Pragu: B. Adžija o Medjunarodnoj konferenciji rada itd. — Jugoslavenska Njiva izlazi dva put mjesečno, a stoji na godinu 160 Din. Prets plata šalje se upravi: Zagreb, Marovska uli* ca br. 30.
—Predavanja v higijenski razstavi Ljub-Ijanskega velesejma. V sredo dne 20. t. m. predava ob 16. predstojnik zavoda za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani, g. dr. Ambrožič Matija »O higijeni dojeni čka in malega deteta«. — Poleg rednih pre* davanj se predvajajo vsak dan ob desetih in 14. tudi filmske slike iz splošnega zdravstva in o spolnih boleznih.
— Tiskarski škrat je s posebno silo raz* sajal po časniških predalih. V mojem poro* čilu o dramski premijeri mi je n. pr. iz fr* govskih potnikov napravil »trgovske potu* Ske«, iz konflikta »konfliteta«, iz »akte« — »alete« itd. Tudi ni privoščil g. Šaričevi. da bi bila imenoma navedena. M. Z.
— 80 letnica Ilije Repina. V finskem mestecu Kouke je proslavil to dni na skromen način svojo 80 letnico znameniti ruski slikar Ilija Repin. Navzlic skromnim razmeram je prejel sivolasi starček nebrO.i čestitk in daril od vseh strani. Vsi ruskT listi so priobčili obširne članke o Repinu. Obenem zanikajo vse vesti o njegovi bolezni. Jubilant je bil rojen 1. 1844 v čug-njevu, majhni vojaški koloniji v Markov. ski guberniji. Kot gojenec vojaške akademije je pokazal izredno nadarjenost in umetniški talent. To ga je privedlo končno na akademijo umetnosti. Postal je kmalu eden najbolj talentiranih ln marljivih dijakov in zato je dobil stipendijo za Inozemstvo. Kot samostojen umetnik se je proslavil širom sveta. Najbolj znana je njegova krasna slika »Burlaki na Volgi«.
— Praška  skupina   moskovskih hudo. žestvenikov v novi sezoni. V Pragi so se že zbrali vsi člani  skupine moskovskih Hu. dožestvenikov,  ki  so  postali  v  Pragi in drugih slovanskih prestolicah, zlasti v Jugoslaviji že tako priljubljeni, da si ne mo_ remo misliti gledališke sezone brez njihovega ne stopa. Priprave in skušnje za novo sezono so v polnem teku in obetajo mnogo zanimivega. Skupina je znatno narasla, ker so prispeli v Prago novi člani Hudožo-stvenega teatra, tako da bo mogoče sprejeti v repertoir tudi ona dela, ki jih Ku. dožestveniki  v  prejšnji   sezoni  zaradi pomanjkanja igralcev niso mogli igrati. Tako se je med drugimi vrnil iz Amerike zna_ meniti igralec Bakšejev in praška skupina bo lahko zopet igrala >Brate Kara. mazove«  in  »Na dnu«.  Praškemu ensem-blu sta se pridružila tudi A d a m a j t i s o. v a in T a m i r o v. V novi sezoni bi imela praška skupina Hudožestvenikov te.le mo_ či:    Adamajtisova,  Bachareva, Dnjeprova, Germanova, Grečova, Krasnopoljskaja, Kri-žanovskaja.  Levickaja. Sekevlčeva  in To. karskaja; moški člani so: slikar Andrejev, Bakšejev,   Bogdanov,   Cicijanov, Komisa_ rov,  Masalitinov.    Pavlov,   Sperov, Sarov, Vasiljev. Viruhov In Zelicki.  Režija bo v rokah  Germanove.  Masalitinova   in Sarc-va.    Skušnje  so večinoma  na stanovanju Germanove. Hudožestveniki pripravljajo za prvi nastop  Euripidovo   vMedeco.*  z Ger-monovo v naslovni vlogi.  Zbore  igra ves ženski ensemble praške sekcije. Obeiem se vrše skušnje   za   Gogoljevo -.Svatbo*-, kjer igra Podkoljesina Pavlov, KoČkaČ?va Masalitinov,  Stjepana Komrsaro7  In Kaj gana Bakšejev. Večer  izpopolni Puškinov »Mozart in Sallieric, kjer interpretira Sal. lierija Bakšejev. Vse te predstave so določene za drugo polovico septembra v praškem Vinohradskem gledališču. Pred božL Čem vprizore Hudožestveniki  tudi Turge-njeve   >Pomladanske vode<c s križanovsko in Ostrovskega v Burjo* z Germanovo v naslovni vlogi.
se priporoča, da si ogledajo zalogo manufakture, galanterije in usnja pri tvrdki
»Danica"
Majzeli & Rajšel;, Ljubljana, Turjaški trg St. 1
Glasbeni vestnik.
— Četrt tonskega klavirja koncert v Dresdenu. Dodatno k mojemu poročilu z dne 15. avgusta 1924 bodi omenjeno, da se je vršil dne 24. junija 1924. v veliki dvorani (Kaufmannschaft Ostra Alee) četrtonski koncert nele na klavirju, ampak izvajale so se že nove kompozicije četrtonske glasbe kot pevske točke pod vodstvom Hermana Scherchena. Program tega koncerta lahko vsak interesent za četrttonsko glasbo pre* gleda v izložbi moje trgovine na Mestnem trgu št. 3. Alfons Breznik
— Sckolski sabor v Zasv ' :. Na drugi plenarni seji sokolsk abora včeraj dopoldne so se or » poročila in resolucije odsekov. S.ibor je razpravljal o spremembah novosadske sokolske ustave, ki jih je izdelala posebna komisija, v kateri so bili starosta in podstarbsta JSS ter poročevalci iz vseh odsekov. Nova sokolska ustava je bila soglasno sprejeta. Sabor je poslal brzojavne pozdrave kralju ter češki, poljski in ruski sokolski zvezi. Skupščina se je vršrla v najlepšem soglasju.
— Sokoi Ljubljana II. je že pričel z razpečavo tablic (po 2 Din) za veliko javno tombolo, ki bo 7. septembra. Dobitki bodo lepi in dragoceni, ter ne bodo nikakor zaostajali po številu dotedanjih tombol. Prebitek gre v prid zgradbe. Ne čakajte na zadnji dan z nakupom.
Turistika in sport.
NOV SVETOVNI REKORD WEISS* MULLERJA.
Znani plavalni fenomen Amerikanec Weissmiiller je v nedeljo pri plavalni tekmi na Dunaju postavil nov svetovni rekord na 100 m, in sicer v času 0 : 57.8.
PRI PLAVANJU SKOZI PRAGO je bil prvi Antos (C. F. K.) v 35 : 37.8, drugi Kučera, tretj Pechta. V damskem plavanju je bila prva gdčna. Dracek (Sparta) v 44 :
07.8.
— športne prireditve. Sijajni potek letošnje pomladanske kolesarsko dirke na znanem dirkališču Tezno pri Mariboru je neposredni povod, da se enaka športna prireditev še v večjem obsegu kot jesenske kolesarske dirke dne 7. in S. septembra ti. ponovi. Dirka, ki bo obsegala razne tekmovalne točko na kolesih in motornih vozilih, je razpisana po športnih načelih »Saveza«: ter kot širokopotezno zamišljeno športno podjetje dostopna vsem kolesarjem SHS. Prireditev se vrši pod okriljem Mariborskega kolesarskega društva »Bdel-weiss 1900«, ki uživa v tem pogledu pri naših športnih Iirogih že utemeljen sloves in je pričakovati, da postane jesenska dirka izreden športni dogodek. Dirkališče Tezno pri Mariboru je v Sloveniji sploh edini tekmovalni prostor za take prireditve, celo Zagreb nima enakega štadiona. Te dni se razpošljejo oficijelni razpisi na vsa društva ln klube ter je priporočljivo, da se športniki v obilnem Številu povabilu odzovejo. Posamnikom se ustreže s pojasnili in dirkalnimi načrti na dopise pod naslovom: Dirkalni odbor kolesarskega društva ->Edelweiss 1900« športni hotel Halbvild v Mariboru.
— Admira (Dunaj) : Ilirija. — Kot prva velika prireditev jesenske nogometne sezo^ ne v Ljubljani se vrši v nedeljo — in naj* brže tudi v soboto — na športnem prostoru /irije internacijonalna tekma med izvrstnim, na petem mestu prvorazrednega prvenstva na Dunaju stoječem moštvom, S. K. Admi« ra in našo Ilirijo. Admira je obvezana nas stopiti s kompletnim prvim moštvom, v ka* terem igra več reprezentančnih avstrijskih igralcev. Gostovanju Admire je pripisovati važnost ne le iz športnega stališča, temveč tudi veliko propagandno vrednost. K valita* tivno se more v naši letošnji sezoni uspore* diti gostovanju Admire edino nastop dunaj* skega Slovana, ki je zapustil velik vtis med ljubljansko športno publiko.
— Gradjanski : Sašk 4 : 2 in 2 : 1. (Ods igrano v Sarajevu.)
— Beograd : Jugosalvija — Pardubice 4 : 1 in 10 : 0!
— Gradec : Rapid (Maribor) : Rapid (Gr.) 2 : 0.
— Reka. Sparta (Zagreb) : Gloria 0 : 1.
— Celje : S. K. Celje — Maribor 4 : 1.
— Druge tekme. Berlin — Leipzig 2:2; Rotterdam — Hamburg 4:3: Lvov : Vars šava 2:1.
Povodom Iahkoatletskcga mitinga, ki se je vršil v nedeljo v Budimpešti, je znani nemški prvak Hinben v teku na 100 m za* sedel prvo mesto v času 107 pred Gerojem (Budimpešta).
— Pozor planinci. V dneh od 27. do vključno SO. avgusta ti. se vrši v Kamniških planinah v revirju g. Vladimirja Pre-mroua in sicer ob levem bregu Bistrice od Bele preko Požarja in Dola do Predkonj-ske, velik pogon na divje koze. P. n. planince prosimo, da v teh dneh ne posečajo Kamniške Bistrice, oziroma omenjeni del planin, da se izključi vsaka nesreča.
— Hitrostna gorska dirka dne 24. avgu. sta na Vrhniki za motorje in avtomobile zahteva vsled nevajenosti našega prebivalstva na take prireditve tako obsežne varnostne odredbe, da Automobilski klub — j sekcija Ljubljana in Moto_klub Slovenija pozivata tudi športnike-kolesarje in motoci-kliste na sodelovanje. Kolesarji in moto-ciklisti. ki bi iz športske solidarnosti in interesa hoteli prevzeti pomož. posle pri tehniški pripravi tekme, naj blagovolijo svoje naslove sporočiti na naslov: V. Bohinec. ^ContinentaL. Dunajska cesta. Ljubljana; športniki iz vrhniškega okrožja naj javijo svoje naslove: gostilna Mantua na Vrhniki; iz lo.eaškega okrožja pa: gostilna Rikar v Logatcu. — Automobilski klub Kr. SfiS, sekcija Ljubljana. — Moto-klub »Slovenija«.
Li M Hip na velesejma I
Društvene vesti.
POZIV
VSEM ORGANIZACIJAM DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV.
Podpisana O. Z. je prejela preko Glav. nega Saveza v Beogradu poziv ministrstva pravde z dne 7. tm. št. 50.454, s katerim se poživljajo vse strokovne organizacije drž. nameščencev, da pošljejo ministrstvu pravde svoje predloge, ki se tičejo revizije zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ter uredbe o razvrstitvi. Ti predlogi naj bi dospeli v Beograd najkasneje 1. septembra ti.
O. Z. bo sicer do tega dne predložila ministrstvu pravde vse gradivo ki se tiče najnujnejše izpremembe ominoznih členov 234.. 239., 240. in 246. omenjenega zakona, tehnično nemogoče pa ji je do označenega roka provesti podrobni pretres celotnega zakona in k vsem članom, ki se ji zde potrebni temeljite revizije, staviti z vsemi utemeljitvami opremljene izpreminjevalne predloge.
Spričo tega je sklenila, da bo posebni, že izvoljeni redakcijski odsek rade volje sprejemal iz prem in je vame predloge k posameznim členom zakona in uredbe o razvrstitvi od vseh strokovnih organizacij, pa naj so pri O. Z. včlanjene ali ne. Dobrodošli so temu odseku tudi predlogi pojedinih drž. nameščencev.
Na osnovi zbranega gradiva bo redakcijski odsek v vseh podrobnostih predelal zakon in uredbo ter sestavil enotni elabo-
rat, ki naj bi slutil ministrstvu pravde za preosnovo zakona, oziroma uredbe.
Ker pa žal iz prakse vemo, da centralna oblastva obširnejšim referatom, četudi jih sama žele, ne posvečajo tiste pažnje, kakršno zahtevata njih pomembnost in 6nov, bo skušala O. Z. izzvati preko Glavnega Saveza anketo, ki naj bi se sklicala tekom meseca septembra ti. v Beogradu in katere naj bi se udeležili s točnimi navodili opremljeni delegati vseh pokrajinskih zvez.
Izprcmin je valni predlogi k zakonu in uredbi naj se pošljejo zvezinemu tajniku Joži Bekšu. višjemu davčnemu upravitelju, Dalmarinova uL 3/III v najkrajšem Času. zanesljivo pa do 1. septembra ti. Pisani naj bodo na eno stran in za vsak člen posebej ter naj vsebujejo tudi koncizno ute_ meljite-v.
Vladi, ki je z organizacijami drž. nameščencev stopila prvič v tako ozek stik. ne smemo na noben način inputirati mnenja, da organizacije, ki v prvi vrsti sanv? zahtevajo revizijo zakona in uredbe, nočejo ali ne morejo sodelovati.
Zato smatra O. Z. za prvo dolžnost vseh organizacij, ki so za svoje ravnanje in nehanje odgovorne svojim članom, da se v označenem zmislu kar najmarljiveje udejstvujejo. Kakor vselej, ko je šlo sa rešitev eminentno važnih splošnih vprašanj in interesov aktivnih in vpokojenih drž. nameščencev, bo O. Z. storila svojo dolž, nost tudi sedaj, ako jo podpro strokovno organizacije.
Vlada je dala inicijativo, naša usoda leži v naših rokah, zato na smotreno delo. dokler je čas!
V Ljubljani, dne 16- avgusta lf>24.
Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev in vpokoieno^v v Sloveniji:
Joža   Bekš, Maks Lilleg,
tč. tajnik. tč. predsednik.
———BB
ležim mirovnih pogajanj v Brest-Li-tovsku. Moj edini sestanek s tem pred-staviteliem »nove družabne konstelaci-jec se je končal zame, ko sem mu povedal, da vem, kdo je on, z ječo. kjer bi bil skoraj iz?rubil glavo. Moj glavni zločin je bil raport vojnemu ministru generalu A. Monikovskcmu, v katerem sem naglašal. da ne morem pristati na zahtevo, naj končamo vojno, ki smo jo bili začeli v zaščito bratske Srbije. Prosil sem torej, naj me minister upokoji. Upokojili me niso, moje platonično bratstvo me ie pa privedlo v povsem realne kleti Smolnega instituta in v ječo ;>križi*.
Nočem govorili o vsem poznejšem delovanju za nadaljevanje vojne, ki je imela za posledico ustanovitev današnje Jugoslavije. V času te borbe sem izgubil jaz ,kakor tudi mnogi moii pošteni rojaki, vse. toda mojo »platoniko^ je nagradil uspeh moje slovanske ideje, ki sem jo gojil v duši od mladih let, in za-to mi ni žal teh žrtev. Zelo dobro razumem, da utegnejo zahtevati nova doba, novi liudje in nove razmere novih potov v državni politiki, toda srce me boli, ko vidim, da zapeljujejo politična borba in strasti ljudi na pot nerazumevanja in vedoma napačne sodbe o velikih zgodovinskih pokretih cele epohe.*
Svetlikanje
iz svetilnika viSiš na Ye!es2jmu. JKirim čokolada, paviljon J(.
3327 f
Poziv
vsemi: prebivalstvu ljubljanske oblasti.
V noči od 8. na 9. avgusta t. L je divjala silna nevihta med Škof jo Loko in Polhovim gradcem. Katastrofalno neurje je napravilo velikansko škodo ob toku Gradaščice od Viča do Polho* vega gradca, nadalje v dolini Ločnici od Sore navzgor ter končno v dolini Hrastnice (v okraju Kranj).
Vsled obilnega dežja narasli potoki so uničili cele domove, gospodarska poslopja, razdejali ceste in pota, razru* šili mostove, opustošili njive in travni* ke. Vsled mahoma narasle vode je utonilo vsega skupaj 19 oseb in mnogo glav domače živine.
Škoda, katero je povzročila ta po* plava, je velikanska. Zaenkrat se ne da niti približno ceniti, gotovo pa je, da znaša veliko milijonov dinarjev.
Kot prvo pomoč je nakazala cen* tralna vlada že 500.000 Din, nadaljna pomoč še sledi.
Gotovo je, da država sama iz svo* jih sredstev ne bo mogla, pa najsibo njena pomoč še tako izdatna, povrniti vso škodo, ki jo je povzročila povodenj prizadetim prebivalcem. Potrebno je radi tega, da tudi bližnji pomagajo svojim nesrečnim rojakom.
Zato se obračam na prebivalstvo ljubljanske oblasti s pozivom, da s prostovoljnimi denarnimi prispevki pri* skoči na pomoč prizadetim sorojakom.
Vsi prispevki naj se potom pred* stojnika pristojne politične oblasti I. stopnje odpošljejo velikemu županu ljubljanske oblasti,
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1924.
Dr. Baltič s. r.,
veliki župan ljubljanske oblasti.
„Platoiiično bratstvo."
V eni zadnjih Številk je priobčila beogradska »Politika« Radićevo izjavo, o kateri pravi med drugim: »V vladni deklaraciji je nekaj, kar se mi zdi naivno. To je, izjava o bratstvu z ruskim narodom. Ne zanima nas, da pomeni to razočaranje za ruske nacijonaliste, ki so mislili, da imajo edino le oni patent na to bratstvo. Ta izjava je smešna in sentimentalna. V sedanjih razmerah ni mogoče govoriti o Čuvstvih. temveč le o potrebah in laktih. Novi duh, nova družabna konstelacija, nove socijalne idete in potrebe zahtevajo« da obnovimo stike z Rusijo, ta sentimentalnost pa ni več umestna. Platonično bratstvo je bilo prikladno za epoho carskega režima.«
Na to izjavo replicira v beograd-skem »Novem Vremenu« bivši šef ruskega generalnega štaba, general-poroč-nik Maruševskij, ki pravi:
»Morebiti nisem povsem točno prevedel teh vrstic, toda njih smisel je jasen navzlic temu, da sem moral kot Slovan naleteti na resnično slovanske besede, kakor je »konstelacija«. Niti najmanj ne mislim v bistvu kritizirati izjave političnega delavca države, kjer živim, temveč moj namen je le pojasniti čitateljem nekatere nasprotne vtise, ki sem jih bil deležen celo ne platoničnim potom. Okrog 10. novembra leta 1917. me je skušal Trockij prisiliti, da se ude-
Za naše gospodinje.
Konserviranje gob. če raste mnogo prob in jih gospodinje ne morejo porabiti v svežem stanju, jih lahko suš^. Gobe. ki jih namerava gospodinja sušiti n! treba umivati, zadostuje, da jih osnažimo z no. žem in odstranimo vse neužitne d^lo. Nato jih razrežemo na tenko koščke, ki fih naložimo na č:st<^ deske ali Bita ter Ftišimo na zraku, solncu ali na peči. Posušen« gobe spravimo v -^050*311 pa v popoprane in dobro zavezane steklene posode, da ne splesnijo. Če jih spravimo v vrečo, ne smejo ostati v zatohlem prostoru. Pred vpora-bo jih je treba dobro oprati v mrzli vodi, nato pa namočiti v topli vodi. Najboljše je pustiti jih v topli vodi toliko časa, da se namočijo in dobe obliko svežih gob. Nato jih lahko porabimo za juho. omako itd. kakor svežo gobe. Suho gobe lahko tudi stolčemo ali zmeljemo. Poprej jih pa je tre. ba položiti na vročo peč da se docela »trdijo. Tolčemo jih lahko v možnarju. meljemo pa v mlinu za kavo. Paziti pa je treba, da mlin ne diši po kavi ker diše po kavi tudi v takem mlinu »mlete gobe. Moka. ki jo nameljemo iz gob, je telo dobra za juho, omako, krompirjevo salato itd.
Očiščene in primerno razrezane (manj. jše pustimo cele, večje pa razrežemo na dva ali štiri dele) lahko tudi skuhamo v dobrem vinskem kisu, ki mu dodamo soli in začimbe (popra, čebule itd.) Skuhane gobe ocedimo m spravimo z začimbo vred v manjše kozarce. Nato jih zalijemo z drugim, zopet prekuhanim kisom, k! gx dvakrat in sicer vsak tretji dan, od lijem o ln iznova skuhamo. Košček salicilove kislin* obvaruje gobe. da se ne pokvarijo. Gobe lahko kuhamo tudi samo v slani vodi. pa jih potem v posodah zalijemo s kisom. Zaliti jih je treba tako. da sega kis dva prata nad gobe. Steklene posode, ki amo jih napolnili s kuhanimi gobami, treba zaliti s svežim govejim lojem in dobro zamašiti ali zavezati z mehurjem. Gobe lahko konser-viramo tudi na ta način, da jih nekoliko posušimo na zraku in položimo v stekleno posodo, ki jo potem zalijemo s prekuhanim, osoljenim, ohlajenim, toda še tekočim maslom. Posode dobro zamašimo ra zalijemo z lojem ali parafinom. Zlasti jureki so za ta način konserviranja zelo primerni. Za kon_ serviranje gob je priporočati tudi sol. V steklene posode položimo suhe soli. med katero pomešamo obrezane in na vetru dobro presušene gobe. če postanejo vlažne ali teče iz njih voda, jo odlijemo In porabimo kot ekstrat za juho ali omako. Iz gob lahko delamo tudi ekstrakt. V ta namen položimo gobe v lonec in pristavimo k ognju. Gobe začno takoj izhlapevati. Vodo, ki se nabere na dnu, odlijemo in spravimo. Nato prllijemo tej vodi sveže in pustimo pri ognju dotlej, da zavre, če to večkrat ponovimo, ostane od gob samo to, Jiar je neužitno. Ta ekstrakt nekoliko osolimo In kuhamo dalje dotlej, da ostane gosta rjava tekočina. Tej tekočini dodamo zrno salL c-ilove kisline ter jo nalijemo v steklenico z ozkim grlom. Gobov ekstrakt je zelo dob-bra začimba za juho, omako itd. majhna žlica tega ekstrakta zadostuje za pet krožnikov juhe, ki dobi prijeten okus po gobah.
WBmBSm\\ nI II illlll.....II II HMBMga—BT
Zimski cvetličnjak.
z vsestransko praktično urejenim mehanizmom je razstavila na Ljubljanskem vele-sejmu staroznana firma »H0NTSCH-, ki ima svoio tvornico v Jugoslaviji pod imenom Jugoslavensko Hontsch D. D. v Brodu na Savi.
Ob dnevu otvoritve si je g., minister železnic s posebnim zanimanjem ogledal tvorni čn i lastni sistem kotlov, K*i služijo za ogrevanje cvetličnjakov s pomoči n gorke vode, , oziroma parnega tlaka.
Poleg kompletnih zimskih cvetljičnjakbv izdeluje ista tvornica tudi enodružinske prenosljive hišice, ki so se že v vseh sesed-nih državah zelo uvedle.
Lesene hišice so priporočljive posebno iz zdravstvenega stališča, ker so suhe, tople, urejene z vsemi modernimi upravami kot zidane hiše, izsotovlj-ene v 6 do 8 tednih trpežne in poceni.
Za konzerviranje lesa izdeluje firma posebno sredstvo, katero je posebno za vrtnarje in kmetije izredno velike praktičnost-ne vrednosti.
Podjetje vodu znani strokovnjak Ing. Waher Junzrichter.
Podružnica se nahaja v Zagrebu, Bo-skovičeva ulica 12, ter jo zastopa 2. Drajio-tin F r a n z.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Avstrija In aloventEo šolstvo na Koroškem.
V členih 63.—67. St Germainske mirovne pogodbe z dne 10. septembra 1919. w% je Avstrija zavezala, da bo nudila svojim prebivalcem popolno zaščito njihovega življenja in svobode, obvezala se je, da bodo vsi državljani pred zakonom ravnopravni ter da bodo uživali enake državljanske ln politične pravice brez ozira na pleme, jezik ali ve" ro in da bodo te pravice uživale tudi vse jezikovne oziroma narodnostne manjšine. V členu 68. pa se je celo zavezala, da bo slednjim dala tudi Šolski pouk v njihovem rodnem jeziku.
To so mednarodne obveze Avstrije, ki bi se jih morala kot kulturna država gotovo zavedati in jih tudi tevrSevati napram drugorodnim državljanom, torej napram državljanom, ki niso nemške narodnosti. Toda poglejmo, kako postopa koroška vlada na Šolskem polju s svojini sodeželani slovenske narodnosti.
Kakor znano, so imele šolske sestre pred državnim prevratom v Veltkovcu ljudsko šolo, v katero so sprejemale slovensko deco. Ta šola je obstojala do takrat, ko smo zaradi nesrečnega plebiscita izgubili slovenski del Koroške. Po dolgem obotavljanju se je končno sedanja avstrijska vlada, prisiljena z ozlrom na določbe St. Germainskega ugovora o miru fn na pritisk od zunaj, odločila, da to šok) zopet obnovi ter jo prepusti Že z letom 1923.—1924. slovenskim šolskim sestram. Za poset te šole se je priglasilo kakih 70 otrok, vendar šolske sestre te šole niso dobile. Ko so roditelji videli, da šolske sestre na šoli ne bodo poučevale, so dali svojo deco drugam v šolo, ali pa jih, na pritisk šolskih oblasti vpisali v nemške šole. Na ljudski šoli šolskih sester ni vsled tega ostalo niti 10 otrok. r!nako. kakor to osnovno šolo so koroške nemške oblasti onemogočile rudi gospodinjsko šolo pri šolskih sestrah v Velikovcu. Tekom letošnje pomladi Je začelo tamkajšnie okrajno glavarstvo na najraznovrstnejŠe načine šikanirati šolske sestre in ftm groziti celo z globami, ako bi gojenk ne odpustile, novih pa da v obče ne smejo sprejemati, dokler si ne izposlujeio dovoljenja za gospodinjsko šolo. kljub temu, da obstoja ta gospodinjska šola na zavodu šolskih sester že leta tn leta.
Vrhu tega le okrajno glavarstvo V Velikovcu dve šolski sestri celo izgnalo iz Avstrije I
Slovenci na Koroškem torej nimajo nW ene svoje šole več. Naša javnost je vse to prezrla in poslanci, ki danes reprezentiralo slovensko ljudstvo, seveda nimajo časa, da bi se brigali za bedno slovensko rajo na Koroškem. Vedo sicer, da je slovenska šola v Velikovcu prenehala, toda niti z mezincem niso doslej ganili, da bi naša država reagirala na to nasilje v rokah »Heimatdlensta« se nahajajoče koroške vlade. A vodia klerikalne stranke dr. Korošec je minister prosvete. da, pravijo celo. da Je podpredsednik v ministrskem svetu. Se-ve — Koroščeva vlada se opira poleg Turkov tuđi na N e m c e in ne sme ničesar storiti, kar bi ne bilo po voli! nemškim poslancem. Zato tudi dr. Korošec ne samo molči na odpravo edine slovenske šole na Koroškem, marveč je razveljavil ukrep svojega prednika, da se odpravi zaradi pomanjkanja učencev nemška gimnazija v Ljubljani.
Naroden škandal, kakršnega ne pozna slovenska zgodovina!
★  ★ ★
— Klerikalno - komunistični s°svet na magistratu. Gospod doktor Peric — vladni komisar ne mara b''ti — dobi v kratkem sosvet, s katerim bo upravljal mestno občino, seve popolnoma po in-tencijah prejšnje črnordeče koalicije. V sosvet bodo namreč pozvani samo bivši načelniki odsekov, ki so bili, kakor znano, pristaši klerikalne, odnosno komunistične ln socijalistične stranke. Od prejšnjih opozicijonalnih strank ne pride nihče v sosvet. Lepa bodočnost se obeta ubogi Ljubljani!
— Zadušnica za kralja PetrtL V nedeljo dopoldne se je vršila v kraljevi cerkvi na Oplencu zadušnica za pokojnega kralja Petra Velikega, ki sta ji prisostvovala Nj. Vel. kralj in kraljica, nadalje ministrski predsednik Ljuba Da-vidovič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović, zastopniki občin In uglednejši ljudje Iz okolice. Službo božjo je izvrši patrijarh Dimitrije. V cerkvi je bilo okoli 4000 ljudi. Prebivalstvo Je živahno pozdravljalo kralja, ko se je po zadušnici precej dolgo razgovarjal s seljaki. Ob 13. je bil v dvorcu v Topoli obed. — Parastosa za pokojnim kraljem Petrom v saborni cerkvi v nedeljo dopoldne so se udeležili vsi člani vlade, ki so se nahajali v Beogradu, oficirski in diplomatski zbor, veliko število meščanstva ter mnogi vladni in opozicijo-nalni poslanci. Zadušnica je bila tudi v katoliški župni cerkvi ter sta se je udeležila ministra dr. Korošec in dr. Ku-
19. avgusta 1924.
— P°zJy državnim
pri občuje današnji »Slovenec«, v katerem poziva državno uradniitvo, ki pripada SLS, naj vpoflje izpreminjevalne predloge glede uradniškega zakona, istočasno prosi klerikalni organ »somišljenike«, da svoje predloge dobro utemelje in opuste vse neizvedljive zahteve«. Pod prejšnjo vlado so klerikalci imeli vse predloge že pripravljene in vsi so bili izvedljivi. Sedaj pa postajajo neizvedljivi I Klerikalci pa znajo: pod prejšnjo vlado je bik) vse izvedljivo, zato vse, kar se m* Izvedlo »koruptno. protizakonito, nepošteno«, sedaj se pa neizvedljive stvari imenujejo »vlada zakona, reda in pravice«!
Znak naše nezr°r°stL Narodna galerija je izdala povodom razstave kluba »Manes« reklamni letak, ki predstavlja žensko brez modnih priveskov. Ta ženska pa v Ljubljani nima sreče. Komaj so jo zagledale bogaboječe oči cenzorja, jo je že doletela bridka usoda. Na lepo telo v naravni obliki so jI nalepili košček rdečega papirja, ki zakriva to, kar po mnenju naše uradne (?) cenzure ne sme viseti na kioskih. Sirota je zdaj s tem Čudnim rdečim figovim peresom vsa nesrečna, ker se ji občinstvo smeje. Zdi se nam. da si je dal dotični gospod, ki je odredil to neumestno ln smešno cenzuro, zelo slabo spričevalo. Kaj si bodo mislili o Slovencih tujci, ki hodijo te dni v večjem številu po Ljubljani? Vse kar je prav!
—V d°bl »zakona, reda In pravice«. — Umor nacionalista pri Šibeniku. Radićevi republikanci In komunisti so sklenili, da krvavo obračunajo z vsemi nacijonalno čutečimi elementi. Tako so v Vodicah pri Šibeniku pred kratkim radićevci napadli nacijonallsta Anta Čičin - Šaina in ga težko poškodovali. Ranjenec je podlegel svojim poškodbam. Narod v Šibeniški okolici je vsled tega dogodka silno razburjen in zahteva od \Iade, da enereično kaz-rmje krivca. Nacljonallsti v Šibeniku in okolici so potom narodnega poslanca dr. Grisogona poslali ministru notranjih del Dratinu Pečiću ln splitskemu žuna-nu Petroviču energičen protest. — Ubi-fi nacijonalist Ante Čičin - Šain je bil ob ogromni udeležbi prebivalstva pokopan v sredo 13. t m. Na grob so mu nacijonalisti položili 15 vencev. — Res, to so žalostne posledice »sporazuma«: državi vdani elementi so prepuščeni sami sebi v varstvo, a an-tidržavna svojat sme svobodno napadati in ogrožati življenje nacijonalistov.
— No, torej! »Slovenec« je ponovno prečital naše poročilo o otvoritvi velesejma, in ko se je prepričal, da smo res omenili ministra Sušnika, je hočeš nočeš priznal svojo laž. Pa ne povsem. Jezi se, da smo najprej našteli vsa mogoča imena, potem priobčili dolgi govor vele-sejmskega predsednika g. BonaČa in šele Čisto zadaj v par vrsticah omenili tudi ime prometnega ministra. Ne moremo nič pomagati in vest nam niti najmanj ne očita, da smo kaj zagrešili Najprej smo omenili vse reprezentante ln povabljene goste, ki so najprej prišli, da prisostvujejo otvoritvi. Potem smo priobčili dolgi govor g. Bonača, ker je govoril potem in ker je bil njegov govor res stvaren, res v duhu otvoritve tako važne gospodarske prireditve. Nazadnje smo v par besedah omenili govor ministra Sušnika, ker je govoril zadnji in ker je bil njegov govor formalno kratek, vsebinsko pa vse prej, kakor službeni govor zastopnika drž. vlade. Zadeva je torej z naše strani popolnoma v redu in »Slovenec« bi molčal, če bi bil količkaj pameten.
— Vis°ka radarska šola v Pribramu proslavlja letos 75letnico svojega obstoja ter izda pri tej priliki tiskano spomenico, v kateri bodo navedena vsa imena gg. absolventov z označbo sedanjega bivališča in zvanja. Rektorat naproša p. L absolvente, da bi mu blagohotno čimprej e sporočili: 1.) leto ima-trikulacije, 2.) rojstni kraj in leto, 3j leto, kedaj so absolvirali, 4.) sedanje zvanje in naslov. Obenem prosi rektorat tudi za objavo podatkov onih absolventov, ki so zaposleni v tujini.
— Sedaj Je čas! Pite jo nam Vsa lep* prostrana in rodovitna irska dolina hrepeni le leta m leta po prepotrobnl železniški zvezi med Novim mestom ln Krškim, odnosno Brežicami. Vse tozadevno akcija pa doslej niso imele poelthrnega uspeha ln tako j a prišlo, da je vsa stvar lepo počasi saepala. Dolina je takorekofi popolnoma ločena od ostalega sveta, ker do naj bližnje želeniškze postaje je preko SO km, od No-vaga mesta do Đrefle pa nekako 45 km. Kaka začasna avtomobilska sveca seveda ne more nadomeščati železnice. Kakor Čujemo, se Je sedaj zopet sprožila akcija sa to lelesnlco. Pri akciji so ndelelene vse prizadete občine, ki se nadejajo da bo nji* akcijo c vsemi silami podpiral sedanji le-lesniskl minister, kateremu morajo biti kot Slovencu znane razmere in ki bo tudi razumel nujno potrebo, da se zgradi ta železnica.
— Rezervnim oficirjem dravske divizij* ske oblasti. Vsem onim rezervnim oficirjem, ki se se niso javili za vstop v Udruženje rezervnih oficirjevt sporočam: V njihovim
lastnem interesu je, da se prijavijo pravo« časno, t. j. pred ustanovnim občnim zborom, Id se vrši v Ljubljani dne 15. septembra. Tudi je potrebno, da vsak, ki se javi, pove, aH je dobil čin rezervnega oficirja v bivši avstrooogrski armadi, ali je odslužil svoj rok v nafi armadi in je potem bil imenovan za rezervnega oficirja. Samo po sebi se razume, da jo treba priložiti pismeni prijavi znamko sa odgovor, ker se ustanovi pododbor Udru« fen j a, ki bo imel denarna sredstva na raz« polago, iele na občnem zboru. Vprašanje uniform je ugodno rešeno. Udruženje bo dalo vsakemu članu proti mali odškodnini predpisano uniformo od onih, ki jih dobe na račun nemških reparacij. Prva partija je že prišla, druge bodo sledile. Vpisnina v Udru« lenje znaša 20 Din, članarina na leto 10 Din. Prihodnji tovariški sestanek se vrši, obenem s sejo pripravljalnega odbora, v ponedeljek dne 25. t m. v salonu hotela »Llovd« ob 20. Posebno ljubljanski tovariši sc pozivajo, da se sestanka gotovo udeleže. — Milan Plut, predsednik pripravljenega odbora.
— Pogreb dr. Klementa Juga. V nedeljo popoldne so v Mojstrani položili k večnemu počitku zemeljske ostanke na Triglavu ponesrečenega dr. Juga. PogTeb Je bil veličasten in so ca je zlaeti udeležilo mnogo turistov, ki »o na pokojnikovo krato položili nobroj šopkov in vencev planinskih cvetk — kot poslednji planinski pozdrav. Ob odprtem grobu se Je od pokojnega poslovil v imenu rojakov g. Klemenčič Iz Solkana, v i'nenu pokojnikovih ožjih prijateljev dr. Igor Franko ln v Imenu filozofske fjV^+f« jj. 'r. ?o ?t«ikova. V slovo so na_ to-TBevc! 2»t»e!! Že ialostinko. Vigred se po_ vrne«. Pogreba se Je udeležil tudi pokojnikov brat.
— Sporedne telefonske pPVie na roilB glavnih naročniških postajah. 1. Naročnik sporedne telefonske postaje se sme vpisati v imenik (spisek) telefonskih naročnikov. Kadar sc vpiše, mora biti vpisan za naslovom naročnika glavnega telefona z označbo »Sporedna postaja, 2. Kadar naročnik glavne postale svoj telefon odpove, se vod ne odstopi naročniku sporedne postale, ker Je samo naročnik glavne postaje v obveznosti proti poštni in brzojavni upravi za svojo številko, ne pa rud? naročnik sporedne postaje. 3. Kadar poštna in brsojavna uprava iz kateregakoli razloga naročniku glavne postale telefonske nawave odstrani, ostane brez telefona tudi naročnik sr*ored-no postale. 4. Naročnik glavnega telefona lahko ob vsakem časn naročniku sporedne postaje prepove, da lo uporablja ker Je sporedna postaja postavljena samo v sporazumu med naročnikoma glavne in sporedne postaje. V spore med takimi naročniki se poštna uprava ne bo vmešavala. 5. Naročnik sporedne postaje sme imeti tudi posebne sporedne aparate. 6. Ce se naročnik glavne postaje s svojim telefonom preseli, se lahko zgodi, da ostane naročnik sporedne postaje brez telefona, če bi se pojavile tehnične ali drugačne ovire za novo zvezo s glavno postajo. 7. Za državne aparate, ki so postavljeni na glavni in sporedni postaji, potem za točno m redno plačevanje vsakršnih pristojbin je poštni upravi odeovoren samo naročnfk glavne postaje. Zato le tudi samo on dolžan, da za vsako novo instalacijo na njegovi telefonski številki izpolni predpisane tiskov me. Prav ta-
j ko Je le naročnik glavnega telefona odgo-I voren poštni upravi glede plačila pristojbin oziroma jamčevine za vse medkrajevne telefonske pogovore (čl. 35 ki. pravilnika), kj se vodijo iz Številke njegovega telefona,
— Sr*p v Malem Predoalju Kamniške Bistrice je bil sedaj skoro nepristoper.. Iz prtrodnega mostu nad Velikim Predosljem vidi se pač, da na koncu jezerca pod Velikim Predosljem Bistrica nekam pada, vendar je bilo dosedaj zelo težko priti ob Jezercu do tega padca ter se je le malokdo potrudil, da se splazi do tja in pogleda na slap in Mali Predoselj. Zato sta bila oba skoraj nepoznana ter Je le malokateri obiskovalec Kamniške Bistrice vedel, da se nahaja v Bistrici tudi znametni slap in da Je pod zarezo Velikega Predoslja še druga slična zareza, ki se imenuje Mali Predoselj. Sedaj je kamniška pcKVužnlca SPS z dovoljenjem in s pomočjo kamniške meščanske korporacije odprla tudi Mali Predoselj, Napravila Je stezo, katera se od turistovske poti cepi kakih sto korakov pred stezo na prirodni most ter pelje navzdol do Bistrice. Tam je napravljena brv na desni breg. Iz brvj Je od spodaj navzgor krasen pogled na ceu* s'aD m zarezo. Onostran brvi se steza Po desnem bregu nadaljuje, pride zopet ojo slapa, potem pa ob jezercu na prirodni most Velikega Predoslja, kjer se združi s star0 stezo. Meščanska korporacija dala je podružnici brezplačno tudi ves za brv potrebni les ter
gre za io zahvala vseh   obisk o valcev Kamniške Bistrice.
— Proti ponesnaieniu. Mestna magistrat ljubljanski izrecno prepoveduje vsako ponos na zevanje Javnih cest in potov, trgov, ietališč in Igrišč, javnih stranišč, med katere spadajo tudi stranišča javnih lokalov (gostiln, kavarn, gledališč itd.), kakor tudi po-nesnaženje vsakovrstnih javnih lokalov in Zbirališč v obče, Storilci se kaznujejo z globo do 1000 dinarjev. V slučaju plačilne nezmožnosti pa z zaporno kaznijo do 14 dni. Vrhutega Je storilec dolžan povrniti še stroške za snaženje.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane, Zdravstveni lskas mesta Ljubljane v času od 10. do 1«. avsmsta lskasnje to-le statistiko: Umrlo je ll oseb, 9 moških in II žensk (tujcev 7). Smrtni vzroki: živ. ljenska slaboet 8. dni gre nalezljivo bolezni 1, srčna hiba, bolesmi žilja Ž, drugi naravni smrtni vsrokJ 14, slučajne smrtne poškodbe S. Med tem časom se je rodilo SO otrok, 11 dedkov ln 19 deklic.
— Razpisano mesto. Pri TJradn za pospeševanje obrti (zadružnem nadzorni-•tre) v Celju je raspisano mesto pisarniške pomočnice. Proinje opremljene v smislu O. 12 zakona o civilnih uradnikih ln ostalih državnih uslužbencih naj se vložijo do 1. septembra ti. pri oddelku mlnietr-stva trgovino ln industrije t LJubljani.
— Rudniška katastrofa pri Grobelnem. 1 V petek 15. tm. se je dogodila v Rogi ne ki gorici pri Grobelnem na štajerskem težka | nesreča. V omenjenem rudniku so je vsled oksidiranja vnel premog, čigar plini so bliskoma napolnili rove. Več delavcev je takoj odšlo na kraj katastrofe, da pogase ogenj. Postali pa so žrtev strupenih plinov in potegnili so jih iz rova že mrtve. Rudniško vodetro je o nesreči takoj obvestilo okrožni rudarski urad v Celju in Trboveljsko premogokopno družbo, ki je odposlalo
v Grobelno rešilno tehnično opremljeno ekspedicijo pod vodstvom inž. Schnelderja. Iz Celja je prispel v Grobelno rudarski nadsvetnik dr. Lipold. Reševtlna dela so se že pričela in se je dosedaj posrečilo nekoliko ogenj zajeziti, vendar gori še dalje. Podrobnih poročil o katastrofi dosedaj še nismo prejeli.
— Zepa.-ji na sejmu. Jeriei Vrhove je bila na sejmu ukradena torbica s 50 Din. Tat je prerezal jermena, na katerih je tor. bica visela okoli roke.
—Prvi ranjenec v svetovni vojni. V srbskem selu Badovinci na Drini umira seljak Koeta Vračarić na posledicah ran. ki jih je dobil v svetovni vojni. Koeta je prn ranjenec v svetovni vojni. Drugi dan po objavi vojne je šel preko Drine na svoje posestvo. Arstrijski finančni stražniki »o streljali nanj in ga ranili v prsa in v roko. Misleč da je mrtev ao ga puetili ležati. Vračarić pa se je kmalu dvignil in se povrnil v svoje selo. Težko bolan je ležal ves čas vojne in okupacije do danes, ko so mu dnevi njegovega življenja šteti.
— Nesreča pri streljanju. V selu Ko. mušina v Bosni so seljaki pri neki slavno. sti streljali z malim topičem. Top se je ne_ nadoma razletel in težko poškodoval tri osebe od katerih jo žena seljaka Ribiča že umrla, težko ranjena Jago Mljid in Luka Pratljačič pa se borita s smrtjo.
— Čaruga v okovih. Na smrt obsojeni čaruga Je te dni zaijtaval, da ee mu sna-mejo več kilogramov težki okovi, v katerih se nahaja že več mesecev, tako da Ima na nogah težke rane. Državno pravdništvo pa je prošnjo odbilo z motivacijo, da smrtna obsodba Se nI pravomoćna ln z osirorn na to, da je skušal čaruga pobegniti.
. — Smrtna obsodba v Zagrebu. Pred savskim divizijskim eodi$čem v Zagrebu se je vršila te dni razprava pro-*:! Edvardu Blađoviću, redova prve četo neboračkega bataljona Savske divizijske oblasti, rodom iz sela Bojačina pri Varaždinu. Sladović Je 24. junija preteklega leta pobegnil od vojakov in je 22. novembra v aelu Husaui Izvšrll roparski umor nad seljakom Hin_ kom Arndtom. Zadal mu je s sekiro Štiri udarce po glavi. Nato mu Je odvzel 4000 Din gotovine in odnosel za 3390 Din drugega blaga. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešallh.
— Vremenska naposled. Spremenljivo in hladno vreme.
— Restavracija v oficirskem D^mu v Ljubljani Be odda v najem od 1. sept. tL Prostore, stanovanje in razsvetljavo daje Ofic. Dom na razpolago. Ponudniki naj se oglasijo z tozadevnimi ponudbami takoj pri domačinu Doma g. majoru Ožesoviču, (Dravska divizija v »Zvezdi« 2. nadstr.) kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
— španska bolezen je nepoznana za onega, ki zlasti pozimi stalno pije čaj. pri* ■pravljen iz čajnih mešanic znarrVe »Buđha«, ki se dobe pri vseh trgovcih.
— Zadnja novost *Coty« puder cenejši. Tvrdka M. Bartl, paviljon ES St. 75, ima za časa velesejma svetovno znane »Coty« izdelke po reklamni ceni na primer: Veliki »Cotv puder« Din 45, mali »Cotv puder« Din 28. Oglejte Bi ta paviljon na veleseL mu!
TATVINE NA ŽELEZNICI-Krivci pod ključem.
Poročali smo pred kratkim o dobro organizirani tolpi, ki je izvrševala na kolodvoru in sploh po gorenjski kaksr tudi dolenjski železniški progi številne tatvine. Kljub vestnemu zasledovanju ni uspelo tatov prijeti in vedno znova so se javljale okradene žrtve. Tako je med drugim rav. natelju pomorske akademije Antonu Rltoli med vožnjo Dubrovnik.Mojetrana izlginil kovček z raznimi dragocenostlmi ln 850 Din gotovine, dalje je bil na progi Ljublja-na-Lesee okraden neki višji častnik Itd. Vestnemu zasledovanju kriminalnih organov se je posrečilo sedaj aretirati kolodvorske tatove. Dne 9. tm. je bil aretlraa železniški uslužbenec V. iz Šiške, ki je Imel pri sebi 29 ključev za odpiranje kovčkov. Pri hišni preiskavi se je našla med dr. večja množina ukradenega domskega blaga, boks usnja, par novih »sh'mmy« čevljev, več ročnih torbic, srebrno jed'lno orodje z m ono gramom E. K. in A. P. zlata doza z ogledalom in mehanizmom za shranjevanje zlatnikov itd.
Istočasno pa je bil v Kranjn prijet tovariš omenjenega V-ja, pri katerem se Je našlo ukraden kovček ravnatelja Ribolija, zlato damsko uro, zlat cigaretni ustnik, srebrno cigaretno doto, iidelano na fin in umetniški način, več komadov usnja in par daljnogledov. Oba >poštenjakovlča«, ki sta zlasti kradla letoviščarjem in diskreditirala vse naše poštene železničarjo, sta nlla oddana sodišču.
Iz Celja.
— c Godalni orkester. Vodstvo Glasbene Matice v Celju naznanja vsem Ifribiteljem instrumentalne glasbe, zlasti onim, ki so že v preteklem letu igrali v tem orkestru, da se bodo tudi v prihodnjem Šolskem letu vršile redne vaje godalnega orkestra. Osebne ali pismene Prijave bivših in novih članov se sprejemajo v teku tega in prihodnjega meseca.
— c Glasbena Matica v Celju išče učitelja za teorijo, mladinsko petje in gosli. Ponudbe naj se vpošljejo na ravnateljstvo Glasbene Matice v Celju, Slomškov trg 10.
— c Celjsko pevsko društvo koncer-tttje v Rogaški Slatini v soboto 23. av-
gusta ob 8. uri zvečer in ne v nedcl'o, kakor je bilo prvotno poročano. Na sporedu so: iMokraniac, Dobronlć, Hatze, Adamič, Lajovic, Grieg i. dr. Sodeluje tudi orkester mariborske vojaške godbe.
— c Legitimacije za industrijsko-obrtno razstavo v Marpjoru se dobe v tajništvu »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju«. Vrvarska ulica št T.
iz Maribora.
—. m Bodoči župan mariborski. Kakor v poučenih krogih zatrjujejo, je vprašanje osebe bodočega župana že rešeno. Tudi nasprotnikom najbolj simpatičen bi bil ravnatelj Cirilove tiskarne dr. Jerovšek, upoštevajoč, da SLS na vsak način zahteva, da se iz njenih vrst voli župan. Kot duhovnik pa tega mesta ne more prevzeti, zato prihaja baje v poštev odvetnik dr. Leskovar, kot podžupan pa bivši minister odvetnik dr. Kukovec. Na drugi strani pa poudarjajo, da zgornja rešitev glede osebe bodočemu župana še ni definitivna ter da je sploh računati pri teh volitvah z iznenađen d. Na kandidatni listi socijalistov se nahaja na čelu proiesor Favaj, ki je po daljšem odmoru zopet stopil v javnost. Ne kan-dklirata pa več sedanji župan Grčar in podžupan DruzoviČ.
—m Kandidatna lista Narodnega blo. ka za občinske votltvo. 1.) Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj Cirilove tiskarne, 2.) dr. Kukovec Vekoslar. odvetnik, 3.) dr. Leskovar Josip, odvetnik, 4.) Rog. 11 č Ivan, trgovec, 5.) L o r b u Ivan, slikar, 6.) Weiil Vilko, trgovec, 7.) Stobej Jožef, drž. uradnik, 8.) S e 1 i 1 š e k Fran, pisar dri. želes, S.) O s v a t i č Ignacij, davčni upravitelj, 10.) Pucelj Ljudevit, dtam. mojster, 11.) dr. J u v a n Alojzij, odvetnik, 12.) dr. Lipold Fran, odvetnik, 13.) France Fran, davč. upr., 14.) Pivec Ruport, pomorski gener. komL ear v pok., 15.> dr. K a c Zm&goslav, zobozdravnik, 16.) Zmazek Prane, pošt. kontrolor, 17.) B u r e š Franc, urar, iS.) T u m. p e j Rudolf, tel. uradnik, 13.) N e k r e p Josip, tee. mojster, 20.) M a j e r i č Jakob, višji revident, 21.) 2ivortnik Pavel, ravnatelj, 22. š o š t a r 1 č Ivan, trgovec, 23.) Majcen Ivan, poštni uradnik, 24.) H o h n e c Franjo, mesar, 25.) K o v a č i č Alojzij, višji revident, 2Q.) Labovič Miha, poŠt. podnradnik, 27.) dr. Str m-šek Pavel? profesor, 2*.) Podlesnik Rado. slav, sod. uradnik, 29.) D o m 11 e r Tranc, nadaprevodnik, 30. Planinaek Fran, miaar, 81.) Murko Vid, trgovec, 32.) K e-k e c Luka, pašnik, 83.) Dobave Ferdo, pripravnik fin. kontr., 84.) D e t e 1 a Stanko, ravnatelj, 35.) Macher Ivan, strojevodja, 8S.) dr. Faninger Rihard, odvot_ nik, 37.) L o r b e k Ivan, sprevodnik, 38.) 8 pes Franjo mL, stavbenik, 39.) Pol se Anton st. cementar, 40.) D e k 1 e v a Ivan, pošt. podur., 41.) D e 1 e j a Zdravko. poslovodja.
—m Rop na ooatl. V petek pivtl večeru je gnal skozi Leitersberk sin nekega vi-nlčarja kravo svojemu gospodarju v mesto. Med potoma so ga srečali Štirje moški, ki so najbrže mislili, da žene kravo na prodaj. Zato «k> ga pričakali, da se je vrnil, ter ga napadli in zahtevali denar od nJega. Ker tega seveda ni imel so ga začeli obde, lavati z noimi, ter mu prizadjali več težkih ran in pobegnili. Težko ranjenega so našli ljudje v soboto zjutraj ležati na cesti. Refiihna postaja, ki je bila obveščena ga je prepeljala v bolnico. Kakor izvemo naknadno, je žrtev tega cestnega ropa Alojz Kopčič, sin viničarja iz Gradišča pri Pesnici. O zločincih ni sledu.
Karlovačka   industrija {organa
(posteljnih odej), pav, »H« 296.
Ta poznata karlovska tvrdka je razstavila v jako okusno in efektno prirejenem Šotoru krasno kolekcijo posteljnih odej (kovtrov) v vseh modernih barvah ter v zelo lepo šivanih vzorcih; vse ročno delo. Nekatere odeje, n. pr. rumene, roza, temnordeče, so naravnost kahmetni komadi, ki služijo v okras vsaki spalnici. — Ta oddelek je res ogleda vreden.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Tovarna je bila ustanovljena 1. 1845. Tovarna izdeluje: kalijev soliter (za izdelovanje smodnika, za pirotehniko, zdravilstvo in za konserviranjo mesa), natrijev soliter, kristalno sodo, žvepleno kislino, solno kisli« no, solitrno kislino, sulfat, grenko sol, žele* zo*ok3idne barve zeleno galico, superfosfate, ki so znani kot najvažnejša umetna gnojila, stenske in apnene barve.
Poizvedbe.
Zgubila se je zlata sapostna ura na poti proti Rožniku, ker Je drag spomin, so da dobra nagrada. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Izjava.
Podpisana izjavljam, da sem lastnica posestva P od smreka St. 5, ter obenem o po* zarjam, da nisem plačnica za morebitne dolgove, katere bi napravil moj mož.
Ivana Kodela. Podsmreka st. 5.
Preklic.
Podpisani naznanjam, da so na moje ime no moro sklicevati nobeden aH kaj naročati, kajti jaz nisem nikdar in za nikogar plačnik brez mojo vednosti in mojega naročila.
Ivan Martine, slikarski mojster, Ljubljana.
Darujte za sokolski Tabor!
Zdravstvo.
DR. MARA TOSTI:
GLISTE.
V ljudskem pojmovanju imajo gli* ste od nekdaj sem nekaj skrivnostnega. Razumljivo je, da so postale torišče praznoverja in nevednosti, ker povzro* čajo včasih pojave, kojih vzrok ni takoj V^cn* ^cnc^ar ni nič zagonetnoga na njih, pač pa je po najnovejših raziska* v ah in po ugotovitvah kirurgov vsaj giede navadne človeške gliste upravi* čen strah, ki ga ima ljudstvo pred temi zajfcdavkami.
V praktičnem pogledu sta zlasti glede otroške dobe dve vrsti glist po* membni, navadna človeška glista (Ascaris lumbricoides) in p o d a n č i* c a (Oxyuris vermicularis). Vsakomur znana človeška glista zajedava v ten* kem črevesu, kjer se pritrja z obustni* mi bradavicami. Trupla je valjastega in proti koncu vretenastega. Samice so daljše in merijo dorastle do 4 dm, sam* ci pa do 2.5 dm. Človeškim glistam ni treba vmesnega hranitelja kakor traku* Ijam. Razvoj iz njih jajčec je narav* nosten. Otroci se okužijo s prahom, z nesnažno pitno vodo, s surovim sadjem in solato, na kateri se nahajajo jajčeca. Radi tega so človeške gliste dosti po* gostejše v starosti od 3. do 10. leta, kakor v 1. in 2. letu. Tudi še češče po* javljajo na deželi, kjer se otroci dosti bolj igrajo po tleh in onesnažijo z raz* nimi tvarinami. V najugodnejšem slu* čaju se torej iz jajčeca, ki ga je človek zaužil, razvije glista, se pritrdi v ten* kem črevesu in po daljšem ali krajšem zajedavanju zopet odide z blatom. Po najnovejših raziskavah je pa potek lahko dosti resnejši, zlasti ako ima člo* vek po več glist hkrati v črevesu. Ličin* ke se potem izselijo preko črevesne stene in krvnega obtoka vratnice proti jetrom in dalje v pljuča. Tu prevrtajo najmanjše pljučne mehurčke in bron* hije in pridejo po tej poti preko sap* nika, požiralnika in želodca zopet v črevo. Njih del prodre v veliki krvotok in okuži lahko razne organe. Važno je, da poznamo to selitev ličink, ker nam razlaga mnogolične bolezenske pojave, ki bi si jih ne mogli tolmačiti zgolj z razdružitvi j o črevesa. Po izkušnji zo* ologov je za mnoge ljudi otrovno tudi truplo gliste samo ter izziva astmatične napade in povzroča otok prstov. Kirur* gj so pa pri operacijah odkrili lastnost človeške gliste, da leze in prodira po najtesnejših ceveh človeškega trupla. Tako so jo kot vzrok vnetja našli v slepiču in žolčovodu, pa tudi že v tre* bušni slinavki. Ako so se gliste nabrale v velikih kepah, so dale že povod za* motanju črev. — Te lastnosti glist nam razlagajo pestre in mnogolične bolezen* ske slike, ki se razvijajo pod njih vpU* vom. Često, zlasti ako jih je le manjše Število, gliste sploh ne delajo težav m iih le po naključju opazimo, ko odidejo iz iztrebki. Ako so pa v večjem številu, postanejo lahko prav neprijetne. V lažjih slučajih so prizadeta samo pre* bavila. Bolnik izgubi tek, vzdiguje se mu, cedi se mu slina, neredno opravlja telesno potrebo in ima bolestne občut* ke v trebuhu, ki se zlasti pojavljajo okolu popka. Otroci imajo vdrte in črno obrobljene oči, srbi jih po nosu, po* noči škripljejo z zobmi. Telesno oslabe in postanejo slabokrvni, vsled bolečin v trebuhu celo omedlevajo. Tudi razne živčne pojave povzroča glistavost, tako splošne krče, božjasti in padavici po* dobne napade, da, celo motenja, ki vzbujajo sum na vnetje možganske opne. Ako glistavi človek oboli, zlasti za hujšo vročico, zapuščajo gliste svoje navadno bivališče v tenkem črevesu. Izselijo se ali v debelo črevo ali v Želo*
O Sest:
Pozdrav v daljino
i.
Dunaj in, kar spada zraven.
To leto je Olimpijsko leto In zato ie potreba, da je vsako početje v skladu s sportom, kajti sicer bi stari bogovi odvrnili svoja popokana obličja od ubogega zemljana, in glava bi ostala brez zmag in slave, brez lovorja . . .
Torej parola je — training! Ker pa sem stal sportu vedno le k zadnje galerije nasproti. rx>lorm1 samo en bicikelj in udri na Kernu le neznatno število lukenj v led in imel pred žogami vselej tisti respekt, kot ga žoge zaslužijo, igral footbal le zato, da sem profesorja matematika lahko nekaznovano brcnil — zato se razteza moj trainlng na čisto drugo polje, ki ga športni listi doslej še ne registrirajo. (Haha! Ampak ga bodo!)
Training ob stoja v tem, da prenašam kovčege, jih dvigam, stojim pol ure na eni nogi, potem pol ure na drugi hi koncem koncev v tem, da spim v svrho izravnanja in okrepljenja kosti na tleh. (To zaradi tega, ker vlada po železnicah neprietna razvada, da tretji razred nima oblazinjenih sedežev.) Eh, da, še v tem, da ne večerjam in tu pa tam ne kosim in s tem spretno izravnavam reduciran budget Narodnega gledišča, ki se je dotaknil tudi mene.
dec. M prvem slučaju odhajajo z iz» trebki ali pa same zapuste danko in jih najdemo v kolobar zvite v postelji.
V drugem slučaju povzročajo želodčne slabosti, na kar jih človek izbruha. Včasih pa tudi same prilezejo po poži* ralniku in zapuste telo skozi usta ali nos. Pri perforaciji črev najdemo vča* sih gliste v trebušni votlini, prav tako v raznih abscesih, v katere so se na* knadno vselile. Odprto pa je še vpra* sanje, ali je glista v stanu, da sama prevrta črevesno steno.
Vsled teh mnogostranskih bolezen* skih pojavov je važno, da se v vsakem sumljivem slučaju prepričamo, ali gre res za gliste, V ta namen preiščemo, ako treba dva* do trikrat zapored pod mikroskopom iztrebke, ki vsebujejo značilna jajčeca, zlasti ako smo bolni* ku dali kak odvajalni lek. Odpravlja* nje človeških glist je po večini lahko.
V to nam služi s a n t o n i n, ki se ga za uporabo otrok dobi tudi v obliki oslajenih pastil. Še učinkovitejše je ete* rično olje mehikanskega zelišča h e n o* podij. Ker sta obe sredstvi, zlasti pa slednje, otrovni, naj odpravljanje vse* kakor nadzira zdrfvnik.
Dosti manj opasna dasitudi v svojih pojavih skoraj brez izjeme neprijet* nejša je p o d a n č i c a, ki živi v danki in zapušča na večer črevo, kar povzro* ča hud srbež. Spo lamo jo na tem, da postajajo po njej napadeni otroci proti večeru nemirni, začno mencati po sto* lih in klopeh in se praskati. Ako jih preiščemo, najdemo v okolici danke za nitko velike bele glistice, ki se iztegu* jejo in krčijo. Podančice dražijo sluz* nico črevesa in povzročajo vsled srbe* ža in praskanja kožne izpuščaje. Sem in tja so jih tudi že našli nakopičene v slepiču kot vzrok vnetja. Biologija teh glist nam kaže pota, po katerih jim pridemo do živega. Podančice zapušča* jo na večer črevo, da ležejo izven njega svoja jajčeca. Otrokom, ki se zaradi srbeža praskajo, se nabeejo nevidna jajčeca za nohti. Tako se zlasti pri jedi vedno iznova okužujejo. V lajših slučajih se nam zaradi tega posreči od* praviti podančice, ako pristrižemo otro* kom na kratko nohte, jih navadimo, da si večkrat na dan, zlasti pa pred vsako jedjo temeljito očistijo roke in nohte z milom in ščetko in da nosijo ponoči kopalne hlačice, tako da s prsti ne morejo blizu. V okolico danke vtremo mazilo z živim srebrom, ki zamori na dan prihajajoče podančice in blaži srbež. Ako to ne zadošča, uporabljamo z uspehom staroznano sredstvo vlivov s črevesr < vodo. Imamo pa še druga sredstva, ki so proti podančicam učin* kovita, bodisi zaužita vzporedno s ka= kim odvajalnim lekom, bodisi uporab* ljana v obliki klistirov.
Omeniti imamo še dve nevarni, pri nas redki zajedalki, ki spadate z glista* mi v prirodoslovni red oblotočnikov, in sicer lasnico ali trihino (Tri* china spiralis) in tesnoustko (An* kvlostoma duodenale). Lasnica potre* buje dveh hraniteljev, da se razvije popolnoma. Dorastle lasnice, takozvane črevesne lasnice, zajedajo v ten* kem črevesu sesalce in človeka. Samci kmalu poginejo, samice pa se prevrta* jo skozi črevesne rese do mezgovnic, kjer porodijo do 1500 živih mladičev, ki so le 0.15 mm dolgi. Kri raznaša nato lasnice no mišicah, kjer se zarivajo v mišična vlakna, zvijajo ter povzročajo Človeku silne bolečine, včasih celo smrt (trihinavost). Kmalu pa se napravi okoli njih apnenast ovoj. Te lasnice imenu* jemo mišične lasnice. V mišičev* ju ali poginejo čez nekaj let ali pa pri* dejo s trihinastim mesom v črevo ka*
kega drugega sesalca, kjer jim dozorijo spolovila in kjer se izpremenijo zopet v črevesne lasnice. Prenašalke lasnic so podgane in miši; od teh jih nalezejo svinje, a od svinj človek, ako uživa su* rovo ali premalo kuhano svinjino. Pri nas je trihinavost vsled strogega ogle* dovanja mesa hvala Bogu zelo redka, V profilaktičnem pogledu je treba tri* hinozno meso docela uničiti ali pa sme po temeljitem kuhanju služiti samo v tehnične svrhe, n. pr. za prirejanje kle* ja. Konjaci bi ne smeli držati in rediti svinj. Tesnoustka zajeda v tenkem črevesu in povzroča malokrvnost najtežje vrste (egipčansko bledico, ru* darsko malokrvnost, tunelsko bolezen). Samci so rumenkasto beli, 7 do 10 mm dolgi, samice rjave, 16 do 18 mm dolge,
Tesnoustka ima spredaj ozek prisesek s šestimi zobmi, s katerimi ae zaje v črevesno sluznico, koder se lahko drži 5 do 8 let. To zajedalko. ki je v tropič* nih krajih in v Italiji splošno raaširje* na, so v naše kraje zanesli zemeljski delavci ob priliki gradnje tunela na Sv. Gothardu. K sreči pa je v srednji Evro* pi ostala omejena na posamezne rud* nike in opekarne. Ličinke se nahajajo v z iztrebki okuženi zemlji. Od tu pri* dejo na kožo delavcev, jo prevrtajo in potujejo preko žil privodnic in desnega srčnega prekata v pljuča, od koder pri* hajajo preko sapnika in požiralnika v črevo. V profilaktičnem pogledu je važno, da so za delavce povsod prire* jena higijenska stranišča, ki jih je treba strogo razkuževati.
Gospodarstv
Stabilizacija gospodarstva -stabilizacija valute.
O stabilizaciji valute se je v zadnjih letih pisalo veliko. Pisali so znanstve* niki, pisali so novinarji, pisali so lajiki. Problem se je reševal na vse mogoče načine, reševal se je končno dotlej, dokler ga niso rešile države same, to se pravi gospodarstva poedinih držav. Taki dve gospodarstvi, ki sta že rešili problem valute in s tem vprašanje to* zadevnega ozdravljenja gospodarskih in socijalnih razmer, sta Nemčija in Av* stri j a. Zlasti Nemčija nam je lahko primer, kako je treba brez eksperimen* tov in brez trošenja denarja reševati valutni problem in da se sedaj bližamo njegovi splošni rešitvi v vseh državah. Ta problem je s^ **j čisto enostaven. Nemčija, ki je uničevala svojo valuto do blaznosti, je vzporedno s tem dvi* gala notranja tržišča na svetovno pari* teto, s čimer je olajšala konkurenčni boj z inozemskimi produkti ter s tem nivelacijo svojih produkcijskih in pro* daj nih cen na cene svetovnega trga. Ta nivelacija je bila prva stopnja k valutni sanaciji, kajti od te stopnje je bil samo en korak do nove valute, ki vpeljuje nove bankovce ter jih kvalifi* čira za zlate. Če se enkrat ustalijo cene in produkcijski izdatki, če se tržišče nivelira na svetovni trg in na zlate va* lute. terTaj ne obstoja nobena zapreka več, da se tudi cene, odnosno da se znamke za te cene, kar je v bistvu de* nar, ustalijo. Z ustaljenimi gospodir* skimi razmerami odpade moment špe* kulaci je in se razvije redna trgovina z ostro, strokovno utemeljeno konkuren* co. V dobi, ko ni bilo dovolj blaga, so skakale cene in so se pojavljali vojni dobički in prekupčevalci. Danes ni to več mogoče. Dobiček je zelo težaven in je odvisen od strokovne usposobi je* nosti ter od drugih momentov, ki jih ima samo verziran in izšolan trgovec. Skoro povsod v Evropi prehajamo k razmeram, katere bi lahko imenovali zdravo, redno gospodarstvo. Z rednim gospodarstvom se rešuje problem va* lute sam od sebe. Tudi Avstrija je upropastila denarstvo, avstrijska krona je padla na nič. In vendar se je dvi* gala industrijska produkcija ter se je ista kljub nizki kronski vrednosti avto= matično nivelirala na svetovne cene. S tem je odpadel rtotranji denar kot me* rilo in se je uvedla svetovna pariteta, to je računanje s švicarskim frankom ali šterlingom ali dolarjem. Temu raču* nanju primerno se je uporabilo krono zgolj za znamko, ki naj markira toliko in toliko tuje valute. Pri tem je trpel največ srednji stan. Z rednim gospo* darstvom se sam od sebe rešuje pro*
blem valute. Ko se ho naše gospodar* stvo tako daleč stabiliziralo, da bo ena* kovredno gtede sialnosti cen s svetov* nim trgom, tedaj bodo odpadle tudi špekulacije na račun našega dinarja in bo isti samo računska enota in nič dru* gega. Glavni činitelj pri ceni bo sve* tovna pariteta, torej računanje v nev* tralni, tuji, zdravi valuti. Ko bomo to dosegli, pa ne bo težko izpremeniti, od* nosno natisniti nove novčanice, ki bo* do številčno enostavnejše in ki bodo pomenile recimo take dinarje, tako da bo nov dinar veljal 50 stariH ali pa manj, ka^kor bomo pač hoteli imeti dolarsko ali drugo valuto.
Zato ni boljše finančne politike, kakor je politika delovanja na stabilno gospodarstvo. To stabilno gospodarstvo s svetovno pariteto moramo najprvo doseči. Potem ne bomo tarnali, da gre drugje bolje kot pri nas in da se imajo bolje. Ali naše cene niso še na svetovni pariteti, ali pa naša valuta ne daje s svojo današnjo kotacijo primernega ključa za svetovno pariteto. Tu je treba nastaviti akcijo. V ostalem pa velja, kakor rečeno, temeljno pravilo o štabi* lizaciji valute potom stabilizacije go* spodarskega življenja ter potom nivc* lacife notranjih tržišč s svetovnimi.
—ik.
Poljsko - mM mmimY\
»Kurjer Poteki* z dne E. avg. prinaša o gospodarskih Ptikih med polivko In nem_ ško republiko članek, a- katerim pravi, da morajo biti Poljaki pozorni na novo nemško finančno politiko. Pisec dokacujo, da so imeli najmočnejši sosedje Poljske republike na vzhodu in zapadu vojaške in gospodarske boje e »serijsko državo*. Gospodarska vojska je varala in imela bolestne posledice za nemško industrijo. Vso povojno delo do konca 1922 je naznanjala nemška vlada brezobziren bojkot in ostro prepovedovala vsak izvoz na Poljsko. Prvi čas je prorzročil bojkot gotove teikoče, splošno pa je prinesel Poljski več koristi kakor pa škode. Poljska industrija se je razvijala silno hitro, ker jo bila primorana kriti potrebe uničeno deželo ter se Ji ni blo bati nemške konknrenee.
V mesecu maju 1922. I. je priSlo do prvega sporazuma v ženovi in v juniju tistega lota je podpisal dr. Stoekhammor v imenu nemške države v Varšavi preklic bojkota. Od tistega časa obstoje bolj al? manj normalni trgovinski stiki med obema deželama.
Zadnji čas se nemško časopisi« vedno bolj zavzema za izboljšanje poljsko, ne naške trgovine ter povdarja potrebo polj. sko.nemške trgovinske pogodbe. Ali kakor vse okoliščine kažejo, pogrešajo pogodbo vse-kak dosti bolj Nemci kakor Poljak!. Dvoletni bojkot je pokazal, da nedostatek uvoza iz NemSfcega Poljaki lahko utrpe. Na drugi strani se ni posrečilo ukiniti poroki izvoz na Nemško, ki je dosegel letno
Ko so te vaje kronane z uspehom, se napotim na kratko poizkusno potovanje, da se preverim, ali so vse moje sile uglajene in izravnane . . . Podam se na stare kraje, da training lahko nadaljujem in izpopolnjujem. Potem, ko je to poizkusno potovanje prestano, pride Šele prava zadeva, cilj in smisel vsega početja . . .
m
Torej stare kraje ... Za training denarnih zadev priporočam Dunaj — ki predstavlja prvo štacijo poizkusnega potovanja . . . Vse se giblje tu le v visokih števfkah fn ničle hite z rap4dnost-jo v mošnjičke in denarnice . . , Tisto, kar je bilo pred dvema ali redimo tremi let! smešno poceni, je danea neprijetno drago, in trditev, da je Dunaj dražji kot katerokoli mesto v Jugoslaviji, je čisto gotovo pravilna. Sicer pa . . . dolgočasno . . . Uaaah . . . zelo dolgočasno.
w
Tam zgoraj v Schonbrunnu na desno od glavnega vhoda — tam imajo razstavo kočii . . . Ker sem bfl za kočije hi prometna sredstva sploh vedno močno vnet — stopim tja . . . Popoldne, ko so . stezice parkov skoraj prazne, ko Glo-rietta sameva, ko so vsi duhovi grajski lepo po koteh in čakajo polnočne iztočnice — takrat si ogledam kočije ... Tam zadaj na desno . . . Dobrodušen dedec me vodi ... in se smehlja — strela ga Nfaifc zakaj se smehlja . a.
In so kočije kapitalne, visoke in imajo zadaj privesek za lakaje, so zlate in srebrne na visokih kolesih ... (te so posebno imenitne) in pa take, kjer je deska za stopalo skoraj čisto pri tleh. — »Te so bile za princezinje fet sploh »fflrs VVeibsvoIk«, pravi moj spremljevalec in se smehlja ... Pa ga vprašam, zakaj se smehlja, pa mi pravi »Mir is a Aftaom-pul Hba al ofl dfe Kaleschea ta< . . « . ,
Mož Ima svoje nazore m jaz mu flh se maram preminjatl, pač pa splezam na imenitno kočijo in sedem na baržunaste biacine . . . Jaz vem, da se to ae sme, a sama sva fn on ne ceni historijo kočij. Zato sedem te njemu to oSvidno ugaja, ker mi takoj sporoči, da sedim v kočifl, kjer je sedela nekoč Marlfa Terecfja.
*
Torej Marija Terezija. Bila je to dama, ki se ni vozila v avtu in tramvaju, pač pa v mehki kočiji m to zato. ker takrat avtov in tramvaja še ni bBo * . ♦ Zato tudi ni bflo smradu, ta lakaji zadaj na njenem vozu so gledali lahko zadovoljno in korajžno na španrje ob cestah . . . Ko je prišla domov, si je izbrala izmed svojih tisočpetstosedetrrfnšest-desetih kostumov enega, in v njem sprejela staroslavnega generala Landona. ki je prišel z raportom in mu dejala: »Pomislite, general, pri Sotskfc vratih ie zalajal na mojo kočijo pes . . . majhen pas, čisto navaden D*s , B . Kad mteSta
o tem?« In general Laudon si je popravil svoje brke — jaz mislim, da je nosil brke — če jih pa ni, je bila to gotovo zmota, ker tak slavni general bi moral nositi brke — torej navihal si je brke in dejal: »Vidite, veličanstvo, zakaj bi ne smej delati navaden psiček tega, kar dela mnogo vaših vdanih pod-ložnikov
Kot rečeno, največja atrakcija Dunaja — avstrijska krona — se je ustalila m vse življenje poteka dovolj enakomerno . . . utrip normalnega velikega mesta . . . D eposi ten bank je dane« malo fafirala ... In povsod se čuje le ta tčma. — V električni razpravljata dva x vsem temperamentom o tej aferi — Pa se jfii nič ne tiče, ker eden od njih izjavi zelo resno: »Maj Priftaschel is maj Depositenbank — is a *m Konkurs«.
*■
Sezona, ki gre ravno h koncu, je odprla med letom na Dunaju dvoje novih teatrov. »Kletne Buhne« m pa Rein-hardt se je naselil stalno na Dunaju . . . V starem Josephstadtertheatru . . . Preuredil in preobrnil je vse pribito in nc-prfcito, in postavil baročno gledališče, tako lepo In tako okusno, da ne najde krepa para. To Reinhardtu nt bilo težko, kajti Castiglicmi mu Je držal torbo, nabasano z milijoni, široko odprto. — a&to — beio — Kteče — niti za ped tal
600 mliJon->v zlatih frankov. Poleg tega ima Poljska kakor kupec nemških, industrijskih izdelkov vefcji pomen kakor so Nemci izprva sodili. L. 1923 ae je uvozilo nemSkegn blag* na Poljsko za zlatih frankov. Ce bo deflfl Jet Dawosov načrt, in ' ::eraci d Bt kre-alte, bo napočila nov?. d< ba inreuzivne pro. dukeije in razmaha in vprašanje trgov bo nemške Industrijo prva naloga. Ali na bvo. tovne t t-a :v> - Nemec prav lahko pričel.
Ko že sovorimo o možnosti trgovinske pogodbe, moramo obrnit; *vojo pozornost, še na en moment. V mislih imam novi nemški carin slu zakon, taiio imenovano sajrarno earino«. Z*kon bi navalil na celo vrsto poljedelskih pridell »v ogromno «• t-rtno. Da pa ne bo padlo vse to carinsko breme na nemškega konsumenta. se sočasno pripravlja znižanje obratnega davka in Izrednih pristojbin. Od teh naredb bo na-merjena proti  ind-;* -
eem enih J del. ki imajo z Neme! trgovin* sko stike. Omenjeno novo »mer nemške finančne politike morajo sosedne dežele skrbno opaž oviti.
r>   ie ir
—g  Novosadska    blagovna    borza 12. avgusta. Na produkt ni borzi not i rajo: Pšenica baika. 39 vac. SSt, jeetn-n 7 va?. 545 koruza 87 vag. MP, ovsa 2  ra<;. 29! fižol beli baiki 7 vas. I2t—§8t, moka % 576. Tendenca čvrsta.
—g Tržne cene v Mariboru. Goveje me* so kilogram I.vrsta Din 27. II Din 25, IH. Din 23, jerik svež Din 23, vampi Din 0 do 12. pljuč« kg Din 5—11. ledice Din 24: teletina T. kg 25—30. II. Din 22—25. jetra kg Din 20: pljuča Din 15, prašičje meso kilo* gram Din 2150—40; salo kg Din 3230—3°: črevna mast k? Din 25—30: ictra kg Din 15 do 20: ledvrcVki Din 25—27.50. slanina kg Din 30—36, papricirana kg D;n 37.50 d-> 41. prekrajena kg Din 36—41, mast kg Din 3730: prekajeno m*«o kg Din 35—54; Sanke do Din 55, konjsko meso T. kg Din 12—15. konj* sko meso II. Dm 8—10, T:nmari piščanca, majhen. Din T6 (10—15), večji Din 40 (30; kokoSt komad Din 50—60 [3230—50); god Din 40—85 (65); nbc bcli<y ke Din 4—6; mleko I 3—3 50. smetana 1 14—IS: k£ suro* re^a masla 40—44: ma*lo kuhano kg 4^ đo 50: sir cmendolski kg 125—150: kg polemen* dolskega D:n 62—70; kg tran-istovskeca 3-4 do 4T): kruh bcH 6.75 (6); kruh Trn 5.75 f5V jabolka TI. 6: III. 2. 30: mareHce Din breskve Din ^: hrnSkc Tr D;n 8; III. Din 5: kava T. ke. Din 65—75 (70—75>, kava 1T. ^ do 60: sladkor v prahu T>in 23 (22") v kristalu Din 20 (10.50> v kockah 2230 (22): ke rfžfl 7_14 C6.50—12); bočno olio l Din 34 (34 d ■ 36): kg pšenice Din 3.50: r? Din 3 50 jeČmct 3; oves 3; rrfemčn« moka i.t. 0 Din 7 (630); It. 1 6.50 (625); it. 5 Din 6; št. 7 5.50 (5.2^: glavnata solata 030—1.25: endrvija 0.50 do 1.25: elava arija Din 1—4: kumarce 1 0.2.5—5, eTah lrfcren 3—S: f'"o! v stročju Din: 1 krompir D:n 1.50—3.
—£ MetrT5!<1 sistem v Pu^'.r. MoslĆOV-j&n rveza r^srv^fc-sldh 6V»»štcv |q sklenil.1, do od 1. janttarta 1025 uvede v vseh svojih prelji h meftrMi f^iem.
—Z   K°^?rcs čebelarjev se ie v*91 Nove/m Vrbasu.    BHo je več predavani Iti veliko   zanirrra^Je za čebelnrejo. Kongresi vojvodinskih čebelarjev se bodo vriHll vsako leto v drugem krofu.
—Z Srb'ke z om! j oradpBIce zadruge, bodo imelo svoi tfonicres dne 25. septembra v
~g Pridelek r*r*. Pi poroStti bs ministrstva poljoprivede bo Ieto?n;i pridelek riža za polovico veči! od bn^keern. R' : je posebno dober ^ rf-
—Z ICjetfit za relefon^c linije. Ministrstvo ie odobrilo kredrt 130.000 đmarfev, za issrado telefoaflks !::»'je  nied  Be >r dom. Pančsvtm in Bečktr^-kom.
—g Uspeh seškoslovaške žefezne ind'j„ strijo v Rusiji, češkoslovaška železna In-dnsfrija Je prodala sadnjo tri mesece Rusiji nad 700 vagonov re.zrih strojev in .. delkov želeene industrije v rkupni vrednosti okro^ €0,000.00^ Kč. CoSkoalovaSko dobave so Rusiji zelo u^ajaie. R'.is;jn je naročila v CSR novo veliko količin** železnih izdelkov.
—S So£2n3ke slivo. Dež i** slivnemu drevju zelo Škodoval. Vsega Fkuprvl ho pridelka kakih 400 vagonov. Lansko blago bo ne nudi v nrodajo. Jabolka in hruške dozorevajo boljo nego s'ive. Orehov bo obilno.
ni ostalo nepokrito z rdečo tkanino —. sardino za korake. — Ob straneh d rane. baročna zrcala, v avlah peči — garderoberke v stilu baroka ■— z belim: avbicami. — Ko da se začne spektal .1 že v koridorjih.
Vse to bi bSo še pronialo. P [pel al je Reinhardt s seboj tudi Ijrralce. dobre, preizkušene — prominentne — in pa cel koš repertoarja — nekaj ček) ie Amerike. — Tako Eugena O 'Neill-a. drai • »Anno Chrigfie* — hjra^o io same stare sablje: Maria Fein. Homolka. Dietcrlc — sami eruptivni igralci in delo samo poino energrije.
Potem igrajo tam se angleško veseloigro »Mr Pimm wiil nicht storen«, Ge-raklija »Aimee\ Shakespearjevega »Beneškega trgovca« s Korrnerjeir. kot Shvlokom. Igra ga Kortner z br -primerno grocoto in demonijo. Organ njegov se približa včasih žrvalskhri tonom — njegov odhod po obsodbi je igra velikega formata.
Še stari in mladi Gobbo — oče in sin — Hugo in Herman Tlrimig — sveža, prisrčna, prijetna — igralca s prirodnim humorjem.
Vse novo. Ko se zastor dvigne, za-diši po kleju in platmi in lesu, vonj odra se premeš« s parfumom de bour-geols . . . Teater poln. Cene ogromne. Sedež sredn^ vrste sto dinarjev.
(Daljo prinodnjic)..
t
»
Stran 6\
IV. ljubljanski velesejem.
>S LQ VENSKI   NAR Q D«   dne 20. avgusta 1924.
Včeraj in danes.
Vreme je bilo včeraj ves dan lepo, zato je bil tudi obisk velesejma mnogo-brojen. - V skupinah so prišli gojenci kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju in vojaki ljubljanske neboračke Čete. Prvi so se zanimali v prvi vrsti za kmetijske stroje/ poljedelsko orodje, za umetna gnojila itd. Tudi kupčije so se razvijale povoljno; največ je bilo opažati zanimanja za perilo in kemično industrijo. — .Včeraj je bil prvi dan, ko smo opazili na sejmišču večje število zunanjih in inozemskih trgovcev. Inozemski trgovci so prispeli iz Italije. ČSR, Nemčije, Albanije. Avstrije. Angleške, Turčije, Bolgarije. Romunije. Madžarske in Grške. Zunanjih trgovcev je bilo okrog 500 in sicer iz Hrvatske, Srbije, Macedonije, Vojvodine, Bosne. Črne gore, Dalmacije, Sušaka, Bakra. Opatije, Skopija, Sombo-ra, Srema in Bitoma. Tudi več naših rojakov iz Julijske Krajine se je oglasilo včeraj na velesejmu. Število inozemskih trgovcev, ki so si včeraj ogledali razstavljeno blago, znaša okrog 150. Večina trgovcev si je samo ogledala posamne paviljone industrije, češ da se v svrho kupčije še povrne. Povpraševanje je bilo tudi včeraj zelo veliko. V velcsejm-skem uradu se je zglasil včeraj tudi tajnik centrale industrijskih korporacij dr. G r e' g o r i č, ki se je zelo pohvalno izrazil o letošniem velesejmu. Nenavadno mnogo ie bilo tudi včerai posetnikov z dežele. Videti je, da se naše kmetsko ljudstvo čedalje bolj zanima za gospodarske razmere in da že uvideva. kolikega pomena je za kmetijstvo dobro razvita industrija, trgovina in obrt. To je vsekako razveseljiv pojav, ker smo Vsi interesirani na tem, da se razvijata industrija in poljedelstvo v medsebojni slogi in sodelovanju.
Higijensko razstavo poseča vsak dan nad 3000 oseb. Iz tega lahko skle-
pamo, da je tudi skupno število posetnikov veliko.
Danes se je vreme nepričakovano poslabšalo. Zato dopoldne pravega vrvenja na velesejmu ni bilo. Ker pa stalno deževnega vremena vendar Ie ni pričakovati, smo prepričani, da pridejo razstavljale! tudi danes na svoj račun. Popoldne se Število posetnikov gotovo znatno pomnoži.
KATERO BLAGO JE NA RAZSTAVI NAJBOLJ ZASTOPANO ?
Razmeroma najmočneje je zastopana elektrotehnika. V tej skupini so razstavile svoje izdelke sledeče tvrdke: Kranjska in* dustrijska družba na Jesenicah, Elektron Companv, »Elin«, »Svetla«, »Hvdra«, Vojno« vić & Co. (vsi v Ljubljani), »Elektros« in Kliman Jos. v Zagrebu itd.
Prav močno sta nadalje zastopani usnjarska in tekstilna stroka.
Usnje in izdelke iz usnja imajo razstav* Ijene sledeče tvrdke: Jakil Andr. iz Kar* lovca, Knaflič Fr. iz Šmartna pri Litiji, Mal; ly C. iz Tržiča, Podvinec Alcks. iz Radeč, Pollak K. iz Ljubljane, Verbič A. iz Vrhni* ke, Eugene Marechal iz Rhonc (Francija). »Petovia« iz Ptuja itd. Razen teh ie celo vrsto tvrdk, ki imajo razstavljene izdelke iz usnja, kakor čevlje, gornje dele čevljev, kov* čeke, torbe itd. Take tvrdke so med dru* gimi: Čevljarna »Adria« iz Celia. Crobath iz Kranja, »Feniv« iz Celja, Jakil iz Karlov« ca, Jančigaj Mart. (»Konkurencija«) iz Zg. Šiške, Jelene Ant. iz Tržiča, Kozina P. iz Tržiča, Kripper Ant. iz Ljubljane, Mahei & dr. iz Ljubljane, Mallv & Demberger iz Tržiča, PeterneT iz Ljubljane. Pičulin Iv. iz K rižev pri Tržiču, Prešeren Iv. iz Kranja. Ljubljanski združeni čevljarji. Pok-ajinska zadruga sedlarjev in jermenarjev v Ljuhlja; ni, Potočnik Iv. iz Kranja. Meisner P., Pud; ja Dcmitrije iz Zagreba itd.
Tekstilno blago imajo med drugimi raz* stavljene sledeče tvrdke: *>Lnrt"c iz T.esc, Seljan D. iz Karlovca. Siegcl ćc dr. iz Ljub* liane, nadalje češkoslovaške tvrdke Gotfe
Heb, Richter, Schneider itd.
Prav močno je zastopano tudi perilo, in sicer po tvrdkah: Kozina M. iz Karlovca, Povh <3c Medic iz Novega mesta, Ražem A. & Co. iz Ljubljane. »Triglav« iz Ljubljane, Verdnik F. iz Maribora itd.
Se številneje so zastopane pletenine (trikotaža). Tako blago so razstavile sledea če tvrdke: »Elka« iz Beograda, Franzl H., Franci M., Hribar D. iz Ljubljane. Gostin; Čar Emilija iz Smarca pri Kamniku. Hubert V. iz Ceriča. y>Ika« iz Kranja. »Lana« iz Lesc, »Moravia« iz Beograda. Vajt C. iz Krania itd.
Izdelke iz hombaževine imajo razstav* Ijene: Bombaževa predilnica in tkalnica iz TrŽi/a, Domača tvornica p-edenia in tkanja iz Dcgerese, Mariborska predilnica in apretttra itd.
Prav znatne so i/lo/he vsakovrstnih strojev. Kmetijske stroje imajo razstavljene sledeče tvrdke: Farič iz Maribora, Ježek iz B&rrrskega, Pfeifcr i* Iloč, Rebek Iv. iz Ce* Ija, Gospodarska zveza iz Ljubljane itd.
Zelo bogato je zastopano raznovrstno pohištvo, tako naravno, upognjeno in že* lezno. Med tozadevnimi razstavljala so: Ba'de Jos., Cerne Iv. in Jugoslovanska obrt* na zveza iz Ljubljane. Prva osiiečka tvor; niča. »Slavonija« iz Zagreba. »Drava« iz Maribora, Kobi iz Rorovnicc. R?mec & Co. iz Ljubljane, Prva hrv. tvornica limene ro* be in »Zm  :- iz Zagreba itd.
Dovolj je vsakovrstne železne robe, vo* zil. sedlarskih in tapetniških izdelkov. Sploh je ni potreM Sine za življenje, ki bi se ne mo<?!a na sejmu izbrati.
V pavjljomi »H* 33? ima razstavljen? svoje predmete tvrdka »Elektro Comoanv«, last družabm!:ov Kregar & Stoff, Tvrdka je nred kratkim prevzela bivšo Tratnikovo trs govino z elektrotehničnimi predmeti na Sv. Petra cesti 25. jo preuredila in povečala tet ima ciancs na razpolago vsakovrstne elek* trične predmete, počenši od motorja in efektro*medicinskih aparatov, do radio*apa* ratov. Izd.lki so prvovrstno inozemsko inv portr^ blago ter ie družba zaključila že lene kupčije. Priporočati je zlasti »Turnlight« žepne svetilke, ki imajo najdaljšo gorljivost, dalje je omeniti sledeče specijalne predme* te: elrktro^~ -pne svetilke. clekfro root^fic in stroje. eT~ktro-ne~i in stcrblrn^e. elektro* zdrav^n? n--;arafe. clektro*provcdne žice in vrvice, elektro ; nnvo<t;. cleVf-o < st^Vfdoo aparate, omej^vaVe toka in na razpolago je ves radSo^materijal ra nmaterje.
Naši razstavljalo!.
Tvornica papirja in lepenke in kartonažna tovarna L Bonač sin v LjubJiani*
Leta 1SS3 je položil temeljni kamen sedanjemu obsežnemu podjetju Ivan Bonač s skromno knjigoveznico. Skoraj nato je zaslovela daleč na okoli po svojih umetniških izdelkih, s čimer je bila dana podlaga njenemu nadaljnemu razvoju. Krog naročnikov se je vseeno bolj širil in treba je bilo podjetju večkrat se seliti iz ene hiše v drugo, dokler ni prišlo končno pod lastni krov v šolenburgovi ulici 5. Med tem sta prirastla knjigoveznici še kartonažni od. delek in trgovina s papirjem. Kartonažni oddelek je naglo napredoval in je bilo treba iranj zgraditi 1. 1906 na 400-0 ma obsežnem prostoru v Čopovi ulici veliko moderno tovarno. Se:!arjji lastnik kartonažne tovarne Fran Bonač eden prvovrstnih strokovnjakov na polju papirne industrije, je razširil še nadalje svoje podjetje in blizu Domžal po najnovejših iskustvih tehnike opremljeno tovarno za papir in lepenko, ki obratuje z dvema tr.rhinama na vodo in parno centralo. Celo podjetje v kojem je zaposlenih preko 250 oseb in kjer obratuje nad 120 strojev je ostalo varno tradicijam svojega utemeljitelja in slovi daleč preko mej ožje in celo Sirje domovine po svojih izredno preciznih izdelkih ter po svoji priznani solidnosti.
Tvornica izvaža že danes v inozemstvo in mora računati z nadaljnim živahnim porastom tega prometa čim bodo sklenjene trg. pogodbe z našimi so?edi.
Glavni izdelki tvornico so: Lepenka, rujava. bela in barvana, gladka in desini-rana, tarki papir vseh vrst in barv za zavijanje robe.
Kart. in papirni izdelki za lekarne in vse panoge industrije, dalje vrečice, toaletni papir, itd. Vodstvo in pisarna celokupnega podjetja je v Ljubljani, Čopova ul. 16. Na ljubljanskem seiniu so izdelki razstavljeni v paviljonu E 62, 63, 65.
Čeh oslovski paviljon.
Ta, v narodni umetnosti zasnovana stavba! je tudi letos vabljiva po okrasju in bogati izložbi. Pri vstopu nas pozdravi slika predsednika republike Ma-sarvka v bogatem okrasju in nasprotni
strani pa je slika našega kruli?.. Ves aranžma diha tisto pestrost barv in umetniški okus, ki sta svojstvi naš h severnih bratov. Posebno razkošni in dragoceni so cekveni paramen:i (tvrdka Neškudla). Nadalje je zastopana steklena in porcelanasta industrija, bižuterija, papir, platno, sukno, igrače, lesni izselki itd. Vse razstav'jalce zastopa d. d. »Čehojug« v Ljubljani (palača Kreditne banke).
Andrej Sever, atelje za umetno slikanje lesa in tkanin.
Na sejmu vzbuja občo pozornost Učna koja št. 42 a v paviljonu E, kjer je kakor lansko leto razstavil trgovee Andrej Sever svoje izdelke, človeka, ki si ogleda to leojo malociane iznenadi pestra slika, ki jo vidi pred seboj. Pisane in raznobojne draperije, zavese, šatulje krasni žepni robčki, šali, rute. s svilo prevlečene Bkatlje itd. Vsi ti Izdelki so umetno slikani na tkanini in les. Izdelovanje produktov svilene batike je menda edino te vrste v Jugoslaviji in so izdelki, o katerih :*» celo strokovnjak — umetnik izrekel laskavo sodbo, res prvovrstni. — Priporočamo, d i si kojo vsakdo ogledal
Restavracija Dolničar.
Ena najlepših in tudi največjih restav« racij na sejmu je Doiničar jeva. ki poleg tega uživa tudi sloves radi svojih pr\i>vrst« nih \in. Na glasu je izborna kuhinja gosp. Dolničarja in postrežejo ti z izbranimi mr." limi ter gorkimi jedili. Cene so> zmerne in konkurenčne. Restavracija ima tudi svojo turško kavarno. Poleg tega je poskrbljeno za zabavo. Čez dan svira neumorno izvrsten ruski orkester na godala in tamburice, zvečer — po zaključitvi seim.i — pa Igra na veseličnem prostoru tik pred DolniJarievim paviljonom godba dravske divizije. Posetfte Dolničarjev paviljon!
Lr.ibljanski čevljarji.
so tudi na letošnjem velesejmu razstavili svoje lastne izdelke v paviljonu »I« St. 40j Na razstavi so različna obuvala od pre. prostega do najfinejšega čevlja posebno pozornost vzbujajo ribiški in lovski Čevlji, ki eo edini te vrs!e na sejmišču. Vsi razstavljeni deli se bodo zadnji dan sejma raz. prodajali po lastni ceni. Občinstvo naj ne zamudi te ugodne priložnosti.
ašinovic. Ljubljana-Maribor
(Ljubljana, palača Ljubljanske kred^ne banke.)
Priporoča veliko zaloga
de vil
priznano   fine izdelave :a dame, gospode in otroke.
ras re pri;o?? dinar.  Pfatu'e se
Sena  malih oglasov
vsaka bssda SO para. — Najmanje
pa Din 5*—
Drago Višnar BaS!SSffi,?m
§/ffg- Ima naj kras nei še spominke na letovišča.
Vse domače, ročno delo.
Paviljon E 56 na velesejmu.
MUini zadruga cevliaflev za Uneilli
. Liubli.ni, -Ji-*, - - V«"«^4
Ima razstavljene vsakovrstne izdelke, spadajoče v to stroko, od najfinejšega luksusnega do lovskega čevlja. — Zadnji dan se vr5i razprodaia   na drobno in debelo po lastni ceni.
ki prikazuje vsako p!savro v temi. Informacije Lovfo SebersšEr, velesejem paviljon .E" £t. 214 (91) zunnnia koja. 532
3
iie Mi
iz slavonskega hrasta In
bukove dobavljam v vsaki množini nsjetneje
Jos, R. Puh, LjriMjana
Gradaška ulica 22,  Te!ef. 513
GseHni avto,
štirisedežen. v najboljšem stanju, sc ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št. 22. 5280
Izbočen r-'-^Vo
(z zabojem za prevoz") za 13.000 Din takoj naprodaj. — Rimska cesta 20, pritličje, levo 5362
Osebm avto
eleganten, šcstscdcžni — sc jaT^o ugodno proda. — Ogleda se pri: Stimi-ca. Ljubljana, SlomSkova •.lica. - 53S9
Dva vajence.
(talentirana)  — sprejme !'       i   Narodnega qlc* dališča (Knafljcva ulica). __53S7
Učenka
se sprejme takoj v pa; pirr.i trgovini Tv. Bonač, Seenburgova  ulica št. 5.
53S5
Tvornica železnih
m
KISIKA (OXYGEN)
Hojnovic & Cle.
Vil pri Ljubljani
Veletrgovina elektro-materijala in strojev
Ljubljena, Dunajska c. 22
5391
Zahtevajte cenik!
■
eno ?.
(turpije)
vsakovrstne, porabljene, nasekava strokovno in p~> zmerni ceni
Ivan FEo^r-j
pilarski mojster
Ljubljana,  Hrenova ulica 19
Proda   s c   :<elo dobro ohranjen. suoro nov.
koncertni v'^.n'nr^
znanilce »Forster« — po ugodni ceni. — Poizve sc nri: Aloma Company, T. ji;hlj;ir';i. 5378
Naprodaj
PARNI KOTEL za nizki nri tisk, pripraven za vsa* ko manjšo industrijo ali obrt. PARNI STROJ 45 HP. BILJARD zna »Scifcrt«. VOZ (Kočija z gumijastimi kolesi). 1 BRUM - ter KONJSKA OPREMA. — Vse v do* brem s'f'ani'i — se ceno nroda. — Natnnenc'c sc poizve pri Portirju hote? Slon-', Ljubljana.
5384
Hiša z lokalom,
delavnicama in velikim vrtom v mestu se proda.
— Kupcu stanovanje na j—K""BrrMg——B 1 "J Jen
razpo!acjr>. — Ponudbe na
posojila
Trstje za strope
se dobi najceneje pri Anton Steinerju, Ljubil.
upravo »Si. Namda« pod >Hiša  z lokali 5304«.
Proda se h'.sa
z dvema lokaloma, de^ lavnicami in velikim vr« tom v mcitu. Kupcu sta* no van je na razpolago. — Ponudbe ped »Hiša z los j kali''5304« na upravo »SI. W.^oda«.
25.000 Din posojila
iščem za dobo dveh let proti 25 odstotnim obre stim ter vknjižbi na prvo mesto.   —   Naslov pove uprava »SI. Xar.«. 5363
Modistka,
zanesljiva in prvovrstna moč (okra^evalka [Auf* putzcrin]) se sprejme ta= boj proti dobri plači. — ^________ ^
i'oizve se pri g.A. M.^r. i ^^Z*J^^^.-^ \ Ostale slamnike,
SČ, modni salon Zagreb,,«' B ! nakite ne in prazne, pro
Frankopanska ubea 2 A.|| \m&VZW.?.     ||^iam po lastni ceni. -
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mnoi žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako = vcc. 52 T
1,1
ve-pa-
je zopet na velesejmu selični   prostor lasten viljon in drugih paviljonih.
Vedno sveže!
Šivilia
gre   šivat obleko  in pe=
Išče se šivilja,
samostojna, perfektna, za veliko modno trgovino v Kum asovem (Srbija). — Plača  no  dogovoru. Xa-
stop lahko takoj. Vpnu ša Se danes, v sredo in jutri v četrtek od 12. do pol 2. ure pcpoM".e v Modnem salonu A. Vi* vod s M o z 3 tič, Ljubi j a i i Pred Škofijo 21 'IT. 5370
^""ao primerno
,7 ?!.o76r.:i'
iščem nridpisani. — Star =;em 42 let ter posedujem notarsko spričevalo ter spričevalo davčnega in zemljemerskega urada. — Nadalje želim d^ti svo« jega 141etnega sina izučiti mizarske obrti. — Po^ nudbe na naslov: Josip >tancsDorbež, Zalo'1, ba--^ka VI. 5341
Naslovi
di aških stanovanj — se dobe  pri  ge.  Likar, Po*
Ijanskfl cesta 87 (vila Bergman). 5299
\T bližini  glavnega kolc^ dvora — sc odda prazna, event. tudi
meMovana soba.
Pripravna tudi za pisar* no. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5390
Opremljena soba
z dvema posteljama in -»osebnim vhodom se od; da s 1. septembrom ene; mu ali dvema gospodo* ma, oziroma gospodična* ma. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5381
i
orvat, Ljubli.ina, Stari trga 21. 5500
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 di; nar je v, dvobarvni 170 di; nar je v, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat. Stari trg 21. 5301
iinja«,
tvornica gamaš in cev; jev v Bjelovaru — išče veščega prirezovalca. — Plača po dogovoru. Mesto lahko nastopi takoj.
5288
Srebrno jedilno
orodje
iz čistega starega srebra za 12 oseb, kompletno, v usnjeni šatulji — je zelo ugodno napredaj, oziroma na ogled pri zlatarju Zupancu v Wolfovi ulici.
Ho   na dom. pove uprava ga Naroda«.
Naslov
ve uprava »Slovenske* —j_ ' 5364
Parcela
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5116
Trgovci Trezor 5
Kdor hoče prevzeti sta; roznano trgovino v Ma* riboru, naj se oglasi pod »Eksistenca 5307 na upr. »Slov. Naroda«.
Pozorl
Pozor!
Plačam bolje kakor ^sakdo drugi stare oble; ke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, da pridem tudi na dom. — Martin Drame, Ljublja; na, Sv. Jakoba nabrežje št  29. 5316
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
Salarns, šunSca,
sir trar»istovski In po!e-mendohki.  V$e đi tesne specijalitete.
deI":i3iEsr.3 b Sprorijika trgovina Lj-jbljana. Stritarjeva u. 2.
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši   domači iz* dclki.
DVOKOLESA: novi mo* deli z dobro prematiko.
MOTORJI: najnovejše^ ga amerikanskoga tipr» »Evansvr, »D. K. \\ .«. »Pcrsch«, »Orioncttca, »»Motore tte«.
PNEUMATIKA: zračni, ce in plašči ter guma za  otroške vozičke.
Posamezni tleli za d\o* kolesa   in  šivalne stroje
vedno v zalogi. Preprodajalci in mehani; ki nižje cene. — Sprcje; majo se tudi vsa popra« vila, emajliranje in po« nikljan je.
>>Tnibiiria<< F. B. L.
tovarna dvokoles in otro; ških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4.
RAZSTAVNI PAVILJON »F« št. 191.
5224
irtn 9
BI •
I
a M ■
Pisma: Žebljarska zadruga. Kropa (Slov
^fp^   Telefon csraterur^ara s
Brzojavke s Zadruga Kropa
ri 2.
Žeblji spojke
železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid s. i. d», vijaki z maticami, zakovice
za tenderje, Ur g 15 e in mostove, vijačni čepi, verige. 5374
YQY
?Tev KS8
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 19 avgusta 19^4.
Stran 7
To in ono
Papež in moda.
Sedanja moda odkritega, vratu bt golih rok vzbuja odpor ne le med starimi jaatro_ nami, nego tuđi v ocen rimskega papeža, ki mu ta svoboda nič kaj ne ugaja. Res, da smo se začetkom poletja čudili golim rokam ženskega spola, toda kmalu smo se privadili, ker je moda posebno poglavje, ki ne računa z javnim mnenjem. SIcer pa je treba priznati,  da  so kratki rokavi zelo praktični. Blago je drago, Šivilje Se dražje In če ženi -nI treba nositi dolglb rokavov, se tuđi  mož ne  more  pritoževati. Kratfci rokavi so pa praktični Se v drugem osiru. Ne trgajo «?e in ne ovirajo gospodinje pri delu, ne mažejo se tako hitro kakor nori In tudi za poletje so primernejši, ker se roke in telo v vročini ne pote tako, kakor če so rokavi dolgi In zapeti. Papežu pa ta moda ne ugaja. Gole roke ln odkrit! vratovi bi mu morda Se ne delali poiebnih preglavic ker ima tudi on dober okna, če bi italijanske ženske ne silile s to modo v cerkev. Zato je sveti oče za poved al svojim   podrejenim cerkvenim dostojanstvenikom, naj začno boj proti taki modi. Cerkveni očetje so seveda ubogali so prepove, dali vsen?  ženskam z golimi rokami in vratovi hoditi v cerkev. Ker to ni pomaga, lo, so jih jeli napadat! s prlžnlc. Slednjič jih tudi k spovednlcam niso več pustili. Toda vsi upi, da ženske opuste to pregrešno modo. so bili zaman. Italijanske ženske so predpostavljale modo zvellčanju svojih duš, navzlic temu, da so sicer zelo pobožne. S tem so najlepše dokazale, kako globoka je njihova pobožnost ln kako teana Je vez, ki jih druži s katoliško cerkvijo.
Dokler cerkev zaupa njihovim molitvam in verjame, da bo res zveste božje sraAabnioe,
če kleče in povečajo glave pred svetimi po. dobami, je vse v redu; čim pa se morajo odločiti za modo ali cerkev zmaga ženska narava in cerkev mora kapitulirati
Moda je torej med italijanskimi žen. skami nevaren konkurent katoliške cerkve, zakaj ženske so raje nehale hoditi v cerkev in k spovedi, nego da bi opustile moda Med Italijanskimi cerkvenimi dostojanstveniki Je nastal velik prepir, kaj storiti, da pridobe ženski spol zopet zase. Papež je v zadregi, ker ne ve, komu bi se uklonil. Morale, je proti modi, cerkveni posvetni Interesi pa proti pretirani strogosti. Tu pa ne gre le za papeževo in cerkveno blamažo. Ta zadeva ima še drugo ozadje. V Italiji kakor tudi drugod so po maši vsakokrat takozvani »ofrl«, ki trpe vsled papeževe rlgoroznosti občutno škodo. Darila ne znašajo zadnje čase niti polovice tega, kar so nabrali duhovniki poprej. 2enske ne hodijo v cerkev in tako so zdaj tudi »ofric zelo pičli. Poleg tega je v Italiji mnogo cerkvenih prosJakov, ki Imajo celo svojo organizacijo. Ta organizacija se je obrnila na papeža s prošnjo, naj prekli-6e odredbo, ki je usodna zanje ln za cerkev. Zanimivo bo, kaj odgovori papež na
to peticijo. Ni laključno, da sveti oče popusti in da bo v bodoče v takih kočljivih zadevah bolj previden.
FRANTAČEK ŽAJDLIK — VOJVODINSKI ČARUGA!
Zadnja tri leta je ogrožala Vovjvodino topla maskiranih razbojnikov, ki je kmalu postala strah In trepet tamošnjega prebivalstva, Oblaeti so neprestano poizvedovale za zločinci vendar jim niso mogle priti na sled. Pred kratkim pa je uspelo beogradski policiji prijeti kolovodjo tolpe in sicer nekega Františka žajđllka, ki je bfl osumljen, da je ubil in oropal blagajnL ka in kočijaža tvornice sladkorja v Velikem Beekereku. Bil je prijet na češkoslovaškem konzulatu, kjer je hotel baš dvigniti potni vizum, da pobegne na Češko. 2ajdllk je policiji hladnokrvno priznal svoj
zločin. Tekom preiskave Je policija dogna, la, da je znjdlik poglavar roparske tolpe, ki je tri leta ogrožala Vojvodino in izvršila nebroj zločinov. Maskirani roparji eo vpadali v niše bogatih seljakov, ubili posestnike in oropali hišo. Prvi zločin so izvršili v Farkašdinu, kjer so vlomili v hišo seljaka 2 i van a Marakova. 2ivan se Je skušal braniti, na kar so ga razbojniki zakla-li. Odnesli so veliko svoto denarja, srebr. nine in zlatnine. Pod vodstvom Zajdlika so malo časa za tem udrli v hišo seljaka Jovana Pasknca v Velikem Torku. Paskue se je bil baš vrnil iz Amerike. Razbojniki eo ga zvezali in ker jim je Paskue zagrozil, da jih bo zasledoval s policijo magari po celem svetu, je Zajdllk potegnil samokres in ustrelil Amerikanca v čelo. TJkradli so veliko svoto dolarjev. V Sarči so napadli Jovana Živojina, ki se Je istotako vrnil iz Amerike. Tega so pustili pri življenju, odvzeli pa so mu 1800 dolarjev, kar znaša 150.000 dinarjev. V Istem selu so neke noči vlomili v kočo seljaka Stevana Petroviča. Stevana in njegovo ženo so obesili za pete In ga nato zbadali z iglami. PretepM so ga tudi do mrtvega. Kar je bilo vrednega v hiši so odnesli. V romunski Bdti so udrli razbojniki v klet trgovea Morica Braumana. Trgovca in njegovo ženo so pretepli do mrtvega, na kar so odnesli 8*500 dinarjev in razlieen nakit. V seta La. zarevu so ponoči vlomili t kočo seljaka Jovana Stonvenca, ga zvezali, kakor tudi njegovo ženo in odnesli iz hiše vse, kar se jim je zdelo vredno. V Sv. Gjurgju se vrdli v hišo Tina Katica. Temu so odnesli 80 velikih zlatnikov v vrednosti S8.000 Din, nekaj srebrnega denarja in druge vredno, sti. V Velikem Torku so napadli seljaka Andreja Sekušana ln mu odvzeli 21.000 dinarjev gotovine. Razen tega so razbojniki pod Zajdllkovim vodstvom Izvršili še nebroj drugih zločinov In ko so si nabrali celo bogastvo, je šel vsak po svojih potih. Policija pa jim je prekrižala račun in do. čim je Zajdlik že pod ključem, se njegovi sokrivci  še zasledujejo.
tarirafte v „S!ov. N?.rrda"!
KUATSU.
Kuatsu je japonska metoda, s pomočjo katere se dajo oživiti navidezno mrtve osebe. V Bvropi o tem še nI dosti znanega. Pri nas se pač na primer pri bdk*anju študira, kateri udarci spravijo nasprotnika najpreje v omedlevico, manjše je pa zanimanje, kako ga spet obuditi k Uvijanju.
Treba je prisna ti, da je Japonska v tem oriru Ovropo daleko nadkrlUla in kolikor toliko znani džln-džitsu je privedel Japonce do kuatsuja. Džin-dtitsu namreč obstoji iz udarcev na grlo, v trebuh itd. kateri so pri našem boksanju strogo prepovedani, ker bi bil drugače tekmec takoj diskvalificiran.
Vendar bi bilo potrebno, da bi se tu J i kuatsu razširil pri nas, kajti sport in še vse m tuli Izven nJega je dostikrat dana prilika, da se uporabi kuatsu. Pred nedavnim se je posreoilo v Franciji po večurnem trudu oživeti človeka, ki se je obesil, in to nam kaže. da je treba iti v takih slučajih do skrajnosti, ker je vendarle še možno, da se nahaja iskrica življenja v narlderaio mrtvem telesu. Morda bi bil uspeh oživljenja hitrejši in večji, če bi se uporabljala japonska metoda refleksoterapije.
Kuatsu namreč obstoji iz razl!čnfh re-fleksoterapeotičnlh izvajanj, ki so natančno določena z ozirom na način in okolnosti na-videsse smrti. Tako na pr. šteje ena metod
kuatsuja se^em ra?roih izvajanj, pri katerih pa niso všteta ona, katera se upotrebljavalo, ko se je pacijent spet obucfil k življenju. Če je na pr. človek dobil udarec na sprednji del vrata ali v želodčno duplino, ga polože na hrbet, mu prekrižajo roke in stegnejo noge, nato mu pritiskajo s ponovnimi lahkimi udarci na trebušno stran, če se je onesvestil vsled udarca na glavo ali v srčno stran, polože bolnika na trebuh z razprostrtimi rokami in udarjajo zaporedoma na tretji vretenec na vratu, ob enem pa več-pritiskajo s palci ob stran tega vretenca.
še pred kratkim bi se marsikdo temu posmehoval, če pa kdo vidi. kako se ta metoda proizvaja m kakšne uspehe ima, jo lahko samo občuduje. Odkar je Albert A-brams objavil svoje znamenito delo o re-
iii i in mM-"!'——i—T-, m 11 —r -i r1 —r-----jirw"TT
9 s
Vrvi
flaksih, lahko popolnoma razumemo, da more imeti metoda kuatsu v gotovih slučajih r?neh.
Drobiž.
♦ Izreden slučaj blaznosti. V ' blaznici v Londonu so internirali te dDi nekega moškega, ki kaže iz:-- len slučaj blaznosti, s katerim se pečajo sedaj vsi londonski psihijatri. Pactjent, bivši vele. tržee, je namreč eez dan popolnima r.or_ malen. On govori, mtsii in dela kot povsem normalen adrar človek. Proti veferu pa postane nemiren m potem se polagoma pri, čno na njem pojavljati ti* vsi karal:* r
ni simptoni blaznosti. Včasih kar divja, po osmi uri pa *?a morajo zapreti v sobico. Proti jutru zsspl in ko s- zbudi no 10 uri, je mož zopet normalen. Zdravniki stojo pred neraarei7jlTe uganko.
* Ljubše jim je žganje kakor crebro. Na Norveškem, kjer je v veljavi Be prepoved alkohola, so udrli pred dije-r" v Krlsti. janiji ta-tovi v neko zalogo ia odn< >:i več steklenic konjaka, rasnovr^tnega Žganja in vina. To bi ne bilo sicer nič posebnega, ali zraven žganja je bilo v zaroči polno srobr, nlh predmetov in drugih različnih drag nosti, predstavljajoč veliko premoženje, ca katero pa se tatovi niso prav nič nn- nili, marveč so pttstfll vse srebro povsem nf !\ taknjeno. I^akota po srebru je bila pri njih očividno manj5n. kakor pa žeja no Žerauju m vinu.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
„1"   41o. ANTON   «TNK:0VB>0 X>
•jst mm
Posetnlkom oeleseima priporočamo na
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini
FRAN LUKIĆ
Pred škofijo 19.
Pred škofijo 19.
FABIANI & JURJOVEC
modna manufakturna trgovina Ljubljana, Stritarjeva nI. 5
se priporoča.
5185
Na  debelo.'
5035
Na   debelo J
tPrva kranjska vrvama in trgovina s konopnino
Svati 3T. cRdamič
Centrala.  Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice. Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Satna 4.
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognfegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah.
Na drobno J
Na drobno)
Blajvecga zaloga ofe?ek aca g«*s*j©de in dečke
J s    K: :l
ASeksandroira cesia
Specijalna trgoviua božičnih okraske v. — Lastna založba prtičkov za v kot in obrazcev (Krippcnbildcr)
papirnica Uran, Ljubljana, Jfostm trg 11
Oglejte si izložbe na velesejmu paviljon „E* štev. 7.
Stari trg 12 in Sv. Jakoba nabr. 11» Trgovina volne, bombaža in galanterije na drobno in debelo.
Franc Erjavec
trgovina usnja Lfftbljaaa, Stari trg 11 a.
Ustanovljeno 1866.
Ustanovljeno 1866.
CB J. HHHIN
specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači izdelek Mestni trg 8.     LJUBLJANA     Mestni trg 8,
Modna trgovina
Ss?
L!ubi:Stari trg 18.
I
mmu sever
trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin LJubljana, Siarl trg 30.
1« Tosfišič
»azmlaktnrna trgovina Sv. Patra cesta 38.
4998
Fotografski atelje
I. Pogačnik
Aleksandrova cesta 3-
5003
ZA ČASA VELESEJMA
5121
Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Be-steck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah.
Ne zamudite prilike ogledati si ravno doSla nafnovejsa kolesa znamke Humber-Puch ln šivalne stroje .Mundlos" s petnastletno garancijo.
Samo pri tvrdki Jo s. Selovšn-Cuden, Mestni trg 13.
Fr,
delikatesa, specerija in vinarna nasproti hotela „Union19
Paviljon na veseHčnem prostoru.
Eksport čevljev domačega izdelka
Pfifei Orehek
Lf ubijana Kolodvorska  olfca 28,
Stritar|eva ulloa
Modna manufakturna trgovina
Janko Čeinik
LJUBLJANA
Lingarjeva ultsa
Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! 4991
10 Pia
„Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom sn kravatami na de« belo in ds*ofano» - Potrebščina
za krojače in šiviSJe. 5075
■6"
93
Restavracija „Pri šestici" 5006
Dunajska cesta štev. 8.
Kavarna in bar
99
Emona"
Aleksandrova oesta.
5080 Fiala.
Kavama „Evropa*4
LJnbllana
Dunajska - Gosposvetska cesta
5150
.Narodna kavarni
Dvorski trg
Josip Carl.
5082
Gostilna Keršič
Spodnja Sfšha Celovška cesta.
5078 j
Ctesfllsa
Koroški dom
Poljanska cesta štev. U
so priporoča 498? Rzt\ Korošec.
htfavratift ji Lovi"
L|nbl|ana
Gosposvetska cesta št. 16.
5077
Zajutrkovalnlea
T. Mencinger
Sv. Petra oesta št. 43.
na dvorišču. 4996
Restavracija
11
5029
k. aist.
Paviljon Vidmar
na veeeličnem prostoru veleselma.    5187
Prnirstia rita. - Sorta ii mrzla jedila.
Hotel ln restavracija
Sv. Petra cesta štev. 7. 5033 Izborna kuhinja- Pristna pijače.      Marija Tavzos.
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5.
Terezija Kranjc
izdelovanje steznikov (modrcev) la trebušnih pasov Ljubljana, Sv. Pstra cesta  štev. 28.
Narodna Kmiprna
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7.
99
I*' 410.
Mreže
8356
— Modna trgovina Zibert se Je preseli. Is lz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske cerkre in se toplo priporoča ceni. občinstvu.
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe eamo šelenburgova ulica it. 3 pri GRIČA R & MEJAč.
— ZvOnlk, izložen v drogeriji »Adrija« v šelenburgovi ulici, napravljen je iz Skat-Uic v celem svetu poznate Ovoaaltlse, ki je pripravljena te svežin )ajc, mleka, kakava in sladnega ekstrakta dr. Wanderja.
— POSETITE GOSTILNO »PRI NE-S T L N U«, TRŽAŠKA CESTA!
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Tivoli: »Nepisani zakone. Kino Ljubljanski dvor: Kako se osvaja mole?
Nočno lekarniško službo imajo:
TJ. Trnkoorav, Mestni trg 4. Ramor, Miklošičeva cesta 36;
ff
<4
Lanena konoplja
5356
*TSW^4«SK£t£c J^v-ršlšSIJESk
19
C-
Posetaikom oeleseima priporočamo naslednje furiSke:
ALFONZ BREZNIK
MESTNI TRG 3 (poleg magistrata). 5107
Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in harmonijev ter vsega glasbenega orodja in strun. Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije!
Paviljon .K* 549. Paviljon ,K' 549.
		
	M. Bari! i	
	modna trgovina in	
	specijalna parfumerij a	
	Stritarjeva ulici st. 2.	
	Paviljon „E" 75.	1
Anton Verbič
O
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica st. 2.
Modna trgovina IVSodna trgovina
T. Eger
Sv. Petra cesta štev. 2.
49S4
KJUHMAM
KR.CVORNB OPTIK
§ Tovarna perila
g „TRIGLAV"
i LJubljana, 5031
£ Kolodvorska ulica 8.
Filip Bizjak
krznar, izdelovaielf
ČenlC 5186
Kolizej, Gosposvet. c.
J. ICosievc
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
r,03'2
Iv. Suzzolini
trgovina z delikatesami Liubliana 4999 Liag&r?eva ulica 1.
Snoi & Modic
priporoča svojo manufakturno in modno trgovino 4993
Prešernova ulica«
Josip Vidmar
Ljublj&na 4993 Pred škofijo 19. Tovarna dežnikov in sclr.cnlkov.
J. Wanekf
krznarstvo, trgovina čepic in klobukov
Sv. Petra cesta št. 19.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo Sv, Petra cesta 30.
Trgovina papirja
Ivan Gaišek
LJubljana, Sv. Petra c 2.
5045
M. Sedei-Strnad
modni salon Prešernova ulica št. 3.
5048
Rudolf Juvan
nožar
Ljubljana, Prešernova u.
5079
Slaščičarna 5083
. Treo
pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica št. 1.
Foto-atelie 5050
Ant. Ub*s16
(v hiši Trgovske banke) Di^iafsba cesta.
Delikatesa špecerija
A. Stacul
Selenburgova ulica.
5016
Franjo Grabiet
fotogr. umet. zavod Miklošičeva cesta št. 6.
5044
Papirna trgovina
Lfublfana 5047 Selenburgova ulica št« 1.
Veletrgovina šila
A. Molk
Ljubljana, Resljeva c. 24
5076
Trgovina perila
HedL Šare
pralnica in likalnica Selenburgova   ulica 5.
g. besedi! 1k
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Izdelovanje kirurglčnega orodja in obvez.
Tovarna ortopedičnih aparatov, umetnih udov, priprav za zdravilstvo In strežbo bolnikov, vse vrste zdravstveni gumi predmeti, klrurgićnih obvez in predmetov, oprave za ordinacije in operacijske sobe.
__ 5034
Velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles
Iv. Jax in sin
Gosposvetska cesta 2-
Peter Capuder
sokolske in oriunaške potrebščine Dalmatinova ulica.
5109
Elektro tvrdka
Ljubljana sios Gosposvetska cesta 13 (Kolizej).
Rnton Msrhar
pletarstvo 5034 Ljubljana, Sv. Petra c. 22
Veiesemenj pav. „E" 102.
Marija Poznič
galanterijsko blago LJubljana, Sv- Petra o- U.
5120
Ure,   zlatnina, srebrnina
v
Ed. Skopek
Mestni trg 8. 4985 Popravila točno In solidno.
,„S3ovenski	film"
V. Beš	>ier
Aleksandrova	cesta 5.
	5002
Ivan Bogataj
elektrotekn. podjetje Kongresnu trg
5004
Mi mm
drogerija, fotomanufaktura Židovska ulica št. 1.
5085
Mestni trg štev. 15«
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Albina Bogataj
izdelovanje perila Židovska steza.
5005
F. K. Kaiser
puškar Selenburgova ulica.
4988
Modna trgovina
A. Persche
LJubljana 4987 Pred škofijo 21.
AUTO
Florjančič
Selenburgova ulica G.
4989
J©sip ¥itek
trgovina s kanditi na debelo LJubljana« Krekov trg 8.
4S94
5001
drcgsri;a. hlisniifiillii. pariumerija Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne pošte.
Lud. Dolenc
trgovina z galanterijskim blagom Sv. Petra cesta 8.
4997
Čevlji-cbuče na veliko
Aieksa Oblat
Sv. Petra cesta 18.
5 30
j ■ ■ ■ ■ m v mm a ■ ■ tli i M a ■ MS ■ ■     ■ Mil ■ ■ »* ■ '
□
P. n. poselnlkom Ljubljanskega velesejma priporočamo si ogledati bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev in vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri tvroki:
Inserira
II
Dunajska cesta št 16 5227 g
L^uuuDaaarjixD^
Išče se za veliko tovarno čevljev popolnoma samostalen
skladiščar
zmožen slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se samo na prvorazredne v tej stroki sposobne sile. Naslov pove iz prijaznosti vratar bo tel a Union.
*z>m<=>m
lOlOIOl
101
q Na sejmišču paviljon 1 381
Priporoča se
o
o „
o JU i BI III
8 Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 2
o  3 n
H
H
B3
Stavbeno in opekarsko podjetje
Telefon 426.    Ivan   Ogrin    Telefon 426. Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
i  opeko =====
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi.
Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
E9 IS
ca is
E3
S9
E3
53
* *W5a§i s 3£W *?CSŠL ^')d£& i*&*.<*r- K **5n*lđK2 %tf \ 'JA
umiiii
Oglelte si pred nakupom
nailineiie „PFHFF
Sloalne strofe,
99
PUCH
kolesa po ngodnlk cenah In plačilnih
pogojih pri
Ifill Iffllf Mnbliana
1111 ■• UllAf  Sodna nllca il. 7
SejmiSče, pauilion ,H« 281-282
Jesenski ssjem oč 31. aug. do 6. sept.
Splošni velesejem vzorcev s sejmom tehničnih in gradbenih potrebščin. — Najcenejši in najbolj neposreden nabavni vir. — Posetnikom popust
po železnicah in parobrodih.
Vse informacije dajejo častni zastopniki za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo
SOKOLOVIĆ  I Si DRUG
mednarodno odpremnUloo in carinsko posredntStoo
ZHGREB, ParomSSnski c. 1. Tel. 25-73.
obozdravnik Dr. PUHER
Ljubljana, Poljanska c-16,
zopet redno ordinira.
Marila Rogelj
manufakturna trgovina, parilo na gospode ln dame.    Blago dobro, cene nizke.
Sv. Petra cesta st. 26 5284
Fran RopŠC, UubISana
soefarsko podjetje 5324 KolezijSka Ul. 18 (Trnovo)
Velesejem pavilion E 107-108
Iran Potočnik - Kranj
paviljon na velesejmu I 393 b, takoj desno pri vhodu v paviljon, ima v zalogi vse vrste usnjenih izdelkov, kakor usnjene rekelce, taške za gospodinje itd.
Prosim, obiščite me!
5312
Posetulkl velesejma!
Oglejte si pred vsem paviljon G St. 207 b Ivan Pakiž
razstava ur, zlatnine in srebrnine. Prodaja ne tudi na drobno S
5311
Šolske kn
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Jtarodna knjigarna, £jnbljana
preSernova ulica štev. 7.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
5406
11