— 261 — Novičar iz mnogih krajev. Razglas prihodnje vladne osnove za austriansko cesarstvo se ktnalo pričakuje. — Tudi nova vravnava cerkvenih reci za austriansko cesarstvo je v škofjih zborih že večidel gotova. — Na Laškim je podaril cesarjev adjutant generalmajor KelJner povodnjencem v Friulu 15.000 fl., v Beluni 15.000 h\, v Rovigu 6000 ______ !•____ _/••' _____ __ fl., v Padvi 6000 fl. — Vremenski prerok Stiefel prerokuje za prihodnja dva mesca (prosenc in svečan) suho in merzlo zimo; snega bo srednje padlo. — Se zmiraj so vsih oči na Francosko obernjene. V kratkim bomo povedali zgodbe pretečeniga tedna. Čeravno je bil v Parizu boj med ljudstvam in armado le na nekterih krajih hud, je vunder po telegrafiškihnaznanilih izmed ljudstva perve dni 2756 mertvih bilo, izmed vojakov 16 mert\ih, ranjenih 107. Vsakiga, kteriga so z orožjem v roki zasačili, so berž vstrelili; take pa, ki so Napoleonovim namenam sicer nevarni, so za-perli. In tako je punt v Parizu zatert; oblast je popol-nama v rokah Napoleona; 150.000 vojakov čuje noč in dan nad pokojem mesta. Ko je pa plamen vstaje v Parizu potihnul, se je začel po deželi širiti , tako da je bilo treba na vse strani armade poslati, in mnogo okrajn je v posednim stanu in vojaški oblasti. Med tem je Napoleon ojstro postavo dal, da vsak, kdor pokoj dežele razdira ali je ud kakiga skrivniga družtva, bo na 5 do 10 let iz dežele v Afriko izgnan. Izmed zapertih imenitnih mož je izpustil dosihmal le glavarja tiste stranke, Thiers-a po imenu, ki se za naslednika predzadnjiga kralja poganja, ki je pa mogel nanagla-maFrancosko deželo zapustiti in se je že v London podal. — Armada je že volila, in veči del vojakov je na strani Napoleona. 20. in 21. tega mesca pa bo volilo ljudstvo, to je, vsak Francoz, ki je 21 let star in ki vživa deržavljanske pravice, ima v skrivni volitvi Lto je, brez podpisa svojiga imena) na listek zapisati: ali je za Napoleona ali ne. Ta 2 dneva, v kterim bo zvedilNapoleon misel Francozov, sta silno imenitna za prihodnost Francoske dežele in za daljne prigodbe sveta, ker se bo po tem nova osnova Francoske vlade začela, če bo zopet izvoljen, -- če ne bo izvoljen, je po besedah svojiga proglasa 8. tega mesca pripravljen, se oblasti odpovedati. Na Francoskim je okoli 10 miiionov volivcov, — v letu 1848 je bil Napoleon, kakor se je pri vsaki priliki rad ponosoval, z 6 milioni glasov izvoljen; sedaj se bo pokazalo: ali si je še staro zaupanje ohranil, da ga bo 6 miiionov volilo, ker v proglasu na ljudstvo 8. decembra sam takole govori: ??Francozi! Nepokoj je zatert. Karkoli boste na volitni dan razsodili, družba človeška je rešena. Pervi del mojiga poklica je spolnjen. Ce Vašiga zaupanja več nisim vredin, če ste se svoje misli spremenili, ni treba drage kervi prelivati, — dosti je, da le nasprotno misel v volitno tružico veržete. Jez se bom vedno le po razsodbi ljudstva ravnal. Ali dokler ljudstvo ni govorilo, se ne bom nobeniga truda vstrašil in si na vso moč prizadjal, naklepe puntarjev pokončati itd." Da tedaj ravno tako Napoleon kakor ves svet izid in nasledke te volitve pazljivo pričakuje, je po takim gotovo. Poslednje telegrafne naznanila od 12. t. m. naznanijo, da se plamen prekucij dalje širi po deželi, in da je okrajna Spodnjih Planin popolnoma, okrajna Vardeanska pa deloma v rokah puntarjev. Močna armada se je tje podala. Ukaz vojniga ministerstva zapove zoper puntarske okrajne z nar veči ojstrostjo ravnati. Govorica, da sta se kraljeviča Joinville in Aumale, sinova poslednjiga Francoskiga kralja iz Angleskiga na Francosko podala, je preklicana. v Darila za Cernomljeane in Metličane. Gosp. Janez Steiner . . ¦ 1 fl. —kr Maria Pettauer, šoJarca . . . 1 » — » Gosp. Jakob Jerin, fajmošter pri Beli cerkvi 5 » — » Srenja Bclocerkevška . . . 2» 50» Prosimo prav lepo še za mil oš in vec.