C. Postalt. — Etca ogni marcoladi * vnn&tdi - 19 seitembre 19 -ö. Fotarna/m ttevilka 25 ttoi'.nk. uhaja vsako sredo U: pettk zfutraj. 'Han« za celo leto 15 L * » pol leta 8» > * četrt let* 4» /a inozemstvo calo leto lit 40. Sa nmročila brez do roslane naročnine sa p.*1 moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. M 7i V Gorici, v sredo 19. septembra 1928 utoxi Nefrunkirana pisma ve nt sprejemajo. OgUii sa računajo pu do^j* voru in sc plačajo * napre). List /zdfc/«- konsorctj »Gor. Sir-:.- že« — Titk KaioUir.i tiskarnt v Gorici. Ä/» v« Piazzutt* it. It. Uprava in uredniliv „ • ulica Mameli itev :, StpoSt.tek.rac.il/lH7. Teles, int. ittv. i*& Delavsho mlodina. Od naših kmečkih vasi se vsako leto ločijo tnime mladeničev in de- klet, ki se lotijo dela v tovarnah. Tako prehaja del mladine v delavs ski stan in pomriožuje vrste prole' tarijata, četrtega stanu, cigar edino premoženje so navadno delavne roke. Iz kmečke krvi se dopolnus jejo delavska predmestja v Trstu, na Reki in v manjših industrijskih središčih. Ta mladina pride iz rodne vasi v nov svet, ki je popolnoma različen od onega, v katerem je doslej iU vela. V podstrešnih sobicah ali pa v podnajemu pri delavskih dnižU nah stanujejo, mnogokrat v pros storih, ki so zdravju kvarni, in v okoliščinah, ki so dušni rasti nes varne. Mladi delavec se giblje ves dan v delavnici, v mno/Aci, kjer prevladujejo y.ivljenska naziranja, ki so mu bila doslej neznana in so nasprotna vzorom njegovih staršev in sporočilom njegovega doma Sem v svet delavstva se je iz krogov bos gatega brezvernega meščanstva za* neslo mnogo zmotnih idej Če se bogato meščanstvo opija s šams panjcem, sc ni čuditi, če se marsy kak delavec opije s špiritom. Če brezverno meščanstvo ne spoštuje več druzine in se za njene nnrnvne smotre ne briga, — se začnejo tudi v delavcu majati nazori o notranji vrednosti družinskega življenja. Ko delavci vidijo, da se kapital žene le za profitom, brez ozira na druge j ljudi, trpeče brate, in da hoče le I u/Avati in vladati — ni čuda, če se j mnogim delavcem zbudijo v srcu \ podobne želje, da bi vladali in uzU vali. Kar veliki učitelj — bogatin dela, to ubogi učenec — proletarec posnema, seveda v svojem smislu. Tako se v proletarskh vrstah rodi nezadovoljnost, se porajajo zmote, posebno glede vere in cerkve. V tako ozračje pride naš rosni mladenič s kmetov. In v njem se začne presnavljanje idej, ki jih je prinesel z doma. Ne mislimo na pot litične ideje. Ne, eel svetovni nas zor, verska ncčela, nravstvena na* čela, vse to, kar vodi človeško oseb- nost, se v novem industrijulnem svetu navadno često začne premU njati. In kar trumoma se začnejo mnogi mladi delavci odtujevuti cerkvi in zginejo v oblaku dima, v gostilne in kine, v zabavišča. To je kader za novi proletarijat. Pa vendar ne smemo misliti, da so to propadli ljudje. V njih gnjevu in zapuščenosti plapola plemenit ogenj. Koliko izvrstnih energij, kos liko idealizma spi v delavski mlas dini! Treba bi jo bilo privesti k vis rom notranjega krščanskega ziv* Ijenja, ji odkriti najvišje zvezde, ji pokazati na nalogo, ki jo brez dvos mu ima danes delavski stan: da v vztrajnem delu odločilno pripravs Ija veliko reformo v dušah in drus žabnem ustroju. Tu je široko in plodovito polje za vse, ki Ijubijo cerkev in ki razus mejo polozaj delavske mladine v danasnjem času. Pomniti moramo tudi, da te nas loge niso za en dan, ampak za stos letje. Zato naj ostane v nas živa skrb za mlade brute v industriji. Kaj se godi po svetu? Na Pirenejskem polotoku živita nemirni ljudstvi Špancev in Portu? galcev. Ta nemirnost se javlja tudi v politiki. V vsej deželi je po nava* di vzoren red in mir. Kar nenado? ma pa plane v svet vest, da je na Portugalskem revolucija, ali da so na Španskem odkrili zaroto. Par dni so duho'vi napcti, nato se pa jav? nost pomiri in živi naprej svoje življenjc. To se ponavlja vsakega pol leta. Ti neprestani izbruhi po> litičnega življenja so izrazi nemir? nega značaja, ki hipno vzkipi in hoče duška, a se pravtako hipno zopet ohladi. Podobno zaroto so na Španskem odkrili 12. decembra, to je na pred* večer pete obletnice, odkar je se; danji diktator Primo de Rivera raz? gnal državni zbor in prijel državno krmilo v svoje roke. Primo de Ri* vera je ves ta čas absolutistično vladal. Državnega zbora dolgo easa ni trpel. Lani je sklical neke vrste državni zbor, ki pa je le slab nado^ mestek prejšnjega. General de Ri* vera je zntrl vsako svobodnostno gibanje v clržavi in dal zapreti vse ljudi, ki niso bili istega mišljen.ia kot on. Pregnal je vse svobodoljub* ne ljudi v kolonijc. In tako je pri* šlo do tega, da j#- cvet španskega razumništva v izgnanstvu ali v be? gunstvu v inozemstvu. Toda tudi tistim, ki so ostali doma, je začel presedati naein vladanja de Rivcre. Večkrat se je v teh petih letih sli* šalo o zarotah proti njemu. Znan jc njegov spor s topničarskimi east? niki. Pravijo, da tudi kralj Alfonz XIII. ne mara dosti več zanj. To sklcpajo iz dejstva, ker sc je kralj prav te dni, ko se obhaja petletnica. odpravil na potovanje v inozem? stvo. Zadnjc leto se je nezadovoljstvo z generalom de Rivero še povečalo. Notranji polozaj je slab; draginja in brezposelnost tlačita ljudstvo. Poleg tcga je Primo de Rivera do? živel par precejšnjih zunanje-- politienih neuspchov. Javil je, n. pr. da bo Španija med prvimi pod* pisala Kelloggovo pogodbo in *?e je že pripravijal na pot, pa ga v Pariz niti vabili niso. Da bi to ne? zgodo malo popravil, je sporoeil, da bo imel z angleškiiru zunanjim minislrom Chamberlainom važen pogovor, ko se bo ta peljal v Ame? riko. Ko je pa Chamberlain dospel v špansk^ vode. je prosil de Rive^ ro, naj ga nikar ne obiskuje, ker mu njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje sprejemati obiskov. To pa Chamberlaina seveda ni oviralo, da ne bi naslednji dan sprejel span.- skega kralja. Vse to je ljudsko nevoljo še po* večalo. Nckatere odlične osebnosti so spričo teh dejstev sklenile str? moglaviti diktatorja in vpeljati zo* pet prej-snjo demokratieno vlado Zarota je bila razširjcna skoro po vsej državi. Upor bi bil moral i/> bruhniti 13. septembra, to je, isti dan, kot je bila napovedana pro? slava petletnice. No, bilo ni nič. Policija je prišla zaroti no sled in zaprla par tisoč udeleženeev. Med njimi je bilo, tako govore poročila, najvee prostozidarjev \w preeej višjih eastnikov. Pa tudi komunisd niso manjkali. Zarota je bila uni* čena. Mir se menda v vsej državi ni kalil. \ 13. septembra se je resnično vr* šila proslava pete obletnice, odkar vlada Španijo Primo de Rivera. Uradno poroeilo pravi, da je samo v Madridu korakalo v slavnostnem sprevodu blizu 150.000 Spyncev in vzklikalo diktatorju, ki bo, kakar kažc, še nekaj easa vladal. Vladal pa bo tako dolgo, dokler ga ne bo kaka dobro zamišljena in spretno izpeljana zarota vrgla na tla. * * * Za izpraznitev Porenja. Z besedo zasedeno Porenje mi* slimo tisti del ncmške zemlje na desnem bregu reke Rena, ki je še zaseden od francaskih, angleških in belgijskih eet. Sedaj je tarn se ka* kih 66.000 medzavezniških vojakov. Vojaške oblasti upravljajo deželo; Nemci nimajo tarn nobene besede, dasi je dežela pravno nemška. Po mirovni pogodbi v Versaillcsbu bodo zavezniki morali to ozemlje izprazniti najkasneje do 1. 1935. Lahko pa ga izpraznijo že prej. Nemcem je seveda mnogo na tem, da čimprej dobe v svojo oblast in upravo tudi zaisedeno Porenje. To bi predvsem radi doscgli radi tega, ker morajo zasedbeno vojaštvo sami plaeevati, kar pa precej stane, ker imajo vojaki in častniki poseb* ne voine doklade, ki so precej vi* soke. Nemški zunanji minister dr. Gustav Stresemann ie pred leti iz? posloval, da so zavezniki izpraznili nekaj zasedene dcžele. Letos je dr* žavni kancler Müller sell prav s tem namenom v Ženovo, da bi spravil francosko in drugo tuje vojaštvo z nemških tal. To je bil njegov glav* ni cilj. Po večdnevnih pogajanjih. ki so se vršila neposredno med prizade* timi državami, so v nedcljo 16. sep? tembra dognali in sklenili v glav? ncm siedečc: Ustanovi se komisija, ki bo natančno proueila vprašanje vojne odškodnine, ki jo bo Nem* eija še plačala (vojno odškodnino zahtevajo Francozi kot protiuslugo za predčasno izpraznitev Porenja); uradno sc zaenejo pogajanja za iz? praznitcv vseh zasedcnih ozemelj. Potovanja nemSkcga kanclcrja Müller j a v Žcnevo je torej rodilo uspeh, sicer ne tak uspeh, kot so si ga Nemci žekli, toda vendar uspeh. Seveda bodo zato Nemci morali pristati na kako dru.gaeno ureditcv plačevanja vojne odškod? nine. Nemški nacionalci so z Müller j em čisto nezadovoljni in zahtevajo takojšnjih pojasnil. Na? ravnega razvoja seveda ne bodo mogli ustaviti. * * * »Heimwehr« v Avstriji. »Heimwehr« pomeni brambo do* ma. V Avstriji pa se tako imcnuje ! neka organizacija, ki ima naciona* lističen znaeaj in oboroženo clan? stvo. Njeno dclovanje je precej obširno in se razteza na vsa polja narodne obrambe. »Hcimwehr« se j bori proti notranjim in zunanjim j sovražnikom države. Posebno so^ cialistov ne more. Pa tudi socialist!, ki so v Avstriji precej močni, gle* dajo »Heiinwehr« po strani in sku; šajo porabiti vsako priliko, da ji ! škodujejo. ; ! »Heimwehrovci« so za 7. oktobra napovedali veliko svoje zborova? nje v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). To zborovanje bi bilo kot nekak pregled moči, ki so v danem slučaju na razpolago. Socialisti so seveda takoj skočili kvišku in določili, da se bo 7. okto* bra v Dunajskem Novem mestu vršilo veliko delavsko zborovanje. Ako pa pridejo isti dan naciona? listi in socialisti skupaj, je precej verjetno, da ne pojde brez nemi« rov. Vlada ni dosedaj še ničesar ukrenila. Odločil bo najbrž državni zbor, ki se bo sestal drugi teden. Da se reši red in mir, je skoraj edi* na pot, prepovedati obe zborova* nji. * * * Revizija ustave v Jugoslaviji. V Jugoslaviji so tudi nekateri srbski politiki začeli pretresati možnost revizije ustave. Zanimivo je, kaj piše v tem pogledu belgraj* ska »Tribuna«, ki je objavila članek o tem predmetu. »Tribuna« pred* laga, naj se revizija ustave izvrši po starem načrtu pokojnega Stoja* na Protiča. Protič je leta 1919. iz* delal sporazumno s Korošcem načrt ustave, po katerem naj bi se država razdelila v osem velikih pokrajin, namreč v Srbijo, južno Srbijo, Hr? vaško s Slavonijo, Črnogoro s Her* cegovino, Dalmacijo, Vojvodino s Sremom, Slovenijo in Bosno. V ustavodajni skupščini ta načrt ni bil sprejet. Tudi sedaj je še daleč do urcsničenja. Vendar je zanimiv tak glas s srbske strani. Okno v svet. Waldemaras v Italiji. Litavski nredscdnik Waldemaras jc prišel iz Žcneve v Italijo. Sestal se bo z ministrskim predsednikom Mussolini j em. Jugoslavija Drizna kraljevino Albanijo. Jugoslovanska vlada je iiretekli teden sklenila, da prizna novo via* da vino v Alibaniji. Jugoslovanski poisianiik v Tirani Mihajlovič, ki je bil odpoklican, se bo vrnil na svo* ie mesto in izročil krailju Zoguju I. priznanje in eastitke svoje vlade. Kriza bolgarske vlade je rešena. Vlada se ni nič spreme? nila. Ostal je tudi vojni minister general Wollkov. Samo železniško ministrstvo. ki je bilo prej prazno, se je zasedilo. Ministrski predsed? nik Ljapčev še je že predstavil parlamentu. Pri tisti seji so manj* kali pristaši Cankova. Najbrž se še niso odločili, ali bi podpirali vlado ali ne. Kelloggova pogodba. Zunanje minLstrvstvo Združenih držav je javilo, da je že 51 držav pristaJo na Kelloggovo pogodbo. Je pa še 13 držav, ki še niso odgovo? rile na ameriško vabilo. Francoski državni proračun za 1. 1929. izkazuje skoro 56 mili? jonov frankov prebitka. Venizelos na potovanju. Grški ministrski predsednik Ve* nizelos se bo v krarkem podal na potovanje po evropskih prcstoli? cah. Najprvo se bo ustavil v Ri? mu, kjer bo z Mussolini jcm podpi? sail grško?italijansko prijatedjsiko pogodbo. Iz Rima bo odšel v Pa? riz in London. Domov se bo pa vrnil skozi Belgrad, kjer bo obiskal Korošca in Marinkovica. ¦ji'.san 2. »OORISKA STRAZAv Nova francoska ministra. Za trgovinskega ministra jc bil imenovan senator Cher on, za mi? nistra za zračno p'lovbo pa posla? nee Eynac. Ti imenovanji nista do? sedan jega politiencga ravnotežja prav nič spremenili. Dr. Seipel na Dunaju. Avstrijski zvezni kanclcr dr. Seipel se ie vrnil na Dunaj. Po? jasnil ni hotel dajati nikakih. Radi mrzlice. ¦ Grška zbornica se bo otvorila šele sredi oktobra, ker je veeina poislanccv bolnih za mrzlico. Avstrijski državni zbor ie sklican za zaidnje dni septembra. Zascdanje obeta, da bo precej ži? vahno. Kitajska in Zveza narodov. Kitajska bo mend a izstopila iz Zvcze narodov, ker ni bila zopet izvoljena v svet. Nacionalistična vlada želi dobiti stalno mesto v svetu. Ako ji ne bodo ugodili, je izstop gotov. Bela Kun — maršal. Znani ogrski boljševik Bella Kun ie bil sedaj imenovan za rdeeega maršala. Trocki kliče na pomoč. Voditelj sovjetske opozicije Trocki je interniran v gorskem kraju Wjernji v Turkestanu. Ta kraj ie oddaljen od najbližje želcz? niške postaje nad 200 km. Kljub tej osamljenoisti se je Trockemu posrečilo. da je poslal svojcmu pri? jate'liu Rakowskemu, bivšemu so* vjetskcmu poslaniku v Parizu, vest, da je v smrtni ncvarnosti. Poilitiena policiia da hoče njegovo smrt. Vcč dni da mu niso po'slali živeža in pred par dnevi da so rdeei gardisti streljali nanj iz zasedc. On in sin da sta jih prepodila z lovskimi pu? škami. Ko so v Moskvi zvedeli za te dogO'dke, jih vlada ni zanikala, pač pa jih ie označila kot delo po? sameznikov. — 28. avgusta je vlada daila zapreti 33 članov opozicije in Trockijcvih pjijatel jev. DNEVNE VESTI. Prošnja za pogorevce. V teku enega meseca je zlobna roka v trnovski župniji upepelila 5 his in 9 gospodarskih poslopij, 1200 meterskih stotov sena, mno? go žita, slame. oblekc, gospodar? skega orodja. Skoda se ceni na 300 tisoč Hr. Zavarovalnina znaša lc 50 tisoe lir. — Darove sprejema župni uraid v Trnovem (p. Torrenova, prov. del Carnaro) in upravništvo »Goriške Straže«. Za pomožni odbor za pogorevce: Ivan Jenko, odbornik. Janko Dolenc, župnik in načelnik. Sestanek pokrajinskih tajnikov. V nedeljo 16. septembra so se v Gorici zbrali pokrajinski fašistov* ski tajniki iz Trsta. Pulja, Reke, Zadra, Vidma in Gorice. Sestanku je predsedoval goriški tajnik inž. Caiccese. Sestanek je trajal nad tri ure. Uradno poroeilo o sestamku pravi: »Obširno so razpravljali o .qo'spodarskem položaju pokrajine s posebnim ozirom na vprašanje vojne odskodninc, ki naj se plača nekatcrim skupinam oškodovan? cev, ki so v posebnem položaju. Nadalje so obravnavali glavne in najboli percče politične zadeve na? rodnega znaeaia v obmejnih po? krajinah. Pokrajinski tajniki so z zadovoljstvom ugotovili popolno enotnost in trdnost julijskega fa* šizma in so sporazumno in eisto soglaisno sklenili, da bodo neomaj? no vztrajali na poti, po kateri so dozdaj hodi'li. Pokraiinski tajniki bodo sklepc svojega sestanka pred? ložili višj im hierarhijam radi na? daljnega razvoja fašistovskega de? lovanja na vzhodnih mejah domo? vine.« Spomenik na Krnu. V nedeljo 16. septembra so na Krnu Silovesno odkrili spomenik in P'laninsko zavetišče. Navzoč ie bil državni podtajnik poslanec Leicht, zastopniki oblasti in vojaštva in števiino občinstvo. ki je prihitelo k tcj slovcsnosti na Krn. Bilo je po'scbno veliko bojevnikov, ki so se tu med vojno bojevali. Vsi ude= leženci so se pasebno toplo spo* mmjali mrtvih, ki so padli v krn? skih bitkah med svetovno vojno. Tern ie spomenik tudi posvcčen. Za vojaške novincesgodbenike, Goriško okrajno vojaško povelj* stvo nam sporoča sledeče: Mlade* ničU-godbe-niki, ki so vpisani v na* borne imenike letnika 1909. in pri* paidüio vojaškim okrajem Padova — Bcinetke — Treviso — Belluno — Steile -— Videm —- Gorica ter ni= majo pravice du skrajšane službe, 1 alike zahtevajo, da jih naborne komiisije prej i^rcgledajo in potrdi* io, kot bi siccr pri»li na vrsto. To pa lahko storijo s;'.mo, ako prosijo, naj bodo prideljeni go^dbi armad? nega zbora v Vidmu, bodisi kot godbeniki, bodisi kot ueenci. Učen* ci ne bodo vezani na krjko posebno službeno dobo. — Tisti, ki bodo pri preglcdu potrjeni, naj vložijo prošnjo na navadnem papirju na vojasko okrožno poveljstvo. Pri= ložijo naj zaeasni donustni list in dokumente, ki prieajo o njihovi glaisbeni sposobnosti. Se o zlcčinu v Gosposki ulici. Goriška kvestura, ki je vodila vso preiskavo o umoru Viktor j a Kogeia iz Idrije in Tee Ventina iz Goricc, jc zaprla mnogo ljudi. Med njimi so Avgust Lango, natakar, doma iz Avč, Krašna Viktor iz Idrije. Hreščak Dušan iz Idrije, dva Kokalja iz Idriie in več drugih. Vsi obtožcnci so bili izroeeni, kot poročajo listi, posebnemu sodišču za varstvo države v Rimu. Novi občinski načelnik v Florenci. . Za novega občinskega načelnika I v Florenci ie bil imenovan tiros Delia Gherardesca. Nadzorniki v stranki. Načelnik vlade Mussolini je na predlog tajnika stranke imenoval šest novih članov fašistovskeg.i di* rektorija (naeelstva). Ti elani so: poslanec Scorza, odvetnik Ivo O\U vcti, dr. Maltini, baron Basile. po* slanec Pierazzi in poslanec Severi* ni. Ti novi člafci bodo na razpo? lago tajniku stranke in bodo oprav? ljali posle nadzornikov. Seja Velikega sveta. V ponedeljek 17. septembra ob desctih zvceer se je v palači Chigi vršila seja Velikega fašistovskega sveta. Predsedoval ie načelnik via? de Mussolini. Navzoei so bili vsi elani. Mussolini je podal poroeilo o splošnem politienem položaju. j Poroeilo je trajalo dve uri. Dodan ! je načrt delovanja v bodočem letu. i Ta naert bo objavljen v »Foglio d'ordini«. Podružnici goriškega Monta. »Gazzetta Ufticiale« objavlja od? lotk, s katcrim se goriški Mont po? oblašea, da lahko ustanovi podruž* nico v Aidovšeini in v Tolminu. Zagoneten poštni paket. V ponedeljek 17. septembra je računovodja Oskar Bruggnaller, stanuioe v ulici Morelli štev. 19 prejel poštni paiket z označbo: Vzorec brez vrednosti. Ko ga je odprl, se je paket razletel. Drobci so ranili Bruggnaller j a, njegovo hčerko Nerino in tašeo Anp Ma? rincig. Vzroiki talko preraeunanega napaida niso znani. Z zadevo se ba? vijo goriški varnostni organi. Iz učiteljske službe. »Popolo di Trieste« od 26. sep? tcmbra prhmša sledeei seznam uci* telj skill moči, ki so bile premešee? ne iz službenih razlogov izven ob? močja tržaške.ga šolskega skrbni? štva: Bizjak Juština iz Kazelj v Mi? lan; Černe Ljudmila iz Grgarja v Genovo; Cotie Angela iz Vertojbe v Genovo; Cus Olga iz Št. Petra pri Gorici v Rim; "Feigel Ljudmila iz Št. Vida pri Vipavi v Rim; Ja? čič Josip iz Skrbine v Bari; Jug Ma* rija iz St. Petra pri Gorici v Flo? renco; Ivaneič Mari ja iz Kronber* ga v Genovo; Kenda Albina iz Šempasa v Florenco; Križman Ga* brijela iz Sempasa v Perugio; La« davac Marija iz Matulj v Perugio; Lenardie Peter iz Goe pri Vipavi v Turin; Martelanc Vladimir iz Bu? danj v Potenzo; Nemec Peter iz Vertojbe v Ancono; Orel Rihard iz Steverjana v Campobasso; Prin? čič Ana iz Šmartnega pri Kojskem v Neapel; Radinja Anton iz Pod? gore na Krasu v Rim: Rudolf Ema iz Hrenovic v Campobusso; Rutar Anton iz Černič v Aquilo; Šapla Marija z Dola?Otlice v Perugio; Saunig Kaziniir iz Ozeljana v Pe* rugio; Skarabot Emilij iz Stomaža v Cosenzo; Stepančič Marija iz St. Petra v Neapel: Tomšič Vitale iz Sv. Jakob v Bologno: Toroš Marija [¦/. Sinarij v Bologno; Valeneie Ana iz Jablanice v Ancono; Velišček Mari ja iz Rene v Neapel; Vilhar Mariia iz St. Petra na Krasu v An? cono; Vodopivec Loize iz Grgarja v Auuilo: \-Tolk Viktor iz Postojne \ Florenco: Zorn Emilij iz Soikana v Neapel: Zorzut Zinka iz Rene v Neapel: Zovie Ivan iz K(3miiii v ('o'senzo. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Med tern ko sem spal, mi je Bog? dan iz Aleksinca prinesel večerjo in skuhal erno kavo, osnažil puško in revolver, pregledal in nekoliko zakrpal tornistro. Bil je pae zlata duša. Solnce se je medtem skrilo za Kaj? maikčalan, ki je bil prepojen s srb? sko in bolgarsko krvjo, ko so si pregnani Srbi hotel! priboriti vsaj koseek lastne zemlje in so zavzoli Bitolj. Ko je dosegla senca Kaj? maikčailana Dudico in je tudi njen visoki vrh utonil v polmraiku, smo krenili na pot. Zopet je zaorila marširala, marširala naša pešadija. — korak. korak za korakom, a ja iunak za barjakom ... Lahko smo stopali, kot da gremo k svatbi in ne v bojni grom, mo* goee tudi v smrt... V smrt... ne, da bi videl mamc, ki me zeljno prieakuje že dolga lcta in nima že leta nobenega glasu od mene. Bog ve, ali ie dobila voj? noujetniško dopi'snico, ki sem jo nalašč pisal iz Francije kljub te? mu, da nisem bil tarn ujetnik? Ali jo je pustila cenzura skozi? Kaj Pa če postanem invalid, brez roke ali noge? Kdo bo sikrbel zame? Kaj potem, ee bo naša borba proti Avstriji zastonj? In poleg mene se oglasi Lala iz Banata: »Srem, Banat in Baeka tri srea junaeka .. .« Stresel sem glavo, tegoba srea se je spremenila v pesem, v navdu? šujočo pesem, ki zamori skrbi in temne misli. Ta'ka je bila naša not iz ravnine pri Subotskem do iaruge reeice Magleniee pod Veternikom, kjer smo se v malih urah noei ustavili k odpocitku. Malo sem spal, zbudili so me, da grem z zastopniki drugih eet na Veternilk in si ogledam prostor, katerega ima zavzeti tekom pri? hodnje noči naša eeta. Lezli smo proti planinam na Ve? terniku. V vsaki najmanjsi jamici je bil nastavljen top s francosko posadko in skladovnico granat in šrapnelov. »Demain matin nous commencons«. Pravili so nam, da začnejo drugo jutro. Bog daj sre? Co. Vse polno je bilo topov, velikih in malih. obrnienih na levo, des no in naprej. Cim bolj smo se bližali postO'jankam, tern bolj smo bili pre* prieani v uspeh. Ko pridemo prav blizu bojne čr? te, nam jc francoski polkovnik po? vedail, da bomo mi pr_vi dan napa^ da v tretji vrsti, pred nami pa da bosta dve vrsti Francozov. Ker sem videl mnogo ernih vojakov iz Se* negalije, sem domneval, da bo vsaj ena vrsta črncev. Naša četa jc dobila svojo posto- janko prav blizu poti. po kateri smo prišli, in zato sem bil prepriean, da naj dem dotieno mesto sredi naj? trdnejše noči. Spiazil sem se k bliž? njemu topu in zaeel kramljati s irancoskim topniearjem, ki mi je pravil, da. mora biti na odseku 20 km fronte vsaj 3000 topov, torej na vsakih 6—7 m po en top. Pravil mi je nadalje, da je topov 24 vrst: spredaj so metalci min. ki vržejo 200 kg težko mino 4 km daleč, po? tern so poljski topovi, tern slede li.žje havbice, potem težje, ltd., koneno pa da so naj bolj od zadaj angleski mornaniški topovi, ki stre? ljajo tudi na 35 km. Ko mi je dal Francoz na izbiro ali konjalc ali vino, sem popil čašico dobrega konjaka. Dolgo sc nisem mo-gel muditi, potrebno je bilo vr? niti se, ker so si tudi zastopniki dru? gih čet že ogledali svoje postojan,? ke. Vrnili smo se v jarugo ob Ma? glenici, kjer smo spali, kartali, ku? hali kavo. kadili in se mcnil'i. Vprašal sem Bogdana iz Alek? sinca: »Bogdanče, kakšna pa je raz? lika med Srbi in Bulgari. Kako naj jih ločjm, ko priderriQ v Macedo? nijo?« »Pa to je laliko. Vidi.š naš grb, vidiš te 4 s. To pomeni: »Samo sla? va Srbina spasava« aüi pa »Svaki Srbin slavu slavi«. Vprasaj Mace? donca, katero slavo* slavi in ee ti bo rekel, da ima slavo na dan Sv. Nikole, sv. Jovana, Sv. Džordža ali katerega drugega svetnika, imaš pred seboj Srbina. Ce pa ti začne klepetati o imendanu, znaj da irnas pred seboj Bugarina.« Srbi in Bolgari so pravoslavni, jezik jih ne more ločiti, ker vedcl sem da govore tudi okoli Niša de? lorn a bolgarsko in bolgarsko je go? voril tudi moj Bog dan iz Aleksinca, ee se je menil z Milanom iz Ču* prije. Zapomnil sem si, kar mi je pove? dal Bogdan. Isto mi je potrdil tudi pop Andrija, ki je pasel svojo ko? zo; prešiča je nekam oddal, a ne nam za golaš, kot sem mu svetoval. ') Slai'a jc srbski družinski praznik. Obi» čaj izvira \z starih časov, ko so si takratne srbskc družine i/brale encj^a svetnika za posebnega zaščitnikn družinc. Vsi pototnei iste družine slavijo istcgix svetnika, sinovi istcga kot oče in Bogdan iz Aleksinca, kljub tcmu, da je že bil družinski oče, je slavil sv Mihaela arhangela (arandželov dan) in ne sv. Bogdana. Slava jc /a Srba največji praznik v lctu. Ta dan se vse žrt=» vuje za pogostitcv gostov. Veckrat Srb strada cclo leto, samo da proslavi čim sve» čancje dan slave. (Daljc.) »GOKISKA STRA2A* ^tT-tfM i UTRINKI. Papež o vzhodnem vprašanju. Papež Pij XL je razposlal vsem škofom okrožnico »Rerum Orien* talium« (O vzhodnih reeeh). V tej okrožnici našteva, kaj je rimska Cerkev žc storila za vzhodna ljud* stva. Nato se bavi z velikimi nalo* garni, ki še eakajo delavcev. Treba je, da vsa duhovščina spozna kr* ščanski vzhod in pomaga vršiti ve* liko deilo združenja z Rimom. V Rimu že več let deluje Vzhodni za? vod, ki se uspešno bavi z vsemi pereeimi vprašanji vzhoda. Ta za* vod izdaja easopis »Orientalia Christiana«, v katerem poroča o svojem delu. Papcž konča z željo, da bi se vsa razkolniška ljudstva kmalu zopet vrnila pod okrilje rimske Cerkve. Zborovanje nemških razumnikov. Nemški katoliški razumniki so imedi 5. in 6. septembra v Magde* burgu svoje jesensko zborovanje. Tega zborovanja., ki je poleg obi* čajnih predavanj nudilo tudi umet* niških užitkov, — mislimo na toza* devne glasbcne prireditve v stolnici in glavni dvorani, — se je udeležilo veliko število uglednih nemških javnih in kulturnih delavcev. Pro? t'.ram dneva je bil naclvse zanimiv. , VT w1 , irw~,-. , V ospredju sla bili predavanji Nash so, I« \: l92^\ko. sc ]e * vasl skern počitku in da se zahteva zboljsanje tega zakona. »Osserva* tore Romano« pozdravlja dejstvo, da ministrstvo za korporacije že de'la v smisilu krščanskih pred* pisov. Protestanti v Italiji. »Osservatore Romano« od 26. avgusta prinaša pregled razvoja protestantizma v Italiii in njegovo današnje stainje. S tern je »Osser* vatore« dal gradivo socialnemu tednu v Milanu, ki se je bavil z vprasanjem resniene verske enot* nosti. L. 1848. je bilo v Italiji Ie ne* kaj tisoč valdenzov (južnofranco* skih krivovercev). Ko se je dovo* lila verska svoboda, se je tudi pro* tcstantizem v Italiji začel razvijati. 31. deccmbra 1861. so v takratnem kraljestvu (brez papeževe države, Lombardijc in Beneške) našteli 32.684 protestantov. Najvec jih je bilo v Pijemontu in Toskani. L. 1871. jih ie bilo 58.651, 1. 1901.: 65.597, 1. 1911.: 123.253. Povprečno največ protestantov ie še vedno v Pijemontu (1. 1911.: 25.644 ali 7.49 na 1000 prebivalcev). Križ pod sovjetsko zvezdo. Sovjctska vlada je odredila, naj se oclstranijo vsi nagrobni križi z ruskih pokopauišč. Grobovi naj dobe easu primernejši kras, ki naj priea. da pomeni smrt popolno uni* čenje človeka. Ta kras naj bo trnje in osat. Vincencijeve družbe. V Avstriji je sedaj 154 Vincen* cijevih družb z 2000 delavnimi čla* ni, ki so v ietu 1927. redno prcskr* bovali 22.826 revežev. Družbe ima* jo 46 dobrodclnih ustanov, med temi šest sirotisč na Štajerskem. L. 1927. so vse dm/be izdalc v do* brodelne namcne 1,464.147 silingov. Drobne vesti. Tržaški odvetnik dr. Čok zaprt. j Na nemških železnicah »Picolo« poroča sledcče: Pevsko so imdi dozdV Stiri razrcde. Sedaj drustvo v Pobcßih pri Kopru si je Pa. ^ prvega in eetrtega odpravili, pred vojno kupilo veliko in krasno i ako. dä ostancta saino drugi m vezeno belo*modro*rdečo zastavo. | trttn- Ta zastava je ob prevratu izginila. Hvalezen slon. »Katolis'ka cerkev v duhovnem živ* lienju sedan jO'Sti« in »Katoliška knjiga in katoliški ti.sk«. O prvem je govoril znameniti teolog in silo* zof Stefies o drugem znani urednik revijc »Gral«, pater Muckermann. Steffes je z velikim umevanjem za duhovne potrebe današnjega ča= ustanovil fašjo. Fašisti so zastavo sliranili v prastorih fašja. 21. avgu* sta 1928 pa je zastava zopet izgini* la. Kvestura je zaprla pair sumljivih oscb. Nato je na podJaUi ovadbe nekega svojega zaupnika izvedela, da je dal naročilo, naj se zastava vzame fašistom, tržaški odvetnik sa skušal dokazati kako zclo je no* ^-^ Isti zaupnik je tudi ozna* tranje življenje cerkve sorodno najglobljim utripom duševnega živ* ljenja moderneUa človeka. Če gre* mo naišemu življenju do dna, če brcz predsodkov in v resnični po* nižnosti prisluhnemo vase, trčimo na meje, ki segajo preko eloveka, preko eloveskega razuma, njegove* ga čuvstvenega in hotenjskega živ? lienja. — pridemo do nadnaravne* ga sveta, za katerim teži in hrepeni moderna duša, v katerem se naša euvstvenost more ustaliti in naš razum pomiriti. Zanimivo je tudi Muckcrmanno* vo predavanje o katoliški lepi knji* gi. Muckermann odkritosrčno pri* znava, da smo katoličani na slabem v pogledu slovstva. Govoriti o »do? bri knjigi«, ki naj bi jo dali kato* liškemu ljudstvu v roke, je nesmisel, ee mislimo. da se da ta stvar orga* nizirati, naročiti alii uravnati s ka= kimi »smernicami«. Če hočemo do* bro knjigo, treba poseči v slovstve* no proizvajanje. Literatura je naj* vcčii zaklad naroda. V literaturi se zrcali duša naroda, te vrednote vplivajo zopet nazaj na narod in so v stanu, da ga oblikujejo in izomi* kajo v pravem pomenu bcsede. Če hočemo torej ustvariti dobro knji* go, treba poseči v literarno življe* nje, in sicer v literarno življenje sedanjosti. Ne zadostuje. da črpa* mo od zakladov preteklosti, postati moramo delavni soustvarjajoci oi* nitelj v literarnem življenju seda* njosti. Pri zborovanjih jc bil navzoč tu* di papeški nuncij Pacelli, ki je pri ctvoritvenem veeeru govoril o po* menu katclišike or^anizaeiie. Za nedeljski počitek. »Osscrvatore Romano« od 28. avgusta se odlocno zavzcma za ne* deljski poeitek v vsej Italiji. Ni do* volj, pravi vatikansko glasilo, da se vsako leto enkrat skliče zboro* vanje, na katerem se zahteva ne=* deljski poeitek. Boj za popolno po* svečevanje nedelje mora stremeti za tern, da se javno mnenje vzgoji v smislu kršean»kih predpisov, da se zahteva natančno izvrševanje sedaj veljavnega zakona o nedelj* cji'l kraj, kjer je zastava skrita. Na= | sli so jo in, da bi se preprieali, ali ! je dr. Čok res naroeil vz_cti zasta* I vo, poslali miličnika, ki je razumel ! slovenski, z zastavo k Coku. Dr. : Čok je zastavo sprejel. Takoj na>to 1 so ga arctirali, češ, da je ukazal I krasti in da je plen shranil. To je ' poročilo »Piccola«. Sodna obravna* | va se bo pričeila 27. septembra. ! Otvoritev zbornice. j V prihodnji seji ministrskega i sveta se bo doloeil dan otvoritve poslanskc zbornice in senata. Vihar v Ameriki. Pretekli teden je po seyernoame* riški državi Illinois divjal grozen vihar (tornado). 75 oseb je ubitih, najmanj še enkrat toliko ranjenih. Škoda ie vtlikanska. Vihar je bliss kovito hitro prlšel, vse podrobil, knr ie bilo v njegovcm območju, in pravtako hitro pojenial. Nato se je utrgal oblak in voda jc poplavila ! ruše vine. Tako močnega vihar j a že dolgo ne pomniio. Preiskovalna komisija radi izgube »Italic«. Ker ?e bil zrakoplov »Italia«, ki se je izgubil na seycru, last države, zato je bila sedaj imenovana ko* misija, ki bo preiskala vzrokc ne* sreče. V komisiji so admiral Ca* gni, general Armani in mnogo dru* gih od'lienih vojaških strokovnja* kov. Komunistični časnikar pred sodiščem. Odgovorni urednik lista »Die ro* te Fahne« (Rdeei prapor), ki izha* ja na Dunaju, je bil zaprt in no* stavljen pred sodišče, ker je huj* skal k oboroženemu odporu komu* nistov proti kongresu »Heim* wehr*a«, ki je napovedan za 7. oktobra. Cesarska stranka. Nemški politik Hugenberg name* rava ustanoviti cesarsko stranko, ker se v nemški nacionalni stranki vise neprestani spori. V novo stran- ko bodo vstopili konservativci, desniearski völeposestniki in skraj* ni nacionalisti. Neki Anglež, ki je dalj časa bival v Indiji, sc jc nekdaj v pragozdu nenadoma srečal z velikanskim slo? nom. Anglež je ves preplašen po* zabil teči. Kmalu pa je opazil, da slon šepa in da mu moli svojo prednjo nogo. Med prsti mu je namrcč tičal kos lesa, ki mu je po* vzročal hude bolečine. Anglež se ojunači, mu izdere les in sllon odi* de s hvalcžnim pogledom po svojih opravkih. — Nekaj let nato je ti* sti Anglež, ki se je medtem vrnil v London, šel v cirkus. Kaliko je bilo niegoyo začudenje, ko jc ugle* dal med zverinami istega slona, ka* terega je bil srečal v Indiji. Pa tudi slon ga jc zapazil in spoznal. Sei je k njemu, ga prijel z rilcem in ga z zadnjih prostorov varno prenesel na prvi prostor. Francoske letalne vaje. Francosko vojno zraeno brodov* je je imelo pretekli teden vclike vaje. Šlo je za brambo Pariza. Izid je bil tak, da Francozi Pariza ne more jo braniti proti sovražnim zračnim napadom. Organizacija Smithov. \' Angliji in Ameriki jc silno ve* liko ljudi, ki se pišejo Smith. Samo v Združenih dr/avah jih je blizu ova milijona. Ustanovili so posebno organizacijo. Znano je, da se de* mokratski kandidat za predsedstvo Združenih držav tudi imenuje Smith. Ü organizaciji Smithov je neJvdo prišel na misel, da bi prire* clili poskusno glasovanje. In cudno! Vceina Smithov je glasovala proti Smithu. Dunaj — mesto kongresov. Na Dunaju se vrši vsako leto ze* lo veliko kongresov. Za prihodnje leto jih je že mnogo napovedanih. Zborovali bodo mednarodni umct« niki. trgovci, kleparji, brivci, živil* ski prekupčevalci, pisatelji, žene itd. Velikopotezna tatvina. V Rusiji se je te dni dogodila tatvina, ki je mogoče edina v zgo* dovini tatvin. Podjetni tatovi so namreč ukradli nič manj kot del železniške proge, in siccr na črti Moskva*Kazan. Uzmoviči so odvili traenice in jih odncsli z vijaki in 1)ragovi vred. Odneisli pa so tudi vsako stvar, ki je bila koliekaj vredna, n. pr. brzojavno žico, zvons ce, izogibališea itd. Od kraj a so mislili, da gre za sabotažo. Pozneje pa so se preprieaili, da treba mLsliti na tatvino. Brzojavka. Trgovec z živino je brzojavil svojemu odjemalcu: »jutri zjutraj vsi prešiči na kolodvoru. Pričaku* jem tudi Vas. Jaz pridem šcle ju* tri, ker osebni vlak bikov ne vozi. Kupčija slaba. Govedo poskočilo v ceni. Če potrebujete bikov, se obr* nite name.« Mlin zgorel. Največji mlin v Vzhodni Afriki, ki se ie nahajal v Nairoli, jc zgorel. j^koda znaša nad en milijon mark. Iz te nesreče utcgncjo nastati res* ne težkoče pri prchrani prcbival* stva. Najdeno. Našlo se je dvokolo, ki je shra* njeno pri županstvu. Kdor upa do? kazati lastninsko pravico. naj pri* de ponj. Širite „Ooriško StražoM! Kaj je novega na iJ\? Batuje. Že zopet javljamo žalostno vest. V torek 18. septembra zjutraj je nenadoma umrla cna najboljših deklet Ivanka Ušaj. Bila je cerkve* na pevka in marljiva clanica Mari* jine družbe. Naj poeiva v mini! Gaberje. Dovolite, gospod urednik. da na* pišem par vrstic iz naše vasi. — Z letino bo letos bolj slaba. Suša nam ie skoraj vse pokončala. Le grozd* jc bi se še morda deloma popravi* lo, ako pride kmalu dež in namoči razpokano zemljo. — Dobili smo tri nove zvonovc. Naš preljubljeni vladika jih je 3. septembra blago* slovil. Navzočih je bilo šest du- hovnikov. Po blagoslovitvi so pev* ci zapeli kraisno, šc. neizdano pe? him V. Vodopivca: »Zvonovi, zvo? nitc!« Pevce je spretno vodil skla* dateljev brat Mirko Vodopivec. Zvonovi imajo lep gla«. Dobro bi bilo, če bi jih kak veščak preizku* sil. Vliti so bili v Trstu. Prej smo imcli samo en zvon, ki je bil nad Naznanilo. Naznanjam vsem kmetovalcem, da sem od 15. teko- čega meseca naprej znižal cene posnemalnikom mr ROTH za I0°|o ^n S to pocentvijo so se ti izvrstni in veL let zajam« čeni posnemalniki tako pocenili, da si posnemalnik „ROTH" nabavi lahko vsaka kmetska hiša. Zato zahtevajte i lustra rani cenik, ki se vam pcšlje brezplačno! JUST US AI ZQstopniH tavarne mieka skih strojev ROTH u Stutt:artu na NemšHem, Gorizia, Piazza della Vittoria st. 4. iProdaja tudi na obroke ! Straü 4 'GOKiSKA STRA2A* 500 let star. — 4. septembra smo imeli našega nadpastirja zopet v naši sredi. Delil je zakrament sv. birni€. Fantje in mož.je so napravili lepe slavoloke, dekleta so pa lieno okrasila že itak lepo cerkev. Vladi* ko je sprejela skotaj cela vas in ga spremila od prvega slavoloka v cerkev. Bil je zelo lep dan. Idri.ja ob Bači. V nedeljo 16. septembra smo pri nas obhajali praznik, kaikršnega ni slavila eela dolina, lahko rečemo, že par stoletij. Blagoslavljali smo novo cerkev, ki smo si jo zgradili z lastnimi prostovo'ljnimi prispevki. Med nami ni bilo malodušnežev, ni bilo omahjjivcev — vsi prav vsi, bo- gati in revni smo darovali kamen k spomeniku našc vemosti. Hoteli smo dekazati, da tudi v 20. stoletju še bijejo sree naših dedov, ki sc niso strašili truda in napora, da so si po'Stavili na najvišjih hribih cerk* vice, ki so prosile blagoslova od Najyisjega. — Že pozimi smo z roboto zaeeli konati in spravljati vkup kamen je in materijal, .da zmanjšamo stroške. Četudi so nam roke mrle od mraza, vendar smo z veseljem držali v rokah kramp, saj smo vedeli, da gradimo hram božji. Prvi med prvimi, vedno vesel in eil je bil med nami naš g. žunnik, ki je to zimo spremenil župnišee v brez>- plae-en hotdl za tiste, ki so pomagali pri dolu. Ni se ustrašil zaprek in te? žav, vedel je, da gre za east božjo. Ko smo v soboto zagledali lepo cveneano eerkev. smo vsi zavriska* li v svojih sreih: Lepo cerkev smo si zgradili. Gas pod je blagoslovil naš trud in našo dobro voljo. No? eem obširno popisovati cerkvene slovesnosti. Cerkev je blagoslovil veleeatstiti g. msgr. Berlot iz Gori* ce ob asistenci bližnjih gospodov duhovnikov. Ljudstvo iz domaee in iz hližnjih vasi je svoje molitve zlilo v eno samo vcli'ko zahvalo Najvišjemu, ki je vlil toliko pogu* ma naši vasici, da se je zgradil nov hram božji. Tudi Mairiji, naši Kra* ljici, smo postavili nov oltar. Seve* da bo pri novi cerkvi manjkala tudi nova oprava, pa upamo, da bomo z dobro voljo in z božjim hl&goslo* vom mogli v kratkem naikupiti vse potrebno. Bog /ivi našega g. župni* ka in nam ga ohrani še mnogo let. Brez njega bi biii težko prišli do tako lepe hiše božje. Idrijske novice. Cerkveni koncert. Ponovno opozarjamo na koneert, ki se bo vršil v nedeljo 23. septem* bra ob petih popoldne v idrijski župni cerkvi. Vzpored je zelo mno= govrsten. Pele se bodo pesmi do* maeih in tujih skladatcljev. Zasto* pani so Arhangelskij, Jobst, Kimo* vec, Klemeneje, Lvovskij, Mav, Premrl. Sattner, Vodopivec. Wags ner, Železnik. Sodelovala bosta so= lista Joško Bratuž iz Goriee in Adi Gruden iz Idrije. Vsakdo, ki si želi resnično glasbenega u/itka, naj pri= de na koncert. Ne bo ran žal. Iz sipohego sveto. 2000 let staro mesto. Južnofrancosko mestece Carca« conne je te dni obhajalo dvatisoč* letnico svojega obstanka. Ta dogo- dek so zelo slovesno obhajali. Matematiki zborujejo. Od 3. do 10. septembra se je v Bologni vršil mednarodni kongrcs matematikov. Udeležiilo se ga je nad 1000 najznamcnitejših računar* icv sveta. V enem tednu je bilo prcko 400 strokovnih predavanj. Delnice po grošu. Na Dunaju obstoji ncka medna* rodna uvozna in izvozna delniška družba. ki im a 400.000 kron uli 40 šilingov kapitala. L. 1926. je imela družba 1 šiling in 89 grošev do* bička. Pretekli teden je bila kup* eija na borzi zelo slaba. Da bi spravil malo življenja v mrtvo bor* zo, je nekdo vrgel na trg 1000 del* nic imenovane družbe v sikupni vrednosti 30 šilingov. Delnice so takoj padle od 3 grošev na enega. Velike nesrece seveda ni bilo. V katerih državah vozijo po levi strani? Zna.no je. da morajo v ltaliji vsa vozila po desni strani caste. To pravilo velia skoro po vsem svetu. Samo v Avstriji, Angliji, na Šved* skem, Čehoslovaškem in Ogrskem vozijo po levi strani. »Ni minister, tern več pošten človek.« Francoski zun. minister Briand ne mara za časnikarje, kadar je na oddihu na deželi. Pariški poro- eevalci pa so trdovratno ljudstvo, ki se ne da odgnati. Eden izmed njih je izvohal Briandovo bivali* see v Normandiji in ga obiskal. »Bog mi je priča,« je vzkliknil mi* nister prestrašen, »da sem se ga otepa'l.« Pomagalo ni nie. Razkaza* ti mu je moral svojo hišo. Tako je nastal lep elanck »Briand na polet* nein dopustu« in taiki> je svet izve* del, da ima Briand zelo malo zah* tev. Hišica je majhna, sobe niso večje kot kajute na torpedovki. Med zajutrkom je Briand prinove* doval, da se mu je posreeilo, da je šest let ostal nepoznan v tej pode* želni samoti. Gospodinja ga ie po* znala kot g. Bertrand*a. »Bil je ta- krat eudovit eas. Hodil sem na lov in- užival najlepšo samoto. Pa ti pride nekega ler>ega dne vee Pari* žanov in zahtevajo od moje go* spodinje zajtrk. Gospodinja je od* klonila. Eden izmed njih reee: Za* kaj nam nočete ustreči, saj tarn se* di tudi minister Briand in zajtrku* je. — Kak.šen minister? je Srcikla go«podinja, to ni minister, temvee pošten človek, ki ga poznam že 6 let. — In se ni dala preprieati. Pa* rižani so odšli. Črez nekaj tednov je nekdo poslal moji gospodinji ilustriran list, v katerem sem bil slikan na tcrasi pred njeno hišo pri zajtrku. Napis se je glasil: Mini* ster Briand na letovišču. — Takrat je moj uglcd pri gospodinji zelo pad el.« — Smola. Ga/ston Remy iz Bordeaux bi bil rad videl Pariz. Denar ja ni imel. peš se mu pa ni ijubilo hoditi. Šel je torej na policijo in se obtožil, da je v Parizu zagrešil to in to. Policija ga je poslala s spremstvom v Pariz. Tarn pa je Remv izjavil, da ni nice* sar zakrivil. Javil da se je zato, ker bi rad videl Pariz. Rekli so mu, da je to sleparija, ga vtaknili za tri dni pod kliuč in ga po odsedeni kazni takoj zopet po^laili v sprem* stvu v Bordeaux. HnjižBvnosf in urnstnost. »Nova Muzika«. Cetrta štev. te lepe glasbene revi* je je došla in se za začcla razpošiilja* ti naroenikom K.T. D. jim prilaga položnice, katere naj blagovolijo vporabiti in poslati naročnino, da more ta potem poslati naprej upravništvu. Stroäke ima izdaja* teljstvo ogromne. posebno sedaj v začetku, zato ie naša dolžnast, ako hočemo zagotoviti reviji obstoj, da ne čakamo z doposlanjem naročni* ne, ampak da učinimo to takoj. — Pro'simo! — Naroenina znaša 36 L. letno za 6 zvezkov s poštnino od tam, kar ni mnogo z ozirom na vsebino in lep tisk. — Tisti, ki ni* so vrniJi revije do svoječasno na? povedanega roka. so smatrani za namčnike in njihova dolžnost je, vposlati naročnino. Četrta številka vsebuje samo skladbe eehoslovaških skladateljev. Urednistvo »N. M.« stremi za tern, da seznanja tudi druge slovanske narode z našim napredkom na tern polju in prišlo je v stike s Čeho* slovaki, Bolgari — urednik je baš sedaj kot gost tam doli — in dru* gimi. I'o pot prinaša »N. M.« sklads be najmodernejših čeških sklada* tdjev. So stvari tudi posnete iz or* kestralnih partitur, potem za kla* vir, solopetje, llauto * harfo. Zelo zanimiv pa je »Začetck fantazije« št. 6 za eetrttonski klavir od zna* nega specijalista za četrtonsko glasbo Alojzija Haba. Tako ima elo* vek vsaj majhen pojm o tej novi glasbeni struji. Nc bodemo govo* rili o vsaki skladbi posebe, bilo bi predolgo, Ie to poudarjamo, da vsak naroenik dobi v tej številki zase pae kaj, da laliko igra; so stva* ri, ki so izvedljive in tudi ne pre* težke. — V oktoberski številki se nam obetajo izkljueno klavirske skladbe plesne vscbine, bolj umet* niške kakovosti, se razume. — Za december pa pripravlja urednistvo »Božično številko«, ki bode dokaj boga.ta na snovi in zanimiva. — Sklepamo s priporočilom. naj na* ročniki podpirajo to lepo podjetje. Izšla je ravnokar partitura Cerkvene ljudske pesma* rice, ki jo je v drugi izdaji priredil Štinko Premri. Ta zbirka vsebuje poleg pasmi, priobčenih v I. izdaji (Cerkv. pesmarica za mladino), še 39 drugih pasmi, primernih za cers» kveno ljudsko p.ctje. Pesmi so pri* rejene za eno*, dvo* in vceglasno petje. Pesmarico prodaja Katoliška Stanko Premrl. Ta zbirka vsebuje knjigarna v Gorici. »Moscato« L. 2.80—3.40; sveže maslo L. 14—15; presno maslo L. 17—18; mleko liter L. 1—1.10; sku* ta kg L. 4; jajca kos L. 0.60—0.65. Da se v najem v Volčah hiša z malim vrtom, primerna za razlieno obrt. Najemnina prav nizka. Več pove pismonoša Avgust Jug v Voleah. ] Vino dobro se dobi se pri Kme* j tijski zadrugi na Vogerskem. ! Med v panjih in trčan, kupuje ; po najvišjih dnevnih oenah tvrdka i Žnideršič & Co., Villa del Nevoso. i Iščejo se posredovalci. Sprejme na stanovanje in hrano dobra družina 1—2 dijaka ali dija* kinje. Naslov pove uprava »Go« riške Straže«. • Kmetijsko konsumno društvo v ; Biljah da s 1. oktobrom t. 1. v na* I jem kremo in štacuno z vsemi pre* i mieninami, eventuelno tudi proda, z vsem inventarjem. — Odbor. j Prencis Frančišek v Solkanu, glas* benik in izdelovatelj orgelj, harmo* nijev ter drugih glasbil. Priporoča se preč. duhovnikom, cerkvenim oskrbništvom in drugim. Popravlja J in uglašuje cerkvene orglje najna* j tanenejše, 60 lir od spremena. Pre* i gledi, proračuni gratis. Moto: Ve... Ve... Ve... Moderna zlatarna, Corso Verdi Štev. 13. — Birmski, poročni in j krstni darovi po zmernih cenah. j Popravila ur in zlatarskih predme* ! tov izvršujem z jamstvom in hitro. j Kupujem krone, srebro, staro zlato J po najvišjih cenah. | Velika zaloga mrtvaških potreb» ščin: kompletne pogrebne opremc I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir, otročji po* | grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, j Dornbcrg 3. ! ISodov uinshih 100 No nova predelanih | od SD do 700 litrou ! eden 2.300 litrov | Prodam po ceni na drobno, radi I opustitve vinske trgovine I IVAN DOLJAK 1 Solkan pri Gorici j__________________________r __ Zdravnik za xobe in usta ! 9r. IOJZ KBAI6HER ; sprejema Y G O R I C I Piazza delta Vittoria štev. 20 in v svoji podruinid pri SV. LUCIJI 5tev. 35» ¦ =¦ Valuta, dne 19. septembra 1928. si dobil: ra 100 franc, frankov 74 57 do 74.87 Lir za 100 belg. frankov 264 - do 268. za 100 švic. frankov 367.50 do 369.50 „ za !00 češ.-slov. kron 56.55 do 56.85 „ za 100 dinarjev 33.50 do 33 80 „ za 100 nemških mark 453.— do 459 — „ za 1 sterling 92 68 do 92.8S r za 1 dolar 19.07 do 19.13 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 266.50 do 272.50 „ Benečijske obveznice dne 19. septembra 1928: 72.20. Tržne cene dne 18. septembra 1928. Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze* lje L. 1.40—1.80; korenje L. 1.20 do 1.60; kumare L. 0.50—0.70; če* bula L. 0.60—080; rdeea pesa L. 1.60—1.80; fižol navaden L. 1.80; tižul koks L. 2.80; salata L. 1.80—2; indivija L. 1.80—2; jajeniki L. 1.40 do 1.60; krompir L. 0.60—0.70; pa= radižniki L. 0.60—0.80; rcdie L. 2 do 4; spinaea L. 1.40—1.60; fižol stročnik L. 2.20—2.80; vrzote L. 1.60—1.80; bueice L. 2.60—2.80; svLŽe fige L 0.80—1.40; limoni kos L. 0.4O-0.70; jabolka kg L. 1.20 do 2.40; hruške L. 1.60—3; breskve L. 1.60-3.60; češplje L. 1.2O-1.40; na. mizno grozdje L. 1.20—2; grozdje »Palestina« L. 2.40—2.80; grozdje Temeljita izraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten Svedski svetovni izdelek, trpežen, priprost. FlačujB se lahHo v obpohih. 'Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- Pojasnila prebivalcera poriške plačno na razpolago. pokrajine ilajejo zasiopnik tvrdke: KNUT JONSIIN, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavele 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94