SlEV. 20. Posamezna Številka stane 1*50 Din. V LlnH'lani, v Celrle'i dne 24 'airaafla 1924. LBlB Lil .. , Din O . .. .120 Naročnina za državo SHS: na mesec . za |>ol leta »a ctlo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. 60 Cene Inseralom: Enostolpna petltna »rstu mali oglasi po Din Г50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlfcine po Din 2 50. veliki po Din 5'- In 4'-. oglasi v uredniškem deli* vrstica po Din 6'—. Pri večjem naroČilu popust. Izhaja vsak dan tzvzemSI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutra) Poštnine plačana v ontovlnl Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6<Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 528. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inscrate) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797. Po načrtu. Nikomur ni neznano, da se je po konča i svetovni vojni povsod bolj ali manj očito pojavljal kulturni boj. Proticerkveni, framasonski živelj se je povsod vrgel najprej na šolstvo. Zaenkrat so Lili načrti za razkristjanjenje šol povsod prekrižani in eicer vsled odločnega in neustrašenega nastopa staršev. V Jugoslaviji so objavljali proticerkveni elementi razne projekte in načrte, po katerih naj bi se naše šolstvo reformiralo, recte deformiralo. V teh načrtih po srbskem vzorcu se je več ali manj prikrito pojavljala ost proti krščanskemu nauku v šoli. Veronauka sicer še ne nameravajo iztiriti iz osnovnih, meščanskih in nižjih srednjih šol; a krščanski nauk naj bi — tako so zapisali v načrtih — učilo učiteljstvo, ne pa duhovnik. To namero bi radi izpeljali že zdaj, ko izvršujejo brezsrčno delo redukcija uradništva. Ce je kje redukcija potrebna, umestna, — prav; ne ugovar jamo. Toda gordijski meč stegati nad šolo in nad tistimi, ki so poklicani mladino voditi h Kristusu; tirati iz šol poslance, ki jih je sam božji Učenik pozval in določil za oznanjevalce božjih resnic: »Pojdite in učite vse narode ...«, gordijski meč sukati tam, kjer se polaga temelj verskonravne vzgoje, in z njo vred najjačji temelj pravo državljanske odgoje: to bi bila vnebovpi-joca krivica, ki hi se ne dala nikdar popraviti. Namen pri tem drznem početju je jasen. Dobro učiteljstvo samo čuti, da težki nalogi: Iratehizirati in poglabljati mladino v ver-вке resnice in navajati na versko življenje, — ne more prav in pravilno ustreči. Slabo učiteljstvo se bo principielno branilo, češ, to ni naš poklic. Če se bo pa brezvestno vdalo, bo versko pokončanje in razdejanje med mladino — strašno! Ako bi se ta stvar tirala dalje, je jasno, da bi bile posledice grozne, nedogledne. Učiteljstvo se bo branilo, duhovnik iztiran, — kaj ostane drugega, kakor: krščanski nauk iz šol! In to jc vprav načrt framasonstva! Starši, ki količkaj še čutijo krščanski, protestirajo z ogorčenjem proti takemu razdiralnemu, — vero, moralo, red in državljanski čut uničujočemu načrtu. Na ves glas pa bodi tudi povedano, da Je ta načrt proti ustavi, ki veleva, da so mora verski pouk dajati po verskih načelih staršev, ki imajo v tem odločilno besedo. Ali bi bilo to po načelih katoliških staršev, že bi otroci ostali brez verstvenega pouka v šoli; ali pa če bi bil ta najvažnejši in najodločilnejši pouk poverjen osebam iz učiteljskega slanu, ko je znano, kako se — žal — številni med njimi kar nič ne brigajo ne za vero, ne za versko življenje, da ne omenjamo onih, ki so notorični brezverci! Vsa čast dobrim, kolikor jih je; a njih število se krči! Drugače pa: kaj naj pričakujemo od ljudi, ki so sami prišli ob ves verski čut?! Česar človek nima, tega tudi drugim dati ne more. Veronauk ni gola beseda; veronauk ne obstoji v besednih definicijah in označbah, ampak v Življenju, v življenju po veri in po resnicah božjih. Otrok mora vse, česar se uči, praktično pred seboj videti, da more potem to sam izvrševati, za kar ga je treba takoj pri pouku navajati. Kako naj svari človek pred grehom, če je sam vanj do grla zakopan? Kako naj vzgaja za čednost, če je ne pozna, če nima zmisla zanje.?1 Povsod se zahteva strokovna izobrazba, le najvažnejše življenjsko vprašanje, ki je od njega odvisen blagor človekov, naj se prepusti osebam, ki nimajo ne strokovnega znanja, ne prakse, ne umevanja, no veselja, ne čuta. Koliko je dati na tiste formalne izpite, ki so jih nekateri pred leti položili, ve vsakdo. Groza pretrese človeka, če na vse to samo od daleč pomisli. Upamo, da bodo čuvarji države, če jim je na tem, da se temelji ne zrušijo, še pravočasno spregledali in preprečili to nevarno namero, kajti odgovornost zanjo bi bila velikanska. Pred cerkvenim konkordatom stojimo, kakor pišejo; toda vprav v tem trenutku se lučajo pred noge laka polena, ki morajo a priori preprečiti vsak sporazum. Proteste naše naj trezno premislijo vsi, ki imajo državne vajeti v rokah, da se ne bodo kruto zaleteli. Italiji se mudi z* mM* imgodbe. PASIČ DANES ODPOTOVAL V RIM. Belgrati, 23. jan. (Izv.) Mussoliniju se očividno zelo mudi, da belgrajska vlada podpiše z Italijo sklenjeni spora'um. Danes je prišlo v Belgrad zopet novo Musso-liuijevo pismo. O pismu, ki ga je pisal prvič, smo že poročali. Današnje pismo je naslovljeno na ministra dr. Ninčića. V pismu se Mussolini najprej zahvaljuje za energično držanje belgrajske vlade pri sklepanju sporazuma in ker se ni ozirala na proteste Hrvatov in Slovencev. Dalje pa ga opozarja, da italijanski tisk zelo opa/a okolnost, da se podpis sporazuma odlaša. Da nadaljnje odlašanje s podpisom ne bi izzvalo novih komentarjev, piše Mussolini, bi bilo do- bro, če bi belgrajska delegacija svoj odhod pospešila. To Mussolinijevo pismo je dr. Ninčič še tekom dopoldneva predložil Pa-šiću. Iz okolice Pašieevo se zve, da se je Pašič še danes dopoldne obotavljal odpeljati se v Italijo. Ko pa ga je dr. Ninčie na neko stvari opozoril, se jo vendarle odločil za pot. Belgrad, 23. jan. (Izv.) Danes zvečer ob 7.20 so se odpeljali v Rim ministrski predsednik Pašič s svojo hčerko, dr. Ninčič s svojo gospo soprogo in italijanski zastopnik Sumonte s svojim tajnikom. Od ministrov potuje v Rim dr. Peleš. vlade z Italija. Belgrad, 23. jan. (Izv.) Na današnji seji Jugoslovanskega kluba so soglasno sklenili, da sc mora proti sporazumu z Italijo v njegovi sedanji obliki započeti najodloč-nejši boj in od vlade zahtevati, da s^ ščitiio tako interesi naših manjšin v Italiji kakor tudi interesi obmejnih občin. Tozadevni energični protesti poslanca dr. Korošca pri Pašiću In dr. Ninčiču so bili z odobravanjem vzeti na znanje in se je pri tej priliki manifestiralo iskreno in navdušeno zavzemanje Jugoslovanskega kluba za Slovence in Hrvate na Goriškem, v Istri, v Trstu in na Reki. Tudi glede notranje političnih vprašanj so bili sklenjeni soglasni sklepi. Protest posvetovalne komisije proti pogodbi i Italijo. Belgred, 23. jan. (Izv.) Posvetovalna komisija za izvršitev rapallske pogodbe je danes izročila ministru dr. Ninčiču spomenico, v kateri protestira proti držanju vlade, ki se ni ozirala na rapallsko pogodbo. Seja narocSne skupščine. Vladna več»na odklonila nvjuost razprave glede pogodbe z talijo. Belgrad, 23. januarja. (Izv.) Pred današnjo sejo narodne skupščine sta dr. Korošec in dr. Spaho ponovno obiskala predsednika skupščine Ljubo Jovanovića in zahtevala, da se stavi na dnevni red današnje seje skupni predlog opozicijc glede sporazuma z Italijo. Ob 10. uri je predsednik otvoril sejo. Po končanih formalnostih je predsednik predložil zbornici resolucijo opozicijc. Pred glasovanjem o njej je dr. Ninčić izjavil, da vlada ne smatra v sedanjem tre-notku za oportuno o tem vprašanju žc danes razpravljati, ker to tudi ne bi bilo v skladu s parlamentarno prakso. Končni sporazum bo dosežen v nekaj dneh, danes pa so stvari še v toku. Dr, Korošec: Torej je žc prepozno! Dr. Ninčić: Ni prepozno! Vlada bo predložila sporazum skupščini na odobritev, kakor to zahteva uslava. Takrat bo imela skupščina priliko povedati, svoje mnenje. Sicer pa je vlada načelnikom klubov dala vsa potrebna pojasnila. Zato smatra kraljevska vlada, da razprava o tem predmetu ni nujna. Ljuba D a v i d o v i ć jc izjavil, da je res govoril z dr. Ninčičem o sporazumu, da pa ni izvedel nič novega. Po protestu dr. Spaha proti nepravilnemu postopanju vlade glede sporazuma jc večina nujnost odklonila. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 23. januarja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je Pašič poročal o vzroku svojega potovanja. Sklenili so, naj Pašiča za časa njegove odsotnosti zastopa minister Trifković, dr. Ninčića pa minister za pravosodje Perič. — Ministrski svet je dovolil nato 77 milijonov dinarjev kredita za izplačilo invalidskih pod por za dobo od 1. julija 1. 1923, do 1. apr. 1. 1924. KONGRES VELEPOSESTNIKOV. Belgrad, 23. januarja. (Izv.) Danes dopoldne ih popoldne se je vršil kongres veleposestnikov, da zavzemajo svoje stališče o agrarni reformi. Slovence zastopa gosp. Jože Lovrcnčič. Dopoldansko zasedanje so motili dobrovoljci, da je morala policija napraviti red, Dvolična vloga poslanca Puclja G. PUCELJ — EKSPONENT REŽIMA V ZZMLJORADNIŠKEM KLUBU. Belgrad, 23. jan. (Izv.) Poslanec Pucelj ic član srbskega zemljoradniškcga kluba in se je kot tak danes prvič udeležil seje tega kluba, kateremu je svojčas že pripadal pozneje pa izstopil, da jc mogel glasovati za centralistično ustavo. Tako za g. Puclja še bolj pa za srbske zcmljoradniške poslance jc bil precej mučen trenutek, ko so v v njegovi navzočnosti morali razpravljati o taktiki kluba z ozirom na akcijo opozicije proti vladi. Sicer so žc doslej zemljoradniki vodili napram velesrbskemu režimu Puc-ljevi oportunistični taktiki slično politiko. Pred začetkom seje parlamenta so zemljoradniki razpravljali o skupni resoluciji opozicije proti sporazumu z Italijo. Pucelj jc takoj v začetku debate izjavil svoj desinte-resemenl in obvestil svoje tovariše o obisku pri dr. Ninčiču. Na popoldanski seji zemljoradniškega kluba je Pucelj skušal uveljaviti svoje stališče in jo z vso odločnostjo nastopil proti opozidonalnemu bloku, katerega namen jo zrušiti sedanji koruptni režim. Z ozirom na jutrišnjo sejo parlamenta jo Pucelj zahteval, da ob priliki debate o interpelaciji glede kuluka nastopi on kot govornik kluba. O tem se je vnela dolga debata. Glede opozicionalnega bloka je prevladovalo mišljenje, da morajo zemljoradniki v tej smeri imeti svobodne roke. Glede Pucljeve zahteve, da nastopi kot govornik kluba, pa ni prišlo do definitivne odločitve, kajti večina poslancev je z ozirom na ustvarjanje opozicionalnega bloka bila mišljenja, da ni oportuno, da kot govornik nastopi gospod Pucelj, ker bi v tem govoru gotovo skušal uveljaviti svojo režimsko stališče. Presoja svetovnopolitičnih dogodkov v Belgradu. Belgrad, 23. jan. (Izv.) Dva važna dogodka v zunanji politiki sta v tukajšnji politični javnosti zbudila splošno zanimanje: smrt Ljenina in nova angleška vlada z Mac Donaldom na čelu. Brezdvoma je, da bosta ta dva dogodka v svetovni politiki povzročila znatne spremembe in orientacijo napram temu novemu svetovno-politične-mu položaju bo brez dvoma zelo težko vprašanje belgrajsko vlade, ki se jo sedaj vse preveč pustila voditi v tem pogledu od drugih držav. Gotovo je, da bi bila Ljeninova smrt v vladnih kropili zelo simpatično sprejeta, če bi istočasno ne nastopila delavska vlada na Angleškem. Ta koincident teh dveh dogodkov se splošno podčrtava in kljub temu, da se v poiiiiki nikdar ne računu na praznoveiue kombinacijo, je bila vendar ta zanimiva slučajnost ponovno naglašena. O novi angleški vladi, o kuteri jc naše zu- nanje ministrstvo obvestil hikajšnji angle» ški poslanik Young, je mnenje soglasno, da se ne bo moglo dolgo vzdržati, vendar je istotako soglasno mišljenje, da bo tudi v tem kratkem času prinesla novega duha v svetovno politiko. — Glede pomena Ljeni-novo smrti so misli deljene. Dočim se v enih krogih smatra, da bo delovala na evolucijo boljševizma v meščanskem pravcu se zopet misli v nasprotnih krogih, da jo pričakovati še ekstremnejšo politike v smislu boljševiškega programa vsaj v prvi dobi. Povodom Ljeninove smrti je razobešena raz hišo, v kuteri je uredništvo glasila neodvisne delavske stranke, rdeča zastava, ovita v črnino. NAPOVED REPRESALIJ ZOPER NEMŠKE DRŽAVLJANE. Belgrad, 23. januarja. (Izv.) Nemški poslanik von Kwiler je prejel danes od ministrstva vnanjih zadev dopis, v katerem mu grozi z represalijami proti nemškim državljanom v naši državi, če ne bo Nemčija nadaljevala svojih dajatev na račun reparacij. LIKVIDACIJA AVSTR0-0GRSKE BANKI? Belgrad, 23. jan. (Izv.) Danes je odpotoval na Dunaj dr. Novakovič, ravnatelj Narodne banke, da se končno sporazume z avstrijsko vlado o likvidaciji avstro-ogrske banke. DR BAUER POTUJE V BELGRAD. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Zagrebški nad* škof dr. Bauer odpoteje te dni v Belgrad, da se posvetuje z ministrom za vere o nekih vprašanjih konkordata. SESTANEK FEDERALISTIČNEGA BLOKA. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Sestanek predstavnikov federalističnega bloka naj bi se vršil po dosedanjih dogovorih v -.oboto, dne 26. t. m. Na tem sestanku bi govorili 0 sklepih opozicionalnega bloka v Belgradu in določil bi se program za nadaljnje delo opozicionalnega bloka. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Vlada jc prepovedala izhajanje lista »Hrvatsko pravo«, ki je začelo te dni izhajati kot naslednik istotako prepovedanega »Pravaša«. HRSS ZA AKTIVNO POLITIKO? Zagreb, 23. jan. (Izv.) Vsi današnji popoldanski listi objavljajo uvodnik, ki ga je napisal v »Slobodnem domu« Sljepan Radič. Časniki podčrtavajo stavek, v katerem Radić nasvetuje, naj vodstvo HRSS započne borbo v parlamentu, da pospeši rušenje PaSićevega režima in tako prepreči razdelitev Hrvatske na oblasti. V vseh političnih krogih prevladuje mišljenje, da so se Radič in HRSS končno odločili opustiti sedanjo pasivno taktiko in iti v parlament. — Vaš dopisnik je od merodajne strani zvedel, da je vodstvo HRSS na zadnji strankini seji dobilo poinomoč, da napravi vs_ potrebne korake, da pade sedanja vlada. HRVATSKI v.STAROKATOLIKL« Zagreb, 23. jan. (Izv.) Včeraj se je tu« kaj vršil prvi cerkveni zbor starokatoliške cerkve, na katerem so izvolili načelstvo in svojega »škofa« Marka Kalodžcra, ki se jc odrekel svojemu kanonikatu v Splitu. Nova angleška vlada. London, 23. januarja. (Izv.) Nova angleška vlada je sestavljena sledeče: Ram-say Mac Donald, ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve; — C 1 y n e s , čuvar državnega pečata; — lord Parni o u r, lordpredsednik tajnega sveta; — Icrd H a 1 d a n e , kancler; — S n o w -den, finance; — Hendcrson, notranje zadeve; — T h o m a s , kolonije; — W a 1 s h , vojsko; — sir Sidney Olive r, državni tajnik za Indijo; Norbert Thomson, zrakoplovstvo; — viscount Chelmsford, prvi lord admiralitete; — Sidney Wcbbs, trgovino; —N o c I Buxton, poljedelstvo; — Wheat- 1 c y , zdravstvo; — Adam s on, državni tajnik za Škotsko; — Trevelyan, prosveto; T h o m a s S h a w , drlo; — Hatshorn, pošto; — Wedgcwood, kancler vojvodine Lanchcstcr; Y c w e t t, ' javna dela. Stran 2. Italijansko - bolgarska pogodba ? Tirana, 23. jan. (Izv.) Vladni list prinaša sledečo vest: Zadnje dni je bila med Italijo in Bolgarijo sklenjena tajna pogodba. Pri tej pogodbi so zainteresirane vse balkanske države, posebno pa je naperjena proti Albaniji. Ob Ljeninovi smrti. Moskva, 23. jan. (Izv.) Z i n o v j e v |e izdal proglas v imenu stranke, kjer pravi: Mednarodni proletarijat je doživel največjo izgubo po smrti Marksovi. Mednarodni proletarijat se zaveda, kaj je z Lje-ninom izgubil. Komunistična internaciona-la bo svoje vrste strnila na delo v Ljeni-novem duhu. Moskva, 23. jan. (Izv.) 21. januar so kot dan Ljeninove smrti proglasili za dr-iavni praznik. Pariz, 23. jan. (Izv.) »Humanite« je Izšla črnoobrobljena. Predlaga naj na dan Ljeninovega pogreba ob določeni uri miruje delo po vseh tvornicah za pet minut. STAVKA ŽELEZNČARJEV V ANGLIJI. London, 23. januarja. (Izv.) Na pred-rtavko strojevodij in kurjačev so železniški ravnatelji odgovorili, da jim ne morejo dovoliti višjih plač, kakor so jim jih zadnjič obljubili. Del štrajkujočih se je vrnil na delo. Železničarji v okrožjih Not-tingham in Hull so se stavki pridružili. Zaradi stavke so se cene živil nekoliko zvišale. AFERA PRAŠEK. Praga, 23. januarja. (Izv.) Vodstvo tgrarne stranke priobčuje v »Venkovu« izjavo, v kateri pravi, da nima vzroka dvomiti nad resničnostjo izjave senatnega predsednika Prašeka v znani denarni zadevi, da pa smatra iz političnih ozirov za umestno, da Prašek odloži vsa svoja častna mesta. ZA OBNOVO OGRSKE. London, 23. januarja. (Izv.) Svet Dru-Itva narodov je soglasno sprejel načrt za obnovo Ogrske. Zunanjen^ttfni položaj 1Ше. Pogodba med Italijo in Jugoslavijo je rezultat precej prekernega zunanjepolitičnega položaja italijanske države, ki po velikem delu izvira iz njene posebne zemljepisne lege. Trozveza je prinašala Italiji v političnem in gospodarskem oziru veliko večje ugodnosti ter jo veliko bolj varovala pred presenečenji nego jo varuje velika antanta, katera se zdaj vrhtega od dne do dne bolj rahlja in se je izpremenila v brezobzirni konkurenčni boj za premoč v Evropi. Italija je po svetovni vojni v zunanjepolitičnem oziru navezana velikobolj nase nego pred vojno. Mussolini, kateremu se v tem oziru nc more odrekati ostrega pogleda in smisla za dejanske razmere, je vse svoje sile zastavil za to, da Italijo postavi na lastne noge, kolikor je to pri tej v gospodarskem oziru revni in od drugih po naravi odvisni državi sploh mogoče. On si išče prijateljev in trabantov, kjer jih le more dobiti in skuša francosko-angleški antagonizem izrabiti v svoj prid. Kajti zanesti se ne more niti na Francijo niti na Anglijo. Za to jasno govore vsa dejstva po svetovni vojni. Za pomoč veliki antanti se je Italiji v londonski pogodbi priznala severna Dalmacija s celokupnim otočjem, se je priznala pretežnost italijanskega vpliva v _SLOVENEC, dne Albaniji in posest Valone, z eno besedo gospodstvo nad obema obalima Jadranskega morja; Reka, ki bi bila Srbiji ostala, bi bila s tem precej paralizirana. Londonska pogodba pa je Italiji obljubila tudi kompenzacije na račun porazdeljene Turčije. Od vsega tega je Italiji po pariškem miru v primeri z njenimi aspiracijami malo ostalo. Severne meje napram Jugoslaviji si je morala priboriti po dolgi diplomatični borbi. Seveda Mussolini sam ni bil tako nespameten, da ne bi bil pustil pasti pre-tenzij na celokupno severnodalmatinsko obrežje; on je z Jugoslavijo kolikortoliko računal. Da so naši takratni diplomati zagrabili ugodnejši trenutek, bi Italija tudi na severu ne dobila toliko, kolikor je; bil je cel6 čas, ko bi se bila morala zadovoljiti z Wilsonovo črto. Rapallska pogodba 1920. leta je celo ustvarila nek jako dober zapah proti italijanskim jadranskim načrtom: neodvisno reško državo. Če se upošteva še to, da je Italija morala zapustiti albansko pobrežje, je treba reči, da s stališča njenih pretenzij njen dobiček od svetovne vojne ni bil posebno ogromen, zlasti ker velika antanta po končani vojski ni hotela ničesar slišati o kakih kompenzacijah Italiji v daljnjih kolonijah. V pogodbi v St. Jean de Maurienne 1917. leta se je Italiji obljubila Smirna, Ivonia in Adalia. Toda Anglija je nagovorila starega tekmeca Italije, Grčijo, da se je polastila anatolske obali. Italija si je morala 1. 1919. od Grčije izgovoriti zgolj dva otoka Dodekanezosa. Ko pa je zdaj zmagala Turčija, so prešle te interesne sfere v turške roke in Italija je morala zopet napraviti vesel obraz k žalostnemu dejstvu. Italijo veže z veliko antanto v celoti zgolj 10 odstotkov od nemških reparacij in garancija za njeno posest v južnih Tirolah; slovansko Primorje ji garantiramo samo mi. Italija bi morala veliko antanto, ki je itak samo začasna tvorba brez vsakih medsebojnih garancij (kajti vse prej omenjene garancije so sam6 od dobre volje odvisne), zamenjati s trdno politično-voja-ško alijanso. Francija bi bila pripravljena se z Italijo trdneje zvezati; 1. 1922. je bilo o tem resno govora. Toda Italiji taka zveza premalo nudi in ji v Sredozemskem morju bolj veže roke nego da podpira njene težnje. Italija ne more preboleti, da se črta Toulon—Biserta—Beirut nahaja v francoski posesti in tvori na jugu okoli nje obroč, kakor ga tvorijo na severu (ako ne vpoštevamo Avstrije) Jugoslavija, Albanija in Grčija. Zato v Italiji prevladuje anglo-filska struja in tudi Mussolini se nagiba k njej, kar je našlo izraza v zvezi s Španijo, ki je bila najbrže od angleške strani sufli-rana. Vendar pa ta zveza nima prevelikega pomena, vsaj zaenkrat ne, ko Španija ne predstavlja nobene resne opasnosti za Francijo. Pa tudi z Anglijo ne gre tako gladko. Potem ko je Francija a limine odklonila odstop dela tuniškega ozemlja, ki meji na Libijo, se je Italija obrnila na Anglijo za kompenzacije na račun Sudana, da dobi dobro pristanišče in izkoristi položaj svoje kolonije, ki je pravzaprav brez vsake vrednosti, ker se jc karavanske ceste izogibljejo. Toda Anglija se pač pogaja, toda afriški domačini sami nočejo o kakšnem prehodu iz angleške v italijansko oblast ničesar slišati in Anglija se rajši zameri Italiji nego muslimanom. Tudi gospodarski položaj Italije je slab. Število izseljencev, ki je znašalo leta 1913. 872.598, zopet raste. Argentinija in severnoameriška Unija se laskih izseljencev branita. Mussolini namerava za ceno priznanja sovjetov dirigirati odtok delavnega ljudstva iz Italije v obrečje Dona, 24. januarja 1924. Tudi trgovinska pogodba z Jugoslavijo je za Italijo življenskega pomena. Z zmago fašizma se je v Italiji gospodstvo latifundi-stov in velepodjetnikov le utrdilo in osiro-mašenje širokih plasti prebivalstva se ni ustavilo. Iz vsega tega se razvidi, kakšnega velikega političnega in gospodarskega pomena da je za Italijo pogodba z Jugoslavijo. Mnogi ta pomen podcenjujejo, ker precenjujejo politično in gospodarsko moč Italije! Mussolini ne bo Pašiču zastonj priredil svečanega sprejema v Italiji. Pogodba z Jugoslavijo mu izroča Reko, nudi velik gospodarski dobiček in politične garancije prve vrste; predvsem znatno izboljšuje položaj Italije v Evropi, ki je vse kaj drugega nego sijajen. Iz tega sledi, da so naši ra-dikalski državniki zelo slabo ocenili ta položaj, da so se dali od Mussolinija ujeti in da so neodvisnost Reke čisto po nepotrebnem žrtvovali — da so z eno besedo bili veliko prepoceni. Neodpustljiv zločin na narodu pa je, da so pustili čisto vnemar interese naš'h rojakov v Italiji. Mussolini je z našimi diplomati lahko zadovoljen. Pašič je dejal, da je moral pogodbo z Italijo skleniti «v težkem političnem momentu«. Res je moment bil težak, toda ne toliko za nas, kolikor za — Italijo ali pa vsaj zanjo nič manj nego za nas. In zato je bilo treba doseči vse drugačne in boljše pogoje. Tega pa Pašič ni storil, saj je šlo zgolj za — hrvatsko Reko, oziroma za — srbski značaj Makedonije. Politike vesti. 4- O zgodovini najnovejšega sporazuma z Italijo je dal dr. Lazar Markovič dopisniku lista »Journal des Dčbats« ta-le pojasnila: »Sporazum je sklenjen popolnoma po volji Italije in ne bo razmerja med Belgradom in Francijo prav nič spremenil. Maja meseca preteklega leta je Mussolini predlagal izpremembo rapallske pogodbe, da bi dobila Italija Reko, Jugoslavija pa Baroš in za Delto naj bi plačevala po 1 dinar letne najemnine 100 let. Istočasno je Mussolini predlagal internacionalizacijo železniške postaje na Reki. Te ponudbe je belgrajska vlada odklonila. Nedolgo potem so se začela nova pogajanja v paritetnih komisijah. Takrat je bila Jugoslaviji stavljena ponudba, naj reško vprašanje likvidira, za kar bi dobila del reške luke. Obenem so Jugoslaviji ponudili Italijani prijateljsko zvezo. Pašičeva vlada tudi te ponudbe ni sprejela, ampak je dala rapallsko pogodbo registrirati. Mussolini položaja ni zamotaval. Končno co pa v Belgradu uvideli, da bi utegnil imeti prihod generala Giardina na Reko slabe posledice in zato so sklenili z Italijo se sporazumeti zlasti z ozirom na Budimpešto in Sofijo.« -j- Shod radikalne stranke v Pobrežju pri Mariboru je bil dne 20. januarja pravo znamenje Pašičeve radikalije. Zborovalci so se norčevali iz govornika tajnika Tro-šta. Mož je bil vinjen in se je guncal sem-intja ter govoril o strašni moči radikalne stranke in o dobrotah, ki jih deli Pašič. Zborovalci so odgovarjali tako, da je radikalni gromovnik utihnil. V časnike pa bo radikalija poročala o ogromni udeležbi in sijajnem razpoloženju za radikalno stranko. Dober apetitl -}- Makedonska revolucionarna organizacija je, ako je poročilo belgrajske »Pravde« resnično, na predlog Todora Aleksandrova sklenila prenesti sedež glavnega odbora v Carigrad. To se je ugodilo baje na zahtevo ministrskega predsednika Cankova, da se izogne eventual-' nim sporom z Jugoslavijo. Stev. 2& Protestni shod proti sporaznmn z Italijo, ki ne daje zaščite našim zasuinjenim bratom, se vrši V SOBOTO, DNE 26. JAN. OB 0.ZVEČKB V VELIKI UNI0N0V1 DVORANI. Akcijski odbor narodnoobrambnib društev. Iz zunapie politike. * Jugoslavija in Rusija. Oficielni or. gan sovjetske vlade, »Izvestija«, pišejo: »Inozemski diplomatični krogi so sprejeli informacijo, da ima dr. Balugdžič, ki je imenovan za jugoslovanskega poslanika v Berlinu, izredna pooblastila od svoje vlade za pogajanja s političnim predstavnikom ruske sovjetske republike v Nemčiji glede vzpostavitve političnih in trgovinskih odnošajev z Rusijo.« * Rusija in Romunija. Ruska vlada je na predlog Romunije, naj se pogajanja glede vzpostavitve medsebojnih odnošajev vršijo v Solnogradu, odgovorila s proti-predlogom, naj se vrše v Odesi. Romunska vlada je nato predlagala sklicanje tozadevne konference v Varšavi. Ruska vlada na to še ni odgovorila. R^žke. Adam, kje si? Ko so se odigravali zna* ni svetopisemski dogodki v paradižu, je Bog zaklical: »Adam, kje si?« — Če bi mi še danes živeli v paradižu, bi pa skoro gotovo slišali glas z višave: »Pucelj, kje si? Ali si pri radikalih, ali si pri zemljoradni-kih?« In Pucelj bi odgovarjal: »V Ljubljani sem pri radikalih in pri radikalskem »Narodnem Dnevniku«, v Belgradu pa sem pri zemljoradnikih.« — In če bi ga glas iz višave vprašal: »Kje boš pa takrat, ko bodo prišli zemljoradniki v Ljubljano?« —, bi g. Pucelj odgovoril: »Pri zemljoradnikih, da jih zapeljem v radikalski klub v Belgrad.« Redukcija pri zi}nv*tvwm odseku za Slovenijo. Zloglasno in nepreračunlj'ivo strašilo redukcije, ki ogroža v teh dneh eksistenco starih in mladih državnih nameščencev, si je menda malokje izbralo toliko žrtev kot v področju zdravstvenega odseka za Slovenijo. Reducirani so kar počez upravitelji bolnic, dolgoletni in mlajši uslužbenci brez sistema in brez ozira na kvalifikacijo in njihovo direktno nepogrešnost v posameznih uradih in zavodih. Oglejmo si le upravo ljubljanske bolnice, ki nudi naravnost klasičen primer redukcijskega sistema 1 Uprava sama šteje 15 uradniških in oficijantskih moči; redu-ciranih je 6, torej dve petini, med njimi uradnik z 20 službenimi leti; reduciran je poduradnik skladiščnik s 30 službenimi leti; reduciran je bolniški strojnik s 33 službenimi leti; reduciran je cel duhovni urad, ki šteje 2 duhovnika; reduciran je vratar itd. Redukcija je zadela skoro 50 odstotkov upravnega osobja, akoravno je uprava že doslej vsled prepičlo odmerjenega osobja le težko izhajala in je bil vsak uslužbenec čez mero zaposlen. Brezdvom-no bo treba vsled redukcije izpraznjena mesta vnovič zasesti in država, ki bo plačevala novim uslužbencem plačo, starim pa Edmund About: 20 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. (l)alje.) t >Pripadam najboljši londonski družbi.« >Izvolite vzeti nazaj vaš denar. Ali ste bogati ?< »Gotovo.« >Ali ni ta toaletna skrinjica vaša?« »Ne, pač pa moje hčerke.« »Vzemite kljub temu, kar pripada vaši gospodični hčerki. Ali ste zelo bogati?« »Zelo.« »AH so te stvari last vašega gospoda sina?« »Gospod ni moj sin; on je Nemec. Ker eem jaz Angležinja, kako naj imam potem sina Nemca?« »To je več kot res. Ali imate morda đvajsettisoč letnih dohodkov?« »Še vse več.« »Preprogo za dami! Ali ste tako bo-tfati, da imate trideset tisoč letne rente?« »Še več kot to.« >Sofokles je ničvrednež, ki ga bom kaznoval. Logotet, reci, naj pripravijo zajutrek za dami. Ali je mogoče, gospa, da ste milijonarka?« »Da, sem, »In jaz sem neutolažljiv radi načina, s katerim so postopali z vami. Gotovo imate tudi dobra znanstva v Atenah,'!: »Poznam angleškega minibtra in če bi si bili dovolili 1...« »Oh, gospa!... Gotovo poznate tudi trgovce, bankirje?« »Moj brat, ki je v Atenah, pozna tam več bankirjev.« »Vzradoščen sem. Sofoklej, pridi sem! Prosi dam' oproščen ia.« Sofoklej je mrmral med zobmi, ne vem, kakšno prošnjo. Kralj je nadaljeval: »Ti dami sta odlični Angležinji; imata več kot milijon premoženja. Imata dostop na angleško poslaništvo; njun brat, ki je v Atenah, pozna vse mestne bankirje.« »To je resi« je zaklicala gospa Simone. Kralj je nadaljeval: »Moral bi ravnati z njima z vsem spoštovanjem, ki smo ga dolžni njunemu premoženju.« »Dobro!« je rekla gospa Simons. »Ju voditi lahno semkaj.« »Čemu?« je mrmrala Marijana. »In se ne dotakniti njunih stvari. Če nas doleti čast, da srečamo v gorah dve tako imenitni dami, ju spoštljivo pozdravimo, pripeljemo vljudno v taborišče, ju stra-žimo brez nadležnosti in jima ponudimo vljudno vsega, kar rabita, do tedaj, ko nama njun posianik aH njun brat pošlje odkupnino v znesku stolisoč frankov.« Uboea gospa Simons, Draua Marijana! Ne ena, ne drugi ni pričakovala takega zaključka. Kar se tiče mene, nisem bil presenečen. Vedel sem, s kakim zvitežem imamo opravka. Pogumno sem povzel besedo in sem mu zalučal v obraz: »Le obdrži, kar so mi ukradli tvoji ljudje, kajti to je vse, kar boš dobil od mene. Jaz sem revež, moj oče nima ničesar in inoji bratje jedo dostikrat suh kruh. Ne poznam ne bankirjev, ne poslanikov in če j ne boš hranil v upanju na bogato odkupnino, boš ob stroške, prisegam ti!« Mrmranje neverjetnosti se je dvignilo med poslušalstvom, toda kralj je dozdevno verjel mojim besedam. »Če je temu tako,« je rekel, »vas ne bom obdržal tu proti vaši volji. Raje vas pošljem nazaj v mesto. Gospa vam bo iz-j ročila pismo za njenega gospoda brata in ■ lahko odidete še danes. Če pa bi morda radi ostali še en ali dva dni v gorah, ste mi dobrodošli; kajti domnevam, da 8 to veliko škatljo niste prišli sem zato, da opazujete pokrajino.« Ta kratek govor mi je povzročil vidno olajšanje. Z zadoščenjem sem se ogledal na vse strani. Kralj, njegovi vojaki in njegovi pisarji so se mi naenkrat zdeli manj grozni; bližnje skale so se mi zdele bolj slikovite, odkar sem jih opazoval kot gost in ne kot ujetnik. Moie hrepenenje jx> Atenah se je naenkrat umirilo in obšla me je I misel, :!* prebijem dva ali tri dni v gori. Slutil sem, da bodo moji nasveti koristni Marijanini materi. Uboga ženska je bila v obupnem položaju, ki bi jo lahko pogubii. Kaj, če ne bi hotela plačati odkupnine? Preden bi ji prišla Anglija na pomoč, bi imela dosti časa, da nakoplje nesrečo na malo, ljubko glavico. Nisem je mogel zapustili, preden ji nisem v njeno ravnanje povedal povesti o ubogih deklicah iz Mi-stre. Kaj naj vam še pravim? Znana vam jo moja strast za botaniko. Parnaška flora je koncem meseca aprila zelo zapeljiva. V teh gorah se najde pet ali šest rastlin, ki so prav tako redke kot znamenite. Med njimi je zlasti ena: »boryana variabilis«, ki jo je odkril in krstil g. Bory de Saint Vincent. Ali sem smel pustiti tako luknjo v svojem herbariju in se .jredstaviti v hamburškem muzeju brez boryane variabilis? Odgovoril sem kralju: »Rad vzprej-mem tvoje gostoljubje, toda samo pod enim pogojem.« »Katerim?« »Vrni mi mojo škatljo.« »Dobro, naj bo; toda tudi jaz stavim en pogoj.« »Da vidimo 1« »Povedali mi boste, za kaj jo rabite.« »Čemu neki ne! Vanjo spravljam rastline, katere natrgam.« i »In čemu iščete rastline? Ali jih prodajate?« »Kaj še! Nisem trgovec, amoak učenjak.« (Dalje 1)«1|.) Stev. 20. SLOVENEC, dne 24 januarja 1924. Mran 3. pokojnino, bo seveda na ta način dosegla I znatni »prihranek«. Pisalne stroje bo j uprava lahko prodala, ker so strojepisko reduciraue, saj ji država nudi itak premalo sredstev; mogoče je pa tudi pri nas, da bodo stroji na višjo povelje kar sami pisali. Duhovni urad, ki oskrbuje kui arijo sv. Krtfa v ljubljanski bolnici, je v celoti reduciran. le cerkovnik je ostal. Menda misli minister, da bo le-ta lahko spovedoval in obhajal umirajoče, krstil otroke in pokopaval mrliče. , Daleč jo je privozil zdravstveni odsek pod vodstvom režimskega človeka sanitetnega šefa dr. Katičiča, ki je bil poslan, da uredi gospodarstvo bolnic v Sloveniji. Urejeval je res tako dolgo, da bo treba v kratkem pri obstoječih razmerah po redukciji uredništva reducirati sploh vse bolnice v Sloveniji. Saj po receptu znanega načelnika dr. Štamparja v Belgradu v zdravi Sloveniji bolnic sploh treba ni. Ker ni denarja, e katerim naj bi bolnice obratovale, seveda tudi ni potreba uredništva, ki naj jih upravlja. Dnevre гш!ге, — List ustavimo prihodnje dni vsem p. n. naročnikom, ki ne poravnajo dotlej naročnine vsaj za mesec januar. Naročnik zahteva red v pošiljanju, uprava pa red pri plačilih. — Županski tečaj v Črnomlju se vrši dne 2. februarja (na Svečnico) ob 9. uri dopoldne. Vsi župani, odborniki in občinski tajniki vabljeni. Vrši se pri g. Skubicu. Predavatelja iz Ljubljane. Somišljenike prosimo, da župane in odbornike na ta tečaj opozore. — Svetosavska proslava na ljubljanski univerzi. V nedeljo, 27. t. m., na dan sv. Save, ob 11. priredi univerza v svoji veliki dvorani svečanost, pri kateri se objavijo imena tistih slušateljev, ki dobijo letos za svoje teme nagrado Nj. Vel. kralja. Rektor bo predaval o problemu: Delo sv. Save v evropskem in južnoslovanskem nacionalno-literarnem okviru. — Rektorat vabi k udeležbi. — Kdo je zakrivil redukcijo na oddelku za kmetijstvo? Samostojni »Kmetijski list« in za njim seveda vsi samostojni agitatorji po deželi trobijo, da so redukcije velikega števila uradnikov pri oddelku za kmetijstvo krivi poslanci Jugoslovanskega kluba, zlasti poslanec Krajnc, ki da je v parlamentu dejal, da samostojneži samo gledajo, da dobe dovolj agitatorjev, ne skrbe pa za to, da dobi oddelek res prave strokovnjake. Če je poslanec Krajnc rekel, kar mu očitajo samostojneži, je povedal samo golo resnico, ni pa v njegovih besedah izražena niti senca misli o redukciji uradnikov pri imenovanem oddelku ali pa o nujnosti uki-njenja oddelka sploh, ampak izražena je le zahteva po temeljiti remeduri razmer, ki so zavladale v tem uradu. Nihče, pa prav nihče ni rekel, da je oddelek za kmetijstvo nepotreben, ali pa da je tam preveč uradnikov, pač pa je zahteva popolnoma opravičena, da uradniki na oddelku za kmetijstvo delajo za kmetijstvom njegov razvoj in napredek, ne pa da uganjajo politično propagando za samostojno kmečko stranko. Ta zahteva je pa menda popolnoma opravičena v očeh vseh pametnih ljudi. Sicer se pa ravno glavnim, tudi nekvalificiranim kolovodjem v kmetijskem oddelku ni zgodilo nič hudega, — ali je tudi tu imel g. Pucelj svoje prste vmes? — in so vsi še danes čili, zdravi in veseli v dobrih in prijetnih službah. — Cvetka iz novega taksnega zakona. Gospodar ima na svojem posestvu intabu-lirano terjatev neke posojilnice v znesku 220 K ali 55 Din, katero je plačal in katero želi v zemljiški knjigi zbrisati. Koliko znašajo po novem taksnem zakonu državne pristojbine, če si hoče preskrbeti pobotnico in terjatev zbrisati? Kolek k pobotnici 1.20K ali 30 par, kolek k legalizaciji podpisov 40 K ali 10 Din, kolek k cer-tifikaciji podDtsov zastopnikov posojilnice 80 K ali 20 Din, taksa za zbris 200 K ali 50 Din. Skupaj 321.20 K ali 80.30 Din. Tedaj za 101 20 K ali 25.30 Din več nego znaša tirjatev. K temu je prišteti še pristojbine za pobotnico in za zbris, katere bo stranka plačala notarju ali odvetniku. Ali ni to gorostasno? — Ratifikacija mednarodne avto-konven-eije. Jugoslovanska vlada je sklenila, da podpiše mednarodno avlo konvencijo, ki so jo podpisale že vse druge države. — Nov dnevnik v Belgradu. V Belgradu začne izhajati še en dnevnik, ki bo nosil ime »Beograd«. — 100 letnica splitske trgovske zbornice. Splitska trgovska in obrtna zborniea praznuje letos 100 letnico svojega obstoja. — Nova profesorja na belgrajski univer-»i. Za rednega profesorja romanistične filolo-gije na belgrajski modroslovni fakulteti je imenovan dr. Pelar Skok, profesor na zagrebškem vseučilišču. — Za izrednega profesorja na bel-grajskem vseučilišču ie imenovan prof, Mio-drag Ibrovae. — Poročila se je 20. januarja g. Anica Urozmk iz Višnje gore z g. Viktorjem Pogač- nik, gostilničarjem ш trgovcem z vinom v Zalogu pri Ljubljani. — Obilo srečel — The Nortb American Bank. Pred tremi leti so Slovenci v Clevelandu ustanovili svojo lastno banko pod naslovom The Nortli American Bank. Banka se je hitro razvila in je danes najmočnejši slovenski denarni zavod v Ameriki. — Raane nesreče. Na Srebotnjakovl žagi pri Sv, Petru v Savinjski dolini se Je ponesrečil delavec Anton Rančigaj na krožni žagi na desni roki in so ga mor. Ii oddati v celjsko bolnico. — V železarni na Muti je padel kovač Jernej Hostinger z voza in si zlomil desno roko v zapestju. — V tovarni Ulobus na Vrhniki si je pri zapiranju vrat zmečkal delavec hrane Pirk desno roko. — V tovarni verig v Lescah je zmečkal stroj za izdelovanjo verig delavcu Josipu Svetini desno roko. — Tesar Franc Provujak v Mariboru je padel z lestve in si zlomil desno nogo. Oddali so ga v bolnico. — Dninar Franc Špeglič pri tvrdki Matheis—Suppanz v Mariboru se je močno po-rezal ua krožni žagi po levi roki. — V trgovini Franca Schella v Mariboru je Josipu Schellu raztrgal brusilni »troj prste na desni roki. — V pletarni v Strnišču je padel delavec Jože Kledo pri nakladanju palic v vrelo vodo in je dobil težke opekline na levi nogi. Prepeljati so ga v bolnico v Ptuj. — Pri pokrivanju neke strehe v Rogaški Slatini je padla delavcu Janezu Droleniku opeka na obraz. Mož je dobil take poškodbe, da so ga morali oddati v bolnico. — V predilnici v Litiji se je delavka Marija Starman ubodla z zarjavelim žebljem v desuo dlan. — V gozdu pri Duplici je padel na drvarja Franceta Hanžiča težak hlod in mu zdrobil levo nogo v stegnu. Poškodba je težka in nevarna. — Ključavničarskemu vajencu Francetu Bitencu pri ključavničarju Fr. Končanu v Domžalah je odletel drobec železa v levo oko in mu nevarno poškodoval. — V tovarni Titau v Kamniku si je vajenec Anton Kostan pri popravljanju nekega stroja zmečkal levo roko, delavcu Ivanu Podbrezni-ku je padel železen okvir na desno nogo in mu zdrobil stopalo, delavki Angeli Rozman pa je odletel pri rezanju železa drobec *r obraz in jo težko poškodoval na ustih in po bradi. — Primork тмт. PROTEST SLOVENSKE GORIŠKE PROTI NOVEMU KULTURNEMU NASILJU. Kakor smo že poročali, se je italijanska politična oblast na Goriškem lotila tamkajšnje slovenske kulturne organizacije in prepovedala delovanje izobraževalnim društvom v Vipavi, Vrhpolju, Gočah, Bu-danju, na Slapu, v Št. Vidu, Šturijah, Podra-gi, Dornbergu, Zalovčah in na Saksidu. Isto je odredila idrijska podprefektura proti izobraževalnim društvom v Cerknem, Planini in na Straži. Jasno je, da hoče italijanska oblast slovensko kulturno organizacijo, to poleg cerkve najmočnejšo moralno oporo našega ljudstva, enostavno iztrebiti. Kot olepševalnega plašča se je pri tem poslu-žila avstrijskega društvenega zakona iz L 1867., dasi ta zakon po izrecni izjavi pod-ministra Finzija v novih pokrajinah ne velja več in se za italijanska društva tudi nikakor ne uporablja. Postopanje je enostavno: Izšel je bil poziv, naj vsa društva pristojni oblasti predlože svoja pravila. Na svoje vloge so nato navedena društva dobila rešitev, »da podprefektura ustanovitve društva ni mogla vzeti na znanje, ker ustanovitelji ne nudijo zadostnega jamstva, da bodo delovali v mejah društvenih pravil.« To novo kulturno nasilje je vse slovensko prebivalstvo silno pretreslo. Prosvetna zveza« in goriško politično društvo »Edinost« sta nemudoma napotila odposlanstvo, ki ga je vodil poslanec Šček, na goriško podnrefektviro, da poda najsveča-nejši protest proti novi nezaslišani krivici in nezakonitemu nasilji proti slovenskim izobraževalnim društvom. Prosvetno zvezo sta zastopala dr. Josip Brajša in urednik Kemperle, politično društvo pa njegov podpredsednik dr. Besednjak. Ker podprefekta Nicolottija ni bilo v Gorici, je odposlanstvo sprejel komisar Diaz. Le-ta je po zaslišanju odposlanstva opozoril, da društva niso bila razp iščena, marveč se je ukinilo samo njihovo delovanje, a društva morejo vložiti prošnjo, da ee jim dovoli obstoj. Goriška podprefektura da stoji na stališču avstrijskega društvenega zakona iz 1. 1867. Odposlanstvo je izrazilo svoje začudenje nad tem in opozorilo, da se nasproti italiian-skim društvom tega zakona ne uporablja. Posl. Šček je ugotovil, da mu ie "odniini-ster Finzi pred par meseci izjavil, da je z razširjenjem zakona o javni varnosti na nove pokrajine stopil avstrijski zakon iz veljave. Končno ie odposlanstvo odločno zahtevalo, da naj sc oblasti nasproti vsem enako drže le enega zakona. — Kakor na-glaša ^or. Straža«, komisar Diaz ni brez umevan: za težnje in potrebe slovenskega ljudstva in gre dobrohotno na roko. Zlo prihaia od podprefekta Nicolottija, ki je popolnoma nesposoben za svoje mesto. Na ministrskega nre^sednikt M ssoli-nija je nosi a! posl. Šček naslednji protest: »Disi je podnl«!wi orel^l ps^n odgovor od ministra Finzija, uporablja pod- prefekt Nicolotti v Gorici le proti slov. izobraževalnim društvom samovoljno policijski avstrijski zakon o javni varnosti. Podprefckt zabr^njiijc obstoječim slovenskim izobraževalnim društvom vsako delovanje. Ist-^tsno uporablja za vsa neslovenska izobraževal ia društva izključno italijanski z:ikon. Pod"->r»f"kt nadaljuje s t-ldm postopanjem žc celo leto. Podpisani dviga slovesen protest v Henu 110 ffo^kih izobraževalnih društev in v imenu slivent-kfrfa Ij'id^va, katero je čez vse mere o^nrčono radi samovoljnega in protioostavne-iv?ce. Ako tr-ta ne stori, bo saroo d^Tral, da ni za resr.'čen sporazum z J-"*oslavno in d.i ^k'cnjeni sporaz'"n za nas nc pomeni več knkor kroa papirja. Gnsrm&arstvo. TAKSNI ZAKON IN GOSTILNIŠKA OBRT. Vzpostavljenje oziroma otvoritev novih gostiln, bo v bodoče spojeno z izdatnimi taksami. Vsak, ki bo hotel otvoriti gostilno, si bo moral pribaviti potom politične oblasti ta-kozvano »mesno pravo« (krajevno pravico), to je pravico, da se sme v določenem poslopju otvoriti gostilna, oziroma točenje pijač. Taksa za to pravico znnša v krajih do '2000 prebivalcev 2000 Din. Ta pravica se sme dati samo poslopjem, ki so 120 do 200 metrov oddaljena od šole, cerkve, bolnice in urada. Za točenje vina lastnega pridelka (vinotoč) se ta taksa (krujevna taksa) ne pobira. Ne oziruje se na krajevno takso, ima vsak gostilničar kakor tudi vsak trgovec, ki prodaja alkoholno pijače, bodisi v odprtih ali zaprtih steklenicah, plačevati za pravico, da sme točiti (prodajati) vsakega pol lota posebno takso. Ta taksa se stopnjuje po velikosti (ob-ljudnosti) kraja v 3 kategorije in vsaka kategorija v 4 skupine in sicer po legi in obsegu prometa. Vsi kraji do 2000 prebivalcev spadajo v 3. kategorijo. V tej kategoriji znaša taksa polletno za t. skupino 750 Din, za 2. skupino 500 Din, za 3. skupino 300 Din in za 4. skupino 200 Din. Takse za 1. in 2. kategorijo se gibljejo med 1500 Din in 300 Din. Kot tretja taksa za gostilničarje je predvidena taksa za osebno (profesionalno) sposobnost za izvrševanje gostilniškega (kavarniškega) obrta. To pravico si mora pridobiti vsak, kdor se hoče baviti s točenjem pijač. Taksa znaša 200 Din. To osebno pravico morajo imeti vsi, ki izvršujejo točenje. Ali morajo lo pravico vsi gostilničarji, ki že izvršujejo ta obrt, naknadno pridobiti, to ne določa ne zakon in tudi ne pravilnik izrečno. Vendar se pa mora Iz jasnega besedila pravilnika, ki je izšel v Uradnem lislu štev. 116 iz leta 1923, sklepati, da si morajo to osebno pravico za točenjo pijač pribaviti, ker bi sicer morali biti izrečno izvzeti. Če še omenimo, da so se gostilničarji, ki izvršujejo svoj obrat v krajih, ki šteje preko 2000 prebivalcev, podvrgli še povrh takozva-ai računski taksi, ki znaša 20 par za V8ak račun preko 10 Din — dočim se lahko ta taksa za manjše račune pavšalira — potem menimo, da je trošarinski zakon z dno 5. novembra 1923 Ur. list 3 iz leta 1924 in taksni zakon z dne 25. oktobra 1923 Ur. list iz leta 1923 dovolj temeljito poskrbel za gostilniški obrt. » * * g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. je bilo v obtoku 5810'7 milijonov dinarjev papirnatega dinarja, kar pomeni napram prejšnjemu Izkazu z dne 8. t. m. zmanjšanje za 50'1 milijona. Istočasno se je zmanjšala tudi metalna podloga za 14-1 na 446 milijonov dinarjev. Tudi posojila banke na menice in vrednostne papirje so se zmanjšala na 1507-5 milijona dinarjev. Dolg države je ostal neizpremenjen na višini 2961 6 milijona dinarjev. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče ceno (za 100 kg): pšenica i 345 Diu, ječmen 300 Din, oves 240 Din, koruza 257.50—200 Din, fižol 635 Din, pšenična moka št. 0 525 —530 Din. Tendenca živahna. g Carinski dohodki v letu 1923 so znašali 1,698.500 dinarjev nasproti 1,143.400 dinarjev v letu 1922. g Produkcija in izvoz sladkorja v Češkoslovaški. V prvih treh mesecih tekoče sladkorne kampanje je znašala produkcija rafi-niranega sladkorja v Češkoslovaški 608.900 t. Izvoz v treh mesecih (oktobru, novembru in decembru) jc dosegel 241.002 ton rafiniranega in 34.767 ton surovega sladkorja. g Hranilne vloge v Ameriki so dosegle копсгтп preL leta ogromno vsoto 40 milijard dolarjev. Vsota polic za življenjsko zavarovanje znaša 55 milijard dolarjev, to jc veliko več kakor do vseh ostalih državah sveta skupaj g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkaza Francoske banke z dne 17. t. in. je bilo v obloku za 38.678 milijonov frankov bankovcev, kar pomeni napram prcj8"jer"j izkazu zmanSanjo za 494 milijonov frankov. g Draginja v Parizu. OJka je začel padati frank, je draginja tudi na Francoekem jako c,v :tna. Tako n. pr. je velja ^nt premoga v Parizu pred 1 leton 10 frankov, danes pa velja 17 frankov, funt mesa je veljal pred 1 le'o*n 3.75 frankov, dnncs рт stane 7 frankov. Najemir- > so zvišali zp 100 procentov, plače so ostale večinoma r . 4.omenjene. Je torej zelo tako kot pri nas. BORZA. Zagreb, 23. jan. (Izv ) Italija 3.8150-8.8450, London 370 75-873.75, Newyork 87.50-88.50 (dolar 8G-87), Pariz 4 0350—4.0850, Praga 2 5450 do 2 5750, Dunaj 0.12-2750—0.124750, Curdi 15.1750 roti belgijske vojašnice, sprejemajo zopet in to do 15. februarja novo abonente za mleko, ki se dostavljn z vozmi dnovno na dom in to v poljubni množini. Garantira se za popolnoma sveže, čisto, pasterizirano mleko » ca 3.5 odstotki tolSčnosti. Naroča se lahko tudi telefonično, št. 446. 433 lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 13. do 19. januarja 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 35, mrtvorojen 1; umrlo jo v tem času 17 oseb, od tega 6 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih živ-ljenska slabost, v 4 jetika, v 4 srčna hiba, ostalo druge bolezni. lj Nalezljive bolezni. Od 13. do 10. januarja sta bila v Ljubljani naznanjena 2 slučaja davice, 1 skrlntice, 4 dušljivega kašlja. lj Razne tatvine. Na gavnem kolodvora v Ljubljani je bil ukraden zavoj, v katerim ie bila temnorujava ženska obleka, par ženskih čevljev, štirje predpasniki in več ženskega perila. — V Lingarjevi ulici pred trgovino Buzollini Jc bila ukradena Ivanu Podboršku svetilka za kolesa in druga vozila, vredna 800 kron. — Na Vidovdanski cesti so prijeli nekega vlomilca, ko je prišel iz nekega dvorišča, kjer je ukradel več obleke, perila in drugih manjših potrebščin. Na Vodnikovem trgu jc aretirala policija nekega Jož. Kurza, doma iz Kiralihaza, ki je proda;al več ukradenega blaga, kakor odeje, prte, obleko, čevlje in razno moško in žensko perilo. Možakar jc prišel brez potnega lista iz Italije. Kdor kaj podobnega pogreša, naj se zglasi na policijL — Trgovcu Wailgoni v Spodnji Šiški je bil ukraden pleten površnik in šal v vrednosti 8000 kron. KaznaniSa. JeKlkovai in soc. poiit tečaji Prosvetne »veze,. Priglasi naj so še ta teden v pisarni Prosvetne zve-r.o, kdor želi obiskovali to tečaje, ki nudijo izredno priliko. Soc. polit, (brezplačni) tečaj bo obsegal 3 mosece (ca 12 veterov); nanienjon je predvsem nadarjenim mlajšim društvenikom. Jezikovni tečaji (čas po dogovoru) so vrže za vsak jezik, ra katerega so priglasi vsaj 15 udeležencev (ura do 3 Din, čas po dogovoru). Ne zamudile prilike! Če ne utognoto osebno, *e javile po dopisnici. (Prosvetna zveza, MiktoSIčeva ccsta 7.) Pevski stbor Glasbeno Mutico. Vaje moškega zbora v ponedeljok in četrtek, torej nuooj. Celotni zbor ima vnjo v potek, 25. in torek, 20. za vojaški koncert, ki so vrši 30. — 4. februarja začne novi zborovodja g. Srečko Kumar. Začetek vaj ob čelrt na 7, udeležba obvezna. Vabijo se novi pevci in pevke. — Dobrovoljri v L.hihli.ini! M osojni sestanek se vrši v četrtek, 24. t. m. ob 20 v društvenih prostorih. — Odbor Maroko oiedflščs. Prcmijera v operi. V petek, dne 25. t m, bo v operi premijera eno izmed najbolj priljub-ljenejSih in najmelodijoznejših Verdijevih oper >Traviatat. Vlogo Violette pojo ga Wesel-Polla iz Zagreba. Ta partija spada mod njene najboljše kreacije. On VVesei-PoIla jo je poln vodno po raznih velikih odrih z največjim uspehom. Vlogo Al- I freda poje naš odlično sposobni tenorist g. Sowit-ski, vlogo Germonla pa g dr. Kigo, ki jo dosegel z njo v lanski sezoni v grofki opori popoln uspeh. Ostalo partije so v rokah ge Mntnčičevo, go Smo-lenskn, g. Moliorifia, g. fcublja, g. Puglja, g. De-bovca, g. Perka in g Bckša. Opero dirigira g. NeN fat, režira pa g. Sevastjanov. Vprlr.oritev je zamišljena v modernih kustuuiili. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Gospa Marija Vera kot Desdomona. V četrtek, Othella« Desdemono gospa Marija Vera. V tej vlogi je nastopila gospa večkrat e Bassermannom kot Othellom in z \Vagnerjem kot Jagom pod Kelnhardtovo režijo v Berlinu. ali se poslužujejo smuči zgolj kot prometnega sredstva ali goje smučanje kot šport ali v turistične svrlie. Prijava naj slove takole: 1. Ime in priimek. 2. Rojfini datum. 8. Narodnost. 4. Poklic (stan) 6. Samski ali oženjeu. 6. Smučarji od leta ..... (v športne ali druge namene). 7. Ле-li vojak (aktiven ali v rezervi). S. Cin in stopnja v jugoslovanski vojski. 0. .le-li turist, lovec in katere druge sporto še izvaja. 10. Točen naslov in bivališče. Nn klube, včlanjene v JZSS izide poseben poziv. Prijavo naj se blagovolijo čimprej vposlati na naslov: Л ugaslo venski zlmskosportni savoz, Ljubljana, — Tvrdka Goreč, Palača Kreditne banke. »T. K. Skala.: Jesonice. Sankaška tekma 20. L m. je z ozirom na slabe vremenske razmere pokazala jako dober uspeh. Rezultati so naslednji: Enosedežno: 1. Čop Avgust, 5:20:33 ; 2. Čop France, 6:59:03; 3. Miha Černe 7:05; dame: Kočar Stana, 11:10. Dvosedožno: 1. Frelih Matevž in Ravnik Ludvik, 6:04:06; 2. Frelih Tone in Torkar 6:18:36; 3. Čop Jože in Tušar 6:21:42; tudi ostali tekmovalci eo dosogli dobre časo. Izven konkurence sta tekmovala dvosedežno Černe Janez in Baloh Lovro in s 5:50:30 dosegla najboljši čas dvosedež-nih. — Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko število gledalcev, ki so tekmovalce na cilju pozdravljali z burnim aplauzom. — Odbor. smeri. — Koncert jo bil sijajno obiskan, občinstvo silno zadovoljno, prof. Tkalčić, ki njegovo prvovrstno, Čuvstveno igro že od prej poznamo, je srca vseh poslušavcev mogočno razvnel. K. pr V. mladinsko predavanje vrši so v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri dop. v Filhnrmonični dvorani in sicer pod naslovom »Balada in melodram«. Spored izvajajo gdč. Zdenka Zikova in dr. Aleksander Rigo, oba člana Narodne opere v Ljubljani ter komorni ienski zbor. Med drugim jo na sporedu tudi melodram »Lepa Vida*:, katorega jo kom-ponlral kol ilustracijo narodne pesmi o »Lepi Vidi« gospod Karel Jeraj. Narodno pesem samo recitira znana slovenska pesnica ga. Vida Jerajeva. Coljo, s katerim sta se sprla in stepla, pri Čemer ga Jo Luin težko rand r. nožem v vratu in čelu. Obravnava je ugotovila, da je bil mož res precej pijan, vendar pa je prekoračil uveljavljenje svoje pravice in je bil obsojen na 3 tedne zapora. Gledo odškodninskih zahtev, pa ee zavrne Colja na civilno pravo pot — Nadzornik artiljerijske delavnice polkovnik Ljuba Miladinovič je odpustil svoječasno od dela delavca Jožeta Veharja in Ivana Zakrajška radi raznih nerodnosti. Odpuščena sta ponlala Milu-dinoviću pismo, v katerem sta zahtevala, da naj jima nakaže na naslov »Kotnik': poste restante Ljubljana 8000 kron. Če tega ne stori, bosta ovadila razne nerodnosti, ki jih je zakrivil v delavnici in izkoriščal materijal in delavce' za svojo korist. Obtoženca sta bila že obsojena in sicer eden na 10 tednov, drugi pa itn 1 mesec ječe. Obtoženka Mara Zakrajškova, kuharica in šivilja, je odločno trdila, da ona pisma ni pisala. Dolgo časa je vztrajala obtoženka pri svojem zagovoru, ko pa so Ji pokazali pismo in je morala sama priznati, da je to njena pisava, je Mara končno priznala, da ja pismo res prepisala ni ga pa sama pisala. Ona je bila namreč uverjena, da se ji očita odgovornost za vsebino pisma in je imela po svoji mentalitetl tudi prav. Ona je le prepisala Voncept pisma, ki ga ji je dal Zakrajšek in si morda vsled vpliva in napačne informacije ni bila Bvesta. da dela s tem kako krivico. Obsojena jo bila kljub temu na 14 dni ječe. Prosveta pr Simfonični koncerti, ld jih daje dr. Č e-rin z godbo dravske divizije, si niso priborili največjega ugleda samo med glasbeniki po poklicu, ampak tudi med najširšim, glasbo ljubečim občinstvom. In po vsej pravici. Prvič je dr. Čerin silno marljiv in vesten dirigent. Nobene stvari, niti najmanjših glasbenih predpisov ne zanemarja. Prav nič ne išče slave v tem, da bi skladbi tempo, dinamiko, agogiko izprevrgel, ampak njegovo zdravo in umetniški edino pravo načelo je: skladbo tako pokn-zati, kakršno je skladatelj naredil; ni sodobno čuvstvovanje odločivno, kako je treba skladbo razumeti, ampak skladba sama, skladateljevi predpisi in znaki, dolia nje nastanka so pristni ključ do pravilnega umevanja. Prav zaradi te pristnosti — menim — ee nain n. pr. skladbe dunajskih klasikov v dr. Cerinovem podavanju zde še vedno tako zdrave, polne Življenja, dražestne. Dr. Cerina dalje odlikuje obširno poznavanje simfoničnih del, tako da nas skoro vselej s kakšno posebnostjo preseneti. Nam žo poda kaj novega, nepričakovanega. To pot je bil zlasti Slovenec M i h e v e c, ki nas je vlekel, kakor še malokdaj ali nikoli kdo, pa smo se na svojo veliko žalost mogli udeležiti koncerta še le v zadnji tretjini. Slišali smo pa od glasbenikov, ki jim gre vsa vera, da je moral biti Mihevec jako dober glasbenik, ki je očividno zrastel iz klasične šole, popolnoma obvlndoval glasbeno obliko in znal delo dovršiti v enotnem zagonu. Če se nam posreči dobiti njegove ostale številne skladbe, utegnejo zadelati grozeče zijajočo zev v slovenskem glasbenem razvoju. — Važno je za naše omejene razmere zlasti to, da dr. Čerin nobene vrste glasbe ne zameta. Od mračnih, zamišljenih severnjakov preko živahnih, pa v ritmiki in melodiki vedno nekoliko krhkih Čehov, do sentimentalno mehkih, ali z draž-Ijivo orientalsko opojnostjo se omamljajočih Jugoslovanov; od živih, vedno duhovitih Fran-rozov preko umerjenih, pa ne preredko prav zato tudi patetično bahavih Nemcev do nepre-računljivili, v brezmejno step strmečih Rusov, ki prav nič ne moreš vedeti, kdaj se jim nedostopna melanholija sunkoma izprevrže v brezumno razigranost: vsega tega in še drugega obilo nam nudi, tako da človek pri Če-rinovih koncertih prav lahko spozna značivne posebnosti najrazličnejših narodov, dob in Pravi zaklad vsakega gospodln|stva Je dobro milo zalo zahtevajte povsod edino le milo .Gazela'. Meteoroio^ično poročilo. Ljubltann 306 m n. m. vtS. Normalna baromelerska višina 736 mm. Cen ор.чво-vatu* Baiu-meto ■ t тш l'rtlurull. itlerenon * O lurtliU-mote, t li fteuo, vetrov fauavinc » mm s sposobnim lesom za sečnjo, KUPIMO. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod; »Gozdno posestvo«. 411 revmafiCM in bolnih m prodna ki eo bili po motom popolno ne&feod-llivom naravnem zdravljenju z nestrupeno pijaćo onroioeni bolečin, mo jo pooblastilo, da objavim n ibova t? zahvalna in prtznalna pisma, gs z..;.:;..;......;: Ne Iščite . :: .;;■.,, novih eradetoT, marveč napravite fcadi vi popolno breeplttćen poekue в iuojim ndravijonjtim, bi je ozdravilo že tisoče. Pišit,, mi dopifnico ш takoj Vam p stiom mnogo poverjenih porodil o OEdravl on ia popolnoma m * a nt on j in brez poštnine, ss Naslov: august MarZKE Bertlq-W'la;rsdorf. Brudiselirctr. S Abt. 571 obstoječi iz dveh sob in velike dvorane v I. nadstropju se takoj oddajo v najem. Pojasnila daje IJl RAVA palače LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE z večjim prometom v središču mesta aH v Poljanskem okraju KUPIM. Ponudbe pod šifro: «AMERIKANEC« na upravo «Siovenca«, 38S Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest da je preminila naša nad vse. ljubljena mati, stara mati Frančiška Trškan dne 23. januarja ol? pol 1. uri popoldne v 24. letu starosti. Pogreb se vrši v petek, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, na Selu gtev. 52, na pokopališče v Štcianjo vas. S c 1 o , dne 23. januarja 1924. Žalujoče rodbine: ČERNE — FAKIN — ORAŽEM — ŽNIDARŠIČ. ZA S Ti TN/ k ZNAK. Težka jc bila borba za življenje iir zdravje najine DANICE ln hudo nfe trpljenje, preden jc utihnilo njeno zlato srce. Zato pa so ji pokazali njeni znanci in prijatelji na njeni zadnji poti toliko ginljivetfa sočutja, da je nama težko, zahvaliti sc vsem primerno in posebno. Toliko lepih tolažilnih pisem! Toliko svežega cvetja obdaja njen sedanji dom in tako krasno so donele poslovilne pesmi Glasbene Maticcl Srčna iskrena hvala Vam vsemi Lepa hvala duhovniku za tolrMlne bcaedc, vsem tistim, ki so ji Izkazali svojo ljubav na pokopališču in posebno vsem solzam, ki so se lesketale ob njenem slovesu! Ш1 ШшШШЈШШВп izdata konzorcij »Slovenca«« Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani« Odgovorni urednik: Franc Krcmžur v Liubliani. Stran 4. SLOVENEC, dne 24. januarja 1924. Stev. 20.