Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. Merzli kraji postajajo topli, a topli merzli; uezdravo obnebje postaja zdravo a tudi nasprotno; pnščave se sprčminjajo v rodovitne kraje, a rodovitni kraji zopet v puščave. Nekdaj je bilo, tako terdijo učenjaki, povsod na zemlji toplo in prijetno obnebje. Tedaj so rastle palme, oljke in veliko drugih dreves, ki sedaj rastejo le pod toplim pasom, tudi po deželak ob severnem tečaju, živeli so sloni, nosorogi, levi in druge živali tam, kjer sedaj žive le živali z debelim kožuhom. Tako je bilo baje nekdaj, a pozneje se je to vse zelo zelo spremenilo, zemlja je postala čedalje merzleja in po naših krajih je bilo veliko inerzleje, bila je tako imenovana Bledena doba". Tudi ta je minila. Od kod je vse to prihajalo, ne bomo tukaj dalje preiskovali, niti navajali dokazov, zadosti nam je, da smo tega omenili. Obnebje v deželi, mraz in toplota v zraku pa ni le pri solnčnih žarkih, tudi druge okolnosti na to vplivajo. Tukaj morje deželo obdaja ali je vsaj blizo dežele, ta dežela visoko, una nizko leži, tukaj imajo prihod merzli, tam topli vetrovi, tu so blizo visoke gore, a tam široko in razprostrano močvirje, ali so v soseščini velike peščene puščave. Na obnebje tudi veliko vpliva, je li dežela obdelana ali ne ? Tam, kjer goste šume tla obsenčujejo, je zemlja vlažna, ker pekoče solnce ne niore predreti skozi listje in vejevje do tal, da bi jih izsušilo. Tam pa, kjer so tla zrairaj vlažna, je tudi zrak vlažen, osojen in meglen, ker sopari se neprestano v senčnatem gozdu vzdigujejo in veter jih ne razpodi. Ako pa izsekajo velike gozde po dolinah in ravninah, predero solnčni žarki do tal, in jih izsuše; ni več toliko megla, zrak postane topel, nebo se zjasni, poletje je prijaznejše in daljše, kakor poprej. Ko pa se obnebje sprcmeni, sprenieni se tudi živalsko in rastlinsko življenje v tem kraji; tako pravijo namreč, da v severni Ameriki, kjer so izsekali pragozde in zeraljo obdelali, živina jeden inesec dalje na paši ostaja, kakor ob piihodu Evropcjcev. Tako se zgodi, ako gozde po nižavah izsekajo ali vsaj zmanšajo, a vse drugače pride, ako po visokih gorah in planinah gozde izsekajo. Gorski kraji ne postanejo zarad tega prijetnejši in toplejši, marveč bolj studeni in obnebje merzleje. Gozdi po gorah branijo merzlim vetrovora, plazovom in dričam prelaz v dolino. Kjer jih nespamet in neprevidnost preveč izseka, tam se mladi gozd ne zarašča več. Tedaj je vse prazno in pusto tam, kjer so bili popred zeleni pašniki ali temni gozdi; sneg in led čedalje bolj sega v nižave, merzli vetrovi vlečejo v dolino in zrak je čedalje merzleji. Plohe izpirajo tla, in dostikrat se cola gora pripelje počasi v dolino, in zaspe rodovitna polja in zelene travnike, ia tam, kjer se je pred 100 Iet živina pasla, ni drugega kakor pusto karaenje in golo pečevje. Poglejmo Istro in Dalmacijo, poglejrao naš Kras. Nekdaj je rastlo drevje po gorskih verhovih, hude burje ni bilo po teh krajih, a poletu tudi ne take suše kakor sedaj, ljudje so pridelovali vsega, česar so potrebovali za svoj živež, ali scdaj, kakšno je po teh krajih? Golo pcčevje šterli v nebo, huda burja odnaša še to perst, katero lijaki v dolino ne splavijo, ljndi je primcroma malo in še ti siroraaščni, ki terpe po zimi hud mraz, po letu pa neznosno toploto. Tako kratkovidni, lakomni ali sovražni ljudje lepe, prijetne in rodovitne dežele spremenc v žalostne puščave. A to ni samo blizo nas, tako je tudi na Gerškem, v Siriji in v obljubljeni deželi in drugod. — Pridni in delavni ljudje dežcle spremene v rajski kraj, a zanikarni, zlovoljni Jjudje v puščave, tedaj, ,,kakoršno ljudstvo, taka je navadno tudi dežela". Ako se tla in zemlja v kraji piedelajo, predragači se tam tudi zdravstveno razmerje. Močvirni kraji so nezdravi, ljudje v okolici bolebajo na merzlici, kužne bolezni se rade tam izcimijo; ako se moCvirje osuši, zrak postane bister, in zdravstvenost v kraji se zboljša. — Kjer je preveč gozda, je sploh zrak vlažen in bolj nezdrav, mimo tarn, kjer je zrak suh. Večkrat je pa gozd jedina mogoča bramba, da se kužljive pare ne razširjajo in da morejo tam ljudje prebivati. V tem je neko avstraljsko drevo prav prava neprecenljiva dobrota toplim, močvirnatim krajem. To drevo hitro raste, pa ven-dar daje terden les, tudi perje ima zravilno moč zoper močvirno merzlico. Najbolj nezdravi kraj v okolici Rima je bil pri BTreh studencih". Kraj je bil tako nezdrav, da so ljudje v Rim — kake 2 uri daleč — po noči hodili, sedaj pa, ko se je veliko tega drevja nasadilo, se je vse na bolje obernilo, sasadili so ovočno drevje in tudi terto, in tam prebivajo Ijudje brez ncvarnosti za svoje zdravje in življenje. — Puščave, kraji, kjer ni življenja ne živalskega, niti rastlinskega, so bile od nekdaj na zemlji in bodo tudi ostale, veliko pa tudi v tem premeni ali natvora ali človek. Holandeži so svojo deželo tako rekoč morju ukradli in v rodovitno zemljo spremenili, in tako je na večih krajih ob obalih nemškega in izhodnega morja, kjer se človek bojuje se silnim elementom za zemljo. — Na gole skale nanosi človek persti, in tam postane rodovitna zemlja, kakor na pr. na Malteških otokih, kamor so iz Sicilije persti navozili. Peščene puščave se dado predelati v rodovitna polja, ako se voda tje napelje. Tako so delali nekdaj v Babilonu, isto tako v Egiptu, vazdelivši vodo po vsi deželi in napeljavši jo v velika jezera, od koder so jo o suši po deželi razvodili. Ako pa ljudje postanejo leni, zanikarni, razpadejo vodotoči, ki vodo napeljujejo in jezovi, ki jo zaderžujejo, podero se; sviž iz puščave, katerega vetrovi vzdigujejo, premeni te kraje zopet v puščave. Včasih je natvora tako neusmiljena, da podira, kar obstoji. V Grenlandiji je bilo včasih več ljudi, a vzbodni vetrovi so cele gore ledu nanesli ob bregovih, obnebje je postalo merzleje, in ljudi je bilo čedalje manj. — Mraz in led razganja po visokih gorah skalovje, začne se valiti navzdol. Gore se splazijo in udeio, ako slone težki verhovi na spodjedeni podlagi, ta se začne umikovati, le treba, da se svet enkoliko potrese in cele gore prihrume v dolino, kakor na p. Dobrač 1. 1348, ki je 30 vasi in vse njih prebivalce žive pokopal. Plazovi so zajezili reko Zilo in kar je poprej odšlo posipu, utopili so sedaj valovi reke Zile, ki je sedaj silno naraščala. 0 tem strašnem razdjanji pričujejo ostanki, ki se pogostem izkopavajo, pa ustna poročila. Nol takim natvornim silam človek ni kos, s vso svojo umnostjo in močjo ne opravi ničesa. Kedar se izbude podzemeljske sile v ognjenikih, kedar potres zemljo pokonča, kedar se gorski verhovi majo in v dolino udero, kedar se ledeniki premikajo v dolino, potem ne ubrani ničesa, ter mora natvori, služabnici Božji, prepustiti svoja stanovališča. A veselo je gledati, iz razvalin zopet raste novo življenje, bivališče ljudem in živalira. Po nanosih iz gora rastejo sčasoma zeli, človek pride in tam naredi njivo in postavi hišo. Tudi lava se počasi spremeni v rodovitno perst. Iz gora nanosijo vode blata in grezi, ga puščajo pri ustju, in bregovi se v morje pomikujejo. Tako se spreminja poveršje zemlje, na pokopališčib praveka se giblje poznejši zarod. Spreminjajo se letni časi, dan in noč se verstita; na zemlji pa se bojuje življenje s smertjo, stvari poginjajo, a iz njih pogina vzrašča novo življenje. Po nekaterih deželak so rastle setlaj te, sedaj dru^ače rastline. Zeli in sploh rastline se ravnajo po obnebji. Ako se obnebje v kraju zdatno spremeni, spreraene se tudi rastline, izselijo in preselijo se, a ne tako kakor ljudje ali živali, marveč slučajno (veter, voda jih razžene) ali s pripomočjo ljudi. Po večjem so rastle v Evropi že od starodavnib časov trava in gozdna drevesa, jagode in lesnike, ternjolica in leševje, več sort jagod in zelišč, a vinska teita, žlahno ovočje, žito in veliko drugih pitanih rastlin ni rastlo od nekedaj pri nas. Koder sedaj po solnčnih goricah raste vinska terta, je bilo nekdaj ternje in robida, goste dobrave so bile tam, kjer se sedaj ziblje bogato žitno klasje, koder so sedaj zeleni travniki, bile so nekdaj luže in mlake, kjer je rastlo le bičevje. Azija je pradomovina človeškega rodu, od tara pa so prišle tudi rastline, ki nam dajejo žita, ovočja i. dr. Iz Amerike pa smo dobili turšico, krompir in tobak, in še sedaj razširjajo inostranske, dosihmal pri nas nenavadne rastline, po naših krajih. Kako bi se čudili starodavni naseljenci po naših krajih, ki ob svojem času niso poznali drugega kakor gozd, travo in nekatera žita, ko bi vstali iz grobov, in bi videli rasti žita in rastline, katerib niso nikoli poznali. Komaj je 200 let tega, ko še zapadna Evropa kave ni poznala, kavovec je rasel samo v Aziji in sedaj je kava v rabi pri vsaki hiši, a kavovec raste po vsi zemlji pod vročim pasom. Murbe, ki so prišle iz Perzije, sade sedaj celo po južni Švediji, iz divjega kostanja, ki je prišel tudi iz jutrovih dežel k nam, imamo cele drevorede. In tako bi se dalo na dolgo in široko opisavati, kako so se tuje rastline razširile po naših krajih, in da imajo naša polja, naši vertovi vso drugačno podobo, kakor nekdaj. Naši pradedje so se pokrivali z živalskimi kožami, in naša Evropa je bila na severju pokrita z enolikim gozdom, sedaj se mi oblačimo v pavolo in svilo, po naših poljih, da po naših goricah rastejo raznoverstne zeli, ki so doma v toplejšern obnebji. Gozd, ternje in robida se mora umakniti, ako človek ve kaj boljšega postaviti na njihovo mesto; tam, kjer je solnce pred dve tisoč leti sijalo na verhove hrastov, jelk in bukev, tam zori sedaj sočnato jabelko, sladko slivo in rumeno vince. Kjer si je nekdaj sedlon iskal mahu in zličnika, tam so še žitna polja na pr. v merzlib linskih pokrajinah. Ako je resnično, kar terdijo nekateri naravoznanci, da na isti zemlji ne rastejo zmirom in na vek enake rastline, da stopajo počasi nove drugačne rastline namesti bivših, tako je verjetno, da so pred več tisoč let rastla drugačna drevesa tam, kjer vidimo sedaj hraste, bukve, jelke in mecesne. Vidimo tedaj, da se v naravi prav jasno spolnuje izrek sv. pisma: zemlja se spreminja kakor oblačilo. 0 tem času so bile te, o drugem drugačne živali v ti ali uni deželi. Živali potujejo. Živali so starejše od človeka na svetu, in vsako obnebje je tudi imelo od nekdaj svoja živalska plemena. Kakor rastline, tako so se tudi živali počasi na zemlji razdelile. To se je pri njih toliko lože zgodilo, ker se prosto gibljejo in se tudi lože privadijo obnebja. Živali potujejo, kedar se jim zljubi ali kedar jih sila v to priganja; večkrat pa jih prestavi človek iz kraja v kraj. Največ naših domačih žival je živelo nekdaj divjih v Srednji Aziji, in še sedaj so tam črede divjih konj in oslov. Človek si je prizadeval, da je razširil udomačene živali povsod po zerolji, a nekatere živali pa narava sili na preselovanje. Veliko rib se seli iz morja v morje, na pr. polenovke in slaniki. Ti se prikažejo ob odločenih časih v brezštevilnih trumah na bregovih nemškega morja, nekdaj so obiskovali bregove izhodnega morja, ko so tam izostali in se prikazali na drugih bregovih, je nastala vojska med zvezo nemškib mest BHansa" in severnimi kvaljestvi. Na severju potujejo nekatere miši, kakor velika vojska čez hribe in doline, reke in jezera in potem se zopet vernejo nazaj v svoj kraj. Ljudem naškodljivejši selivci so pa kobilice, ki se včasi razgernejo čez dežele, kakor černa megla, ter pokončajo žita, polje in travnike, da je za njimi tako, kakor bi bil požar pokončal vse rastlinsto. Veliko naših tičev se preseli vsako leto po zimi v toplejše kraje in pride spomladi zopet nazaj; a k nam pridejo nekateri povodni tiči iz merzlega severja, ki se pa v spomlad zopet vernejo v merzlejše kraje. Rastlinstvo se mora rastlinstvu umakniti, kedar manjka obojemu prostora,tako se morajo tudi živali umakniti živalim in ljudem. Divje živali človek prišedši v neobljudene dežele polovi, piežene ali pokonča. Divje živali se pa tudi same izselijo, kedar jim človek izseka njih bivališče namreč gozd, ali če postane topleje, ko se jim mraz bolje prikupi, ali pa če se zgodi nasprotno. Turi in severni jeleni so bili nekedaj po naših gozdih, sedaj ni več teh žival. Gozdov je bilo manj, človek tudi teh žival ni varoval, tedaj so šle čez Poljsko na Rusko, kjer jih tudi ne more biti mnogo. — Kozorogov je čisto malo še v Piemontu na najviših gorah. To bi še ne bila tolika zguba, a škoda je, da je malih tičev po gozdih in vertih čedalje manj, to ne koristi nikomu drugemu, nego zaželkam in merčesu, ki je ticam v hrano. Tedaj, ako se ljudje v deželi poranože, je divjih žival čedalje manj, ako se pa število ljudi zmanjša, se pa divje živali zopet pomnože. Ko so 13. stoletja divji Mongoli na Ogerskem neznansko veliko ljudi poraorili, so se dereče zveri tako namnožile, da bi bile kmalo ljudi pregnale. V srednjem veku je tudi gospoda divjačino zavoljo lova zelo čislala, in nekaterim je bila veča skerb za živali, kakor za Ijudi. Tudi človek spodriva človeka. V Ameriki so Evropejci domače prebivalce iz dežele v deželo preganjali, Indijanov vzlasti v severni Ameriki je čedalje manj, prišel bode čas, ko se bodo njih sponiinjali le v zgodovini. Tako spodriva tuja rastlina domačo, divja živina beži pred človekom, a močneji človek zatira svojega slabejega sobrata. (D. pr.)