Si 143« Trst, v nedtljo 25. maja 1018. Tačaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN la »rralklh p«M4>l|klfc alti ij«tr«|. Iter. »e prodajajo po S nw6.(6 stoi.) ▼ m»wA 4«aakmraah ▼ Trstu in okolici, Gorici, fcmju, S*. Petra, >P*i?fcojpi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-)ttbrt. Dornbergu itd. Z&iUrtl« ItcT. po 5 utč. (10 stol) ««3JUM 8E RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokorti 1 šataM. GENE: Trgorinaki im obrtni oglasi po 8 nt. mm. MMrSniče, zahvale, poelanica, oglasi denarnih zavodov m ff sb. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 Trst 20 K, vsaka —iiW vrsta K 2. Mali oglasi po A stei. beseda, naj-pa 40 atol. Oglase »prejema Insaratni oddelek uprave J&dineirti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Plačljivo In tožljivo v Trstu. tUMBSimggTi-ggBBafc—»r n epiNosr (flttilo političnega društva Edinost*1 xa Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA run m Celo loto 24 K, pol leta 12 K. 3 m*«ece O K ; mm vočbe bres dopoelaae naročnine, ««• oprava a« o«a» ■milili ■■ ■ililjrti ix«aaj« „KtoISO«n" ' f Ml* l*to Kros 5-ao, it 1*U Ero UO. ▼•i dopisi n^j »e pošiljajo na uredu usta. N«fr*r*f»-vaaa pisma aa aa »prejemal« la rektpus •• ■» vraf ai* 2fare(nino. oglase in reklamacijepoiilja*. aa upr^. ■• UREDNIŠTVO: ntln« Giergio Gjiatt! 2«* l \ A l.k» -••» kenaoreg Lbfta „Edinost*. - Natiuni'-* Ti***rnfc ; . •* vpiaana zadrega s otntM*nim por<>9ivoui » Tt*** - « Oinrgio Galatti itir 2»» FoStne-hranltnl(n) 'ičun St«v. 841-652. TELLPOn » Slovenski volilci! Volilni boj nas iznova kliče na branik za pravice slovenskega naroda. Občinske volitve za Trst in okolico po razpisane ter priČno v nedeljo, dne 8. junija 1913. Harodna dolžnost, ta poglavitna dolžnost vsakega zvestega sina svojega naroda, zahteva od nas, da tudi to pot zastavimo svoje sile za Častno zmago slovenske narodne stvari v Trstu. Zato je narodna dolžnost vseh, ki čutijo zares slovensko, slovansko, da kot en mož oddajo svoje glasove za slovenske narodne kandidate, za kandidate političnega društva „Edinosti". Najlepša lastnost tržaških Slovencev, edinost, ki nam je bila doslej lastna in za katero so nas že mnogi zavidali, nas mora družiti še nadalje, ker edino na njej sloni naša moč. Složno nastopimo za izvojevanje pravice proti krivici, ki nam jo prizadevajo nasprotniki! Krivico nam delajo, ker nam odrekajo pravice, ki nam gredo po zakonu ; naš boj pa ni boj za nadvlado ali pohlepnost po moči, le enkost z drugimi zahtevamo zase, predvsem enakopravnost v narodnem pogledu. Pa tudi naše upravičene in pravične gospodarske, kulturne in socijalne zahteve ne nahajajo pravice pri nasprotnikih. S svojim glasom dajmo torej tudi duška ogorčenju nad krivico in svoji krepki in neomajni volji in zahtevi po pristoječem na pravu 1 Odkar se je naša okolica vzbudila do narodne zavednosti, voli svoje narodne zastopnike in pri zadnjih občinskih volitvah, prvih na podlagi novega volilnega reda, ki določa okolici 12 zastopnikov, je pokazala svoje enotno slovensko narodno lice, izvolivši 12 trdnih slovenskih mož. Tako mora tudi ostati I Slovensko tržaško okolico morajo zastopati le slovenski poslanci in čast okolice zahteva, da se odbije vsak nasprot-niški napad na naše posestno stanje: izgubiti ne smemo niti enega mandata! Naloga okoliČanskih zastopnikov v občinskem svetu in deželnem zboru bo obširna : okolica je zlasti gospodarsko tako zanemarjena, da bo treba posebno v tem pogledu še dalje napenjati vse moči, da se razmere zboljšajo. Nekdaj tako cvetoče vinogradništvo in kmetijstvo propada vedno bolj; ribištvo bi lahko bilo važen vir dohodkov naši okolici. Okolica potrebuje novih cest, zvez z mestom, modernih prometnih sredstev, zboljšane razsvetljave in vodne oskrbe, intenzivnejega negovanja javnega zdravstva in snage itd. Vedno obČut-nejše pa postaja predvsem pomanjkanje narodnega Šolstva v okolici. Neštevilo pa je še drugih, celo okolico ali posamezne njene kraje zadevajočih vprašanj gospodarskega, kulturnega in socijalnega značaja, za katerih ugodno rešitev se bo zavzemati Vašim zastopnikom. Slovensko mestno prebivalstvo doslej ni imelo lastnega zastopstva v mestnem svetu. Zato bodi z Vašimi glasovi, slovenski mestni volilci, združen protest proti nepravičnemu sedanjemu volilnemu redu ; z glasovnico v roki manifestirajte za pravičnejši proporcijonalni volilni red, ki zagotavlja tudi manjšinam pravico do primernega zastopstva. Na vsak način se mora tržaško mestno Slovenstvo in Slovanstvo, ki je že tolikokrat dokazalo svojo Številno moč, tudi sedaj zavedati svoje dolžnosti in mora dokazati svojo politično zavednost in zrelost: število glasov, oddanih v mestu za slovenske narodne kandidate, nalaga slovenskim poslancem dolžnost, da se zavzemajo tudi za potrebe in interese mestnih Slovanov in ta dolžnost jim daje še posebno veljavo. To je potrebno vse tako dolgo, dokler si — in upajmo, da ta trenutek ni več daleč — ne izvojuje mestno ©lovanstvo lastnega zastopstva. Slovenska narodna stranka v Trstu je od svojega početka sem do danes imela in ohranila demokratičen značaj, in dokazuje s tem ne le, da najbolj ceni in uvažuje delavske in kmetijske sloje, v katerih leži njena glavna moč, ampak tudi, da razumeva duh časa, v katerem igrajo socijalni boji tako važno ulogo. Zboljšanje socijalnega položaja slovenskega trpina, to bo ena izmed poglavitnih skrbi naših poslancev. Kakor se zaveda naš narodnozavedni delavec, da ima poleg gmotnih in socijalnih tudi etične, narodne, kulturne potrebe, tako je naloga slovenskega poslanca, da brani poleg narodnih tudi gmotne interese našega delavstva. Dolžnost slovenskega delavstva je zato, da se oprime edino le slovenske narodne stranke, ki z njim najbolj čuti, ki je istinito najbolj demokratična. Slovenski okoličanski in mestni volilci! Trst je za nas izhodišče v odprti svet. Njega pomen za naš narod je tako imeniten, da vsakdo, kdor ga izpozna, mora pripoznati, da nobena žrtev z naše strani za to pozicijo ni prevelika. Kako pa ne bi žrtvovali in bi ne bili pripravljeni bojevati se za to zemljo, ki je bila še pred nedavnim časom povečini naša in ki mora tudi v bodoče biti naša, za to zemljo, katere sinovi smo, na katero nas veže ljubezen, ki spaja človeka z rodno mu grudo?! Ljubezen do tega mesta in njegove krasne okolice navdajaj volilce in navdajaj poslance : njihovo javno delo bodi v korist in prospeh te naše lepe občine. Da pa damo svojim izvoljencem krepke moralne podpore, pojdimo z navdušenjem in ljubeznijo v boj za njihovo izvolitev ! Volilci! Podpisano politično društvo „Edinost44 Vas vabi, da glasujete složno za one kandidate, ki jih Vam predloži v sporazumu z zaupniki, za kandidate, ki jih poznate, da imajo voljo in zmožnost, predvsem do delovanja za Vašo korist in za Vaše pravice. Politično društvo „Edinost". Notranja politika slovanska, zunanja politika italijanska. Petkov „Piccolo" Je pod zgornjim naslovom dostavil neka) pripomb h govorn tržaškega italijanskega poslanca dr. Pitacca v državnem zboru, ki se |e bavil z avstrijsko zunanjo in notranjo politiko. Poslanec dr. Pitacco dobi primeren odgovor gotovo s kompetentne strani na svojem mestu, mi na| odgovorimo tu le Da „Piccolove" trditve in izvedemo tudi primerne logične zaključke. .Piccolo" se zelo čudi, kako je to mogoče, da avstrijska zunanja politika stremi v vsakem pogledu po najožjem pri|ateljstvu z Italijo in to tako zelo, da se mora imenovati avstrijska zunanja politika naravnost Italijanska. Slovanskega ni nič na njej, saj je njena ost naperjena naravnost proti temu, da bi se Slovani ustanovili ob Adrijl, in je bila posledica te politike dejstvo, da se je Srbiji preprečifa pot do Adrije. Kaka razlika pa je — vsklika „Piccolo* — med to avstrijsko proti slovansko, italijansko zunanjo politiko in pa notranjo, ki je vseskoz slovanska, protiitali|anska! Notranja avstrijska politika naravnost hoče, da Slovani zavzamejo cbal Jadranskega morja. Kjerkoli le Slovani morejo do morja in zadevajo ob odpor italijanstva, jim je povsod vlada v pomoč. V Trstu se poslovenja porota, nasprotuje pa se ustanovitvi italijanske pravne fakultete, ker jej nasprotujejo Slovenci; ustanovila se je inženirska zbornica in Trst se je pritegnil slovanskim deželam, mestnemu magistratu pa se je odvzel davčni urad, ki je bil italijanski, in ga nadomesti vlada z dvojezičnim. To vse se |e zgodilo zadnje mesece, v tistem času, ko Je bil sklenjen dogovor med Avstrijo in Italijo, da se zabrani Jugoslovanom nadaljaji dostop do Adrije. V popolnoma poslovanjeni Dalmaciji se v prav istem Času vrie nemiri vsled izbruha slovanskega mišijenja. In vzlic temu podpira vlada prodiranje Slovanstva tamkaj, kjer ga Se ni bilo ia skuša skrče-vatl italijansko posest. Kakino naj bi bilo Jadransko morje, če ga Avstrija noče imeti slovanskega v Albaniji, če kot slovansko vzbuja nemire v Dalmaciji in če hočejo imeti slovansko v naših deželah, kjer bi ga ne bilo težko ohraniti takega, kakoršno je — italijansko. Ko gospod Bethmann-HoI!weg izjavlja v Berolinu, da je trozveza ustvarjena za to, da postavi jez panslavizmu, se tu v srcu trozveze z vso vnemo gradi slovanski jez proti Italijanstvu. Tako torej „Piccolo", katerega oči vidna želja |e, da bi zavladale v našem avstrijskem Primorju razmere, kakor bi jih hotela diktirati naši vladi njena zaveznica onstran morja. „Piccolu* bi se hotelo, da bi se kar preko noči začelo preganjanje in zatiranje našega naroda in njegovih pravic na njegovih domovinskih tleh ob Adriji, in to vse zato, ker je Avstrija v trozvezi zvezana z Italijo, zato ker naj bi bila Avstrija zaradi te zveze Italiji dekla za vse in molzna krava obenem. Pa dobro I Naj bi bilo tako I Sicer velja res v drugih modernih in pametno viadanlh državah princip, da se ravnaj zunanja državna politika po notranji, kar je v Avstriji seveda narobe; to naj bi bilo tako, kakor si žel' „Piccolo* in ž nJim naši primorski Italijani. Vprašanje je le, koliko časa bi se veselil „Piccolo* take notranje poiitike?! Kakor vse kaže, postane najbrž Albanija tisti kamen, ob katerem se spotakne sedanje „debelo* avstrijsko-ltalijansko prijateljstvo. In kaj potem? Potem se pač nekoliko izpremeni položaj in primorski Italijani bi po svojem lastnem receptu morali občutiti tudi drugi konec palice, ki jo sedaj hočejo s pomočjo avstrijske vlade vihteti nad nami. Saj je vendar popolnoma logično — po BPiccolovi* logiki — da mora potem avstrijska vlada, če pr-de do sovražnosti napram 1 talij f, prav tako pritisniti Italijane nasvo|em lastnem ozemlju, kakor zahteva „Piccolo* sedaj, ko Avstrija ni ravno v najboljših odnošajih s slovanskimi balkanskimi državami, da tbči in zatira Jugoslovane na svojem lastnem ozemlju. Ali pa misli morda aPiccolo", da bi bila v takem slučaju mutatis mutandur potem pravilna taka politika, kakršno graja sedaj, da bi Avstrija vodila zunanjo politiko v slovanskem, protiitalijanskem smislu, notranjo pa vsaj v našem Primorju — v italijanskem ? Nam gotovo ni na tem, da bi prfšfo kedaj do tega, da bi morali naši Italijani občutiti na lastni koži logične posledice takih svojih zahtev, ker nikakor ne želimo, da bi se komu godila krivica, vemo pa ludi, da |e zastonj pričakovati, da bi kedaj „PJc-colo* In njegovi pristaši prišli do spoznar.Ja, da tisti, ki se jim v našem Primoiju g. di krivica i po zunanji i po notranji avstr: »ki politiki, niso Italijani, ki sede pri bogato obloženi mizi, temveč mi Jugoslovani, ki si moramo vsako drobtinico pravice šele < ri-boriti in še daleč ne moremo govoriti o enakopravnosti s svojimi italijanskimi sosedi. Česeima k d o p r 11 o ž e v a t i p r o t i avstrijski politiki, smo to mi, kajti avstrijska politika, riti zunanja niti notranja, ni bila nikdar slovanska, najmanj pa v zadnjih časih, ko Jo diktira na eni strani berollnski graditelj jezu proti „panslavizmu", nemški državni kancelar, na drugi pa zaveznica z onstran morja, oba v svojo korist in na največjo škodo Avstrije ia njenih narodov. Naj bi se le izpre-menila zunanja in notranja politika Avstrije, naj bi se izpremenila tako, da bi bila v resnici, če tudi ne slovanska, pač pa vs»| Slovanom pri|azna: potem bi bilo iahto Avstriji napram njenim zunanjim in notranj m sovražnikom, še laglje pa napram njenim dobrim prijateljem, ki jej v svojem velikem prijateljstvu žele le — najslabše ! Proti germanizaciji na državnih železnicah Poslanci dr. G r e g o r i n, dr. R y b a f, dr. Ravnihar in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 21. t. m. vložili tole interpelacijo na ministra za železnice: Že opetovano je bilo na slovenskih zborovanjih in po slovenskih listih pritožb radi tega, ker ravnateljstvo državnih železnic v Trstu v svojem delokrogu ob imenovanju uradnikov vseh kategorij sistematično daje prednost onim nemške pred onimi slovenske in hrvatske narodnosti, tako, da se — dasi se železnice, ki jih opravlja ta direkcija, nahajajo skoro izključno na slovenskih, oziroma hrvatskih tleh — slovanski uradniki v območju direkcije nahajajo v taki manjšini, da se naravnost izgubljajo. In vendar ne bi odgovarjalo le državnim osnovnim zakonom o enakopravnosti, ampak tudi zahtevi pravičnosti in naravnost praktični potrebi, ako bi obstajalo temu nasprotno razmerje. Praktična potreba zahteva namreč, da se v deželah s pretežno slovanskim prebivalstvom nameščajo uradniki, ki razumejo jezik te večine, česar se ne more trditi o uradnikih nemške narodnosti v območju omenjene direkcije, dočim uradniki slovenske, oziroma hrvatske narodnosti brez izjeme poleg svojega ma-ternega jezika poznavajo tudi nemški, a po veliki večini tudi italijanski jezik. Da pa bo mera tega neenakega ravnanja s Slovenci in Hrvati v območju omenjene direkcije polna, je ta poslednja v zadnjem času ukrenila še uvedbo, da morajo slovenski in hrvatski uslužbenci svoje izpite polagati izključno v nemškem jeziku. Ne glede na to, da se kaže v tem napram Slovencem in Hrvatom nepravičnost, ki globoko žali njihov narodni čut In njihove pravico do enakega postopanja, so tisti slovenski uslužbenci, ki nemškega jezika — in taki so v daleko pretežni večini — ne obvladujejo v toliko, da bi mogli v tem jeziku položiti izpit, oškodovani tual v svojih ma-terijelnlh Interesih, ako Iz tega razloga niso uspeli na izpitu In ne morejo radi tega doseči definltimega nameščenja, med tem, ko jih bodo nemški uslužbenci, ki umevajo le svoj materni jezik, tudi v tej branši prehitevali na pretežno slovenskih tleh. Z ozirom na opisano vprašujejo podpisani : So-li vaši ekscelenci znane gori opisane razmere v območju direkcije c. kr. državnih železnic v Trstu? Je-li vaša eksceienca v svrho odprave teh nezakonitih in enakopravnosti vseh državljanov nasprotujočih razmer pripravljena čimprej ukreniti primerne odredbe? Glasovi iz Koroške. Tudi nemSka duhovščina je proti nam! „Villacher Zeitung" z dne 11. ma a t. I. priobčuje pod notico „vrl duhovnik* neko pismo veroučnega učitelja Almerja v Veli-kovcu v odgovor na zahvalo, izrečeno mu od glavnega vodstva „Schulvereina" za to, ker Je na zborovanju .šulvereinske* podružnice v Slovenss! Bistrici nastopil kaitor govornik. Pismo se glasi: „Za Vaš ljubeznivi dopis z dne 3. t. m. Izrekam Vam prisrčno hvalo. Z ozirom na narodne dolžnosti, ki so danes bolj, nego kedaj poprej naložene vsakemu nemškemu možu, sem rade- Stran IL ,EDDfOBTu it 143. V Trvtn; im* 25. maja l91t: volje pripravljen govoriti na podružničnem zborovanju v Slovenski Bistrici. To storim tem raje radi t e g af ker s tea popravim majhen del greha, ki ga povzroča velik del mojih nemških sobratov vsled narodnega In-diferentlzna. Obed nem prosim, smatrati vsako odškodnino, bodisi iz katerihkoli vzrokov nastalih stroškov, za odvišno. Z izrazom posebnega spoštovanja sem — za na-d a i n J e sodelovanje vselej rade-volje pripravile n. Z bratskim pozdravom udani Anton Almer, učitelj verouka, Velikovec.« Tako nemški duhovnik — .Schulve-relnu*. Gotovo ne odrekamo g. Almerju pravice do svojega gorečega nemškonacijonal-nega prepričanja; vendar pa ne moremo prikriti svojega začudenja kako more delovati duhovnik — ki Živi med Slovenci — propagando za društvo, ki Je nasprotno njegovim verskim načelom. In kakor duhovnik, ki že po svojem poklicu mora ljubiti resnico in pravico, bi moral g. Almer uva-ževati gotovo tudi njemu znano de|stvo, da Schulvereinu nI namen, da bi ohranjal, kar |e nemškega, temveč nasilna germanizacija slovanske mladine. Vsekakor nam Je to pismo g. Al me rja dragoceno priznanje mišljenja precejšnjega dela nemške duhovščine, ki izgublja vsak čut narodne pravičnosti ter se vadno bolj in bolj postavlja na stran nemškonacijonalnih hujskače v, ki so organizirani v svojih „obrambnih" društvih kakor je »Schulvereln*. Seve so to v očeh nem-žkonacijonalcev »vrli" duhovniki, dočim pa ti ljudje one slovenske duhovnike, ki si upa>o kazati svoje slovensko mišljenje, apo-strcfirajo za „hu|skače*, „hujskajoče farje" itd.! A tudi iz škofijske palače veje zadnji čas drug veter, ki ome|uje narodne pravice slov. duhovščine, medtem ko se giblje nem-Ska duhovščina bolj svobodno. Kakor povsod na Koroškem vlada tudi tu — dvojna mera 1 __ Prva hrvatska umetniška razstava v pazinn. Iz Pazina, 23. maja. Oduševljenje prvega dnet s katerim je naš narod pozdravil to razstavo, ne le da ni ponehalo, ampak se je naslednje dni še povečalo, da moremo danes z zadovoljstvom javit?, da je na prošnjo naših ljudi iz pazin-skega, puljskega in drugih okrajev „Odbor za prosveto" sklenil podal|šati razstavo do 3. | u n i j a t. i., tako, da bo možno vsem komodno priti v Pazin. V ponedeljek dne 29. t m. smo imeli vsak dan po cele čete šolskih otrok pod vodstvom njihovih marljivih učiteljev. Do seda), ko pišemo to, |ih je došlo iz Lindara, Gračišča, Zarečja, Pićna, Pule, Trviža, Žmlnja, Gole gorice, Novakov, KašČerge, a pride jih še mnogo. Dijaki tukajšnje hrvatske gimnazije so obiskavali razstavo vsak dan po en razred. Došlo je odlično število duhovnikov in redovnikov (frančiškanov iz Pazina) in sodba vsakogar je bila povoljna in soglasen je bil vsklik: k a j t a c e g a bi trebalo večkrat za naš narod. Na sv. Rešnje telo Je došla lepa četa rodoljubov iz Pule pod vodstvom našega častnega Starine, dr. Matka Laginje. Poleg Laginje smo videli dr. Zuccona, dr. Šorlja, nekega svečenika mornarice in mnoge druge gospode in gospe. Na Laginjevem licu se |e i/.ražalo zadovoljstvo na tej razstavi. La-ginja )e malo govoril, aH vsaka njegova be- seda je vredna suhega zlata. Milo nam je bilo poslušati njegov očetovski glas, kako nas je bodril na nadaljne delo, kako je hvalil sedanje — In to nam je najboljše Jamstvo, da smo na dobri poti. A na koncu se spominjamo Tebe, ki Ti gre čast: našega najmilejlega obiskovalca, istrskega kmetiča! Divili smo se in ugodno nam Je bilo okolo srca, ko smo gledati, kako se naši seljaki zanimajo za razne slike, ki so jim jih tolmačili uslužni člani odbora. VideU smo, da je naš seljak napredoval, ko tako dobro umeva važnost takih razstav. To je dober, jako tolažilen znak. To je najbolje jamstvo, da mi istrski Hrvatje ne propademo, ker Je kmečka zavest vedno močnejša. Kmet Je tisti pravi temelj narod, tisti neusahljivi vir novih svežih energij. Prof. Šantel Je posnel nekoliko fotografij, ki se dobivajo v obliki razglednic pri blagajni v razstavni dvorani. PODLISTEK._ Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot ln voz Je zdrčal mimo po ulici proti S dnikovi hiši. Za prvim vogalom se |e skrii, in ljudje so se razpršili. Samo Metka |e še ostala in se ni genila z mesta. Gleda U Je tja doli, kjer je izginil voz, in v sir u jo Je bolelo vedno bolj. Ni več stiskala usten in tudi rok ni imela več prekrižanih na prsih. Stala je tam gori na klancu In sama nI vedela, kaj se godi z njo... Predrami |o je Šele kmet, ki je šel mimo In jo je gledal začuden. Ustavil se je kmet, pa jo je n c ril od nog do glave. Metka ga |e zapazila naposled. Naglo se {e cbrnlia, pa ie hitela na polje, kjer je b>ia pustila srp. In žela Je in ni videla niti zlatih klasov, ki so padali ped ostrim srpom. Smejalo se Je solnee nad planinskim s v rtom. in rahel vetrič Je vel nad dolino in je pošumeval nalahko med zrelim klasjem. Metka pa je stala sključena sredi njive, in njen srp se je svetil v solnčnlh žarkih... In prišli so dnevi, polni žalosti in bolesti. Metki je dopadel rožni obraz. Njene globoke oči so se poglobile še bolj in so gledale brelzrazno v svet. Doda Je godrnjala mati venomer. Metka |o Je poslušala pohlevno in ni odvrnila niti ene besedice. Ni se zmenila za nobeno besedo več. S sle tedaj, če Je izpregovorll kdo o bolnem Politično društvo „Edinost" sklicuje sledeče VOLILSKE SHODE: Shodi danes, 25. majiiika t I. Za Sv- Marijo Magdaleno Zgornjo: ob 6 zvečer v gostilni „pri Tirolcu". Za Rocol: ob 4 popoldne v gostilni „Gospodarskega društva". Za Sv. Križ : ob 10*30 dopoldne ▼ prostorih g. Ivana Košute p. d. „Pirčevega". Za Prošek: ob 4 popoldne v gostilni „Gospodarskega društva". Za Kontovelj : ob 5*30 popoldne ▼ gostilni „Gospodarskega društva". Za Barkovlje: po procesiji (ob 10*30 pred poldne) v „Narodnem domu". Za Trebče: ob 4 pop. v društveni gostilni; Shodi v soboto 31. majafka: Za Opčine in Bane: ob 8 zvečer v Sokolovi dvorani na Op-činah; Za Rocol: ob 8 zvečer v gostilni „pri Dr\jonu"; Shodi I. junija t. I. Za Šfcedenj: ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu". Za Sv. Ivan: dopoldne po maši v „Eonsomuem društvu" pri cerkvi ; Zrn Vrdelco: ob 4 pop. v „Gospodarskem društvu" • Za Frdenič: ob 4 pop. v „Gospodarskem društvu" ; Za Lonjer: ob 4 pop. v „Konsumnem društvu". Za Kolonjo: ob 2*30 popoldne v gostilni „Pri starem Matevžu". Za Rojan, Greto, Škorkljo: ob 10 dop« v „Konsumnem društvu" pri cerkvi DNEVNI RED VSEH SHODOV: Občinske volitve in Slovenci. Zaupniki posameznih okoličan-■kih vasi io nujno naproieni, da predložijo političnemu društva „Edinost" po 2 oaabi sa volilno komisijo in po 3 zaupnike aa dan volitev (8 junija), ter da to naznanijo čimprej tajniku dr. Iv. Mar. Čoku. * • * Sestanek zaupnikov za mesto se vrši v torek, 27. t m. ob 8 30 zvečer ▼ veliki dvorani „Narodnega doma". Namen sestanku je: določitev kandidatov za mestne okraje. Z ozirom na važni namen se pričakuje obilne udeležbe od strani gg. mestnih zaupnikov. OKOLIČANI! Volilci II. razreda! Kandidat je političnega društva .Edinost" za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne & junija 1915., so sledeči: za J. okraj: (Škedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja): Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji; za II. okraj: (Rocol, Katlnara, Lonjer, V rdela, Kolonja, Konkonel): dr. J ust Pertot, zdravnik v Trstu; za III. okraj: (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prosek, Kontovelj, Opčine, Bane, Irebče, Padrlče, Gropada, Bazovica): dr. Ferdinand Černe, odvetnik v Trstu, Štefan Ferluga, šolski vod|a na Opčinab. Mavrlcu, se je zgenila in je uprla proseče van] svoje velike oči. In teda| je poslušala in |e kar z očmi srkala besede z ust pripo* povedovalca. In tako je izvedela, da gre Mavrlcu vedno na bolj Se. Rdečica ji je šinila tedaj na bleda lica, in oči so se ji zasmejale za trenutek. Tretji dan je bilo, ko so prignali orožniki Šlranovega Tomaža v vas. Ulovili so ga bili na gorah. V skalni lopi je zdel Tomaž in se ni upal na milo solnce. Zasačili so ga orožniki, pa so ga zvezali. Prigaaii so ga v vas — raztrganega, razmršenega in medlega kot smrt. Tomaž je stopal pred njimi skozi vas. Neprestano se le oziral kroglnkrog in je zatulil tupatara, da je šlo skozi mozeg: „Bežite, ljudje božji, in molite! Devet hu-dirjev gre za mano... A eden me je že zgrabil... Hudir z zvitim in strupenim repom me je pograbil... Bežite in molite, ljudje božji...* Tomaž se |e zvijal v verigah. A orožniki so ga tirali dalje — do postaje, da ga peljejo daleč tja doli v deželo... In tisti večer je izvedela Metka, da popeljejo drugo |utro Mavrica v mesto v bolnišnico. Seveda je pravila to. Menda ima Mavric zlomljeno desno roko, menda tudi v križu nI vse prav v redu. Mora v bolnišnico, je dejal zdravnik, in Mavric je bil zadovoljen... Metka se je prestrašila tega. Hudo ji je bilo, da ne bo videla več njega, po katerem je hrepenela z vsem hrepenenjem mlade duše. Glej, zdaj gre oa, in bogve, če se še povrne? Pozabi na sa- Okoličani! Volilci II. razreda! Glasujte v nedeljo, 8. junija 11. složno za te kandidate! Politično draitoo „Edinost". volitev med italijanskim liberalcem dr. De-veseovijem in socialnim demokratom U~ lussijem. Ožja volitev se vrši danes in bodo pri njej odločevali slovanski glasovi. Hrvatska stranka je izdala z odrom na to ož|o volitev oklic na slovanske volilce, da oddajo svoje glasove za socijalnG-demokratskega I kandidata. i Vsled tega sklepa hrvatske stranke |e nastalo med Italijani velikansko razbur|en|e 'in trobilo laške karaore, tržaSki .Piccolo", kar ne ve, kako bi se hufe norčevalo iz socljalnega demokrata Lirussija, ki ga Imenuje hrvatski okle .Ivana" in ne ,Qlo-vannija", in se kar ne more načuditi, kako je vendar mogoče, da hočejo pulski Hrvat|e in drugi Slovani oddati svoje glasove pristašu druge stranke, internacionalne. .Ne bilo bi nič čudnega, če stranka, ki Je Že izstopila iz volilnega boja, pomaga drugi stranki, ki je v ožji volitvi, z oddajo praznih glasovnic ali s tem, da se vzdrži ožje volitve, toda vse drugače pa je, meni .Piccolo4*, če se zgodi tako, kakor v Puli. da so sklenili Hrvati v ožji volitvi glasovati za socljalnega demokrata v Interesu svojih narodnostnih vprašanj". Ali ni smešen ta .Piccolo" f Komaj par dni je tega, kar je pel čast in slavo tržaškim Nemcem, ki so sklenili pri sedanjih občinskih volitvah glasovati že takoj pri prvih volitvah za italijansko-liberalne kandidate, ne da bi postavili svoje lastne, a sedaj se čudi, če drugje druga stranka sklene v ožji volitvi glasovati za kandidata druge stranke. Ali seveda: v Trstu Imajo laški liberalci dobiček od sklepa tržaških Nemcev, dočim pa ima|o v Puli isti laiki liberalci izgubo vsled sklepa hrvatske stranke. Potemtakem je torej tam, kjer gre za koristi laškoliberaine kamore, dovoljeno vse, a kjer gre za koristi druge stranke, tam |e seveda vse pregrešno, kar se storil ln kaj se čudi .Piccolo", da so pulski Hrvati sklenili glasovati za kandidata druge stranke v interesu svojih nadjonaln h vprašanj ? Ali niso morda tudi Nemci v Trsta sklenili v svojem interesu, v interesu svojih narodnostnih vprašanj glasovati za italijanske liberalce in ali niso tudi tega javno proglasiti v nemškem časopisju ? Kaj se torej č«di .Piccolo", kaj se norčuje Iz drugih ; na| le pometa pred svo|irai lastnimi vrati, naj sam sebe tolče po svojih obrekljivih četju-stih I Naše občinske volitve niso več daleč In tedaj se zopet pokaže ta laškoliberalna kamoraška logika v še lepši luči. Kako bodo tedaj lovili naše slovenske volilce, da bi jih z vsemi mogočimi sredstvi pripravili do tega, da bi glasovali za njihove kandidate! Nobeno, tudi najnesramnejše sredstvo |lm ne bo tedaj preveč tistim, ki se seda| zgražajo nad glasovan|em Hrvatov v Puli za nasprotnika njihovega kandidata, samo da bi zbrali na svo|e kandidate čim največ glasov naših volilce v. I a naj bi se dogodil kedaj slučaj, da bi prišel naš slovenski kacdidat Za občinske volitve. Kamoraška logika. V nedeljo se je vršila v Puli nadomestna deželno zborska volitev za en mandat splošne kuri|e za mesto Pulo. Izid volitev je bil tak, da se mora vršiti ožja motno vas sredi šumnega mesta, in Četudi okreva, se vendar ne povrne nikoli več. Saj bo pozabil tudi nanjo, resnično bo pozabil, ko bo prišel v mesto, in niti v mislih se je ne bo spomnil. In Metka je prišla domov. Mati je že spala, in tema se je razprostirala po sobi. Metka se je vsedla pri oknu na klop, pa je strmela vun v črno nGČ. Enakomerno je padal zunaj dež, in s strehe je kapljala enolično in žalostno. Metka je pritisnila svo|e vroče čelo na mrzlo steklo, pa je mislila grenke misli. Glej, tako ga je imela rada, da bi žrtvovala zanj vse — svojo mladost in dušo. A zdaj gre in se nemara ne povrne več. Ia nemara ga resnično ne vidi nič več... Metke se |e polastilo silno hrepenenje. OJ, da bi ga videla samo še enkrat 1 Da bi videla saro enkrat še tisto ljubo lice in tiste lepe oči! In nemara bi bilo potem bolje — nemara bi ne kljuvalo več tako bridko v srcu. ln Metka je vstala naglo, kakor bi se bila domislila nečesa lepega. Po prstih je stopila tja k mizi. Zavezala si je ruto okrog glave in |e neslišno odšla iz sobe. Stopila Je vun v črno noč. Dež je lil neprenehoma, (in na razdrapani poti so stale velike luže. {Metka |e hitela naglo po potu in se ni i zmenila za dež, ki se je zaganjal v njo, da je bila v nekaj trenutkih do kože mokra. : Živega človeka ni bilo na vasi. Okna so • bila vsa temna, In na vsi vasi nI bilo niti 'ene lučice. 1 Metka je prihitela do Sednikove hiše. tiSTČEDNf BANKA ĆESKYCH SPORITELEN PODRUŽNICA v T—TU tU dtl PonterOMO 5. — — vta Iffuova 15. Vloge na knjižice 474-5% \ poodpoved-Premijne vloge 5'°/, J nem roka. Stalne vloge in vloge po tekočem račun o :s po dogovora najugodnejše. n> ; VADIJE n KAVCIJE - - - MENJALNICA- Urada« ura od 9.—12.V, dop. in a.1! -S. pop Obstala |e pri plotu in |e pogledala na okence, ki se je svetilo iz teme. »Tam leži on,* je pomislila, in srce ji Je pričelo biti gl?«neje. Za trenutek se je Še obotavljala; po* m oa je odprla naglo leso in se je bli-ž i. časi okencu. Ustnice so ji drgetale 0'1 m uza, a srce ji je bilo tako glasno, da ga e slišala sama. Obstala je pod okencem. Stopila je na prste in je pogledala skozi slabo zastrnjeno ckence v izbo. Zagledala je tam na postel|i Mavricev obraz, ki se |e smehljal veselo. Zraven postelje pa je stala Sednikica bi se |e pogovarjala z Mavricem. .Pozdravljen, moj ljubil* je zalepttala Metka in se je nasraehljala. .Bog ti daj kmalu zdravje in kmalu se povrni... Oj, da sera te videla, samo videla! Kako dobro mi je zdaj pri srcu ! Trpela sem 7atc, mo* zlati. A kaj je vse trpljenje! Vidtla sera te in sem zopet dobra..." Veter je zavel sredi noči. Stresle so se široke hruške pred hišo ln so zašuraele glasno. Val dežja je pljusnil v Metko. A ona se ni zmenila za to. Hipoma ji je vstalo v duši jasno prepričanje, da se vrne kmalu !oni, ki leži tam notri v sobi na postelji. Resnično se vrne k nji — saj jo ima rad, saj ima zlato dušo, saj jI je govoril tako sladke besede o ljubezni. O, on se ne more lagati, se ne zna lagati I Zato se pa tudi povrne k nji zdrav in čil, ln potem bodo zasijali lepi dnevi in ne bodo ugasnili nikdar več. O, resnično bo tako, ko se povrne on — on, ki ne pozna zlobe ia laži... Ipi^ Danes vsi v Sežano na sokolsko slavnost! V Trsta, dne 25. maja 1911. r.EDINOBT" it: 143. *tTa, Iji. v ož|o volitev s socijalnim demokratom, tedaj smo prepričani, da bi laška kamora vsa od prvega do zadnjega moža glasovala za našega nasprotnika. Prepričani smo sicer, da se to ne zgodi tako kmalu, zlasti pa ne pri sedanjih občinskih volitvah, vendar pa bodi ta kamoraška logika resen spomin našim volilcem, da store tudi pri sedanjih občinskih volitvah v polni meri svojo dolžnost in s tem, da se udeleže volitev in oddajo do zadnjega moža svoje glasove našim narodnim kandidatom, izključijo vsako možnost, da bi naši tržaški laškoliberalni kamoraši na naših tleh mogli z vaja ti to svojo koristolovsko logiko. Sestanek zaupnikov in volilnega odbora za Sv, Jakob. V ponedeljek, dne 26. t. m. ob 8 zvečer važen pogovor o volitvah v dvorani Konsumnega društva" nasproti cerkve pri Sv. Jakobu. _ Domače vesti. Nekoliko reminiscenc. Prejeli smo: Tudi jaz, ki vendar precej poznam zgodovino naše okolice in njenih bojev, ki sem osebno sodeloval v marsikateri bitki in sem na lastne oči gledal našo narodno mizerijo pred preporodom, sem z velikim zanimanjem čital ona dva članka, ki ste ju priobčili nedavno pod gornjim naslovom. So to spomini, ki povzdigajo onega, ki je bil sam živa priča opisanih dogodkov, dočim so mlajšim, ki imajo niti najmanjše ideje o razliki med nekdaj in sedaj, v najpotrebnejši pouk in — svarilo pred nepremišljenimi in krivičnimi sentencami. E težko, neizmerno mučno je bilo to za narodno probujenje, ta borba proti predsodkom, nevednosti in nezavednosti. Le živa ljubezen do narodne stvari; pravo umevanje neizmerne važnosti te pozicije za naš narod in pa živa in neomajna vera v vspeh so mogli toliko spodbujati delavce na narodnem polju, da niso klonili, marveč vstrajali na delu in v boju. Najeklatantnejši dokaz, kako globoko v nevednosti in nezavednosti, Je bilo pogreznjeno ljudstvo v naši okolici, je pač oni sluča| iz leta 1864., ko je okolica odklonila ponujano jej avtonomijo in administrativno neodvisnost od mesta. Najhujši sovražnik ne bi mogel provzročiti našim okoličanom tolike in, žal, sedaj nepopravljive škode, kakor so si je prizadejali sami v svoji nevednosti in nezavednosti, kakor ste tudi vi pojasnili in dokazali. V še boljo ilustracijo usodne teže in zamude, ki bi se ne bila zgodila nikdar, da je imelo tržaško Slovenstvo tedaj tacih voditeljev in svetovalcev, kakor jih je dobilo pozneje, naj tudi jaz — dovolite — opozorim na neko okolnost. Da se je okolica tedaj odločila za samostojnost, veste kje bi bila danes meja med mestom in okolico?! Tu na naši strani nekako pri kavarni Fabrls. Vsi sedanji mestni deli onkraj te črte bi spadali v okolico in bi bili okoliška posest. Ali je treba še le pripovedovati, kaj bi pomenjalo to za okolico v gospodarskem in kaj za Slovenstvo v narodnem pogledu ? I Kakor v kleščah bi Slovenstvo držalo tržaško italijanstvo. Žalostno dejstvo, da se je to zamudilo, da ljudje niso umeli važnosti momenta, je pač klasična priča, kako obnemogla je masa, ako ga nI, ki bi jo vodil, učil in jej svetoval. In gorje, da nam ni bila pozneje usoda mila, in da nam ni dala sposobnih in delavnih voditeljev! Tržaško Slovenstvo bi bilo hiralo dalje in umiralo počasi in danes ne bi bil več daleč tisti trenotek, ko bi bilo vse tržažko Slovenstvo postalo le — zgodovinska reminlscenca!! Ne govorite nam, da pretiravamo, da gojimo morda kak osebni kult, ali da celo sami tlčimo — kakor Je na „plemenit" način neki ljubljanski list insultiral tržaško naše vodstvo — globoko v korupciji! Kar pišemo tu, so dejstva, ki jih more prezirati ie tisti, ki tržaške zgodovine ne pozna, aii pa ga vodi mala fides, in ki zato tudi ni poklican, da sodi, ali celo — obsoja. Slavni c. kr. pogozdovalni komisiji v Trstu. Z Opčin nam pišejo: Se-Ii ta slavna komisija še spominja, kaj nam Je obljubila teda}, ko nas je prišla obvestit, da so sklentli gospodje, da pašnik pod imenom „Seiivc" pogozde ?! Ker vaščanl nismo bili zadovoljni s to namero, smo jim ponudili pašnik nad „Očjakom". Tega so gospodje res vzeli v posest, ali obenem so si tudi v „Selivcu" osvojili in pogojzdili, kar Je bilo nJim prav. Tedaj so nam obljubili, da nam odpro pašnike, ki so bili pogozdenl že pred več leti in so borovci že tako veliki, da jim živina ne more Škoditi. Tudi so obljubili, da izsečejo toliko, da bo mogla trava rasti. AU do danes nismo še dobili nobenega obvestila, smemo-Ii živino pasti na tistih pašnikih, glede katerih so tedaj izjavili, da nam Jih odpro čim prej možno. Dragi gospodje: to pa res ni lepo, da se uboge ljudi tako vodi za nos. Toda zapomnite si, da tudi potrpljenje ubogih ima svoje meje! Pašnike ste pogozdili in jih ogradili z žico, ali tudi nam bi morali dati, Kar ste nam obljubili! Deci v Kolonji namerava tamošnja C M. podružnica odpreti v jeseni prepotrebni otroški vrtec. Menda nobena slovenska postojanka v tržaški okolici ni tako ogrožena od dveh narodnih nasprotnikov, kakor ravno Kolonja. Bila je dosedaj zanemarjana v narodnem pogledu in imeli smo |o skoro za Izgubljeno. Ali temu ni več tako. Predramili so se pred malo časa rodoljubi in vstano-vill so začetka tekočega leta CM podružnico. Izprevideli so tako|, da mora njihovo prvo stremljene iti nato, da se obvaruje bodoče drevo, sedanja nežna mladina pred nevarnim potulčevanjem, In ravno to |esen upa odbor že otvoriti svoj loli zaželjeni vrtec. Da se spopolnijo sredstva za to, pri redi podružnica v nedeljo dne 1. junija t. 1. ob 4 popoldne svojo prvo veliko veselico na vrtu dobroznane gostilne (Konsumno društvo) „pri Starem Matevžu" v Kolonji. Zabava bo izborna (tombole) srečolov, šaljive pošte in drugega tudi ne bomo pogrešali. Pevska društva „Trst" in Sv. Ivan „ex cerkveno pevsko društvo" bodo prepevala slovenske pesmi, katere žallbog že dolgo let ni bilo slišati v naši Kolonli. Dve godbi in sicer godba NDO in naša Kolonjska godba so prijavile sodelovanje in sicer brezplačno, samo da pripomorejo do vspeha veselice ter da gmotno pomagajo otvoritev otroškega vrtca. Za lačne in žejne bo obilno preskrbljeno in sicer od naših narodnih Kolonjskih Žeta. Te veselice naj nihče ne zamudi, ker Imel bo poleg krasnega užitka, ki mu ga bo nudila zabava, tudi priliko darovati za našo do sedaj tako zanemarjeno delo v Kolonji. Slavna društva prosi odbor z ozirom na blagi namen veselice, da za ta dan opuste veselice in zabave in tako pripomorejo mladi podružnici k vspehu. Tedaj 1. junija vsi v Kolonjo. Prošnja do usmiljenih src. Nekdanji delavec — volar — Ivan Škrl Je že leto dni bolan na prsih. Bolezen se je razvila v sušico v grlu in Je absolutno nesposoben za vsako delo in zaslužek. Bil je zavarovan v okrajni bolniški blagajni, ali je po 32 tednih bolezni — glasom pravil — izgubil pravico do podpore. Mož se nahaja sedaj v največji bedi in — brez upa do ozdravljenja. Ker je bil, dokler {e bil še zdrav, vsikdar zvest agitator za našo narodno stvar, ga priporočamo našincem za kako malo podporo. Stanuje pri Terezi Škrlavaj v Ro-janu, „pri Piščancih", št. 810. „Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu" je imelo dne 18 t. m. svoj redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila |e posneti, da si je društvo s pomočjo naše „Tržaške posojilnice in hranilnice" sezidalo novo lepo hišo in ravno tako dvorano. Se ve, da si Je društvo s tem naprtilo velikansko breme, ki bi je brez podpore od strani občinstva le zelo težko prenašalo. K r je pa omenjena stavba zgrajena v splošno narodno korist, smo trdnega prepričanja, da nas bo si. občinstvo s svojim obiskom izdatno podpiralo. Društvo Je imelo v preteklem letu K 281.159*84 prometa in K 876 37 čistega dobička. Vrednost vsega imetka znaša K 174.076 16; dolga )e pa K 14437516. Na mesto odstoplvšlh odbornikov: Ivo Bo-loniča, Ivana Vrbanovića in Vinka Vlahovića j so bili izvoljeni: Jakob Renko, Josip Pečar in Jakob Stojković. j Po rešitvi nekaterih notranjih stvari se t Je predsednik g. prof. Matko Mandić) zahvalil na vzornem vedenju zborovalcev * ter je zaključil zborovanje. Občni zbor svetoivanske CM podružnice se je vršil prejšnje sobote zvečer v .Narodnem domu" v sv. Ivanu. Podpredsednica gca. Furlanijeva je pozdravila navzoče, želeč, da bi rodoljubno delovanje podružnice vedno bolj vspevalo. Zatem je prečital tajnik svoje letno poročilo, iz katerega posnemamo, da je imela podružnica 104 letnih članov, 5 pokroviteljev, 10 vstanovnikov in 4 kamnarje. Podružnica je imela 7 prireditev, ki so donesle čistega 405 K 61 stot. Nadalje ima podružnica v svoji oskrbi 7 nabiralnikov, v katerih se je dobilo 559 K 58 stot., od te svote se je nabralo samo na Sovranišču pri Živcu 259 K 60 stot. Vsa čast Sovrani-ščarjem! V tem letu sta zablestell 2 novi pri-znalnici, 1 na Sovranišču in 1 v Narodnem domu; v dobi treh let je dobil sv. Ivan 5 priznalnic: 3 Narodni dom, 1 Učit. kružok in 1 Živic Sovranišče. Upati Je, da se te priznalnice tudi v tem letu pomnože in kakor kaže bo imelo tudi letos Sovranišče glavno besedo v tem. Tudi nabiralnik pri Subanu na Višavi vrši redno svojo dolžnost in vsakomesečni prispevki so tako gotovi kakor tudi pri Fondi Ninčetu, ki tudi skrbi, da občinstvo ne pozablja nanj. Eden se je moral opustiti in sicer pri LenČku, prej Kodre, kjer so ga našli vsega zaprašenega na polici. Darov se je nabralo 304 K 58 stot., tudi tukaj smo napredovali. Spomniti se moram tudi „svetolvanskega pevskega zbora", pre| „cerkvenega", ki se ob vsaki priliki spominja naše prekoristne Družbe. Nadalje je sodelovala podružnica na treh skupnih prireditvah v človeko-in rodoljubne namene. Te tri skupne prireditve so donesle čistega dobička 1800 K. O priliki velike SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIH! Nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Čovarna čevljev MODUNG v Trstu 130 fllljalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vls-6-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po llDdskm cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMERi Moški čevlji: črni močni . .......K 7*50 w Box.........„ 9-50 „ fini Groodjear Welt .... 13*50 amerikanski . 11'- « „ „ najfinejši w 17'— nizki čevlji črni......„ 6*— „ zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski lukaua . . „ 16'— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ . . . . „ 4*20 nizki čevlji, močni.....„ 5*— „ „ chevreau . ... m 7*50 „ najfinejši Goodjear Welfc „ 11*— „ amerikanski luksus . . „ 13'— „ „v barvah . „ 14*— „ „ lakasti . . „ 15'— čevlji visoki ln nizki za, otroke od 2 K dalje. CORSO 21 OL CAUANfl 11. ARTURO M0DRICKY PradaJaJalca Baaaf. blaga Ia drabalh predaetav Trst, ul. Belvedere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Pesnik Dr. PETSCHNIOG trst, via S. Cateriu Rev. I. Zdravnik sa notranje (splošne) boleut tat 2—3 in Specijalist m ko2as to (spolne) bolezni t l VI.—I ta 7—7v. :UKnJ Dr. Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro it. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6'/, pop. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Sviienina in otraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila ln na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. IDDI 3DI Frafelli Trst, ullsa Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta za sedlarje. asa 3r. AL Martinem Ces&re Cosciancich toimljMirail mnefraf* trdMrm od f.—/. 6v od 3—6. Trat, Rarrlera vecchia 33 Telafoa 1708. Neverjetno! Fino olje po 9G vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka & Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! Pomladanske novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št 37. Vestna, točna postrežba. □ □ Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - 8traiTIV. „EDINOST" it. 14*. V Tretn, dne 25. aaja ltl3. Konkurzna RICHTER & GLASER tovarna moških oblak Trst, Corso 37 nasproti kavarne .AL CORSO* prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po konkurenčnih oenah. Priporoča se torej vsakomur, ki hoče kupiti za majhen denar obleke za moške, dečke in otroke, naj obišče to velikansko zalogo, kjer jih dobi v zadostni izbiri iz najfinejšega in najmodernejšega blaga« tu in inozemskega ter najnovejega kroja. Priporočava se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava z odličnim spoštovanjem konkurzna masa RICHTER & OLASER tts<8XKKXXKKX*KKX K Josip Gergič, Trst Vtoool — Molino a vento štev. 40. Prodajalna čevljev vseli vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. »IttOUOtUHHMOtK««* /nton Žerjal-Trst priporoča svoje trgovine j estvin »lica Oommerciale 18, s podružnico alica Istri« ar bola zgornja). - Prodaja se žito, oves, ko rusa ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. ANGELO RENIER Rojan, ulica di Roiano *t. 2. Prodajalna manufakturnega blaga ln drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, panaaae, perkala, zefira, Črnega in barvanega aatina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. Ii i I i i i i ; M I I i I 1 lit i i ii i i i li, t i; tli! ili/,', v ' ■ v : ■■ v.:, 'l l'l n | | I I II II I 1 M II I I I M I i I III lil M : j M ' i j 1 ' f ; i 1 i i i i '. i 1 i : ' :TH ALOJZIJ TflVČflR-DOTOUUE autorizirano stavbno in kamnoseško podjefie zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, preračune, cenitve za stavb 3, vodnjake,. ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne . II II I M i ? H ! ; i { ! ' ! ! ' ' ' * i 1 ! * ! ! i i ■ ■ ' 1 l'l i i TTH Tt 1 '' i 1 ! ^ : 1 : i 1 • ' i ■ i P :: Kabaret; „tlaxiiir* :: Ravnatelj K. Maurice. Trst, nlica Stadion Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Zadnji spored sezone. — Od 16» do 31. majnika 1913. Lls*y pl. Heideltnayer, kab. pevka. ELLEN ANGELO, mednarodna plesalka. ADA PERI, ital šansonotka. FRITZI WALDEN, recitatorica. sonetka. LEO WERTER, predavatelj in kabaretni pevec. MAKS HOFSR, komik. BOROS DUO, plesni duet. — MICI SLATKA, recitatorica. ANNI ARLES€U, mednarodna šan- ■ VEGH ZSAZSA, ispreminj. plesalka. Začetek točno ot> 9. — Konec ??? I VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. FR. P. ZAJEC LJubljana, Stari trf 9 Izprašani optik Specijalist ca očala m ščipalnike. Zaloga t»-plomerov, barometrev, daljnogledov (Zeia«) ittekien ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne d^jte se premotiti od nikogar, da vzame* e nadome« t lna sred-st a. TpraSaJte btoJ ga adravalka Prip avljatelj in glavna ruloga : LEKARNA B. FRAGNER C. kr. dTorni zaligatelj - Praga, III., *t. 203. Pazite na ime i delka, izdelovatelje ia aa varstveno znamko. nohi I Drože (kvasi iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosesle dosedaj vsepovsod nijooljsi sloves. Narodnjaki, irSOvlif PKMl S naročajte pri domaći tvrdkl, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. - pr;d°.T J. J. SOBAN, Trst, G. Vasarf 10. * V Trsta, 25. maja 1913. „EDINOST" it. 143. Stran V. Draginja. Ni ga dneva, da ne bi slišali pritožb radi draginje. Vsakdo jo pozna, pa naj bo kmet ali meščan, reven ali bo^at. Uradništvo se vedno pritožile, da vsled naraščajoče draglpje ne more izhajati s svojo plačo. Zahteva povišanja, in če mn ne ugodijo, pa dela pasivno resi-stenco, kar se pravi po domače; da za-jaše uradnega šimelna. Delavstvo zahteva dan za dnevom višjo dnevnino. Da si jo pribori, si pomaga s štrajki. Hišni gospodarji vsakega četrt leta viftajo stanarino. Do sedaj so jo lahko samo enkrat v letu, ali sedaj imamo štiri odpovedne roke in tako se bo višala stanarina vsakega četrt leta. Nazadnje prihaja še kmet, ki tudi zahteva višje cene za svoje pridelke, ter utemeljuje svoje višje zahteve s pritožbo, da davki vedno naraščajo, da so delavci vedno dražji in da jih niti za drag denar ni mogoče dobiti, ker vse leze v mesto ali pa v Ameriko. Sicer ne spada to v naš članek, vendar hočemo omeniti, da prihajajo ti izseljenci ravno v Ameriki v roke hudo izko-riščajočega kapitalizma. Delati morajo kot črna živina, kakor pravi naš kmet. Zaslužek je res znatno višji, zategadelj pa je delo tudi veliko bolj naporno. Višji zaslužek nikakor nI primerna odškodnina za hudo izkoriščane delavne sile, ki so v kratkem popolnoma izrabljene. Seveda, Če prihaja tak Izmučeni, popolnoma brezčutni delavec domov, se aela veselega in žvenklja s par tolarji, Češ, tam je zaslužek ! Ali nobeden noče povedati, kakšno je tam trpljenje. Povrnimo se k naši povsod znani gospej draginji. Ona ie porinila na ulico stradajoče množice cielavstva, kjer je z burnimi demonstracijami zahtevala kruha in odpo-moči od vlade. Ta dobra mati pa ni imela drugega odgovora, nego da je začela krmiti razgrajajoče s svinčenkami. Padle so žrtve. Ko je tako nakrmljena in z ulice pregnana množica utihnila, so gospodje začeli študirati draginjsko vprašanje. Sklicali so draginjski odsek, ali, kakor so že imenovali tisto komedijo, pa so študirali po avstrijski navadi, aa namreč niso ničesar vkrenili, niso prišli do nobenega zaključka, ampak so fepo spravili iz sveta, pa ne draginje, ampak draginjsko vprašanje. Draginja je ostala in ostane, ako-ravno naša corkev skoro 1400 let prosi, da kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod I Kuga je danes nemogoča, zato pa imamo na vratu tem hujše skrbi za obo- toževanje. Istotako nas tare vedno lakota, saj draginja ni nič druzega, nego moderna lakota. Lakota, kakoršna je vladala večkrat v prošlih časih, danes seveda ni mogoča, odkar se je razvil svetovni ali mednarodni promet, odkar imamo železnice, parnike in druga moderna prometna sredstva. Dokler teh prometnih sredstvih ni bilo, je bila vsaka pokrajina ali dežela navezana na svoj lastni pridelek. Ceste so bile slabe, prevažati se je moralo s konji ali voli in tak način prevažanja je jako drag. Pri daljšem transportu so troški tako narastli, da si revnejši človek nikakor ni mogel kupiti kruha. Le kraji, ki so ležali ob vodnih cestah, so bili na boljšem, kajti prevoz po vodi je še danes najcenejši. Zategadelj so se cene tiste čase močno izpreminjale. Ob dobri in obili letini pridelek ni imel nobene cene. Tudi srednja letina je prinesla dovolj živeža, timprej, ker prebivalstvo še ni bilo tako gosto. Drugače je pa bilo ob času slabe letine. Takrat je zavladalo pomanjkanje in gladu niso umirali samo reveži, ampak stradali so tudi bogati. Take akutne lakote so danes nemogoče, ker, kakor smo že omenili zgoraj, današnja moderna sredstva omogočajo hitro in ceneno dovažanje živil od drugod. Oglejmo še si bolj natačno tiste stare „zlate" čase, ki so jih naši dedi tako hvalili, ko je bokal vina stal še štiri krajcarje itd., v katerih je bilo po pojmovanju današnjega človeka vse jako poceni. Posebno vzdahne marsikatera gospodinja, ko bo čitala cene nekaterih predmetov, ki stanejo danes mnogo več, nego pa tiste čase. Ali v pomirjenje bodi jim takoj, da imajo tisti časi dva obraza — kakor Janusova glava. Iz naših izvajanj bodo videle naše gospodinje, da se takratnim gospodinjam ni nič boljše godilo, nego sedanjim. Podajamo nekaj številk iz računov Ljubljanske bolnišnice, ki je bila in je še naprava za ljubljanske mestne reveže. Iz računov te naprave, ki so iz 18. stoletja, razvidjamo, da je bolnišnica dajala za 25 jajec štiri krajcarje, za navadno kokoš štiri krajcarje, za pitano raco 10 krajcarjev (bila je draga). Kozlič je stal 24 krajcarjev, majhen prešič o krajcarjev (danes stane 30 kron). Za funt prešičje pečenke se je plačalo 3 krajcarje, za funt govedine pa 2 krajcarja. Bokal cvička, dolenjskega vina, je stal 3 krajcarje, in kadar je bil jako drag, pa fitiri krajcarje. Za par čeljev se je tiste čase dajalo 40 krajcarjev (danes 12 goldinarjev). Neki pek je imel v najemu peč in stanovanje v špitalski hiši in je plačeval najemnine za stanovanje v špitalski hiši na leto 20 goldinarjev. Gotovo pa je bilo zanj tudi to še preveč, kajti učitelji so bili tudi tiste čase tako slabo plačani kakor so še dandanes. Neki učitelj je dobival za celoletno orgijanje v s>enklavski cerkvi v Ljubljani le osem goldinarjev. Sam Bog zna, Kaj so mu s tem plačali; vsaj mi si ne moremo misliti. Ravnotako imenitno so bili plačani zdravniki tega zavoda, kajti špitalski zdravnik je dobival na leto 7 goldinarjev plače. Nekemu padarju so glasom knjig izplačali za tri leta 1 goldinar in 20 krajcarjev zaslužka. Če zdravnikom ni nesla privatna privatna praksa več, so morali ti možje imeti posebne želodce, da niso stradali. Imenitno so bili tiste čase plačani Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefoo St. 231 • RlVa Gttimula it. 12. • Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših Trst pšenične moke ln krmnih Izdelkov poznameg* valjčnega mlina VINKO IHAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. imenitno so dih tiste čase plačam ^ __ . _ župniki, kajti mestni župniki so dobivali Pekarna in odlikovana slaščičarna po 600 goldinarjev, na deželi pa po štiristo goldinarjev plače. Ako je bilo tedaj blago poceni, pa so bili tudi zaslužki zelo maj ni. Kdor bi tedaj iz teh navedenih cen sklepal, da je bilo tiste Čase vse jako poceni in vsega obilo, in da je bilo življenje kaj lahko, zašel na napačno pot. Da je bilo življenje Erimeroma cenejše, se ne da tajiti, ker je ilo tudi manj prebivalstva in to je vplivalo tako cene, kakor vpliva danes. Ali: kakor smo že omenili, so bili tiste čase j zaslužki in plače malenkostne. Takrat je j dobival zdravnik po 7 goldinarje v letne j STOP AR Trst, nI. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v nI. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM I Za birmo in 2enltnine bogata Izber konfektov, bom bon i er ter vsak dan svc2ik slaščic. IAĐIOAKTITII TFBMIT.I TOPLICE in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopalidčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Veliko 9 TOPLICE NA KRANJSKEM Poataja Dalnjik« saUnlM Straža - Topilo*. 1 X T-,____{ju J- „ onh i« ~ ^ „„1-.L. I Akroterma 38 * C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. plače. Danes Jih ima 800lin še VSO oskrbo, j radio|kktivne termalne >8de, veliki bazini, separatna Danes dobiva vsaka najslabša aeKla na I in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, mesec trikrat več, nego je dobival takrat ■ izborno učinkujoče pri protinu, revmatizmn, ischias, zdravnik na leto. Zanj je bila tedaj kokoš j »«vralgyi, kožnih in ženskih boleznihitd. Elektro- še dražja, nego pa danes za nas, ko stane! goldinar. . . . ..... Toda vzemimo si primere iz naših časov. Vsak se spominja, da je pred 15 leti hlebec kruha, za katerega se mora danes plačati 5 krajcarjev, stal 2 krajcarja. Crna moka za kruh je pred toliko leti stala 7 krajcarjev kilo, danes stane taka moka 18 krajcarjev kilo. Par čevljev je stal pred desetimi leti še 5 goldinarjev, medtem ko stane danes najmanj 12 goldinarjev. Razlika pa ni samo v ceni, ampak tudi v kakovosti, kajti čevlji za 5 gl. so bili boljši. Temu nasproti pa moramo tudi postaviti zaslužke. Še pred kakimi 12 leti je dobila ženjica na dan po 28 do 30 krajcarjev, danes pa dobiva 80 krajcarjev. _ Kosec je dobil 70 krajcarjev, danes 1 i goldinar 30 in še več. Mlinski delavec je ■ imel na dan 1 gold. 20 krajcarjev, danes ga ne dobite za pet kron. Živila in druge potrebščine so se torej v manje, nego dveh desetletjih za več, nego polovico podražila, a povišali so se pa tudi zaslužki za toliko. Če je torej živež stal polovico manj od danes, se je pa tudi toliko manj zaslužilo, Tako smo prišli na nauk narodnega gospodarstva, ki pravi, da se cena blaga ravna po množini denarja, oziroma množini žlahtnih kovin, to je: zlata in srebra.' Danes odločuje le zlato, srebro je izgu-j bilo svojo veljavo kot plačilno sredstvo. | Ako je na razpolago malo zlata, se ga more porabiti le malo za kupčijskej operacije, tedaj se dobiva za manj denarja več blaga. Denar je drag, blago je pa po ceni. Produkcija zlata je jako narastla, za-i tegadelj pa je danes zlato mnogo manj vredno, nego je bilo prejšnje čase, ko se ni pridelalo toliko zlata. Zategadelj se mora danes dati za enako množino blaga več denarja, ker je med ljudstvom tudi več denarja (zlata in srebra). Ali je blago v»led obilice zlata in srebra drago, ali če je vsled pomanjkanja • teh kovin poceni, je za ljudski blagor vse j eno. Istotako vseeno je, če se mora pla- j čati za vola 50 kron ali pa 500 kron, če' je možno z enakim trudom in delom sij pridobiti desetkrat večji zaslužek. Kakor smo videli iz višje navedenih primerov, so porastli zaslužki a porastla je tudi cena blaga. Kakor so se povišale cene, tako se višajo tudi zaslužki, vendar cene blaga vedno prehitevaj o; zaslužke, se ne viša oboje istočasno v enakem razmerju. Vzrok tej disharmoniji tiči drugje. Obrtni in industrijski izdelki se da-j jajo pomnožiti neomejeno (vsaj teoretično, j ker neomejeno pomnožitev ovirajo razne okolščine), ker danes se zamore s po-< močjo strojev izdelovati velike množine in' mnogo cenejše, nego pa prejšnje čase. • Zategadelj so danes industrijski in obrtni; izdelki mnogo cenejši, nego so bili prejšnje dni. Izvzeti so le izdelki iz usnja in volne. Ti so danes dražji, nego so bili prej. j Druga pa je s pridelovanjem zrnja in drugih življenskih predmetov. Površina zemlje se nikakor ne da povečati, istotako ne zaloga mineralij. Te se vedno manjšajo in tako bo vedno dražji premog, pa tudi druge mineralije (posebno železo). Istotako se vedno manjša j množina lesa. Srnesta Jfregnan, Trst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož SSJTJKS rumene In črne za čevljarja In sedlarja z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečji kože črne In rumene (Bokekaib). Voščila *& lajbolje vrste za barvane čevlje. Naroćbe za kraje deželo Izvršuje točno in hitro fse Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto tMno lestuln ln kolonu. Masa Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. Velika zaloga in tovarna pohištva % !| ANDREJ JUG - TRST S 9. Lucla 5-18 Via S. Lucla S-I8f £f moata nr uri umi himi ni nmini raotm iirniiu X » s» ------------ta mkimtiU MM. OBMB zium 0 n j o diran * „ ,, 2 50 ZALOGA V LEKARNI »GALEN0« uioa 8. Ciliao. - Telefon 20-76. Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLANI ' rit, via Belvedere if. 57. Prodaja vedno sveže testenine is Ilirske Bistrice ter is dragih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HI&KO BRAUNIČAR, vodja trgovine. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles l^uigi Gramaccini rftST, ulica Barrisra vecchia št. 25. One doEOVorne. mr Plačilo na ihnfc s« ncpravHan)e Sfvaln'.fe vsakeqa zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatev. K pi*)e iri prodaja že rabljene šiva ine stroje. 601 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine ~ Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - u 'oa delta Caserma Št. 13, Ii. nadst. m Prva jugoslovanska tovarna glasoviijev Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdelaj e, popravlja, uglasuje, menjuje glaaovirje, pijanine itd. Anton Pečar Delo tofino. Cene nizke. fll BI Ante Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchlo 36. Zaloga dalmatinskih via iz Viaa in Poljic a priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo St. 20 (Sv. Jakob) kjer toči žganje in drage likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo It 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria £t 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domaČa kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo fitev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Gtusto PilottifH Gius. ustanovljena, leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori Štev. 14 Specijaliteta : Im dijake avettljke Po-moda in škatli• ia bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi ▼ kosih po 2 m (brez zvezave). ii ~ii n ' Prodajalnlca ur In dragocenosti G. Bueher (ax drag Dragotina Vekjeta) Trst Cono {t 36. Bogati izbor slatanine, srekrnino, dragoce- nosti in kepnih ar. Kupuj« in menja tiare zlato in tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema narečbe in popravlja vaakovraOno srebrnine, zlatanine, kakor tudi ftepne are. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cflino 541 (Sv. Ivan) Romano Cimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. - MF* Trgovina razno PERUTNINE v bogati izberi. Irst, al Canpanile St. 15. - Tel 759. Purani, goske, rsos. pi*6anol, itajsrskl In domači, pouhard. — divja6inc : zajot, srna. Jersbloe, skalna Jorobloo (kotornl), fazani. 6ajno maslo In Jajoa. Vse po ceni, da se ni bati nikako konkarenoe. Erminia Warbinek manufaktarna trgovina, Trst, u!. Glulia it. 14. NOVO DOSPELO! Bluze, svilnato delo, volneno blago za polu-sezono v vseh barvah, perilo na meter in narejeno, za moike in ženske, stezniki, novosti, volna za žimnice, trojnik, zavese, svilene šerpe, spodnje srajce, nogavice, opreme in drob-njava po izredno nizkih cenah. Nova klobučar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena uloga klobukov im prvih to varen. Velikanska izbera angleških ćopio sa moae in dedke. Cen« izrodno zeoms. Sprejemajo se poprave. imm oil]o In Uro n iBriTD, petrolja ii itirt. latsrijala Josip Miceuv Trst, via San ClBIno št 2 (Sv. Ivin) Moderne žtolezne ograjo zbvIIb (dverce), vrte, tevarne, dvorišča, prostor« za temo itd. Uastrovan katalog fitev. 104 brezplačna. „Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Presagsass 29. Tel. 4144. i v J Elizabetina Družba za parne milne j Največje mlinsko podjetje v L avstro ogrski monarhiji. Pro-^ dukcljska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo > aLAVMO ZASTOPSTVO i l Ferdinand fiirst, Zrz\ r ulloa Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. MEPRODIRNE PLAHTE za vozove, vagone, blago i. t. d. mmmmmm Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. CSIOV. SIVITZ, Trst Telefon št. 18-83. ulica G. Galatfi št. 8. Telefon št. 18-83. i ' T2GDTSK0-GB3TKA ZADRUGA SiSSS? K uL S. Fraucesco d'Aslsl št. t I. nadstr. Poitss krasIMfal raten 74.679 Tslsfos 16-04. Podpisana si ▼soja naznaniti slavnemu občinstvu, Oa oddaja strankam v brezplačni najem ■ Male hranilne skrinjica _ Voska drsilsa, kakor todl vsak »oooaezolk lahko doM take ki os prioMrso ca pHfcraaJovooJo aailb Is vo«|lfc svet. Skrtsjlos se r::d Picciola). — Fotografiije na svetlem iu uotnem papirju, plastično in naravan is-vreeoe. Povečanje vsake slike oa t-IJe. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artistit-niini pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od> prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakeršnem si bodi vreir snu. EMIL1R CEREC5RT0 Campo ban Giacomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svoja trgovino pisarniških in Solsldk potrebščin. Prodaja razglednic in igrat vsek vrst Prodajajo se tudi molitvenlki v slovenskem jeziku. F RRM BRTRQELJ : čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. blivžini ulice Tigor), priporoma se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. V Tlita, dne 25. maja 1913; „EDIITOST" K. 134. U banke DelniSka glavnica K 8.000.000— Rezervni zaklad: K 1.000.000*— Centrala v LJUBLJANI. P odražnice v SPLJETU, CELOVCU, SARA JEVTJ, GORICI in CELJTJ; Plazza della Boraa Stav. IO, telefon štev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vie zaupane ji bančne poale; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. Stran VIL Obrestuje vloge na teko Si račun po dogovora. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OOI. JANUARJA 1913 OALJE 8 ČISTIMI 4lA trgovina z usnjem in čevljarskimi preineti a prlklopljeno i*d«]r. valnl co zgornjih dalo v ln preflvalatoo ter zalogo napetnlkov ### v nllol Bol ve dere Ste v. 49. %%% IVAN SIMON1Č. Velika zaloga u trstu 'mmm&mmm Najcenejše ograje iz 2i6ne mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka TALENTIH BERGK1N GRADEC Podružnica Trst ul. Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. A J{ans Schmidt TELEFON št. 1085. tobotehnlk TRST al. deOa Zonta št. 7. L 1905 loto 1Q7Q! *na»s, slavit« Is pril]sfc> llf iu 10101 IJeoo dama6« trtdstve. Pri vetjih ooročbah znata* zalžaas LEKARNARJA fi. 7hierry balsam pntivig uvirivu. — Prlilu z lino kil varatv««» znank*. Proti iitkl f»lilflt»e1Ji m bo »trojo portopals u »IJaAal* U ib k*un la o«ot>lu> proti iaflaeuol. »l*bl pr*b*rl, M«4- podUft pni rte«. 1» batr.AiB je n*JbolJt« adrsrllo pl, pranim bolesnim, kailja, tri p* t osti, talkam u dlhaaju, pij nama kr6u, anMJtt je tal la oblati, proti oaUbohati, prahl*-J«jja. Mbobdn la ustni« botoanlm, proti trganj«, opokiluaa kodni ■ bo las al m lta. '•/. ali «/i aU Tdlka itekiaaloa K f« Lekarnarja A.Thlerryja Stoperesno Mazilo edlso prlitno uaatlJlTO Mil- aa n rane, otekline, oditra- Bj«ge la taluaa th ik«aljlT, iB#T| \m u oma ""»»»tuj« »n«B* oparaolj«. UCmkuJe tudi proti riarlm raaaaa. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink. Dobiva se: Lekarna prt Angela varuha, ADOLF THIERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. 5a debelo se dobiva v Trsta v mirodilnlci FRANCE SCO MELL. LaJL^J EO LaJLaJ jficolo Casciancich Jan: koncestoniran zobni tehnik Trst ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejesu 9-l2Va Ib2V2-7. Cene zmerne. SVOJI K SVOJIMI I Prvo srbsko, slovensko, hrvatsko manufakturna trgovino IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barrfera vecchia štev, 37. (ex PEIlIĆ). Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurenee Botri! Botre I Vsakovrstna darila ca svoje birmance dobite ? dobrozn&nl urarni in zlatarni Bjuuiiaiiil ul. Vlnocnao Belllal BL IS. so gf o mil Jrino Msproti c«** «▼. A»to«» iot^ Točnt ups prodaja Emilio Muller »ajnclodn*** lu a ujm rejii prodmjalnlee ur v Trat«, Tla S. SaSeals (vogal allca S, IVteolt>. VELIKA IZUMA varltle, slstflk, atk, kak ar Ml ur vsaka vrata. ItotMMtln* M» »m. oooooooooooo 0000000000000000000000 i o o i o i i „ooooooo^--------- - oooooooooooooooooooo s C o o o o o o o o o _ 0*5000000 PR1P0R0ČLJIUE TURDKE oooooooooooooooo oooooooooooo? ooooooooooooS o o o o o o. O ' Brivnice ivn^Hln lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpaUlO najmodernejl..... ROJIO, al. Aoquedoto 80. najmodernejša lasna dela. ANDREJ 1752 ^anftla loči rezane, kupujem faOnSKO Idol po dobri ceni. A. Se bek viasuliar, Trat, via Oardacci 9. 1865 KAREL DELAMI po visokem c. kr. n&mestniStvu KOMCESIJONIRANI ZOBO TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. Ivan Kosmerlj Ivanov M Rojan, ul. Montorsino St. 7, priporoča o. cbčlnzt m svojo trgovino j ost vin in kolonijalnega blaga EE^S Anton Novak, brivec JJbS.' vedere St. 57, »e toplo priporoča ceej. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 266. Brivska dvorana, SSFSSfiJ* Rojanm in okolice„ aa priporoča bri-raka dr orana f ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanorid, brivec. Čevljarji: PilJn Pilfir TB8T» nUca Holin° » T®nto 11 rllip rinit/ priporoča avojo delavnico ia prodajalnico Čevljev, izdeluje po meri in prodaja nofcene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim !a A. Rebez1'8"' ulica Istria št. 67. — Prodajalna čevljev vseh vrst v veliki iz-bni za mofike, žea^ke in otroke. Sprejema naročila mo epri in popravke. Oene zmerne. St C IR OĐILNIC Antonio Drsich nI. Barriera vecohia 14. j Zaloga barv, čopiče v, f rneiev, po- j čatov, rlbj ga olj), praškov proti ■rčesasi na.fl »jših «več, suhega sadja, voska, laka za t ak, diaav in krtač. V Incin Mnparni Trst» ulica CoBti fit,T- 38-JUoip mduarui Prodtjalna Čevljev. Izdelajo čevlje po meri in sprejema popravila. Cene smerae. Najljubši isgr »odii Fotografi: spomini so artistično fotografija na kristalu, poroelana itd. ca priveske, kamne in slično. — Zastopnik velikog* Sodjetja aa reprodukcijo artističnih fotografij Jo UOVANNI PEL IZZA RT, urar, Trst, allca Nuovs it. *1 (palača Salem). liSS rntnnrafa Antona Jer kiča naslov: Trst, nI ruiuyrala delle Poste 10; Gorica, Goeposks iUca 7. 4444 Rojan, ulica Boja« it. 7, (poleg .Koa-eumnega drnitva") priporoča svojo m o s n i e e. Riccardo Baldassi, Mizarji: Josip Štolfa Bel vede rs it. 10. — ImM« vsako vratna mizarska dela. SST Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI,uUc* "lr" 21 drago. Prodaja olja, kisa, mila im SSS Pekarne: JOSIP AŽMANN Zgornja Greta itev. 27B priporoča svojo pakaroo Prodajalne jestvin: I/q f w|l Uni a S Piax*a Ponterooeo i. I\au Vil. millCJf Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, specijaliteta: pristno Čajno maalc, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ebilaa obisk se priporoča vdani Ivan Bidcvec, vodja. 606S Trgovine s prekajenim mesom m cenjenemu občinstva svojo nova rnpuruudlll prodajalno prekajonsga mesa, prvo\ratnaga Dreberjovega piva na pipo, bres aparata, in vaakovratnega vina. Trat, uliea Sanftk It«v. 14, vogal ulice Gavana (nasproti mazeja RevoltelU). Lastnik: JOSIP TOMAŽI& Šivilje. APlPCrp Trat, Via Barriera v. 33, vrsta . niLacn, 13. Damska krojačnica. Isdelaje vaako vrstne obleko po angleikem in franooakeaa kroja, plesno obleke, obleke sa poroke, blaae sa gledališče itd. Coso zaerno. Urarne in zlatarne: Urarna in zlatarna najnižjih cenah se popravljajo are in slati predmeti. P. pravljsjo ae bodilniii a garancijo po K 1*—. Oaie Sijuadrani. gg§ 10 Po Kupujem Železnine: leleso, stare kovino: Anton Oecaoea Trat. nI. Olino It. 12 1750 Žganjarne: Stara grška žganjarna v Trsta, Vla Oavaaa S. ______ Tu se dobi bogata ber likerjev; specijalitete : rrSki In francoski konjak kranjski briajevee, kraiki aUvovec in briski tropiao< vec in rum. Gene nizke. Jeber grončia SlaAčio« Ia aapečencL Grika mastici ix Sija. — Se pri poro O Andrej Anton opuio. Antnn Tlirlf ^ slovenska £ginjaraa la niliUII I UI 1%, zalaga likerjev, v kateri se dobe vaakovrstni likerji, se nahaja v bližini „ Narodnega doma" v Trstu, «1. Oarlo Ghega IS, v ogni nI Geci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropino Racptfiilja tudi aa detel o. Razni: Prnriain T DkJem dajo razne gostilne, r I UUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtna obrati, hiie, vile itd. Pojasnila daje KolarUČ, kavarna Corso od 0—11. 3—6, telefon St. 825. 4IT Stalni krajevni agenti "ivr sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo ra prodaja v Avetro-Ogrski dovoljenih sreče. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugaue 31. 20. 324 V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka is prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. j« Knjigoveznice; VnSkMAuavnioa ANTON KBPKNŠEK ivnjiguvezniud eoio« slovenska knjigo' a'ca v Trstu, ulica Oecilro 81. 9. — Izdeluje vsa tnjlgoveika preprosta in fina dola točno ia conkurenčnih cenah. i po 1760 Krojači: Ifrniarnirfl IVAN «°rcjćan, T«t, .lica IVrUJdUIIIba Paaquale Kevoltella ali Otaiadino in Monte št. 27, I. nad., se priporoča oenj. občinstva za vsakovrstna dela. Solidna postreioa, velika iz ber j najnovejših angleizih vzorcev. Izdeluje po Junajscem j kroju. 7728 Slovenci m Slovani K*4ar kup ufate pri tvrtfksh katere ©glaSajo v r/C KITIC V, IVI V CELJU *X. 3O2.* Vzorci Sn cecih, fez tisoč stvari s slikami poitalM prosto -----------Vvj*.' .JHfc 11. I IliaB^—— Josip TrampuS Trst, ulica Farneto št. 11 pdp*n& trojo pokanj«. VoJba* aa 4aa btcŠ kruh. Zalon moke vsokt Trte lz mmmm prgflj BUDOV. Vino in likeri v steklenicah. SladŠ&o« in bilkotini. - Pestrežba tudi na iam. skrbno vsako rano, ker radi infekcije lahko je nevarna! Že 40 let* som ae je izkazalo omečilno mazilo, menorano Praško domaČe mazilo, kot zanesljivo obveiilno sredstvo. Isto varuje rane, olajšuje vnetje ia bolečine, učinkuj® hladilno ter povspeluje zaceljenje in ozdravljenje. Pošilja so vaa* dan po poŠti 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej Slačanih K 31t> ae pošljejo 4 oze, K T— 10 doz franko v vse kraje a v. ogr. monarhije GLAVNA ZALOGA: * B. FRAGNER, ❖ c. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice 5t. 203. Zaloge po avstro-ogT. lekarnah. Podpirajte družbo SV. CIRILR IN METODH! I SVILENINA VELiI^RfiSKft ZAIiOGA PO TOVARNIŠKIH CENAH- g Proda se ali da v najem j po ugodnih pogojih hotel „Črna prst" v J-ludijužni tik železniške postaje. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laškem trgu na Štajerskem. 200 — 6oo 1 dnevno dobro pasteriziranega :: MLEKA ima ofirfpH n-tekarna luon Vidmar, Črnlorh nad Idrijo. Crna svila, dvojna visokost, za kostume, plašče, obleke itd. Svila — fantazija — za toalete in bluze. Originalni šantung od K 2-— do K 10*—. Sirova svila za moške srajce K 2 60, 2*90, 3*40. Sirova svila za moške obleke, močna. Svilena spodnja krila lastnega izdelka v vseh merah. Vzorci na deželo poštnine prosto. „Alfa Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. 33 prekomorskih parnikov. Austro- Američana, Trst Brza vožnja, redna vožnja za potnike in blago v Severno in Južno Ameriko, Kanado in Grško, Italijo, Severno Afriko in Španijo. __NOVA ČRTA Trst - Kanada Prvi odhod: dne 31. majnika: parnik s dvema vijakoma „Polonia" v Quebec in Montreal Natančneia pojasnila dajejo: ravnateljstvo v Trstu, ulica Molin piccolo štev. 2, G. Tarabochia & Co., — Trat, ulica Ponterosso štev. 3, I. in vsi drugi agenti. V Trsta, dne 25. Maja 1918. „EDINOST" St. 143. Straa DL Kmetijsko družbo zo Trst In okolico. meežnXnodap^ Na boj proti škodljivcem vinske trte nem dežju; seveda moramo potem v le- .... . pem vremenu škropljenje takoj ponoviti. Mrnolo leto m bilo sa vinorejce po- je škropiti ^kro trto, kakor pa sebno ugodno. Mraz toča, peronospora, škropljeiye ra£j slabega vimena sploh oidinm itd. so ponekod in to osobito v se- opus^ ^ ® r vernih pokrajinah naravnost opustoSUi vi- * Pri' veakem škropljenju se mora ne. pograde. Najhuje )e delovala peronospora, 6amQ Hstje temyeč tu^J ^.ozdje prav do. je brezdvomno najnevarneu sov^mk na- b finQJ ^oškropiti ^ kar z gaUco š h vinogradov V nekaj dneh more un - obUvati £ f naj vsak vin0gradnik čiti ves Pndelek in tudi t^ toko oslabi, omisli toko škr0pilnicJ0> M galico fino raz- da je pridelek dragega leta še dvomljiv. - . N . £ vesten delavec ki Dobro le, če poznamo življenje tega FsuJe_ tako deTo Tovoli i^uJence' V hudega rastlinskega škodljivca. Perone- ™ » na^leno cepile^jereba spora alis rupena rosa je ghva odgnale, in večkrat v kratkih ki srka sok iz listov in jagod. Gliva pride J^};.,.. šl> it na gornjo oziroma po nainovejih iskušaj ah Cog0P drug^ trtnih škodljiv- Lapliid°vodeJ izvila" (Li) %e*S3a 5 -v in bolezni k! jihpfč ne zma^jka/da- Kapijici vode razvija (sKaii), se zajeaa v kmetovalcu; saj žuU našega Lst in se na drugi strani pokaže v no- > d tQ vel&ansk davki, tem dobi majnih sivolasih vejic ki elementarne nezgode, vsako leto novi škod- iT^JSm™^' r^pTšaUTrna sredne U™ ia bolezni?da bi naj letal in seje- ae razpoćijo ter se razpršavajo na soseane onemoglosti. Za danes se omejimo daleč* raznaša^ J ? na najhujega Sovražnika, na peronosporo, Sedafvemo, da se ravno od spodnje o dnigih škodljivcih pa ob priliki pn- ni lief rnio nnlf>7P nprnnnsnnrft kot fld U0UQJIC. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva. Izredna c. kr. državna loterija ▼ sknpne vojaške dobrodelne namene. TA ĐEV1KIA LOTERIJA vsebuje a 1.146 dobitkov v gotovini v skopat svoti 636.000 K* Glavni dobitek: 200.000 K. Žrebanje se bo vršilo javno na Dnnajn 3. julija 1913. Srečk* stane 4 K Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Danaja III. Vordere Zollamts^traBse 7, ▼ loterijski) kolekturah, tobjkaroah, pri davčoih, poStnih, bri javnih ia šeleiniikih urad k. t menjalnicah itd. Igralni načrta ca kupovalce srečk brezplačno. Sjčke ae poliljajo poStaine prosta 08 c. kr. loterijske direkcija S££US&,5 Revmatizem, protin, ishias. Rimske toplice o Tržilo. - " U P norftnncnnri in n« ranažjut« «?ft na sleuo kroničnemu in mišičnemu revmatizmu, po- od gornje strani. Važno je to letos, ko peronospori in ne zanašajte se na siepo A%diCMm koflfcoloma> poškodbam, vsem eksandatom, imamo boli mokro, deževno poletje. srečo. __ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob epodarjl, % Razkol v Hrvatski Stranki Prava. ^ — sedaj trte škropili ali ne, zanašajoč se na precj nekaterimi dnevi je prišla iz Zašle po srečo. Kdor se na to zanaša, se iz- greba vest, da je v hrvatski Stranki Prava postavlja največje nevarnosti, da lahko nastal znan razkol, in da se je frankovska pride, kakor v minolem letu ob ves pri- frakcija, na čelu jej dr. Aleksander Hor-delek. Morda še jih izkušnje niso dovolj vatf dr. Ivica Frank in dr. Vladimir Sachs, poučile? nasilno polastila glavnega strankinega gla- Treba je poudarjati, da se perono- siia nHrvatskatt v trenutku ko se je naha-spora zatira le na ta način, da se za- :al giavni vodja stranke dr. Mile Starče-brani. S pravočasnim škropljenjem za- Vlć na Dunaju. branimo, da se trosi ne morejo razvijati. Marsikaj se je pisalo o tem razkolu, Če se pa je peronospora v vinogradu že a mi smo hoteli počakati, da se stvar te-naselila, se ne da več pregnati, temveč v meijjto pojasni, danes pa moremo podati najboljšem slučaju dosežemo s takim škrop- svojim čitateljem natančno sliko te nove ljenjem le to, da zabranimo, da nam ne situacjje na Hrvatskem in tudi obenem napade doslej še zdravih trtnih delov. vzroke, ki so dovedli do tega razkola. Z Iskušnje zadnjih let so pokazale, da ene strani imamo v rokah izjavo predsed-je za uspeh škropljenja merodajno posebno vrhovnega vodstva Stranke Prava, to, da se zgodaj škropi in da se škrop- ^r. Mila Starčeviča, z druge strani pa smo ljenje v kratkih presledkih ponavlja. prejeli tudi natančne podatke o dogodkih, Sredstvo, ki se pri nas zoper perono- £i so se vršili med onim nasilstvom, ki so sporo najbolj rabi, je morda galica, razki- ga ^kolniki izvršili v uredništvu „Hrvat-sana z apnom, ali navadno sodo. Galica ske« in s tem povzročili razkol v stranki, r apnom ali sodo mora biti v gotovem. Kakor je znano, kraljevi komisar Cu-pravilnein razmerju Da se o tem prepri- vaj- že več časa nj na svojemu mestu in čamo, pomočimo v to raztopno zmes rdeči stoji na čelu vlade podban 'Unckelhausser. lakmusov papir, ki mora povišati (postati v Budimpešti in na Dunaju bi radi imeli, modre barve), ali pa vzamemo beli fenol- da se na Hrvatskem uredijo zopet „nor-faleinov papir, ki mora postati rdec. Tak maine» prilike, da bi bil zopet imenovan papir imenujejo drogisti reagenčni papir. bail( ki 5i s pomočjo nove večine zavladal Ce se to ne zgodi, je znamenje, da je v kraljevini. Toda kandidatov za bansko škropilna zmes še kisla in da je treba še mesto bi se že še dobilo, nikakor pa ni dodati apna, ker bi sicer raztopina trte mogoče sestaviti večine brez — opozicije, vpaiila. Vzeti preveč apna tudi ni dobro. v kateri se nahaja tudi Stranka Prava. Te zmesi si pripravimo le toliko, ko- Ker pa je v tej stranki nekaj elementov, likor se ie uporabi v enem ali k večjemu ziastj pristašev nekdanje frankovske stranke v dneh dnevih. Ce je stara več ko en te- ki so dovolj vladeželjni in tudi sicer spremen, je prav brez vsake vrednosti. Sicer jemljivi za ponudbe odzgoraj, je vlada zase pa da tudi temu odpomoči. Da že pri- čeja misiiti na to, da bi si pridobila te pravljena zmes ohrani svojo moč več ted- elemente, z njihovo pomočjo razbila močno nov, se priporoča v novejšem času, naj se opozicijonalno Stranko Prava in potem s ii doda na vsak liter en gram sladkorja. temi elementi in pristaši nekdanje vladne Vendar se pa mora sladkor dodati takoj, stranke sestavila večino, s katero bi moko se zmes pripravi, t. j. ko se zmeša gja vladati. apno z galico. Začela so se pogajanja, ki so tudi do- Kako močna naj bo golica, zavisi vedla do uspeha, ki je bil ugoden za vlado največ od vremena. V suhih letih zado- jn njene budimpeštanske inspiratorje. To stuje popolnoma 1 kg, v mokrih letih l1/, pa se je zgodilo tem lažje, ker je imela —2 kg galice na 1 hI vode. Vzeti več je viada dva glavna voditelja frankovcev, popolnoma brezmiselno m zavržen denar. dr. Horvata in dr. Sachsa popolnoma v Kako se zmes sama priredi, ne ome- svojih rokah. To je namreč za ono pro-njamo, saj mora to vendar vsakemu biti siui0 pogrebno društvo „Balkan", društvo inano že od mladih let sem. ki je opeharilo stotine lahkomiselnih * Zelo velike važnosti pa je, kdaj in na Hrvatskem za precejšnje svote, kako pogosloma je treba škropiti. Tu nam Horvat in dr. Sachs sta bila soudeležena kažejo izkušnje zadnjih let, kakor smo še pri tej „balkanski" aferi tako zelo, da je zgoraj poudarjali: čim prej prič- bila proti njima uvedena kazenska prene m o in čim bolj pogosto škro- iskava. p i m o, tem bolje. Vse trditve, da dvo- Drugod bi bilo to seveda nemogoče, kratno škropljenje zadostuje, so napačne, toda na Hrvatskem, kjer vladajo narav-Treba je le pomisliti, da trta raste in na- nost nepojmljive justične razmere, je šlo stavlja vedno novo listje. Mlado listje ven- to popolnoma gladko. Dr. Horvat in dr. dar ne more biti z dvakratnim škroplje- Sachs sta dobila migljaj od zgoraj, da se njem dovolj zavarovano. lahko rešita iz svojega neprijetnega polo- Prvip kaze škropiti, kakor hitro žaja, če storita majhno uslugo zagrebški trta pokaže zarod. Ko so trtni pogonjki in budimpeštanski vladi. N.č drugega jima dolgi 15 cm, se trte pozveplajo z žveplom, ni treba storiti, nego da razbijeta Stranko gateremu je primešano 3% modre galice. Prava, in rešena sta. In res se je zgodilo Žvepla se v lepem solnčnem vremenu, tako. Kazenska preiskava proti dr. Hor-Cez kakih 10 dni škropimo v drugič vatu in dr. Sachsu je bila nenadoma ustav-in pred cvetjem na vsak način se enkrat ljena. Komaj pa je bil ta izid afere priob-ali dvakrat; požveplajmo z bakrenim žvep- čen v „Hrvatski*, seje potem tako, zgo-lom. Tretjič škropimo ne glede na to, dilo ono nasilstvo v uredništvu lista Dr. ali trte cveto ali ne približno 20 dni za Horvat in njegovi pristaši so se polastdi drugim škropljenjem (sredi junija). Po kon- lista in izgnali prva urednika Šegvića in «aaem cvetju, ko postanejo jagode debele Peršića ter tako očitno izvedli razkol v kot prav droben grah, moramo zopet žvep- stranki. lati z bakrenim žveplom. To troje škrop- Vlada je dosegla svoj namen Opozi-ljenje m troje do četvero zvepljanje pri cijonalna Stranka Prava je razbita vlada trti najbolj zaleže. Od začetka do polovice ima na svoji strani frankovce in bo mogla julija se poškrope trte aa vsak uaČiu če- sedaj misliti na sestav vladn^ večine s po-frtič. V navadnih letih in v odprtih legah močjo tako kupljenih kreatur pri visoki kakor tudi pri nizki vzgoji trt Natančnejše slika celo stvar omeniena zadostuje štirikratno škropljenje. V ravni, izjava dr. Mile Starčeviča katero priob-v zaprtih legah ter v deževnih letih je po- čimo v prihodnji številki, da se naši čita-trebno pet do sedmokratao škropljeaje. telji bolje spoznajo s temi za naš bratski Ako toča ali burja poškoduje trte, naj ae narod hrvatski tako žalostnimi razmerami, krte takoj poškrope. Škropi se v lepem vremenu; v hudi -- vročini zjutraj, kadar rosa izgine in zopet proti večeru. Če pa je vreme slabo, vedno Interurbani telefon fit. 26. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte razpošilja ravnateljstvo L M. Grfif. Cafte i? Knovo (NOVA KAVARNA) ITT1 Trat, Plazza Barriera Settefontane \ Prva udobnost. Bogata izbrra časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila v-mli. MastM UiUm kmii aknt ; vrt. N4B«qia |H^j>laa 41 vte. Plati m uki) tonitii— rnsmka. Pi Ctanflfirofh ,D strojepi«ca za slovenski in OlUHUljraia nemški jezik sprejme s 1. junije n pisarna odvetnika dr. Feliksa Kovačič, ulica S. Nicold 4 Zmožni italijftnš&ne imajo prednost. 1164 Ppniioin 86 »ove okrogle mize za g-stilne ali rrUUaJU Trte, nI. Bnggero Masna 12. 1173 ' Hranilnica in posojilnica v Tomaju regiatrovaaa zadruga z seeaejeae zaveze i vabi na občni zbor ki se bo vršil die 1. junija t I. ob 4 popoldne v dvorani „Vinarsko zadruge" v Tomaju. Pianino dere 51, II. nov, črne barve, izvrsten glas, model nov, znamka Belin, se proda, Belve- Hriflo elegantna soba za enega gospoda Oampo U U Ud gan Giacomo 5, IV, vrata 13. 1165 TOKIO 24. (Kor.) Japonski cesar je ne- — varno obolel. Po zadnji zdravniški preiskavi I§60 p ^T ^V1-«-«^ K* i x i j. ort« m- on i-i__j______ soo« Prijaviti se ul. Macchiavelli 18, IL od 5 ure fe znašala toplota 39*, žila 89. Pred palačo j Daprej J 116a in po vseh svetiščih moli ljudstvo za sko-1 rajšnie ozdravljenje cesarja. Gledališča so j G0Sp6m MITSLT VEtoR vsa zaprta. 8f L r 1167 Maščevanje sodnega kandidata. - DEVA 24. (Kor.) V obetal Mac«, „a | Zaradi SJEt KbiSSf. S? Ugrskem je neki sodni kandidat, kl Je pri lim pred hišnim vrtom in vodnjakom. Sv. M. Magd. izpitu propadel, iz maščevanja najel nekega, Zgornja 809._1172 hlapca za 10 K, da umori sodnika. Hlapec __ . se je ponoči splazil na sodnikovo dvorišče Mle karska ZVCZS IZ^^ESESi in potem V sobo, položil pod njegovo glavo j smetane izdelano Birovo maslo, nekaj posebnega, in dinamitno patrono in jO zažgal. Patrona je i visoko pastirizirano mleko, pristni čebelni med in sodniku popolnoma raznesla glavo. Vsled masI° *» kroh-_ DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega | zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Potijenje računskega zaključka za 1.1912. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. ODBOR. spodu zaspala. ~ eb 7 zvečer. Štorje, 24. majnika 1913. i Žalujoči ostali. })anes ples v gostilni ex Grotla, ulica Civarnella 5, od * do 10 zvečer. Svira dober orkester. Posojilnica in hranilnica na Opčlnah reglstrevasa zadrega z seosiejeso zaveza vabi aa IV. rebni občni zbor kateri se vrši dne 7. junija 1913 v prostorih Konssm-nega društva ob 81/, zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi I NAĆELSTVO. V slučaja nezadostne udeležbe vrši m dm» občni zbor glasom § 35 društvenih pravil pol w kasneje. NB. Računski zaključki so na vpogled ab nradnih urah. POVABILO detonacije se je zbudil sodnikov hlapec in spoznal bežega morilca. Morilca in sodnega; IS™ kandidata so takoj aretirali. Be vratar, Sv. Ivan, ulica delle Doccie 919, pri cerkvi 1159 flriHa 86 stanovanje s Štirimi prostori z mesecem U U Ud junijem. Piazza L. d. Vinci 1, vrate 7. Društvene vesti, Telovadno društvo Sokol v Trstu. ^ODO Danes, dne 25. t. m. ima Sokol v vrata i6' 1158 meblirano, svetlo, čisto, odda slo renska družina takoj v najem, Farneto št. 43, II, 1156 Sežani svoj prvi javni nastop. Naše društvo |fnfp| »BaIkaD" sprejme gospodične, ki se želijo se ga udeleži korporativno v kroju. Zbirali- nuioi učiti kuhanja. 1160 Šče ob 1-15 popoldne V Narodnem do- ■#■ h „Zvonimir" priredi danes v Gospodarskem mu. Nato z električno železnico na Opčine, IM U11 društvu na Vrdeli, ulica Scoglio, plesne odtod V Sežano. i od 5 do 10 zvečer. 1161 Posebni voz openske električne Že- ~Z " " . _ leznice za Sokole, odpelje ob 1 38 po- CoStailte MarCO S^SHjESZ poldne. i njarno in slaščičarno, nahajajočo ae v ulici Tržaška sokolska župa. x: ~ vsakorrstm likerji m D« - » oc j „ , .__rino r steklenicah. Cene amerne. a n e s, dne 25. t. m. tečno-- ob 8 dopoldne se vrši V telovad- w Qaei;gn je najprijetnejši vsak dan. niči Sokola V Trstu ; V OOOlJall g pumiki 4kiat na dan. z Sela žuoneea odbora železnico ravno tako. V Sesljanu je na državni cesti Ker |e dnevni* red ze.o nujen VSJI^t in važen, poživljam k polnoštevilni zmerne cene. Vljudno vabi IVAN ŠUO. 972 udeležbi. Na zdarl Starosta, i JflrmAnarit m SRfllfipii PT^, 10 izkušeni delav- Jermenarji in sedlarji __ Ciril-Metodova podružnica v Kolonji. Ci se sprejmejo takoj. Vprašanja s podatki o zna- Odborova seja CM podružnice se vrši da- nju in mezdnih zahtevah, odroma predstavitev pri ne3, V nedeljo ob 2'30 V prostorih gosp tovarni usnjatega blaga Krištof Nenner, Ce- Frana Valenčiča, Kolonja št. 256, kateri l0Tec-_ gospod Je zopet odboru brezplačno prepustil N Ho*oli Marerige, Istra, odda Babič Anton prostore, za kar se mu odbor najtopljeje za- Hd UB«li hst. i8i stanovanje v najem. Na hvaljuje. j razpolago kuhinja in 6 sob. 1122 Danes popoldne ob 5 se vrši, kakor C+anntifinia Be ođda y najem, Bocol 552, že javljeno, v novi dvorani „Konsumnega klane Nichetto._1029 društva" pri Sv. Jakobu druga družinska . „ . ^ ,. - .. D , zabava šentjakobske Čftalnicl. Spored |e JutH, velezanimiv in zabaven; zato upamo, da igro, petjem in plesom, bo ta zabava še boljše obiskana kot prva. k snbskripciji 5000 delnic lit B. „Kolinske tovarne kavinib primesi, trgovskega delniSkega podjetja" po K 200 no«., s katerimi se ima povišati delniški kapital K 3.000,000 na 4 000,000. Redna polna s^ja delničarjev ie sklenila dne 13. vinotoka 1912, da se delniški kapital &4 K 8,000.000 poviša na 4,000.000, ter je ODenem pooblastila upravni svet, da to povišanje izvrSi. Sklep te polne seje je bil z izrekom c. k. ministrstva notranjih zadev z dne 12. sušca 1913 št. 6746 odobren. Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet v svoji seji dne 13. majnika t 1. izvršiti povišanje delniškega kapitala že v sedanji d«bi, ter si dovoljuje vabiti k za katero so določeni sledeči pogoji: 1. Subskribiralo se bo 3000 kemadev delnic lit 6 po K 200 — nominalne cene. 2. Po § 9 pravil, pristoja lastnikom preje izdanih delnic prednost k nabavljanju novih delnie po razmerju dos«dan]e lastnine. To razmerje se kaže pri tej emisiji kakor 3 : 1, ali da lastniki dosedanjih delnic lahko za vsakih K 600— nominalne cene prejšnjih vpišejo eao novo delnioo po K 200'— nom. itd. Ce ima torej kdo izmed dosedanjih gospodov delničarjev 3 delnice prvotne izdaje lit. A po K 400-— nom., lahko na taiste vpiše 2 novi delnici lit. B. po K 200*— nom. in ako ima kda 3 delnice lit. B po 200 K nom., lahko na te vpiše 1 novo delnico lit. B po K 200 nom. Vpisujoči kurz delnic, katere bodo od dosedanjih gospodov delničarjev na podlagi vpeljane okoliščine dosedanjih delnic vpisane, katere je treba predložiti k izvršitvi prednostnega zakona, je določen na K 250-—, za nedelničaije pa, kakor tudi za one dosedanje delničarje, kateri bi hoteli vpisati već delnic, nego na taista pripada, je določen na K 300-—. 3. Zglasitve bomo prejemali do 30. rožnika t. I. deloma sami v eašl centrali v Pragi, Krale-dverska ulloa it 23, v naših tovarnah v Kolinu Prostjejovu, Ljubljani. Kromerižo, Pisku, £adowl-Wiszni, Vysokem-Ve8eli in Horksh, deloma Zivnostenska banka v Pragi In vse njene podružnice In Češka banka v Progi o svojimi podružnicami. 4. Zaradi zagotovljenja dolžnosti izvirajočih iz vpisa, je treba pri vpisanju položiti K 100-— kot kavcijo, ostanek pa mora biti deponiran do 1. malega srpana t. 1. Z istim dnevom začenja pravica novih delnic na dividendo upravnega leta 1913/14. 5. Kar se doseže pri tej emisiji čez nominalno ceno (ažio), pripade po naredbi poravnanja emisij nlh stroške v rezervnemu fondu. 6. Po končani subskribciji izvrši upravni svet ropartloijo zglasitev in vrne mogoče prepla-čane zneske s 5 •/„ obrestmi dotičnim vpisateljem. 7. Če bi se kaki prevzeti dolžnosti ne zadostilo izgubi dotični vpi^ovatelj (pravice aa vpisane delnice in od njega deponirana kavcija pripadla bi rezervnemu fondu. V PRAGI, dne 13. majnika 1913. Ččnčk Kfička, predsednik upravnega sveta. društvo veselico z 1140 Vstopnina za odrasle 40 vin., za otroke Pn7fir SlOVfiVini Z, ™ okolici! — 20 vin. Svira društveni orkester. Po zabavi "iJ™'JE 5SSTj.VTSSbJ bo ples. __rita, nasproti vodnjaku Daponte. Vljudno se pripo- roča cenj gostom in c. k. služabnikom. Toči princa r. m SA V'- ftf ju r i t-> m t* d; a ^r ff^- ž č istrska vina, puntigamsko pivo; prodaja aveia gorka •. asi« UVfh ^^(Rltt^UBjCli in mrzla jedila po najnižjih cenah. Za obilen obisz Shod zidarjev v Gabrovcn se bo se priporoča Marija Kopačin, lastnica._1141 vršil danes, v nedeljo, dne 25. t. m. ob treh popoldne, v gostilni B a n d e 1 („pri Janezu") v Gabrovcu. Godbeni odsek NDO. priredi jutri, v nedeljo, javni ples na vrtu .Jadran" pri St. Jakobu. 1149 Vabimo odbornike in zaupnike sku- ~ . , 9vitl8> mebliranat B balkonom, prost pln NDO na važen sestanek, ki bo danes, OUUct vhod in brana, se odda pri majhni dražini V nedeljo, ob 10 popoldne V društvenih pro- eni ali dvema osebama Belvedere 57, IL H28 štorih, ul. sv. FrančiSka št. 2. Ti I-77"—--:-:- Ker Je dnevni red »e.tanka «lo važen, V najem ^p^TS PTi zato naj se ga vsakdo udeleži. pri cerkvi, al. delle Doccie it »1«. 984 6ra9bena, knltnrnotefeiiična ter zemljemerska pisarna ssbssssbssssbsss 3ng.].SkoberneS3ng.Degustinčič Jrst :: ulica Zonta štev. 9 :: Zrst Konstruktivna, podjetniška in izvedenska pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdeloyanje geometerskih načrtov za zemlje-Knjižne odpise in prepise, delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd :::: Tehnična izvedenška mnenja in nasveti. :::: Cenitve zemljišč in drugih teh-::: ničnih predmetov. :: :: Vedno točna izvršitev I ::: Stran XJ& „EDINOST" it. 143. T Trst«, dne 2*. maj* 1913. TUST, VIA CASM 01 OD DNEVA nO« 4% __HJCllL 8AF8 . DEPOSEEa. - PROlfESB. UWiTI; JtflAlglA. MENJALNICA. "M DO DNEVA V2DIOA Kim ti mitji mika ii tronu. NA TEKOČI IN 2R0-*A&W PO DOOOVORtf. S3TVAB9A ZVEZA Z AMERIKO. • AKREDITIVE URADNE URE: 0—12, 51*. UTUOi ctatbni ttfck»f____ )A IUO( ITD- BKPFUO—. 1X1. RKMBOCBS-KHEDETl. tmti muncsrrom ukmajua BORZNA EAROČUJL - TEKA36 TELETOM: 1*«*» nt.__ r Fffl]»1ke v Opatiji ln Lfohlfpnl 1 Ottoman papir za svaleiee Ottoman papir in stroeniea za svaleiee se hvalita sama ne potrebujeta reklame. i i Pekarna in sladčičama MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim hlgiJenlCnim elektr. strojen. Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7, Prodaja moke I. vrste, sladčlce In prepečene!, (blskoti) najboljših vrst, velika izbera bom bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska Id istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zalagate* j zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5*L popust. Hopostl zn pomlad ln zn poletje l Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15—48 Dečke obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke »d 3 do 12 let od K 3—18 i Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2 20- 5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti, r. Sprejemajo se naročila pn meri :: Spedlflllteta: delovne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. Itd; s Samo v dobro znani trgovini j „Allti clttit di Trleste" ulica Giosu6 Carduccl (ex Torrente) št. 40 i Gostilna Max j i Trat, via Petroalo a (prt nov, trgu). Togi »e Istrsko In domaČe 6rno in belo vino kražki teran vipavsko vtno m Dreharjero pivo. To6' >o me t adi vsakovrstni likeri In žganje ter t >va Anhloja vedno pripravljena % gcrklml ln Tehnična poslovnica FRANC & KRAIC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavatai Tangytt u(lzvrttB»)te BOttrfe mm bmii, plim, npojai pli« ia Mttrje M »tftt, sistem „Dieaal* stoječe ia leieSe ustrojbe. Lokoaeblle na btnzll hI pare. Prevcemsjo delo iadutrijalaik tovare® kaker: Milni za moke, ttreji za proizvajanje elja, tavama Ma, stroji sa kaaeeeleae, »troji ia tovarne aa eemeat, stroji in nameMenja sa alzirtkt ebrt, eentralno kurjaUv, stroji mm drobljenje raaiiSnega blaga, kesuftne tovarne itd. Nameifienje sa električne razvitij* v« Sb presos moti. EUktrOaa vadifala a otebe (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vsdifala sa blago. Stroji aa kovaška ta draga obrti. Modeme traaemleije. Sesalke in oevl vsaka vrsti. Skladišč« vsakovrstnih takaidnih potrebščin. Vsakevrttae esvi. Sa stroji sa poljedelstvo ia preše sa riao. Olje, saaiahi, pipe itd. vAadaro* najbolji ia najcenejši pokrov hiš. ---FroraAmml 1» o Mak Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! mrzlimi JedllL Ivan Žnidarčič Trst, ulioa Belvedere 17, Trst Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice in Neap< ja, j vsakovrstna olja, trdila, kave itd. VELIKA ; ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pofiti. Cene u^oOiie in točna postrežba. AURORA Trst, ni. Cartncd 5t. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo : „Graničar14 (6 gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. Milana Biro Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje. KONCERT traja vsak večer od 7 do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomirane ga Goesaovega piva se toči pivo Beuchel-BrSu iz Kulntacha, DnrRaimondo Bisiach opozarja svoje cenieno odje malstvo, da se je vrnil v svojo urarno oa 6voje prej šnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva-. — ZA BIRMO je na razpolago bo gata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah. F. Predel Trst, via Sluseppe Caprln 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo zn>. kletk« itd. — Za eoBtilniČp.rje pip«, krogijs, mrnk}**« In stekleno poeodo sa vino. Velika zaloga dvokoles Ia Uvala Ih strojav, graaMfansv, arSaatraaav pri b»tjel - u, Oerlea, Stolna ollaa it. S la 4. Bahaolčoa ialavnloa. — Prodaja na obroka. Caalkl franko. Valika zaloga vsakovrstnih strojsv raAlJanUi f a eanl. T V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Velika zaloga obuval za moške, ženske In otroke čevljarnica Mikolic TRST uL G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22 Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravu V Dr. Makso Barrv Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trat, ulica Caserma Stev. 17, IL nadst: Posebni zavod za umetne zobe brez ustt. plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom t porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrar nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 po pol Tovarna kovfiegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OSPITALE 6 TEV. 6. Sprejemajo naročila in popravila te stroka. — Cene ebeolntno konkaran&ne. Zzvršajejo ee odpoilljatve ne deželo. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim porodtvom. Trat, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah). Postno hranlinlčnl rafiun !6,ooa. na vknjižbo, na menice, na zastave in Posojila daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. Hr&nilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po W 4 VI« Večje stalne vloga in v»oge na tbkočl račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon Stev. 932. Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO miljonovi URADNE URE: od 9 do 12 doooldne In od 3 do O popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih urah. CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K23,000.000 Zivnostenska banko, podružnica o trstu GRADEŽ ekspozitura —=» IVI - ČEKI - MENJALNICA OPATIJA AKREOI HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzojavni mslav: „Živnoitenaka". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje lil predaja vrednostne papirje, devize In valute. Oskrbuje iukaso na vseh tuzemskihlu inozemskih trgih.