TTG TOZD GOSTINSTVO - skrb za ljudi, plačilo po delu
V okviru delovne organizacije TTG ' - podjetja za turizem, transport in gostinstvo Ljubljana uspešno deluje in se spopada s številnimi teiavami TOZD Gostinstvo. Zelo poenostavlje-no bi lahko rekli, da skrbijo pred-vsem za prehrano potnikov, ki potu-jejo po železnici - tako na zelezniški postaji kot na nekaterita vlakih.
Področje njihove dejavnosti obsega komerciaino gostinstvo, družbeno prehrano in vlakovno gostinstvo^S tem se vključujejo v celovito ponudbo integralnega železniškega transporta.
V okviru tozda delujeta v Ljubljani Kolodvorska restavracija in restavra-cija Kora; razen tega je še samski dom v Zalogu, kjer prebiva okrog 500 de-lavcev železniškega gospodarstva in obrat družbene prehrane v Zalogu, kjer poleg obrokov za delavce samske-ga doma pripravljajo še dnevne malice za približno 2000 delavcev železniške-ga gospodarstva. V sestavi tega tozda je tudi kolodvorska restavracija v No-vem mestu.
V tozdu je 311 delavcev. Pohvalijo se lahko z lepimi poslovnimi rezultati; na račun večjega fizičnega porasta so lani dosegli za 39 odstotkov večji dohodek kot v letu 1982. Realizacija za leto 1983 je namesto planiranih 45 milijonov znašala okrog 49 milijonov. Predvide-vajo, da bodo letos ob enakem številu zaposlenih dosegli 56 milijonov celot-nega prihodka.
Dokaj zahteven načrt bodo dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela in višjim nivojem storitev. Vso pozomost bodo - tako kot že v preteklem letu -•posvetili kadrom. Prizadevali si bodo tudi izboljšati objektivne pogoje za de-lo; pri tem mislijo predvsem na uredi-tev lokalov in uvajanje čim modernej-še tehnologije.
Tako kot drugod v gostinstvu, se tu-
di tu srečujejo z velikim kadrovskim problemom, ki je zaradi posebnosti, predvsem v Kolodvorski restavraciji -lokacija, struktura gostov, obratovalni čas - morda še težji kot v drugih go-stinskih organizacijah. V preteklem le-tu so tako zabeležili kar 11-odstotno fluktuacijo in velik obseg krajših bol-niških. Zato si zelo prizadevajo izbolj-šati kadrovsko strukturo. Problem pa je tudi šolanje kadrov. Opozorili so, da je Ljubljana edino večje mesto v Slo-veniji', kjer nimajo organiziranega šo-lanja ob delu za gostinske delavce.
Eden bistvenih elementov za dose-ganje boljših rezultatov poslovanja je tudi novi sistem nagrajevanja, ki so ga uvedli v preteklem letu. Gre za dejan-sko nagrajevanje po delu glede na strokovno izobrazbo, dejansko uspo-sobljenost za delo pa tudi kvaliteto in obseg dela. Skratka - kdor več in bolje dela, tudi več dobi. Pri tem je prišlo do velikih razlik predvsem v neposredni storitveni dejavnosti, kjer dosegajo ne-kateri delavci celo višje osebne dohod-ke kot vodstveni delavci. Zgovoren je tudi podatek, da se je lani pri nekate-rih proizvodnih delavcih povišal oseb-ni dohodek tudi do 60 odstotkov, med-tem ko se je pri režijskih povečal naj-več do 15 odstotkov ali pa je celo pa-del.
Skrb za delavce je prisotna tudi pri razporejanju čistega dohodka. Poleg vlaganja sredstev v razširjeno repro-dukcijo je eno najpomembnejših po-dročij naložb družbeni in osebni stan-dard, za katera menijo v tozdu, da y letu 1984 realno ne bi smel pasti. Meni-jo tudi, da niso cene tiste, ki bi v da-našnjih tržnih razmerah zagotovile ta pogoj, temveč 6-odstotno večji obseg dela, ob skoraj enakem številu zapo-slenih.
Lučka Špat