Perva odgoja otrokova. (Spisal Jos. Ciperle.) 15. Nekateri stariši zopet tako-le uče svojih otrok: nUbogaj ti nas, ali drugi ti nima nihče kaj zapovedovati". Zatorej stariši sami hočejo kaj veljati pri otroku, in drugi Ijudje naj bi bili ničle v njegovih očeh! Ali tii se prerad uresničuje izrek: nčesar ne želiš sebi, tega ne želi tudi svojemu bližnjemu". Rado, celo prerado se dogaja, da otrok uboga mnogo rajši druge, nego li starišev. Kako to? — Odgovor je zelo legak. Tuji ljudje ga obdarujejo navadno s čem, ako jim kaj stori. Dade mu kosec sladkorja, krajear ali celo dva, ako jim gre kaj iskat. In stariši? Ti tirjajo od njega, iajim stori zastonj, za kar dobi od druzih ljudi darila. To mu, se ve, ni po vseči. Tirja zatorej tudi, da ga stariši obdarujejo prav kakor ga drugi ljudje. Tega takd ne ve ceniti, da ima od svojih starišev uže hrane, stanovanja i. t. d., kar se mora plačevati. Imeti hoče še posebnih daril. In če mu jib ne dade stariši, jim odpove prerad svojo pokorščino. Meniš li, da mu smeš zato prepovedovati, naj ne uboga otrok nikogar druzega nego tebe samo? Motiš se! Le zapoveduj mu, le pokladaj mu na serce, naj uboga vsakoga, s komur občuješ tudi ti. Ali to si zapameti: Prepovedi mu, da nima jemati nikacega darila, nikacega plačila za svoje poslovanje. Zabiči tudi svojemu znancu, da nima plačevati otroka za njegovo postrežnost. Otrok ubogaj brezplačno tebe in vseh onih ljudi, ki s teboj občijo. V nekdanjih po duhu in telesu nepokvarjenih Špartanih je bilo urejeno vse bolje. Otroku je namestoval vsak starši človek očeta, in ubogati ter spoštovati ga je moral, kakor rodnega očeta. A nekdanji Špartani so bili pravi poštenjaki. In vsakdo je bil vzor kreposti mlajšemu zarodu. Sedaj, se ve, so drugi časi. Kolikrat se prevari celo človek, ki ima mnogo izkušnje pri svojih znancib, in kako lehko zaupa tudi svojega otroka malovrednemu človeku! To je tudi senčna stran sedanje vzgoje. In pedagogi obračajo premalo pozornosti na ta slučaj. Oni pišo kratko o tem tako-le; ,Izročaj svoje otroke le umnim, poštenim in dobrira ljudem!" Ali človek je prekanjen. Koliko jih je, ki obiskujejo vse cerkve, ki hodijo vsak teden po večkrat k izpovedi, a sicer so podobni pobeljenim grobom. Ti smatraS morda takšnega človeka poštenjakom, — a prevaral si se. Kaj ti je storiti ? — Dolžan si, se vč, svojemu otroku prepovedati sleharno občilo s takšnin! človekom. Toda kar je uže pokvarjenega na tvojem sini, tega ti ne bod3 prav z lahka popraviti. Vedi, kar pravi sv. pismo, ,,da je volja vsacega človeka nagnena bolj na slabo, nego li na dobro". Morebiti ga še isboljšaš, ali teško ti bode. — To je, kakor sem uže dejal, sčnčna strai sedanje vzgoje. — Vendar največ naopakam otroškim so spet stariši krivi sami. Le zato:i jim otroka, da je bil danes morda malopriden — kako se jim bodeš zameril! Kako se bodo potegnili zanj, kako ti ga izgovarjali! Kako ti bod( skušali dokazati, da ni pridnejšega, ljubeznjivejšega otroka na sveti, negc je njih! Ia ako je tudi še tako neubogljiv doma, ako jim napravlja še bliko preglavice, vse nič ne dč! Rekli ti bodo le, da je priden. Otnku samerau se bode zdelo to nezasluženo hvalisanje malo preveliko, smijil se bode na tihem gotovo, ter morda se še celo javno izrazil, da ni tikšen. Ali če tudi tega ne stori, vendar bode v bodoče še malopridaejši, nego li prej. Saj ve, da ima verle izgovornike, ki ga bodo očisili vsega, česar je zakiivil druge. In menite li, da bode zato kaj bolj ljubil svoje ljubeznive stariše? Gotovo ne! Tudi ubogal jih ne bode. Lehko mu je uvideti in misliti si: posle mi tudi iz strahvi, da se ne ^blaraujejo", še rajše prezro marsiktero naopako, ter mi odpuste" marsikater pregrešek! Poglejmo malo v bodočnost. Kaj rad se vresničuje pregovor: nčesar se je učil Janezek, to zni stari Janez". Kadar mu odmro stariši, oni »verli" vzgovarjalci njegovit pregreškov, napoten je le na-se. A naučil se je dobro, kako se inu opravičevati, ako je kriv kacega pregreška. S koliko prederznostjo, s koliko zvijačo, katere bi mu ne prisojal nikdo, se skuša marsikateri hudodelec opirati pred sodniki! Kako se zna zavijati v krilo nedolžnostil — Saj se je učil tega vsega uže doina v pervih letih svojega življenj», saj se je opravičeval na takov način morda uže stokrat in stokrat! Takdvo nverlo" opravičevanje gane marsikoga, in zategadelj nahaie največi hudodelec še mnogo tako zvanih nmiloserčnih dušic", ki ga milujeu Sedanji svet je tudi malo ne sploh takšen, da bi najrajše obešal tatiče, in izpuščal tatove. — (Dalje prih.) Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Trinajsti dan. Imenujte poglavitne vetrove! — Pomorščakom to poznanje vttrov vendar ne zadostuje, poznati morajo 32 vetrov. — Kateri vetrovi vkčejo navadno pri nas? — Glede načina, kako se vetrovi med sabo menjajo, zapazili so sledeči zakon: Za vetrom vzhodnjakoni pride jugovzhodnjak potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever, sezerovzhodnjak. Vetrovi obračajo se po določnih zakonih, navadno ^selej proti desni strani tako, da pride za severom severovzhodni (burja), ptem juteršček na jugovzhod, na to jug ali mornik i. t. d. Vendar so tudi izjeme, posebno spomladi in jeseni. — Vremenik. Ako bi bilo resnično, kar smo omenili, potem bi morala vadati vedno le dva vetra, sever ali jug, a ni tako. Temu pa je zopet Irugi vzrok: Kadar se oberne zemlja okoli svoje osi, oberne se zrakova množina na tečajniku okoli sebe, in se dalje nič ne premakne. Na ekvstorju pa vsaka čerta v 1 sekundi čez 200 milj preteče. Zemlja prehoiii in preteče tako rekoč pod polarnim tokom in točke, ležeče na ekva;orju, katere bi se bile imele zadeti v zrakov tok, so med tem že proti viodu zbežale; veter zadene tedaj le one bolj proti zahodu ležeče čerte, knam pride kot burja. Tok od ravnika tudi ni prav proti jugu, ker se zrak dosti bolj počasi giblje, kakor se zemlja okoli ravnika suCe, zrak zato zaostaja in se bolj v južni nameri prikaže. Zato prevladajo pri nas severozahodni (nordwest) in jugozahodni (stidwest) vetrovi, po toku zraka, kateri premaga. P r a v i 1 n e vetrove, tedaj severovzhod in jugovzhod, zovemo redne ali stanovitne (pasatne) vetrove, oni, posebno severovzhodni vetrovi so v naših krajih bolj navadni. — Kateri tok vlada bolj v merzlem pasu ? — Kateri v gorkem? — V srednjem pasu sta oba vetra tik drug druzega, zato se pa tudi tako zelo spreminjata, posebno spomladi in jeseni se ta dva vetra rada poskušata (o enakonočju), dokler drug druzega ne premaga. Da veter res ni nič druzega, kakor nejednako razgretje zraka, dokazujejo tudi tako imenovani nkrajni (suhi) vetrovi" (Landwinde) in morski vetrovi (morniki), kateri so posebno ob primorju (pribrežji) vročega in srednjega pasa. Okoli 9. ure dopoldne vzdigne se majhen veterček, katerega moč vedno bolj narašča, tako, da o 2. uri popoldan verhunec svoje moči dosega in svojo največo silo razodeva. Kako bi si razložili ta tok? — (Zemlja se bolj naglo sogreva kakor voda, zrak od tople zemlje vzdiguje se kviško in na njega mesto nastopa merzli. Polagoma postaja morski veter slabeji, tako, da po solnčnem zahodu popolnoma poneha. Zakaj neha veter pihati? — (Zrak na zemlji in oni na vodi, sta se enako razgrela — sta enako topla.) 0 polunoči zapazimo pa ravno nasprotno; kaj bi pa to provzročilo? — (Zemlja se je bolj ohladila kakor voda.) — Ta veter imenujemo nmorski veter", kateri vedno narašča do solnčnega vzhoda, na to pa pojenjuje. — Kateremu vetru tedaj pravimo živi (redni) ali pasatni veter? — (Kateri stanovitno iz ene strani vleče, zlasti med povratnikoma.) — Katero namero ima v našem kraju? — Katere vetrove imenujemo krajne vetrove? — Katere morske vetrove? — Kje navadno vlečejo te verste vetrov? — Kdo zna od teh vetrov kaj več povedati? Kaj so vetrovi jednakonočja? — Povejte, kaj nam vetrovi koristijo, kaj škodujejo! So tudi strupeni vetrovi, katere v raznih deželab različno imenujejo, ti le so: hamsin v Egiptu, samum v Arabiji, solana na Španskem, in škodljivi siroko na Laškem. (Dalje prih.)