yu issn 0040-1978 IZ VSEBINE: Nove delavnice v Dornavi (stran 2) Zapora ni prava pot, toda... (stran 2) Veliko pripomb na resolucijo (stran 3) Cesta klopotcev (stran 4) Jesenski prvak je Gerečja vas (stran 6) leto xxxix., št. 47 Ptuj, 4. decembra 1986 cena 80 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Triinštiri- deset let po Jajcu v petek, 28. novembra, je bila v Srednješolskem centru v Ptuju osrednja proslava Dneva repu- blike za občino Ptuj. Slavnostni govornik je bil predsednik Izvrš- nega sveta skupščine občine Ptuj Jože Botolin, ki je v svojem go- voru osvežil spomin na zgodo- vinsko drugo zasedanje AVNOJ, kritično govoril o sedanjih druž- benoekonomskih razmerah v na- ši občini in o uspehih, ki jih do- segamo, ter na kratko podal planske usmeritve našega nadalj- njega gospodarskega razvoja. Občinska konferenca ZKS Ptuj je na proslavi sprejela v svo- je vrste enajst novih članov. Zasnovo kulturnega programa je pripravila Branka Bezeljak, v programu pa so sodelovali Igor Samobor, igralec Drame iz Lju- bljane, Komorni moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, Foto klub DPD Svoboda Ptuj in Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Antona Hor- vata. Proslava je bila tudi lepo kulturno doživetje. Za dan republike nove delavnice Delavci in oskrbovanci zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so ob dnevu republike proslavili veliko delo- vno zmago. Namenu so svečano predali nove delavnice za delo pod posebnimi pogoji, ki ne pomenijo samo boljše delovne pogoje, ampak tudi nove možnosti predvsem za oskrbovance, starejše od 18 let. Več o tem na drugi s'trani. Foto: M. Ozmec -- UVODNIK—--N CUji dobri obeti vprašljivi v prejšnjem in še v tem mesecu smo. oziroma bomo največ go- vorili o gospodarskih gibanjih in gospodarski politiki za prihtnlnje leto. Dosedanje razprave kažejo, da so tako občinska kot republi- ška in zvezna resolucija ofenzivno naravnane. Cilji so optimistični, zato tudi vprašanja o tem, ali jih bo mogoče v danih razmerah uresničiti, ne smemo zanemariti. Ta čas v združenem delu in drugih okoljih pripravljamo plan- ske dokumente za prihodnje leto. Skoraj vsi temeljijo na 80-odsto- tni inflaciji, čemav zvezni dokumenti govorijo o precej nižji v pri- hodnjem letu. Čarobni zasuk pričakujemo tudi od sprememb obra- čunskega istema, ki naj bi uredili neracionalno porabo sredstev na v vseh ravneh, in od uporabe realnega dohodka. Večji izvoz, povečanje proizvodnje, dvig kakovosti in spopad z inflacijo so osnovne stvari, ki naj bi jih obravnavali v resolucijah. Osnutki so že pripravljeni, v razpravah pa bomo opozarjali na real- nost ^obalnih ciljev. Po napovedih vseh, tudi ekonomistov bo prihodnje leto težje od letošnjega. Predvsem se bomo morali zavedati, da bo potrebno real- nejše gospodarjenje. Pripravili bomo ostre mere proti vsem. ki so neproduktivni. Tako bi naj bila bodoča gospodarska politika bolj naklonjena gospodarskim in tržnim zakonitostim, realnemu gospo- darjenju in nujnim spremembam v ekonomskem sistemu. Vsi pripravljala planov si želijo, da bi bilo manj administrira- nja. Gospodarstvo se mora osvoboditi »pokroviteljstva« politike, ki je pogosto skregana z ekonomijo in disi po admmistranju in biro- kraciji. Le tako bomo lahko odločilno posegli v boj za prestrukturi- ranje našega gospodarstva, o čemer govorimo že nekaj let. Zaradi togosti v sprejemanju soglasij in odločitev nam to ne uspeva. Pre- malo se zavedamo tudi prisotnosti tržišča zaprtega tipa in njegove- prilagodljivosti tržnim razmeram. V prihodnjem letu, tako Je zapisano v osnutku občinske resolu- cije. naj bi družbeni proizvod dosegel 3,2 odstotno rast, industrijska proizvodnja 3,5, kmetijstvo 6,5, drobno- gospodarstvo 3. trgovina 2 in gradbeništvo prav tako dvo odstotno rast. Izvoz blaga in storitev bomo povečali za 8 odstotkov, uvoz blaga in storitev za 50, zaposle- nost za 2, produktivnost za 1.2 in sredstva za osebne dohodke za 2 odstotka. Čeprav lahko rečemo, da je osnutek resolucije dobro pripra- vljen in boljši od prejšnjih, ji vendarle zamerimo, da ne prinaša spremljajočih dokumentov (na to so poozorili tudi v sindikatih obči- ne), iz fiaterih bi bilo razvidno, ka/co bomo zapisane cilje tudi v praksi uresničevali. Pri republiški in zvezni že lahko povemo, da so vsi dosedaj sprejeti sistemski zakoni takšni, da se premalo ujemajo z napovedim. Morda je za našo kasnitev kriva previdnost in nelogi- čnost slednjega ? V predlogu resolucije naj bi upoštevali tudi pet oziroma deset odstotno manjšo rast, oziromci zaostajanje vseh oblik porabe za rastjo družbenega proizvoda. Ze sedaj pa nekateri ugotavljajo in opozarjajo, da s takimi usmeritvami inflacije ne bomo zmanjšali in da bomo s tem skupni porabi oziroma tistim, ki sprejemajo ta sred- stva, samo škodovali. V ptujski občini smo še v posebno težkem položaju, kar zadeva bodoči razvoj. Akumulacija se iz leta v leto zmanjšuje, poleg tega smo brez potrebnih kadrov in novih programov. Da je stanje izred- no težko, kažejo podatki gospodarjenja iz devetih mesecev letos in to, da se izgube vrednostno povečujejo. Okoli tisoč delavcev, oziro- ma osem odstotkov vseh zaposlenih v občini je brez prave bodočno- sti. Tako je v Olgi Meglič, Elektrokovinarju, Lesni industriji in še kje... Na koncu se lahko samo vprašamo, kaj pomenijo optimistične napovedi v resolucijah, če že zdaj vemo, da nekaterih ciljev ne bo- mo mogli doseči, oziroma se jim ne bomo niti približali. Optimizem, ki ga v danih razmerah še kako potrebujemo? Majda Goznik V decembru dve seji v petek, 28. novembra, je predsedstvo SO Ptuj na redni seji naj- prej ocenilo vsebino novembrskih sej zborov občinske skupščine, oce- na je bila nadvse ugodna, za tem pa so se pogovorili o nalogah do konca letošnjega leta. Sklenili so, da bodo ločene seje zborov občinske skupščine v po- nedeljek, 15. decembra (predsedniki zborov so takoj po seji že sklicali zbore, o tem poročamo posebej), koncem decembra pa bo skupno za- sedanje vseh treh zborov, na katerem bodo sklepali o predlogu reso- lucije za leto 1987, o proračunu in o programu dela občinske skupšči- ne v letu 1987. Za tem so bili člani predsedstva seznanjeni z delom komisije za organizacijo skupnih služb SIS družbenih dejavnosti. Predvideno je, da naj bi te službe v bodoče delovale enotno, vendar prehodno orga- nizirane v dveh enotah. Predlog bo dan v tem mesecu v razpravo tudi vsem DPO v občini, s skupnim delom v novi organiziranosti pa naj bi začeli po potrditvi zaključnih računov za leto 1986. Clani predsedstva so se na seji podrobneje seznanili tudi z zako- nodajo s področja SLO in družbene samozaščite, predvšem pa z nalo- gami, ki Jih ima občinska skupščina in njeno predsedstvo v iziemnih razmerah. pp Največ razprave o resoluciji za prihodnje leto v prostorih delavskega doma Franc Kramberger v Ptuju se je v sredOj 26. novembra, sestal zbor združenega dela skupščine občine F*tuj, ki je največ pozornosti namenil resoluciji o politiki uresničeva- nja družb enega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 v letu 1987. Pri tem so ugotovili, daje osnutek dobra osnova za temeljito razpravo o tem kaj pričakujemo od gospodarstva v prihodnjem letu in kaj bo — to isto gospodarstvo lahko dajalo za druge potrebe. Nekateri cilji so sicer zastavljeni precej visoko in je vprašanje, če jih bomo lahko uresničili. V nadaljevanju zasedanja zbora združenega dela je bila predsta- vljena že tretja OZD. To pot Fmona KK Ptuj, ki sodi po številu zapo- slenih med največje ptujske delovne kolektive in je v svojih 25 letih dela postal pomembna kmetijska delovna organizacija za vso SR Slo- venijo, pomembna pa je tudi njegova razvojna usmeritev v primarni kmetijski proizvodnji in predelavi živil in surovin. Natančneje pa bo potrebno opredeliti se njegovo nosilno funkcijo v gostinstvu in turisti- čni dejavnosti. Delegati zbora združenega dela so pozorno prisluhnili že poroči- lu o izvajanju ukrepov za odpravljanje motenj v Pokrajinskem muze- ju v Ptuju in ga soglasno podprli. Sicer pa drugih bistvenih pripomb k ostalim točkam dnevnega reaa niso imeli. O razpravi na družbenopolitičnem in zboru krajevnih skupnosti poročamo na strani 3. mš OB PRAZNIKU REPUBLIKE V ORMOŠKI OBČINI Podelili štiri najvišja občinska priznanja v zgodnjih popoldanskih urah se je v ormoškem Domu kulture, 28. novembra, zbralo precej lju- di, ki so pozorno spremljali praz- nični program. Slavnostni govor- nik je bil Milan Ritonja, pred- sednik SO Ormož, ki je med dru- gim povedal, da bi v vsakodnev- nem življenju in delu morali bolj upoštevati izročila AVNOJ-a, ne pa da se izgubljamo v družbe- nem poprečju. Poudaril je, da bodo v občini storili vse, da bi zadržali najbolj vitalni in intelek- tualni prirastek, ki sedaj išče de- lo drugod. Ob tej priložnosti so podelili Plakete Ormoža, najvišja občin- ska priznanja — največ, kar Or- mož lahko da zaslužnim možem, je v obrazložitvi med drugim po- vedal Milan Ritonja. Podelili so jih Martinu Ritonji, Francu Mar- krabu, Milivoju Zemljiču in dr. Marijanu Preglu, medtem ko so sestavljeni organizaciji Mercator — Kit Ljubljana to najvišjo ob- činsko priznanje podelili na pri- ložnostni slovesnosti ob odprtju nove trgovine pri Veliki Nedelji. Martin Habjanič je direktor TOZD Obsad Središče ob Dravi in ima največ zaslug za to, da se je iz odkupne postaje razvila te- meljna organizacija. Vodja od- kupne postaje je postal leta 1970, število zaposlenih pa se je od 10 povečalo na 205. Proizvodi Gosad-a so znani tudi izven meja, saj skoraj 30 od- stotkov prihodka predstavlja iz- voz. Franc Merkrab iz Tomaža iz- r ^aja iz kmečke družine. Je zgle- ^^ den družbenopolitični delavec, •^i se udejstvuje povsod, kjer je potrebno, še posebej, ko gre za razvoj kraja. Leta 1983 je prejel odlikovanje predsedstva SFRJ, Medaljo dela za vojaške zasluge. Poznajo ga borci prekomorske brigade, različne družbene orga- nizacije in društva ter zveza re- zervnih vojaških starešin. Dr. Marijan Pregl, vodja tozd Psihiatrični oddelek Ormož, ima velike zasluge za razvoj psihiatri- čne dejavnosti v regiji in republi- ki. Leta 1984 je pridobil naziv magistra medicinskih znanosti, leta 1974 pa je za svoje uspešno in požrtvovalno delo prejel Red dela s srebrnim vencem. MiHvoj Žemljic se je leta 1967 zaposlil kot slavist na OŠ Ormož. Že takrat se je začel gledališko izražati in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da Ormožani gledajo kakovostne gledališke predstave. Aktivno dela tudi v TD Ormož. Za izredno lep zaključek or- moške proslave sta poskrbela znani dramski igralec Boris Kralj in Silvester Mihelčič z elektron- sko harmoniko. MG Martin Habjanič Franc Markrab dr. Marijan Pregl Milivoj Zemljič Slike: M. Ozmec Pogledati resnici v oči v Ljubljani se je v četrtek, 27. novembra, sestal Centralni komite ZK Slovenije. Po skrbnih pripra- vah in predhodnih razpravah na raznih nivojih je spregovoril o idejnopolitičnih vprašanjih stavk v našem sistemu socialističnega samoupravljanja in pri tem izhajal iz temeljnih ocen 10. kongresa ZKS. V razpravi je sodelovalo 27 članov CK ZKS in prispevalo svoj delež k oblikovanju stališč in sklepov, ki bodo zagotovili večjo idejno enotnost komunistov do tega zelo pomembnega vprašanja. To velja še zlasti za sedanji trenutek, ko so v pri- pravi spremembe v ustavi in zakonu o združenem delu. Razpravo je sklenil Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, ki je med drugim rekel: »V stavkah komunisti ne smemo ostati pasivni, brez stališč in akcije. Najbolj narobe delajo tiste organizacije ZK ali posamezniki, ki iz strahu, da ne bi česa naredili narobe, ostajajo ob strani. To je oportunizem, ki v vrstah ZK ne sme več imeti do- movinske pravice. Odprava oportunizma je tudi pogoj za prenovo ZK. Resnici moramo pogledati v oči in se spopasti s tistimi, ki bi še naprej želeli odločati v imenu delavcev, tistimi, ki v takoimeno- vanih nedemokratičnih pritiskih delavcev vidijo osnovno nevarnost za gospodarski in politični si- stem socialističnega samoupravljanja.« O problemih stavk, prekinitvah dela, protestnih ustavitvah, izsiljenih sestankih in podobno, kot stavke radi imenujemo, je razpravljal tudi aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev občine Ptuj, o tem smo poročali v eni od prejšnjih številk Tednika, kjer je bila zapisana tudi ugotovi- tev, da v letošnjem letu v ptujski občini še ni bilo izrazitejših primerov, razen nekaj izsiljenih sestan- kov in oblik pasivnega odpora. Da do večjih za- pletov ni prišlo, gre pripisati razmeroma dobro razvitemu samoupravljanju in pravočasnemu in- formiranju delavcev. S tem pa ni rečeno, da do ta- kih primerov ne bi moglo priti. Težki pogoji go- spodarjenja, prestrukturiranje gospodarstva, delit- vena razmerja in podobno lahko tu in tam privede do konflikta, saj tudi socializem ni brezkonfliktna družba. Toda storiti moramo vse, da delavci ne bodo imeli stvarne osnove za take skrajne oblike izražanja nezadovoljstva. Komunisti morajo biti sposobni takoj ugotoviti pravo vsebino, vzroke, nosilce in cilje stavk, ob tem pa oceniti njihove posledice. To je tudi glavna naloga organizacij Zveze sindikatov in komuni- stov v njih. Če bodo delavci lahko svoje interese, potrebe, zahteve in pravice uveljavljali po redni samoupravni poti, če bodo o stvarnem stanju spro- ti in celovito obveščeni, potem do takih skrajnih primerov prav gotovo ne bo prihajalo. Več budno- sti pa bo treba tudi namenjati tistim, ki s svojim ravnanjem povzročajo nezadovoljstvo delavcev v posameznih okoljih in tistim, ki poskušajo mani- pulirati z delavci. FF 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 4. december 1986 - TCDMIK Aktivnosti v ptujskih sindikatih Danes delovni pogovor s slušatelji ptujske sindikalne šole V Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju se bodo danes ob 13. uri sestali slušatelji ptujske sindikalne šole na svoj prvi delovni pogovor. Obravna- vali bodo učni program predavanj in drugih oblik dela v šoli v študijskem letu 1986/87. Dogovorili se bodo o začetku rednih predavanj, določili urnik in se se- znanili tudi z ustreznim študijskim gradivom. Izvolili bodo tudi svoje člane v Svet sindikalne šole, ki bo nosilec vseh oblik dela in samoupravnega delovanja šole. Osnovne organizacije ZSS so v svojo šolo doslej kadrovale 35 svojih čla- nov, kadrovanje pa se še nadaljuje. Seminar za nosilce nalog na področju socialne politike Svet za vprašanja življenjskih in delovnih pogojev pri OS ZSS Ftuj pripra- vlja enodnevni seminar za poverjenike in predsednike komisij, ki so v osnovnih organizacijah ZSS zadolženi za naloge na področju socialne politike. Seminar bo v ptujskem delavskem domu Franca Krambergerja 11. decembra. Obravna- vali bodo naloge osnovnih organizacij ZSS in Sveta za vprašanja življenjskih in delovnih pogojev delavcev na področju socialne politike, o socialno varstvenih pravicah delavcev ter o nalogah na področju boja proti alkoholizmu in drugih zdravju škodljivih navad. Dosledno izvajati Statut Zveze sindikatov Slovenije Osnovne organizacije ZSS so v teh dneh prejele Statut Zveze sindikatov Slovenije, ki ga je sprejel 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije 22. marca 1986. Najpomembnejše sedaj je, da se z njegovo vsebino seznani čim širši krog sindikalnega članstva, predvsem pa, da statutarna določila uveljavljamo skozi vsakodnevno učinkovito delovanje sindikalne organizacije v vseh delovnih oko- ljih in na vseh ravneh. Konkretizacija Statuta ZSS pa mora priti do polne velja- ve v Pravilih o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije ZSS v temelj- nih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, kakOr tudi v pravilih konference ZSS v delovnih organizacijah. Bralci Delavske enotnosti so se z vsebinsko zasnovo pravil že seznanili, saj je bil vzorec objavljen v 45. šte- vilki Delavske enotnosti, 14. novembra. Sedaj je na vrsti sindikalno članstvo, da Pravila o organiziranosti in delovanju svoje sindikalne organizacije oblikuje in sprejme. Sprejemanje v članstvo Zveze sindikatov Po določilih 21. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije se delavci včla- njujejo v zvezo sindikatov v osnovni organizaciji ZSS na podlagi izjave, da sprejemajo statut ZSJ in statut ZSS. Izvršni odbor osnovne organizacije ZSS je dolžan seznaniti slehernega novosprejetega delavca, ki je vstopil v zvezo sindi- katov, z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Vsakemu novosprejetemu članu mora biti na svečan način izročena članska knjižica. V Občinskem svetu ZSS Ptuj imajo v programu, da bodo vsake 3 mesece organizirali razgovor z novos- prejetimi člani. Z novim pristopom k sprejemanju novih članov v zvezo sindika- tov želimo vsakega novosprejetega delavca pridobiti za delo v zvezi sindikatov, seznaniti z našim delom in uveljaviti pristni tovariški odnos do slehernega naše- ga delavca — člana sindikata. Zveza sindikatov je enotna in najširša družbeno- politična organizacija delavcev in delavskega razreda, naša pokongresna usme- ritev pa je, da jo potrdimo z dejanji akcije »Znamo, hočemo, zmoremo!« Seminar vodij delegacij samoupravnih interesnih skupnosti Občinski svet ZSS Ptuj organizira 9. decembra v dvorani ptujskega hotela Poetovio celodnevni seminar za vodje delegacij in konferenc delegacij združe- nega dela za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj. Obravnavali bodo: Samoupravljanje in delegatski sistem; Delegat- ski sistem in kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja; Razvojni načrti gospodarstva v občini Ptuj in v SR Sloveniji; Razvoj druž- benih dejavnosti v občini Ptuj; Aktivnosti na področju delitve dohodka in oseb- nih dohodkov; Naloge osnovnih organizacij ZSS v utrjevanju delegatskega si- stema in delavskega samoupravljanja. Ob zaključku seminarja bo razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta obči- ne Ptuj. Na seminar so vabljeni tudi predsedniki skupščin in sekretarji samou- pravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj, katerih naloga je, da dajejo odgovore na vsa vprašanja, ki jih bodo zastavljali vodje delegacij in konferenc delegacij. Razstava intarzij Janeza Bošnaka iz prijateljske občine Lendava V počastitev 29. novembra — Dneva republike so v ptujskem delavskem do- mu Franca Krambergerja odprli razstavo intarzij Janeza BOŠNAKA iz prija- teljske občine Lendava. Ob otvoritvi je govoril predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Stanko DEBELJAK. Ustvarjalec intarzij je znani družbenopolitični delavec in sekretar občinskega sveta ZSS Lendava. Pridite in si razstavo oglejte, ne bo vam žal! FB Zapora ni prava pot, toda... 21. novembra se je okoli 30 krajanov iz Lancove vasi, Jurovc in Tržca zbralo pri tamkajšnji gramoznici in s traktorji zaprlo dohode vanjo. Vzroki za to akcijo krajanov imajo korenine v prejšnjih letih, ko so tovornjaki Komunale izvozili od tam tisoče, bolje rečeno milijo- ne kubikov gramoza, pri tem pa skrbno pazili, da kak kamenček ne bi padel še na ceste v neposredni bližini gramoznice. Zadeve so se stop- njevale s prerekanjem okoli sanacije gramoznice, ki bi jo morala opraviti komunala, do vrelišča vroče pa postale letošnjo jesen, ko je sanacijo po odločbi občinsk^a komiteja za urbanizem prevzela Skupnost za ceste občine Ptuj. Gramoz bi naj bil po tej odločbi name- njen le za haloške ceste, ker pa ga trenutno drugje v občini ni dobiti, je iz gramoznice v Tržcu romal tudi v Slovenske gorice in še kam. Krajani so z blokado gramoznice opozorili na problem svojih cest, predvsem listih ob sami gramoznici, ki so že skoraj nevredne na- ziva ceste. Razšli so se takoj za tem, ko jih je obiskal predsednik ob- činskega izvršnega sveta in se z njimi dogovoril za sestanek, na kate- rem bi naj našli skupno rešitev problema. Tako so se prejšnji teden v krajevni skupnosti Videm zbrali pred- stavniki terenskih organizacij in vodstvo krajevne skupnosti ter pred- stavniki terenskih organizacij in vodstvo krajevne skupnosti ter pred- stavniki občinske^ izvršnega sveta, občinske konference SZDL in cestnega podjetja Ruj. Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Botolin slišal vse težave, ki otežujejo življenje v tej krajevni skupnosti, pred- vsem tiste okoli gramoznice, je menil, da bi morali na ta problem opo- zoriti že mnogo prej. Vendar ne na tak način, saj z zaporo gramoznice ni mogoče ničesar reševati. Po burnem dogovarjanju so sklenili, daje potrebno problem sanacije gramoznice vnesti v občinsko resolucijo za prihodnje leto. sanacija pa mora zajeti tudi modernizacijo ceste ob njej. Na to je delegat krajevne skupnosti opozoril v pripombi na os- nutek resolucije na seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. Predsednik izvršnega sveta je na sestanku v krajevni skupnosti obljubil, da se bodo v izvršnem svetu zavzemali za to. da bo pripom- ba našla mesto v resoluciji, izrazil pa je tudi upanje, da bo cesta Lan- cova vas—Videm (ob gramoznici) že prihodnjo pomlad modernizira- na. Pa še nekaj pomembnega so se dogovorili: da bo odslej mogoče dobiti gramoz iz omenjene gramoznice tudi za potrebe krajanov kra- jevne skupnosti Videm. Za to se morajo obrniti na tajnika krajevne skupnosti! J. Bračič 21. novembra v gramoznici. Varovanci domavskega zavoda so pripravili bogat in skrbno izveden kulturni spored. Zbranim je o novi pridobitvi govoril ravnatelj Milenko Rosič. Nove delavnice tudi za starejše oskrbovance Mozaik skrbi za duševno pri- zadeto mladino smo v sredo, 26. novembra, zapolnili s pomemb- nim deležem, saj so v zavodu za varstvo in delovno usposabljanje prizadete mladine dr. Marijana Borštnarja v Domavi na sveča- nosti, posvečeni prazniku naše republike, predali namenu nove delavnice za delo oskrbovancev pod posebnimi pogoji. Slovesno- sti so se udeležili tudi predstav- niki nekaterih tovrstnih sloven- skih ustanov, v imenu republiške in občinske skupnosti socialnega skrbstva pa je ob novi pridobitvi čestitala predsednica Marica Fajt, ki je med drugim dejala, da imamo v Sloveniji sedaj že 24 to- vrstnih delavnic, v katerih je vključeno v delo prek 600 priza- detih ljudi. Po izredno bogatem in skrbno pripravljenem kulturnem spore- du, ki so ga pripravili oskrbovan- ci zavoda, je o nastanku delavnic in njihovem nadaljnjem razvoju govoril ravnatelj Milenko Rosič, ki je med drugim dejal: »Nove delavnice nam veliko pomenijo, saj bo zavod tako lah- ko naprej razvijal svojo dejav- nost in jo razširil še na skrb za odrasle — zmerno in težje duše- vno prizadete. Vseh 33 let, odkar naš zavod obstaja, smo se ukvar- jali v glavnem s problemom usposabljanja otrok in mladost- nikov. Za širši slovenski prostor pomenijo nove delavnice nove možnosti usposabljanja oseb sta- rejših od 18 let, in to predvsem iz severovzhodnega dela republike. V našem zavodu je trenutno 309 varovancev, v delavnicah pod posebnimi pogoji pa jih za- enkrat še 23 od tega jih je 10 v dnevnem varstvu, ostalih 13 pa'v domskem. Seveda obstajajo mož- nosti, da bi v sedanjem ali na- slednjem srednjeročnem obdob- ju razširili to dejavnost do 60 oskrbovancev, oziroma delavcev pod posebnimi pogoji. Sicer nastajajo v teh delavni- cah najrazličnejši izdelki, od de- korativnih za dnevno uporabo, do izdelkov za našo industrijo. V kooperacijskih odnosih smo s tekstilno tovarno v Preboldu, s ptujsko tovarno Gorenja in še z nekaj delovnimi organizacijami. In kaj izdelujejo naši oskrbovan- ci? Za Gorenje smo izdelovali, oziroma rezali določene Jolžine žice za vezne plošče pri televizor- jih, za Prebold pa smo izdelovali večje število kuhinjskih krp, ka- terih del so tudi izvozili. Gre v glavnem za manjzahtevno delo, z določenim procesom prilagaja- nja in improviziranja samega procesa dela. Posamezni oskrbo- vanec se seveda lahko vključi le v en delček tega procesa. Naj ob koncu povem, da nas je investici- ja za nove delavnice veljala 14 milijonov.« Nove delavnice pod posebnimi pogoji trenutno zaposlujejo 23 varovan- cev, tudi starejših od 18 let. (foto: M. Ozmec) Delavci pri obrtnikih letos prvič tudi o svojih dohodkih Osnovna organizacija delavcev na področ- ju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj je prvič v petindvajsetih letih delovanja zbra- la podrobnejše postake o osebnih dohodkih delavcev pri obrtnikih. To vprašanje je bilo vsezkozi nedotakljivo, čeprav tudi sedaj v os- novni organizaciji ne razpolagajo z vsemi po- datki. Podatki iz septembrskih plačilnih list, ne vseh, so pokazali, da je bil v tem mesecu najvišji osebni dohodek 287.004 dinarjev, najnižji pa 32 tisoč dinarjev, kar devet delav- cev pa je prejelo manj kot 41 tisoč dinarjev. Posebej izstopa podatek, da je bil najnižji iz- plačani osebni dohodek na delavca pri obr- tniku v obdobju januar — oktober za 182 ur dela 19.200 dinarjev. Zanimivo pri tem je tu- di, da se nihče od delavcev ni pritožil. Delav- ci pri obrtnikih naj bi na mesec prejemali najmanj 96.667 dinarjev, to je dohodek za kvalificirane delavce, saj kot ugotavljajo pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije v obratoval- nicah skoraj ni dela, za katera bi delavec pre- jemal najnižji osebni dohodek. Člani osnovne organizacije so podprli zvi- šanje osnovnega osebnega dohodka za 25 od- stotkov in se zavzeli za enotno reševanje vprašanj skupne porabe izven obratovalnice, ki zadevajo počitniške zmogljivosti, rekreaci- jo in letni dopust. Seznanili so se tudi z osta- limi spremembami in dopolnitvami kolekti- vne pogodbe, ki bodo v javni razpravi do 25. septembra. V novi kolektivni pogodbi je predvidenih kar 38 sprememb. Posebej delavci pri obrtnikih opozarjajo na problem dodatkov h kolektivni pogodbi, ki bi jih morali sprejemati vsaj enkrat letno in v katerih so zapisane vse spremembe, ve- zane na delavčevo delo v obratovalnici. Po- gosto delavec tudi ne vidi plačilne liste, na upravo za družbene prihodke jih obrtniki no- sijo zelo neredno. Zato so predlagali uprav- nemu organu za delo v občini, da se dodatki h kolektivni pogodbi sprejmejo vsaj enkrat letno, če že ne večkrat. Pogovarjali so se tudi o odstotku udeležbe v čistem dohodku obra- tovalnice, s katerim se izraža pripadnost obratovalnici in ga je tudi izredno težko izra- čunati. Vlado Belšak, predstavnik republiške- ga odbora sindikata delavcev v obrti, je pove- dal, da je ta delež na primer v bifeju z eno delavko 30 odstotkov, v kovinski delavnici s petimi delavci pa od 1,8 do 7 odstotkov. Osnovna organizacija delavcev na področ- ju samostojnega osebnega dela v občini Ptuj praznuje letos 25-letnico delovanja. Ustano- vljena je bila v jubilejnem letu 1961, ko so se pričela tudi bratska srečanja. Dogovorili so se, da bodo četrt stoletja delovanja proslavili s tovariškim srečanjem in izdajo jubilejne pu- blikacije, v kateri bodo tudi zapisi o 120-le- tnici organiziranega indikalnega gibanja na Slovenskem, ki so ga pričeli grafični delavci — obrtniki. Ptujska publikacija bo prva tovrstna publi- kacija na Slovenskem, ki bo govorila o razvo- ju obrti na območju ptujske občine in o delu delavcev pri obrtnikih. Pri oblikovanju vsebi- ne bo pomagal tudi Zdravko Troha z republi- škega sveta za ohranjanje tradicij delavskega gibanja. MG DRAGA, DRAŽJA, NAJDRAŽJA . . . Samo ugibam lahko na kaj ste pomislili ob zgornjem naslovu. Tudi ne vem, kaj se je pletlo v glavih tistih kupcev, ki so »lepo- tice«, »dame« kot jih je poime- noval izklicatelj, licitirali in za- nje odšteli od 8.000 do 71.000 di- narjev. Ste že uganili, da gre za dražbo. Starejše so bile, bolj dra- gocene so bile in temu primerno se je zviševala tudi cena. In kdo so bile te »krasotice«? Brez skr- bi, ne gre za »belo« blago. In kljub temu, da so z leti pridobi- vale na vrednosti (najstarejša je imela 60 let), kupci niso bili ar- heologi, pač pa ljubitelji naše žlahtne kapljice, naših vin, ki jih je dala trta Goriških brd. Vipav- ske, mariborskega področja. Slo- venskih goric, Haloz in ormoških goric od leta 1926 do leta 1965. V Ljubljani je bila 24. novem- bra licitacija slovenskih vin, ki so jo letos že drugič pripravili Po- slovna skupnost za vinogradni- štvo in vinarstvo Slovenije, CZP Kmečki glas in Gospodarsko razstavišče Ljubljana. 23 stekle- nic arhivskih vin je na licitacijo ponudilo 6 slovenskih kleti (Lju- tomer, Goriška brda, Vipava, Or- mož, Maribor, Ptuj). Največ, kar 13, in najstarejše letnike so dali ptujski kletarji. Prireditev naj bi pripomogla k drugačnemu vred- notenju kakovostnih vin in k dvi- gu vinske kulture nasploh. Če bi sodili po številu tistih, ki so prišli na licitacijo, potem lah- ko mirno zapišemo, da vinsKe kulture pri nas ni. Ali, kako naj potrošnik spozna kakovostna in vrhunska vina, če velja prepoved reklamiranja le-teh, v gostinskih obratih pa jih le malokje znajo in hočejo ponuditi. Pa še namig kletarjem, zakaj po arhivska vina na licitacijo, če jih je mogoče ku- piti v kleti sami, po ugodnejši ce- ni seveda. Kakorkoli že, od 23-tih je bilo prodanih 21 stekle- nic žlahtne kapljice častitljivih letnic po ceni . . . Kaj bi razpra- vljali o denarju, ko pa ima vsak od nas svoj odnos do vina. Ob pokušini kakovostnih in vrhun- skih vin je bila licitacija še bolj vznemirljiva in pri posameznih letnikih je bilo vzdušje v Festi- valni dvorani ta pravo kot se za dražbo spodobi. Najbolj »že- ljen« je bil zeleni silvanec iz kleti Slovenske gorice — Haloze le- tnik 1945, saj je bil prodan za 13.000 dinarjev več kot je bila iz- klicna cena, takoj za njim pa isto vino le deset let mlajšo. letu njegovega rojstva. Mnogi so in še bodo opevali to žlahtno ka- pljico, ki so jo poznali že pred ti- sočletji, ki nas spremlja ob vseh pomembnih dogodkih v življe- Kdo da več ... Velika večina nas ne bo nikoli kupila nobene steklenice arhiv- skega vina na licitaciji. Čeprav marsikoga mika, da bi poskusil vsaj letino, ki jo je rodila trta v nju. Kako jo znamo uživati je vprašanje, na katerega si boste odgovorili sami. Na zdravje! NaV TEDNIK - december 1986 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 DELEGACUA KS DESTRNiK Delo delegacije v praksi Delegacija se je sestala 25. no- vembra popoldne. Na sejo so po- vabili tudi predsednika in sekre- tarja Zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj. Najbrž zaradi tega je tajnik krajevne skupnosti, nad- vse prizadevni Anton Kovačec, ki je sočasno tudi predsednik krajevne konference SZDL, na kratko predstavil krajevno skup- nost in delo delegacije v seda- njem mandatu. Predsednika kra- jevnih organizacij ZZB NOV in ZSMS sta člana delegacije. Tako je temeljna delegacija celovito povezana z vsem samoupravnim in družbenopolitičnim življenjem v krajevni skupnosti. Člani delegacije se redno se- stanejo pred vsako sejo občinske skupščine. Seznanijo se z gradi- vom, razpravo pa namenjajo predvsem tistim vprašanjem, ki se nanašajo na samo krajevno skupnost ali pa zadevajo interes vseh krajanov. Pri posameznih zadevah se povezujejo tudi z de- legacijami iz sosednjih krajevnih skupnosti. Glavna usmeritev jim je letni, srednjeročni in dolgoro- čni program razvoja krajevne skupnosti. Vedno podpirajo vse tiste odločitve, ki niso v naspro- tju z njihovimi programskimi usmeritvami. V TEDNIKU VEČ POVRA- TNIH INFORMACIJ O poteku sej zborov občinske skupščine delegati redno poroča- jo na sejah delegacije, vendar te informacije več ali manj ostajajo le v njihovem okolju, občanov ni moč redno informirati, čeprav bi bilo posebno zanimivo, da bi ob- čani vedeli, kakšno usodo doži- vljajo njihovi predlogi in pobu- de. Zato so predlagali, da naj bi ptujski radio in Tednik namenja- la več prostora delegatskemu ob- veščanju, predvsem povratni in- formaciji. Ne le kaj je kdo rekel in predlagal, temveč predvsem, kako se sprejeti sklepi in norma- tivni akti izvajajo, kakšno usodo so doživele posamezne pobude, zakaj tega ali onega predloga ni bilo moč sprejeti in podobno. To ne velja samo za občinsko skupščino in skupščine SIS, tem- več tudi za republiško skup^ino. Občani vedo zelo malo o delu skupin delegatov za zbore repu- bliške skupščine. V osrednjih glasilih so obširna poročila o raz- pravah v zborih Skupščine SRS, toda med imeni razpravljalcev zelo redko zasledimo delegate iz ptujske občine. Zato bi.bilo prav, da bi v lokalnih sredstvih obveš- čanja več poročali o delu skupin delegatov za zbore republiške skupščine, kaj so predlagali, kaj je bilo sprejeto, kaj ne in zakaj ŠTEVILNE DELEGATSKE POBUDE Razprava je pokazala, da bi povezanost skupin delegatov s temeljnimi delegacijami, ta pa je možna preko zborov občinske skupščine, prispevala tudi k večji aktivnosti delegatov v republiški skupščini. Dali so več konkre- tnih primerov: — V SR Sloveniji še nimamo zakona o krajevnih skupnostih, zato tudi ni sistemsko urejeno njihovo financiranje in delova- nje. Zakaj ne bi delegati dali po- budo za sprejem takega zakona? — O zemljiškem maksimumu se veliko govori, kritizira sedanje stanje, kmetovalcem pa ni zna- no, ali je iz delegatskih klopi že bila dana pobuda za spremembo obstoječe zakonodaje s tega po- dročja? Ni dovolj samo kritizira- ti, treba je konkretno predlagati po ustavni delegatski poti. — Občine, ki so »Izvozniki« delovne sile, so prav gotovo mo- čno zainteresirane, da se prispev- ki za dejavnosti materialne pro- izvodnje zbirajo po domicilnem načelu, ne pa po sedežnem, kar je v korist razvitim centrom. Če bi se skupine delegatov iz vseh občin bolj povezale, bi prav go- tovo uspeli v republiški skupšči- ni. Za domicilno načelo zbiranja sredstev so v KS Destrnik še po- sebej zainteresirani, saj se iz KS vozi na delo v druge kraje kar 465 delavcev. Še večje bilo raznih predlogov in pobud povezanih z vprašanji, kaj je širši družbeni interes in kaj interes posameznih krajev ali kot pravimo lokalni interes. »OBOROŽEVANJE« DELE- GATA Po tej širši razpravi so prešli na konkretno obravnavo gradiva za 6. sejo Zbora KS SO Ptuj. Po krajši obrazložitvi, ki jo je dal vodja delegacije Martin Graj, so sprejemali konkretna stališča. Nekoliko več razprave je bilo ob poročilu delegata, ki je sodeloval na skupnem zasedanju zborov SO Ptuj. Najpomembnejša se mu je zdela razprava o poročilu v zvezi s problemi PTT, ki ga zbori skupščine niso sprejeli. To ni slu- čajno, saj je vprašanje telefona eno najpomembnejših v tem tre- nutku v krajevni skupnosti. O tem je delegate podrobneje se- znanil Franc Simeonov, predsed- nik sveta KS, ki je poudaril, da številnih interesov občanov ne bo moč zadovoljiti prej, dokler ne bo položen medkrajevni tele- fonski kabel od Ptuja proti De- strniku. Zaenkrat imajo na voljo samo 17 telefonskih priključkov, kar ne zadovoljuje interesentov niti v samem centru. »Toda pri nas v Jiršovcih telefon prav tako nujno potrebujemo,« se je ogla- sil delegat iz tega precej oddalje- nega naselja. Razpravo so kon- čali z zahtevo, da naj PTT čim- prej predloži krajevni skupnosti program, ki ga ima za območje te KS, na podlagi česar bodo po- tem probleme reševali v skladu z možnostmi v neposrednih stikih med vodstvom KS in podjetjem za PTT promet. Problem telefonskega omrežja je bil prisoten tudi ob razpravi o osnutku resolucije o uresničeva- nju družbenega plana občine Ftuj v letu 1987. Tu so še opozo- rili na problem regulacije in me- lioracije doline potoka Rogozni- ca. V občini Lenart so ta dela že opravili, zato je v dolini potoka v dolžini 6 km na območju KS ob večjih padavinah toliko večji problem. Delegat naj na to opo- zori na seji. Podprli so tudi prizadevanja za razpršitev stanovanjske grad- nje v občini. Če hočemo ljudi ob- držati na podeželju, je nujno omogočati kredite za stanovanj- sko gradnjo mladim družinam. Za večino predlogov doku- mentov so delegata pooblastili, da zanje glasuje. Ustavili so se pri amandmaju delegacije KS Žetale, ki ga je dala k predlogu odloka o določitvi pomožnih ob- jektov za potrebe občanov in nji- hovih družin. Amandma je bil v tem, da naj bi dovoljevali kot po- možne objekte koritaste silose za shranjevanje živinske krme naj- več 300 m\ ne pa samo 180 m\ kot je zapisano v predlogu. »Re- dim 10 glav živine, imam štiri- krat manjši silos, pa mi zadostu- je. Kdor rabi večjega za farmsko rejo, bo pač moral pridobiti gradbeno in lokacijsko dovolje- nje, ki mu je potrebno tudi, če hoče dobiti kredit.« Tako je de- jal eden od delegatov, kar je vpli- valo na stališče delegacije, da bo delegat na seji podprl stališče občinskega izvršnega sveta, ki ga bo zavzel do predlaganega amandmaja. Razprava se je razživela tudi še o predlogu odbora zbora KS povezano z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih. Ta odbor je predlagal, da naj bi bila ob cerkvenem pogrebu maša za pokojnikom po pogrebu, tako kot je to urejeno v Ptuju, ne pa pred pogrebom, kot je še praksa v nekaterih krajevnih skupno- stih. Tega predloga delegacija ni podprla, ker so menili, da je to vprašanje treba urejati skladno s krajevnimi običaji, v dogovoru med krajevno skupnostjo, svojci pokojnika in duhovnikom. Opo- zorili pa so na to, da bi bilo treba odlok o pogrebnih svečanostih dopolniti z nekaterimi določili, ki jih narekuje praksa, med dru- gim tudi glede denarnega nado- mestila govornikom KS. Dogovorili so se še za delegat- ske pobude in predloge. Predla- gali so, da naj bi v bodoče, zlasti v času sezone kmetijskih del, sklicevali seje zbora krajevnih skupnosti v dopoldanskem času. To bi bilo mnogo ugodnejše za delegate kmetovalce, pa tudi za tiste iz oddaljenejših krajev, ki so odvisni od avtobusnih zvez. Veliko zanimivega je bilo še povedanega na seji delegacije v KS Destrnik, toda za ta zapis je dovolj, da lahko bralec dobi predstavo, kako dela delegacija v praksi. .Ali dela delegacija tako tudi v vaši krajevni skupnosti? FF Samoupravna in delegatska organiziranost v krajevni skupno- sti Destrnik je približno enaka kot v drugih krajevnih skupnostih. Imajo posebne delegacije za vsako skupščino SIS, vendar ocenjuje- jo. da se nekatere skupščine SIS še niso prav »ogrele«, kar se po- zna tudi na delu delegacije. Glavna aktivnost v krajevni skupnosti pa je povezana z delom temeljne delegacije za Zbor krajevnih skup- nosti SO Ptuj. V KS imajo 17 vasi oziroma naselij, tako je organi- zirana tudi vaška samouprava, zato imajo iz vsake vasi tudi po enega delegata. Kljub 17-članski delegaciji in šestim sejam v tem mandatu še ni bila vprašljiva sklepčnost, čeprav je tudi res, da dva člana delegacije še nista bila na nobeni seji. Delo te delegacije je v marsičem lahko za vzor drugim. zato tudi ta zapis. Rezultati so le navidezno dobri Ptujsko gospodarstvo je v devetih mesecih letos doseglo nekatere resolucijske usmeritve in sicer pri fizični rasti industrijske proizvod- nje, zTo je moja mati, to je moj oče, to je človek.< Mrlič je dvignil glavo: >To si ti sam.< Marin pa je zbežal. Ustavil se je šele pri materi, ki je rekla: »Stara Košarica je umrla, Bog ji naj dušo speliska. Enkrat mi je en redos suhih gob odnesla iz podstenja, ko sem bila v gorici.« Marin se je zgrozil nad materjo, ki je škropila naprej. Mogoče zdaj njej pleše razposajen plamen po mrtvem obrazu in babe klepetajo: »Bog ji naj dušo speliska, telo je bilo itak vražje.« Njegov rod ni poznal ginjenja in usmiljenja. Prihajali, delali in odha- jali so samotni, brez veselja in brez žalosti. Še tistih, ki so umrli nagle in nepredvidene smrti, se je takoj polastila stvariteljska sila občestva in je iz njihove usode tvorila pesmi — slovesa. Približal seje oknu. Ši- pe so bile rosne in oguljene mladike pelargonij so se mu motale pred pogledom. Najprej je opazil v kotu staro bukovo mizo. Na njej je sta- la kadeča se oljenka, poleg nje krajec kruha in škrbasta lončena skle- da. Ob nasprotni steni bi morala biti postelja. Steno je našel. Podoba svete družine z dolgosrajčnim Jezuščkom, kateremu se je v otroških letih spovedoval svojih grehov, še je visela tam, in poleg nje spomin na materino in očetovo poroko ter spomin na očetovo vojaško službo. Dve od prvih let življenja zasovraženi sliki, ker sta kazali življenje tu- je in neresnično. Ničesar drugega ni mogel razločiti, slutil je posteljo, lončeno peč, njej nasproti staro skrinjo in nekoliko zaman čakajočih stolov na ilovnatih tleh. Kje je mati? Ljubezen ga je zgrabila. Potrkal je. V sobi se ni nič zganilo. Ves prostor je miroval, kakor da bi bil sam sebi namen. Opoj- na žalost se ga je oklenila. Obup in razkošje! >Sam sem na svetu, zdaj se lahko razliješ duša v brezbrežnost.< Plazil se je po podstenju do vežnih vrat. V sajasti kuhinji se je sklanjala v gorečo peč — mati. Pla- men jo je obžaril, urno seje obrnila k njemu. »Večerjo ti kuham.« Sin je stopil k njej, za trenutek se je dotaknilo dvoje rok in se naglo izpu- stilo. Materina roka je bila rahla, kakor bi mu ptič sedel na dlan. Nadaljevanje prihodnjič ŠT. 34 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 219 Pri odločanju o pravici do stalne priznaval- nine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov oseb- ni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega na- silja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija iz 18. člena oce- ni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter gle- de na čas .udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o voja- ških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o ci- vilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju pre- moženjskega stanja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejan- skem dohodku iz preteklega leta, ki je bil pod- laga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljiš- če oddano v zakup delovni organizaciji, se šte- je kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetij- stva, se katastrski dohodek praviloma ne upo- števa. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decem- bra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju, iz prete- klega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičen- ce iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz I. točke 4. čle- na tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za ude- ležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odsto- tkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko višja za udeležence NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno po- strežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpol- njujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih. V teh primerih se stalna priznavalni- na poveča za 50 % zneska najnižje pokojnine. Tako povečana priznavalnina udeležencem NOV gre v primeru, da v družini nimajo mož- nosti za oskrbo, kar ugotavlja komisija za vpra- šanja borcev pri Skupščini občine Ptuj. 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča komisi- ja iz 18. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. Pogoje iz prejšnjega odstavka vrednoti ko- misija po naslednjih merilih: 1. premoženjske razmere — če dohodek na druž. člana ne dosega 40 % najniž. pokoj.— 40 % — če dohodek na druž. člana ne dosega 60 % najniž. pokoj.— 30% — če dohodek na druž. člana ne dosega 80 % najniž. pokoj.— 20 % — če dohodek na druž. člana ne dosega 100 % najniž. pokoj.— 10 % 2. čas udeležbe in osebni prispe- vek udeleženca v NOV — udeležba v NOV pred 9/9-1943 30% — udeležba v NOV od 9/9—1943 do 31 /12 — 1944 ter borci za se- verno mejo in slovenski vojni dobrovoljci - 20 % — udeležba v NOV od 1/1-1945 do 15/5-1945 10% 3. zdravstveno stanje (težja kroni- čna obolenja ali občasna težj^ — obolenja ali invalidnost) 10% 4. socialne razmere — živi sam in je občasno potreben tuje pomoči 15 % — stanovanjske razmere neprimerno (stanovanje brez posameznih delov, vlažno sta- novanje, stanovanje ne dosega standardne površine ali težja pristopnost do osnovne preskr- be) 5 % — zdravstveno stanje ostalih čla- nov (težja kronična obolenja, težja invalidnost, občasna težja obolenja) 5 % — posebno težki socialni pogoji družine, ki niso zajeti v tem točkovniku in to na poseben predlog občinskega odbora ZB NOV 10% Pri upoštevanju meril iz 4. točke se lahko pr- va dva kriterija združujeta, uporaba kriterija iz prve alineje pa izključuje uporabo kriterijev iz 3. in 4. alineje. 13. člen Če se spremenijo okoliščine, na podlagi ka- terih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoli.ščinah, od katerih je odvisna po-' delitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spre- memb tega odloka ali spremenjenih socialno- ekonomskih razmer stalno priznavalnino ob- čutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izje- moma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po pre- soji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 14. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne voj- ne in drugih vojn ter družinskim članom pad- lih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zara- di bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkrat- ne priznavalnine in pri odločanju njene višine ' se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošte- va zlasti vrsta in čas udeležbe NOV. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznaval- nine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka. 15. člen Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 16. člena tega odloka dodeli denar- ni dodatek za oskrbovance domov starejših ob- čanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane dovolj sredstev za osebne po- trebe (žepnina). 16. člen Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine. 17. člen Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko dodeli enkratna denarna pomoč kot pri- spevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdra- viliščih in objektih za rekreacijo v višini 150 odstotkov najnižje pokojnine. 18. člen O pravici oziroma podelitvi in višini občin- ske priznavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z \ečino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za prizna- nje pravice do priznavalnine vodi in na podla- gi sklepa komisije izda odločbo o priznavalni- ni občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 19. člen V postopku za priznanje pravice do prizna- valnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem uprav- nem postopku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Repu- bliški komite za borce in vojaške invalide. 20. člen Udeležba NOV se v primerih iz I. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobo- dilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiške- ga odbora ZZB NOV. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 16. čle- na potem, ko se predhodno v upravnem po- stopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu pr- vega odstavka 2. člena zakona o civilnih invali- dih vojne. 21. člen Priznavalnina in druge oblike družbene po- moči gredo upravičencem od prvega dne na- slednjega meseca po vložitvi zahtevka. 22. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi do- govorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 23. člen Stalne priznavalnine se med letom valorizi- rajo v skladu z merili, ki jih določi Odbor ude- ležencev družbenega dogovora o priznavalni- nah udeležencem NOV. 24. člen Priznavalnine in druge oblike družbene po- moči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencem NOV občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/85). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-1/86—13 Datum: 26/11 —1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC I. r. 277. Na podlagi 2. odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptiij na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novem- bra 1986 sprejela 6 - ŠPORT IN DRUŠTVA 4. december 1986 — TEDJ^fK Strelsko tekmovanje v Ormožu v počastitev dneva republike in bližnjega dneva JLA je bilo v la- gunah TS Ormož 27. novembra tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško pištolo in avtomatsko puško. Tudi četrto tekmovanje ekip iz občin Ptuj in Ormož so zelo dobro pripravili in izpeljali delavci in sta- rešine OŠTO Ormož. Doseženi rezultati so bili poprečno dobri, poka- le in priznanja najboljšim pa bodo podelili na osrednji proslavi ob dnevu JLA, ki bo 19. decembra ob 16. uri v ormoškem domu kulture. Nastopilo je 15 ekip s 75 strelci. Zmagala je ekipa OK ZRVS Or- mož s 384 krogi (211 s pištolo in 173 s puško) pred OŠTO Ptuj 373 (195 -I- 178) in OK ZRVS Ptuj 331 (180 -t- 151), VP 5008 Ptuj 326 (167 -I- 159) ter Postajo milice Ormož 308 (170 -1- 138). Med posamezniki je bil najboljši Stanislav Gole (OŠTO Ptuj) z 89 krogi, drugi je Marjan Špacerman (OK ZRVS Ormož) s 84, tretji Boris Verbančič (OLO Ormož) z 82, četrto mesto pa z 81 krogi delita Marjan Petek in Vladimir Kovačič, oba iz zmagovalne ekipe. Občinska konferenca ZRVS Ormož je prehodni pokal osvojila tretjič zapored in ga tako dobila v trajno last. FiM Vidovič in Satler prvaka Jugoslavije v Zagrebu je bil drugi, zaključni turnir za prvenstvo Jugoslavije v karateju — semi kontaktu. Na tem turnirju so sodelovali tudi Ptujčani Martin GOLOB, Alojz VIDOVIČ in Ivan KOŽELJ, ki so pokazali vse sposobnosti ter v svojih kategorijah zasedli prva mesta. Končna uvrstitev Ptujčanov po dveh turnirjih na prvenstvu Jugo- slavije 86 po kategorijah: do 67 kg Ivan Koželj 3. mesto, do 71 kg Stanko Satler 2. mesto, Alojz Vidovič 3. mesto in v kategoriji do 84 kg Martin Golob 1. mesto. Z ozirom na vse dosežene rezultate je Martin GOLOB postal pr- vak Jugoslavije za leto 86, Stanko SATLER pa vice prvak. Čestitamo! Franjo Hovnik Lojze Koželj, starosta strelskega športa v Ptuju Lojze Koželj je v tem letu do- polnil 61 let pestrega življenja. Rodil se je 15. maja 1925 v Urš- nih selih pod Gorjanci, blizu No- vega mesta. Življenska pot ga je že leta 1928 pripeljala v staroda- vno mesto ob Dravi. Danes živi v KS Ivan Spolenak, kjer si je ustvaril dom. Lojze je udeleženec NOB in NOV ter vojaški vojni invalid. V tej vojni, ko okupator ni gledal kdo je partizan in kdo ne, temveč so bili za njega vsi »banditi«, mu je nemški okupator ubil očeta in najmlajšega brata. Takoj po demobilizaciji in JLA se je v začetku leta 1946 za- poslil kot ključavničar v železni- ški delavnici v Ptuju ter se tako vključil v družbenopolitično ži- vljenje. Še istega leta je bil izvo- ljen v okrajni sindikalni svet, kjer je bil športni referent. Leta 1947 je s pomočjo odbora orga- niziral prve delavske športne igre. Vrsto let je bil član okrajne telesnokulturne zveze in kot član, od leta 1948, sodeloval pri ustanavljanju osnovnih športnih organizacij ter med temi tudi strelskih družin. Leta 1953 je ustanovil SD Železničar, ki je bi- la dolga leta ter je še danes ena najaktivnejših in uspešnih družin v občini F^uj. Njen predsednik je bil kar 23 let, danes pa družini pomaga še kot strelec, saj ga na tekmovanjih radi sprejmejo v svojo vrsto. Leta 1954 je prevzel funkcijo sekretarja okrajnega strelskega odbora, od leta 1958 pa je kar 17 let kot predsednik vodil občin- sko strelsko zvezo Ptuj. Več let je bil tudi član odbora SZS. Leta 1955 pa je zanetil iskrico kot po- budnik za danes že tradicionalni strelski troboj Maribor—Varaž- din—Ptuj, zato ga dobro pozna- jo tudi strelci teh dveh občin. Kot član odbora Zveze voja- ških vojnih invalidov Ptuj je v le- tih 1956-1958 vojaške vojne in- valide privabil v športno društvo invalidov ter jih vodil in z njimi sodeloval na mnogih tekmova- njih. Prav tako je prejel na tek- movanjih tudi številne nagrade, vendar je svoje delo v strelskem športu bolj posvetil organizaciji kot pa lastni športni karieri. §e danes vodi strelski krožek invali- dov, leta nazaj pa je vodil takšen krožek tudi na osnovnih šolah. Danes je tudi tajnik ŠD Borec, že šest let pa tudi tajnik OSZ Ptuj. Ob vsem tem lahko mirno rečemo, da je danes duša in ogrodje strelske organizacije v občini Ptuj. Vrsto let je bil aktiven tudi na kulturnem področju. Zaradi vse- stranske organizacijske dejavno- sti ni mogel doseči posebnih tek- movalnih uspehov. Za njegovo uspešno dolgoletno delo in po- žrtvovalnost pri razvoju strelske- ga športa, predvsem v občini Ptuj, je prejel številna priznanja in plakete, med njimi Medaljo in Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Red dela z zlatim ven- cem, zlato plaketo OSZ in TKS Ptuj, TKS Slovenije, SZS in sre- brno puščico SZJ. Je nosilec zla- te Bloudkove značke ter številnih drugih priznanj, diplom in me- dalj. V pogovoru je med drugim de- jal, da bo v prihodnjem letu za- pustil funkcijo tajnika v OSZ Ptuj. Seveda bo to za ptujske strelce velika izguba, saj ga ima- jo radi, v kratkem rečeno — veli- ko je prispeval za razvoj strelstva ter med strelci postal priljubljen. Ob vsem tem mu želimo strelci še veliko zdravih in delovnih let ter da bi si pri svoji odločitvi pre- mislil in ostal tajnik OSZ Ptuj. Lojze Koželj za pisalno mizo v pisarni OSZ Ptuj. "nt' - MEDOBČINSKE NOGOMETNE UGE Gerečja vas jesenski prvak v A-ligi Rezultati zadnjega jesenskega kola v A-ligi: Boč—Hajdina 3:4, Slovenja vas —Osankarica 1:5, Gerečja vas —Skorba 4:1; Središče—Prager- sko 1:1; Oplotnica—Drava 1:2; Zg. Polskava—Tr- žeč 3:2. Lestvica po jesenskem deiu 1. Gerečja vas 11 7 3 1 32:16 17 2. Središče 11 7 2 2 19:13 16 3. Boč 11 5 4 2 22:16 14 4. Drava 11 5 3 3 22:14 13 5. Hajdina (- 1) 116 14 27:19 12 6. Jilovenja vas ll 4 4 3 25:19 12 7. Pragersko 11 4 4 3 20:17 12 8. Osankarica (- 1) 11 3 4 4 21:20 9 9. Oplotnica 11 4 1 6 21:24 9 10. Skorba 11 3 1 7 18:28 7 11. Zg. Polskava 11 2 1 8 22:41 5 12. Tržeč 11 2 0 9 11:33 4 Pari 1. spomladanskega kola; 22. marca 1987: Hajdina—Tržeč, Zg. Polskava—Drava, Oplotni- ca—Pragersko, Središče—Skorba, Gerečja vas — Osankarica in Slovenja vas —Boč. g Kirbiš Množičnost zadovoljiva, vrhunskih dosežkov pa manj Preteklo sredo se je po več kot letu in pol sestal svet za telesno kulturo pri OK SZDL. Udeležili so se je predstavniki ZTKO in Telesnokulturne skup- nosti, vodil pa jo je Franci Golob — sekretar ob- činske konference SZDL. V uvodu je izpostavil nekaj izhodišč, ki izhajajo iz analize o aktualnih nalogah s področja telesne kulture in vrhunskega športa, ki je bila narejena v letu 1980. Ta se nana- šajo na množičnost v telesni kulturi, na učnovzgoj- ni proces na tem področju, zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskih športnikov in na probleme amaterizma in profesionalizma v športu. V razpra- vi je predstavnik ZTKO prikazal uspehe in težave posameznih športnih panog v naši občini in pono- vno izpostavil potrebo po nagrajevanju in razvija- nju strokovnih delavcev. Predsednik komisije za delavske športne igre pa je razložil vzroke zaradi katerih te igre ne doživljajo razcveta. Naloge sveta za telesno kulturo so predvsem v spremljanju množične telesnokulturne dejavnosti in opozarja- nje na nepravilnosti na področju dela v športnih klubih in v upravljanju s telesnokulturnimi objekti v naši občini. d. 1. STRAN 220 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 34 ODLOK O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV ZA POTREBE OBČANOV IN NJIHOVIH DRUŽIN 1. člen S tem odlokom je določena vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih dru- žin, za katere ni potrebno lokacijsko dovolje- nje in zadostuje priglasitev. 2. člen Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih družin se po tem odloku štejejo: — prizidki k stanovanjskim hišam do 25 m^ tlorisne površine, — lesene ali zidane pritlične drvarnice, shrambe, steljniki, če ne presegajo v skupni po- vršini 30 m^ tlorisne površine in so postavljeni kot samostojni objekti ali kot prizidki, — pritlične ali podzemne vinske kleti tlori- sne površine največ 25 m' leseni ali zidani svinjaki, kurniki, zajčniki in hlevi za drobnico, če ne presegajo v skupni površini 20 m^ in se postavijo kot samostojni objekti ali kot prizidki na območjih, kjer reja ni prepovedana s posebnim predpisom — nepodkleteni pritlični čebelnjaki v tlori- sni površini največ 30 m'. — garaže za osebni avto, če ne presegajo 20 m' tlorisne površine — sončni kolektorji, strelovodne naprave, zasteklitve in prekritja balkonov, gradnja ve- trolovov in teras v nivoju terena do tlorisne po- vršine 30 m' — nadstreški pri gospodarskih objektih v tlorisni površini največ 60 m' — rastlinjaki in leseni kozolci v tlorisni po- vršini največ 40 m^ — vrtne ute v tlorisni površini največ 15 m' — stolpni silosi za shranjevanje živinske kr- me v višini največ 5 m, koritasti silosi za shra- njevanje živinske krme prostornine največ 180 m\ če ležijo v sklopu gospodarskih objek- tov — smetišča, gnojnične in gnojne jame ter greznice pri obstoječih objektih — nadzemno ali podzemno nizkonapetostno električno omrežje, telefonski priključki, kana- lizacija, vodovodni in plinovodni priključki — rezervoarji za pitno vodo do 30 m^ pro- stornine — dimniki — vrtne in dvoriščne ograje pod pogojem, da niso polno zidane in da ne presegajo višine 80 cm. Na isti parceli je mogoče postaviti ali zgradi- ti le en istovrstni pomožni objekt. Pomožni objekti, ki so postavljeni ali zgraje- ni kot samostojni objekti, morajo imeti simetri- čno dvokapno streho z naklonom 30°—45° ra- zen, če s prostorskim izvedbenim aktom ni dru- gače določeno. 3. člen Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnje- ga člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarno-varstve- nimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zašči- tnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varova- njem naravne in kulturne dediščine. Objekti iz prejšnjega časa ne smejo biti v nasprotju z re- šitvami v prostorskih izvedbenih aktih in z nji- mi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb. 4. člen Vlogi za priglasitev je treba priložiti: kopijo katastrskega načrta z vrisano loka- cijo objekta, — opis zemljišča, — opis in skico objekta, ki ga investitor na- merava postaviti ali zgraditi, — dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. 5. člen Na podlagi pismenega zahtevka iz prejšnje- ga člena mora občinski upravni organ, pristo- jen za urejanje prostora v tridesetih dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve izdati potrdilo ali z odločbo zahtevek zavrniti. Če po- trdila v tem roku ne izda, se šteje, da so dela dovoljena. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije občine Ptuj. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe 22. in 23. člena odloka o urba- nističnem programu občine Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 15/79). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-6/86-4 Datum: 26/11-1986 Predsednik Skupščina občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 278. Na podlagi 6., 11., 13. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novem- bra 1986 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OB- ČANOV V OBČINI PTUJ 1.člen V drugem odstavku 45. člena odloka o dav-' kih občanov v občini F>tuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 8/86 in 12/86) se za zad- njo alineo vstavi nova alinea z besedilom: »— od dohodkov iz avtorskih pravic za iz- virna umetniška dela in sicer književna, klasi- čna glasbena ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizacijah združe- nega dela s področja kulture, ki jim je to gla- vna dejavnost po stopnji 10 %.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in ftuj, upora- blja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Številka: 422-2/83-9 Datum: 26/11-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 279. Na podlagi 25. člena Zakona o prelirških (Uradni list SRS, štev. 25/83 in 42/85) ter 165. člena Statuta občine Ftuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptuj na seji Zbor združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novem- bra 1986 sprejela ODLOK o spremembah odloka o pogoji.h za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj 1. člen Prvi odstavek 6. člena odloka o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v obči- ni Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 12/77 in 13/77) se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posa- meznik, ki stori prekršek iz 3. člena odloka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. V drugem odstavku tega člena se besedilo »od 500 do 2.000 din« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 10.000 din«. V tretjem odstavku tega člena se besedilo »od 1.000 do 5.000 din« nadomesti z besedi- lom »od 5.000 do 30.000 din«. 2. člen V prvem odstavku 7. člena se besedilo »od 1.000 do 5.000 din« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 30.000 din«. V drugem odstavku tega člena se besedilo »od 500 do 2.000 din« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 12.000 din«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 332-1/85 Datum: 26/11-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 280. Na podlagi 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Orinož in ftuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupšči- na občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. novem- bra 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pogreb- nih svečanostih v občini Ptuj 1. člen Spremeni se 2. odstavek 9. člena odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/76, 18/79 in 2/83) tako, da se glasi: »Ohranitev in pokop žare s pepelom pokoj- nika je praviloma zadeva ožjih svojcev in upra- vljalca pokopališča. Tudi za ohranitev in po- kop žare se na željo svojcev lahko organizira pogrebna svečanost.« 2. člen 12. člen o dloka se spremeni in glasi: »Z denarno kaznijo od 5.000 do 200.000 di- narjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali verska skupnost, ki ravna v nasprotju s 5., 6., 7,, 8. a in 10. členom odloka. Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000 dinar- jev se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne osebe ali predstavnik verske skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 dinar- jev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.« 3. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo odloka o po- grebnih svečanostih v občini Ptuj. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 512-4/74-2 Datum: 26/11-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 281. Na podlagi 25. člena Zajcona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 25/83 in 42/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptuj na seji Zbora združenega de- la in Zbora krajevnih skupnosti, dne 26. no- vembra 1986 sprejela ODLOK o spremembah odloka o urejanju kmečkega tu- rizma v občini Ptuj 1. člen V 22. členu Odloka o urejanju kmečkega tu- TEDIilK ~ december 1986 ZA RAZVEDRILO — 7 8 - ZA RAZVEDRILO 4. december 1986 - TEDNIK TEDNIK - december 1986 OGLASI IN OBJAVE — 9 Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj objavlja na podlagi 1. odstavka 51. čle- na Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) ter 4 člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj JAVNI RAZPIS za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za Individualno stanovanjsko gradnjo. 1. Predmet oddaje so naslednja zemljišča: Zap Štev. vel. stroške vrednost št. pare. par. m' seseska kem. urejanja zemlji, din zemljišča din 1. 733/2 650 Njiveree 896.314 624.650 2. 74/11 638 Majšperk 745.647 613.118 3. del 2794/1 600 Na Obrežju 833.279 576.600 4. del • 2794/1 600 Na Obrežju 833.279 576.600 5. del 2794/1 800 Na Obrežju 833.279 768.800 6. 2793/3 536 Na Obrežju 833.279 515.096 7. 1107/9 521 Marib. e 860.953 500.681 8. 1107/8 578 Marib. e 860.953 555.458 9 1105/4 .j616 Marib. C 860.953 591.976 10. 1110/1 518 Marib. C 860.953 497.798 11. 1109/1 633 Marib. e 860.953 608.313 ^^ 1^/12 ^ ^ 542.004 690 Marib. e 860.953 663.090 2. V stroških komunalne ureditve je zajteto vodovodno-kanalizacijsko in električno omrežje ter dovozna cesta v makadamski izvedbi, razen za parcele pod zap. št. 3 do 6, kjer kanalizacijskega omrežja ni. Priključki od primarnih vodov na parcelo bremenijo bodoče investitorje. Poleg tega je potrebno na parcelah pod zap. št. 7 do 11 opraviti arheolo- ške zaščitne raziskave na celotnih parcelah pod pogoji, ki jih določi Zavod za spomeniško varstvo Maribor, na paro. pod zap. št. 12 in 13 ročni izkop gradbene jame ob navzočnosti arheologa, na parcelah pod zap. št. 3 do 5 pa geomehanske raziskave tal. Vse stroške navedenih del nosi bodoči in- vestitor. Za vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati pri- spevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. 3. Na zemljiščih, ki so predmet razpisa, je dovoljena gradnja individualnih družinskih stanovanjskih hiš ob pogojih, določenih z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojnega upravnega organa, na paro. pod zap. št. 5 pa je upoštevati še posebne pogoje, ki jih določi Elektro Mari- bor, TOZD Elektro Ptuj. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po skleni- tvi pogodbe o oddaji zemljišča. 4. Interesenti za nakup stavbnih zemljišč vložijo pisne ponudbe do 18/12-1986 v zaprti ovojnici pod oznako »javni razpis« na Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj. Ponudbi priložijo vprašalnik, ki ga dvignejo pri Skladu, v vprašalniku zahtevana potrdila ter dokaz o plačani varščini v višini 150.000 din. Varščino'nakažejo na račun Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj št. 52400-652-25295. Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavbnega zemljišča, oz. se ponudniku vrne, če ta na razpi- su ne uspe. V primeru, da uspeli ponudnik brez opravičenega razloga odstopi od nakupa, varščina zapade v korist sklada. 5. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravnavala vse v roku pri- spele ponudbe dne 19/12-1986 ob 8. uri v sejni sobi št. 109/1 SSS SIS materialne proizvodnje občine Ptuj, Prešernova 29. 6. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema oddano tistemu ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje. Vsi udeleženci javhega razpisa bodo s pisnim sklepom obveščeni o njegovem razpisu. 7. Uporabnik stavbnega zemljišča izgubi pravico uporabe na stavbnem zemljiščuTče v treh letih po sklenitvi pogodbe ne zgradi objekta do III. gradbene faze. 8. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 15 dni po končanem postopku javnega razpisa. Če uspeli ponudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene pogodbe v roku, se upošteva kot kupca naslednjega najboljšega ponudnika. 9. Uspeli ponudnik mora opraviti plačilo stavbne parcele v roku 15 dni po podpisu pogodbe, sicer v nasprotnem primeru izgubi pravico uporabe na pridobljenem stavbnem zemljišču. 10.Vsa pojasnila v zvezi javnega razpisa daje Sklad stavbnih zemljišč obči- ne Ptuj, Prešernova 29 soba 110/1 tel. št. 772-731 (int. 29). Sklad stavbnih zemljišč ot -ine Ptuj S klubom je zdravljenje lažje Mesec november je na najrazličnejše načine povezan z bojem proti alkoholizmu. V številnih okoljih poskušajo na že uveljavljene in druge načine javnosti povedati, kako škodljivo je prekomerno uživa- nje alkoholnih pijač in do kakšnih katastrof vodi v družbenem in osebnem življenju. Del tega so izpolnili tudi člani ormoškega kluba zdravljenih al- koholikov s skupščino 26. novembra. Klub deluje že dvanajst let, aktivneje pa od leta 1978. Okrog 40 članov in njihovih družinskih čla- nov je prisluhnilo izbranim besedam terapevta magistra Bojana Šinka in potrdilo program dela za prihodnje leto. Na skupščini so podelili tudi priznanje za večletno abstinenco. En zdravljenec vztraja pet let, dva štiri leta, eden tri in trije dve leti. MG Panorama na sejmu v Miinchnu 27. novembra so v Munchnu odprli tradicionalni sejem Heim -I- Handwerk, na katerem je slovenske obrtnike domače in umetne obrti zbrala Obrtna zadruga Panorama Ptuj. Kot je povedal direktor Anton Čoki, si tudi letos obetajo precej naročil, tako je bilo vsaj prejšnja le- ta. Udeležba na nemških sejmih jim je na široko odprla vrata na nemško tržišče. Letos bo skupni izvoz dosegel 100 milijonov dinarjev, kar je za 100 odstotkov več kot v prejšnjem letu. . MG SKUPNA ZABAVA OB ZAKUUČKU LETA Bližajo se novoletna praznovanja in čas je, da se počasi odločite, kje boste pustili težave in skrbi letošnjega, 1986. leta in se veselili v pozdrav letu 1987. V krajevni konferenci SZDL v KS Boris Ziherl Ptuj so se tudi letos odločili za skupno prireditev ob zaključku leta, ki bo v soboto, 27. decembra, v prostorih hotela Poetovio ftuj. Prizade- vni organizator vseh prireditev in izletov v tej KS Rudi Košir nam je sporočil, da so se odločili za prostore hotela predvsem zaradi tega, ker so precej večji kot dosedanji, zato pričakujejo, da bo tudi udele- žba na tej zabavi mnogo večja. _ Pod parolo: prijetno zaključimo leto 1986, spoznajmo se med se- boj, lepše in lažje nam bo, bodo lahko krajani z območja KS Boris Zi- herl, pa tudi ostali, predvsem pa udeleženci vseh dosedanjih izletov, preživeli večer ob zabavi z godbo, petjem in plesom. Za staro in mla- do bodo poskrbeli člani ansambla Svit, za jedila odlična kuhinja hote- la Poetovio, za pijače pa seveda gostinci. Za 4.500 dinarjev bo posa- meznik dobil aperitiv, kompletno večerjo s tremi vrstami mesa :n so- lato, kavo, pecivo, proti jutru seveda kislo juho in kot se to spodobi tudi novoletno voščilnico. _ _ Prijavite se lahko vsak dan od 10. do 11. ure dopoldne ali po- poldne od 17. do 18. ure v prostorih KS Boris Ziherl na Kraigherjevi 10 (ob Rimski peči), kjer boste lahko opravili tudi vplačilo, informaci- je pa lahko dobite po telefonu 773-362, prav tako v omenjenem času. Se to, mize bodo oštevilčene za 4, 6 in 8 oseb pri posamezni mizi, bla- gajniški prejemek pa velja kot vstopnica. - OM 3. mesto šahistov ŠD MIP Ptuj na republiškem prvenstvu v prejšnji številki Tednika smo poročali o nastopu članov Šahov- skega društva MIP Ptuj na 40. republiškem prvenstvu na Bledu. Ptuj- čani so odšli na prvenstvo z velikimi željami in napovedali možnost visoke uvrstitve, čeprav je nastopHo pet bivših zveznih drugoligašev (Iskra, Murka, MIP, Domžale in Žalec) in čeprav so odpotovali brez standardnega igralca Janka Bohaka. Po razpletu dogodkov dejansko niso bili daleč od prvega mesta in s kompletno ekipo bi bili najresnej- ši kandidat za ponovno vrnitev v drugo zvezno ligo. Imeli pa so neko- liko smole ob žrebanju, saj so se že v prvem kolu pomerili z najresnej- šim kandidatom za 1. mesto. Iskro iz Ljubljane. Čeprav je po treh urah igre kazalo celo na presenečenje v dobro Ptujčanov, se je v nada- ljevanju srečanje končalo z njihovim minimalnim porazom 4,5:5,5. Tudi srečanje 7. kola z Murko se je šele po nadaljevanju prekinjenih partij končalo z minimalnim porazom 4,5:5,5, to pa je bilo tudi do- končno slovo od prvega mesta. Medsebojni dvoboj Iskre in Murke se je končal neodločeno 5:5, vendar je Iskra kljub vodstvu skozi ves po- tek prvenstva prav v zadnjem kolu doživela prvi poraz z Vrhniko in tako je naslov republiških prvakov osvojila ekipa Murke iz Lest. Da je bilo prvenstvo izredno kakovostno in borbeno, kaže poda- tek, da se je v vseh 10 kolih le 5 dvobojev konč^alo z delitvijo točk, istočasno pa velja omeniti, da seje bivši zvezni ligaš Domžale rešil iz- pada iz 1. slovenske lige v zadnjem kolu z neposrednim tekmecem za izpad Slovenj Gradcem. Zraven omenjenih dveh porazov so Ptujčani igrali neodločeno v zadnjem kolu proti Kranju, vse ostale dvoboje pa so odločili v svojo korist: proti Slov. Gradcu in Vrhniki 7:3, Domžalam in Žalcu 4,5:5,5, Framu 3,5:6,5 ter Jesenicam 7,5:2,5. Člani ŠD MIP Ptuj so dosegli naslednje rezultate: Polajžer 5 točk iz 9 nastopov, Brglez 4,5 (9), Podkrajšek 4,5 (7), Žganec 7 (9), Še- ruga 2 (7), Majcenovič 3,5 (7), Feguš 0,5 (4), Iljaž 1 (2), Tatjana Ko- šanski 7 (9), Tatjana Kreže 5 (6), Anita Ličina 1 (3), Musil 5,5 (9), Bez- jak 6,5 (9). Ob tem velja omeniti, da je Tatjana Košanski dosegla naj- boljši rezultat na prvi ženski deski, Albin Žganec na 4. članski ter Sa- mo Bezjak na drugi mladinski, da je bil Polajžer 3. na prvi članski deski in da si je Tatjana Kreže delila 3. mesto na drugi ženski deski. Doseženi rezultati posameznikov in ekipe kot celote so porok, da bodo ob strokovnem delu z mladimi ti še večji in da je v najkrajšem času pričakovati ponovno vrnitev šahistov ŠD MIP Ptuj v drugo zve- zno ligo. To pa želijo predvsem z vzgojo lastnih kadrov, kar je edina in pravilna pot za dolgoročni uspeh ekipe. Končni vrstni red 40. republiškega šahovskega prvenstva: 1. Murka 17 meč točk (59 osvojenih točk), 2. Iskra 15 (60,5), 3. ŠD MIP Ptuj 13 (53), 4. Kranj 11 (46), 5. Vrhnika 10 (49), 6. Fram 7 (39,5), 7. Domžale 6 (41), 8. Žalec 5 (37,5), 9. SI. Gradec 3 (32,5) in 10. Jesenice 3 (32). Silva Razlag ŽETALE Štirideset let prosvetnega društva v soboto, 29. novembra, so v Žetalah proslavili dan republike in štiridesetletnico delovanja prosvetnega društva. Delo dru- štva je orisal predsednik Jože Krivec, slavnostni govornik pa je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij Franc Lačen. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Zetale, ljudske pevke in pevci Žetalanci, člani dramske skupine in harmonikarka Štravsova. Priznanja so dobili najzasluž- nejši člani društva; Nežika Ko- lar, Franjo in Marija Žerak, Stanko Korez, Marija Krušič, Antonija Žumbar, Maks Sledič, Jože Krivec, Franc Ber, Leopold Krušič, Albin Skok in Vera Be- denik. Priznanja so podelili tudi ZKO občine Ptuj, Osnovni šoli Žetale in Gasilskemu društvu Žetale. L V Trnovski vasi so praznovali Krajam 1 rnovske vasi so v pe- tek in soboto proslavljali Dan re- publike sočasno s svojim krajev- nim praznikom. Najprej so v sta- ri šoli odprli razstavo likovnih del domačina Danila Muršeca, v soboto pa je bila v domu kraja- nov osrednja slovesnost s pode- litvijo priznanj zaslužnim kraja- nom in sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Ob pestrem kulturnem progra- mu so upokojenci iz Trnovske vasi razvili svoj društveni pra- por. mš Razkorak želja in možnosti Dan republike so v srednješol- skem centru Ptuj proslavljali predvsem delovno. V petek so učenci pripravili okroglo mizo na katero so povabili vse, ki bi jim lahko povedali kaj o možno- stih štipendiranja, pripravništva in zaposlovanja v ptujski, ormo- ški in mariborskih občinah. Po- vabilu so se odzvali člani ka- drovskih služb v Kmetijskem kombinatu. Perutnini, TGA-ju, AGIS-u, TAM-u, Kmetijskem kombinatu Jeruzalem — Ormož ter predstavniki ptujske in mari- borske skupnosti za zaposlova- nje. Pogrešali pa so predstavnike KBM — poslovna enota Ptuj, MlP-a in Metalne. O pripravništvu in štipendira- nju sta na začetku povedala ne- kaj več spodbudnih podatkov predstavnika ptujske in maribor- ske skupnosti za zaposlovanje — manj spodbudni pa so bili odgo- vori predstavnikov DO, ki so od- govarjali na konkretna vprašanja učencev o pogojih in številu raz- pisanih štipendij za prihodnje le- to, možnostih zaposlitve po kon- čani srednji šoli, predvsem kme- tijski in ekonomski. Predstavnika kmetijskih kombinatov sta pove- dala, da je narava del v njunih DO takšna, da zaposlujejo in šti- pendirajo predvsem učence na četrti stopnji (triletni programi), kjer je med mladimi manj intere- sa, kot pa za končano peto stop- njo izobraževanja (štiriletni pro- gram). Tako veliko štipendij za 4. stopnjo ostane nepodeljenih, tisti, ki se pa zaposlijo na manj zahtevna mesta, kot kmetijski tehniki, pa so pogostokrat razo- čarani, saj imajo napačne pred- stave o tem za katera dela so se v času šolanja pripravljali. Učenke so tudi opozorile na problem de- klet, ki se še vedno šolajo za »klasične ženske poklice« in za- radi tega tudi težje pridejo do za- poslitve v njih. V primeru, da se šolajo za dela v kovinski in meta- lurški stroki, pa pogosto naletijo na odpore, ko bi jih delovne or- ganizacije morale zaposliti. Pred- stavnica .TGA je poudarila, da v tej DO nikakor ne morejo zapo- sliti kot metalurške tehnike de- kleta, saj narava tehnološkega procesa tega ne dovoljuje — predstavnik iz TAM-a pa je me- nil, da v njegovi delovni organi- zaciji pri tem ne delajo razlike in zaposlujejo tudi dekleta, ki v ne- katerih opravilih celo prekašajo . moške po natančnosti in znanju. Ker je bil čas za vprašanja bolj skopo odmerjen, je med učenci seveda ostalo še več vprašanj, predvsem pri tistih, ki se šolajo v družboslovnih usmeritvah saj je bilo iz povedanega moč raz- brati, da so njihove možnosti v glavnem omejene na šolanje za pravnike ter ekonomiste. Nekaj odgovorov je torej bilo slišati, še več pa jih bodo mladi morali poiskati v naslednjih me- secih — še posebej tisti, ki bodo letos zaključili s šolanjem v cen- tru. Na okrogli mizi pa tudi ni bilo časa za odgovore na bolj pe- reče probleme, na katere je opo- zoril predstavnik mladih iz or- moške občine. Skoraj nikakršne možnosti zaposlitve zaradi slabe- ga gospodarjenja delovnih orga- nizacij in neperspektivnih proiz- vodnih programov in veliko šte- vilo tistih, ki čakajo na zaposli- tev — to bo gotovo tema za pri- hodnjo podobno okroglo mizo. d. 1. V LEVAJNCIH SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO PROFESORJU JOSIPU ZELENIKU KILOMETER ASFALTIRANE CESTE Levajnčani so v petek, 28. novembra, od- krili spominsko ploščo profesorju Josipu Ze- leniku in predali namenu kilometer asfaltira- ne ceste. Tako je ta — najbolj kmetijska vas v KS Destrnik proslavila letošnji praznik repu- blike s pomembno pridobitvijo, na katero so čakali več let. V Levajncih, v kmečki hiši, se je 27. januar- ja 1846. leta rodil Josip Zelenik, ki je obisko- val šolo pri Sv. Urbanu, današnjem Destrni- ku, gimnazijo v Mariboru in vseučilišče na Dunaju. Slovenski kmečki sinje postal profe- sor jezikoslovja in se leta 1892 vrnil v doma- če kraje. Zaradi izredno težkih razmer za kmete, zlasti še za haloškega vinogradnika, ki si je moral vseskozi posojati na up za visoke obresti, je šlo veliko posestev v prodajo. Ta- kratna denarna zavoda v Ptuju pa sta bila nemška in namenjena zlasti trgovcem, obrtni- kom in meščanom, zato so se zbrali slovenski veljaki in na čelu z dr. Vošnjakom ustanovili denarni zavod, sprejeli zadružna pravila in leta 1884 je hranilno in posojilno društvo za- čelo poslovati ter izboljševati denarne tegobe slovenskega življa. Profesor Zelenik je bil ne- kaj let načelnik, do smrti pa tudi blagajnik te posojilnice. Poleg tega je opravljal še vrsto drugih funkcij, med drugim je bil tudi član okrajnega šolskega sveta in je vse šole oskr- bel s slovenskimi knjigami. LImrl je 25. febru- arja leta 1910 in je pokopan na destrniškem pokopališču. Skupno 22 gospodinjstev v Levajncih in KS Destrnik so prispevali za nekaj več kot ki- lometer asfaltirane ceste skozi vas deset mili- jonov dinarjev. Tako je bila uresničena veli- ka želja, obenem pa izpolnjena obljuba iz- pred nekaj let. Dvanajstim kilometrom se je pridružil še kilometer lokalnega asfalta, ki ga je sedaj skupno s krajevnimi cestami na ob- močju destrniške krajevne skupnosti nekaj- prek 15 kilometrov. Petkovo slavje v Levajncih so popestrili še s kulturnim programom, v katerem so sode- lovali destrniški šolarji in mladi folkloristi prosvetnega društva. Janez VRECER — podpredsednik skupščine občine Ptuj odkriva spo- minsko ploščo prof. Josipu Zeleniku. Dnevu republike in slovesnosti v čast so zaplesali tudi mladi folkloristi pod vodstvom Ivanke Ogrinčeve. Foto: mš Natanko pred enim letom 4. decembra, pred enim letom, smo v Ptuju po dolgem prepričevanju in omahovanju sprejeli ukrep družbenega varstva v ptujskem Pokrajin- skem muzeju. Veliko je bilo okoliščin, ki so tak ukrep narekovale že kakšni dve leti poprej, zago- tovo pa takrat, ko smo na ptujskem gradu uprizo- rili tisti znani požig eksponatov iz vinarske zbirke, ki jih je okužila lesna goba in ga še danes marsi- kdo ni pozabil, niti ga ne more sprejeti kot opravi- čilo, saj smo prav o tej zbirki govorili, da ji ni para v Evropi. Kakor koli že, vsa »znanost« je v tem primeru zatajila, saj nihče med nami ne verjame, daje bila to edina pot. Neprecenljive vrednosti pa so vendar izginile v plamenu in dimu in zato še nihče ni odgovarjal ... Članom začasnega organa upravljanja danes poteče mandat in že na eni izmed naslednjih sej bo poirebno imenovati ravnatelja muzeja, za tem pa opraviti vse druge naloge v samem kolektivu - take, kot jih predvideva pravkar sprejeti novi sta- tut. Danes, ko skušamo ocenjevati delo, ki je bilo opravljeno v nimulem letu, gotovo ni moč zajeti vseh podrobnosti, lahko pa brez slabe vesti zapiše- mo, da ima to delo vendarle tolikšen obseg, da se je z njim začasni organ upravljanja trajno zapisal v neko obdobje ptujskega muzeja. Pravijo, da sta v muzeju še vedno dve skupini — večinska, ki spre- jema novo pot in ukrepa, in tista manjšinska, ki še vedno vztraia na starih, preživelih pozicijah. Kot zunanji opazovalci pa smo lan^u ^^nca šte- vilnim uspešno opravljenim akcijam. Med nje go- tovo sodi skrb za denar, saj ga je bila ta čas zago- tovljena kar precejšnja vsota in z njo tudi večja podpora iz skupnega kulturnega dinarja — saj so na primer predstavniki republiške kulturne skup- nosti rekli, da se pa lahko sedaj v Ptuju čisto dru- gače pogovarjajo, ko vidijo, da smo tudi sami pri- pravljeni prispevati za svojo kulturno dediščino čim več, oziroma vsaj toliko kot zmoremo. Muzej seje začel odpirati tudi navzven in kar je predvsem pomembno — sodelovati z Zavodom za spomeniško varstvo v Mariboru, ki je tudi edini poklican za strokovni del sanacij. Pospešeno so začeli z izvedbo že zastavljenih nalog pri urejanju muzejskih zgradb in gradu. Po- vsem obnovljena streha, velik del fasade in vse ti- sto, kar v programu predstavlja velik uspeh in ne- malo zaslug ljudi, ki so akcijo vodili in tistih, ki so imeli razumevanje, da so denar našli in ga obrnili v konkretno delo, da ga inflacija ne bi prepolovila. Še bi lahko govorili — kaj je bilo storjenega, morda zapisali tudi kakšno kritično, sicer pa je to naloga ustreznih organov in služb. Gotovo pa bo moralo biti delo, opravljeno v enem letu, osnova za temeljito analizo in merilo za ukrepanje v pri- hodnje, pa tudi v temeljit premislek, da ne bomo zabredli spet v tiste vode,^iz katerih se še vedno re- šujemo. Preveč smo izgubljali in izgubili na ugle- du, da bi si lahko to privoščili še enkrat v ustanovi, ki bi v Sloveniji morala imeti ugled brez primere. mš Novi pomočnik komandirja PM Ptuj Dosedanji pomočnik koman- dirja postaje milice v Ptuju Sta- nislav Kostanjevec je s I. decem- brom prevzel nove delovne dolž- nosti na Upravi za notranje zade- ve v Mariboru, zato so za novega pomočnika komandirja postaje milice v Ptuju imenovali Marja- na Krempla, ki je bil do sedaj komandir oddelka milice v Ki- dričevem, za komandirja oddel- ka milice v Kidričevem pa so imenovali Milana Cuša. - O M Minuli prazniki so na cestah ožjega območja ptujske občine minili precej mirno, saj v dneh od 25. novembra do vključno 2. decembra miličniki postaje mili- ce Ptuj in oddelkov niso zabele- žili nobene hude prometne ne- sreče; le nekaj manjših trčenj je bilo, vendar brez iclesnih po- škodb udeležencev. - OM SKLICANE SEJE ZBOROV SO PTUJ Predvsem normativni akti Delegati družbenopolitičnega zbora in vodje delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti so že prejeli gradivo za seje zborov, ki bodo v ponedeljek, 15. decembra. Značilno za te seje je, da je poleg informacije o gospodarjenju v devetih mesecih letoš- njega leta in poročila o stanovanjskem gospodarstvu v občini Ptuj na dnevnein redu precejšnje število predlogov in osnutkov odlokov. Najpomembnejši je prav gotovo osnutek odloka o uvedbi samo- prispevka za območje občine Ptuj, ki ga bo treba sprejeti po skrajša- nem postopku, če hočemo, da bo še v letošnjem letu objavljen v Ur. vestniku. S tem povezan je tudi predlog sklepa o imenovanju odbora za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razpore- ditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendumskega progra- ma v občini Ptuj. Nadalje sta še predloga odloka o javnem redu in miru v občini Ptuj ter o dopolnitvi odloka o zagotavljanju sredstev za občinske bla- govne rezerve. Sledi kar 14 osnutkov odlokov o spremembah raznih odlokov, ki se nanašajo le na ustrezno zvišanje denarnih kazni za pre- krške, opredeljene v sprejetih občinskih odlokih. Obravnavali bodo še osnutek programa dela zborov občinske skupščine v letu 1987, sprejeli nekatere sklepe o potrditvi ali soglasju, opravili volitve in imenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja. FF Diamantna poroka pri Belšakovih 21. novembra letos je minilo 65 let od prvega »da« zakoncev Alojza in Marjete Belšak z Gorenjskega vrha 31. Diamantno poroko bosta praznovala sredi tega meseca, ko se bo iz Švedske vrnil sin Branko. V zakonu se jima je rodilo deset otrok, od katerih jih živi de- vet, v jeseni življenja pa ju razveseljuje tudi 19 vnukov in 23 pravnu- kov. Alojz Belšak je v 92. letu, Marjeta pa v 87. letu starosti. Oba sta še dokaj zdrava, Marjeta je še precej »živa« in bi tudi zaplesala, če bi imela muzikanta, je povedala ob našem obisku. Otroci ju pridno obiskujejo, živijo pa v Ptuju, Mariboru, Kidriče- vem in Zavrču. Zakonca Belšak sta drugi par po vojni v ptujski občini z diamantno poroko. Šopek z najlepšimi željami ob jubileju prihaja tudi iz našega uredništva! MG Alojz in Marjeta Belšak foto: M. Ozmec Rodile so: Liljana Obran, Ul. 5 Prek. bri- gad 7 — deklico; Milena Meško, Drakšl I — Renato; Katarina Holc, Zagorci 81 — Katjo; Lidi- ja Brumen, Zamušani 23 — de- klico; Jožefa Raca, Kidričevo, B. Kraigherja 26 — Ajdo; Vera He- rega. Strmec 10 — Snežano; Da- rinka Sužnik, Krčevina pri Vur- berku 71 — Tejo; Ida Korez, Slape 24 — Dejana; Milena Turk, Lancova vas 20/a — de- čka; Marija Golob, Moškanjci 94 — dečka; Leonida Gregorec, Žabjak 5/a — Saša; Alojzija Ko- šar, Bišečki vrh 50 — dečka; Li- dija Vočanec, Volkmeneva 22 — Aleksandra; Slavica Crešnjevec, Hujbar 6 — Natalijo; Terezija Jevšenak, Kicar 76 — Barbaro; Jožica Tancoš, Terbegovci 42 — Andreja. Poroke: Drago Vreš, Bukovci 111 in Silva Vidovič, Bukovci 148; Da- niel Veršič, Placerovci 21 in Ire- na Kuhar, Strelci 13/b; Janez Šrajner, Miklošičeva 6 in Anica Lovrenčič, Miklošičeva 6; Ivan Vidovič, Dolena 56 in Marica Kos, Dolena 56; Bojan Ciglar, Bukovci 101/b in Majda Zupa- nič, Stojnci 137/a; Milan Veršič, Zabovci 8/a in Jelka Koren, Za- bovci 74; Roman Vnuk, Hrasto- vec 90 in Brigita Gole, Hrastovec 90; Janez Kozoderc, Lovrenc na Dr. polju 20 in Vida Vidovič, Apače 24; Franc Brodnjak, Mali Okič 16 in Terezija Bezjak, Bu- kovci 51; Branko Matjašič, Stojnci 51 in Darinka Valenko, Stojnci 50/a; Venčeslav Kacijan, Ptujska gora 14 in Vida Jager, Ptujska gora 14; Stanislav Le- nart, Vintarovci 4 in Marija Roj- ko, Vintarovci 4; Blaž Lozinšek, Zakl 35 in Jožica Knechtl, Zakl 35; Ivan Hrga, Dragovič 2 in Ro- mana Kolnik, Kukava 67. Umrli so: Ivana Kukovec, Nova vas pri Markovcih 19, roj. 1922, umrla 18. nov. 1986; Anton Fajfar, Ko- renjak 17. roj. 1912, umrl 23. nov. 1986; Simona Zavasnik, Slov. Bistrica, Kidričeva 11, roj. 1968, umrla 24. nov. 1986; Franc Gorup, Ciril-Metodov dr. 17, roj. 1899, umrl 22. nov. 1986; Jožef Mele, Aškerčeva 10, roj. 1914, umrl 24. nov. 1986; Elizabeta Kos, Trnovska vas 29, roj. 1941, umrla 24. nov. 1986; Marjeta Junger, Ciril-Metodov dr. 15, roj. 1924, umrla 25. nov. 1986; Agata Strmečki, Stanošina 21, roj. 1905, umrla 25. nov. 1986; Anton Ekart, Sp. Jablane 19, roj. 1904, umrl 26. nov. 1986; Neža Re- berc, Zamušani 65, roj. 1911, umrla 27. nov. 1986; Elizabeta Teskač, Krempljeva 10, roj. 1918, umrla 27. nov. 1986; Eliza- beta Brmež, Pacinje 17, roj. 1907, umrla 21. nov. 1986. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO— TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 4.000 dinarjev, za tuji- no 5.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.