Sten. 86.
V Ljubljani, g soboto, m 14. oprlla 1906.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13 — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— z« pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec ,, ,, 170

Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
■e vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.

Političen list za slovenski narod
Leto XXXI«.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Kat o E iš
I o ve n c i!
Velikonočni ognji plameni in oznanjajo zmagoslavno alelujo, a mi vas kličemo na tabor. Leto za letom obhajamo zmagalno vstajenje Kristusovo, a ne obhajamo ga, da bi se veselili brezdelnega miru, obhajamo ga, da iz njega zajemamo novih moči, novih sil, novega poguma novega veselega upanja. Krislus je vstal, a vstati mora ž njim iznova vsak cas m vsak narod. Vstajenje Kristusovo je bilo le dopolnjerje tistega žnevpolnega življenja, ki se. ni strašilo ne dela in truda, ne preganjanja in ponižanja, marveč je vztrajalo, vztrajalo tudi tedaj, ko je je pokril s smrtnimi mrakovi veliki petek. Tudi vstajenje našega časa in našega naroda more bili le dopolnjenje velikih žrtev. Zaman bi upali zmage, če bi se vdali malomarnemu brezdelju.
Zato vas v dneh največjega zmagoslavja kličemo na tabor!
Katoliški Slovenci! Ni mogoče še danes presoditi, kaj sta bila našemu narodu prvi in drugi katoliški shod. Gotovo je, da sq je ž njima začel velik preporod, da se je začela ž njima naša renesanca. — Ljudstvo se je zavedlo svojih ciljev in svojih moči in začelo je vstajati polno upanja, polno delavnosti, polno resnobnega zmisla za velike naloge naše dobe. — Krščanska misel je z novo močjo prevzela duhove in dala dušam novega poleta. Velika radost polni naša srca, če se oziramo nazaj na to dobo. Kako vsepovsod tako vneto religiozno, socialno in politično življenje!
Toda ni še najvišji dan! Mnogo dela čaka tudi še nas, mnogo žrtev in mnogo bojev! Se bo treba mnogo dela, da bo deležen naš narud polnosti religioznega življenja; še globlje mu mrrajo seči v vse globine du-ševnosti krščanske ideje ter mu biti živa počela vsega delovanja. Mnogo žrtev bo treba, da pomoremo veliki socialni bedi naše dobe. In treba bo tudi še mnogo boja.
Dnevi so silno resni. Čete liberalizma so se začele zopet zbirati. Pripravljajo se na obupen naskok. Dal jim je poguma začasen uspeh v nesrečni Francoski. Kakor so tam z nasiljem zatrli versko svobodo, tako nameravajo iste sovražne nakane tudi v naši Avstriji. Vedno bolj divja sovraštvo zoper Cerkev. Vrgli bi radi križ iz naših šol in znamenje verne zvestobe iz krščanskih družin. Tudi se majejo osnove držav. Med narodi ni več doumevanja, ampak odtujenje in zamrza. Pravica se umika sili; ljubezen sebičju. V teh resnih dneh je treba krščanskemu ljudstvu jasnih ciljev in močne sloge. Kakor zvezde-slalnice na nebu morajo biti začrtana načela v našem programu. Večna in edino rešilna krščanska načela pravičnosti in ljubezni morajo biti veljavna tudi za države in narode, in svobodo, ki je modernemu človeku tako draga, to svobodo morajo priznati države tudi Cerkvi. Zato pa je treba, da se narodi zganejo v obrambo
najdražjega, v obrambo svobode, vere in Cerkve. Treba je, da slovesno prosvedujejo proti vsakemu nasilju na svobodo vesti Treba je, da glasno terjajo svoje pravice in pravice svoje Cerkve. Treba je, da odločno izpo-vedo svoja načela o perečih vprašanjih naše dobe. Treba je, da resno premislijo vsa sredstva, ki jih terjajo novi časi z novimi potrebami. Treba je, da se v vzajemni spodbudi navduše za velike cilje, za lepe krščanske ideale, za sveti boj, ki brez njega ni mogrče vresničiti teh idealov. In zato, da izpovemo svojo vero v krščanske ideale, da izpo-vemo svoja načela o osnovah držav, da prosvedujemo proti nakanam liberalizma, da dvignemo glas za svobodo Cerkve, za neomadežano čast krščanskega zakona. za religiozno vzgojo naše mladine, da zasnujemo skupne načrte, dasenavdušimo za naš sveti boj, zato vas kličemo, katoliški Slovenci, na tabor katoliškega slovenskega ljudstva, na tretji slovenski katoliški shod.
Prvi slovenski katoliški shod je zbistril pojme in položil temelj organizaciji katoliških društev, ki se je tako lepo razvila v zadnjem desetletju.
Drugi slovenski katoliški shod je izdelal in določil natančen in jasen program za vse naše javno in društveno življenje.
Na tretjem slovenskem katoliškem shodu hočemo pregledati dosedanje svoje delovarje in določiti, kaj hočemo z združenimi mečmi doseči v dobi bližnje bodočnosti v korist vsemu slovenskemu narodu. Shod se bo vršil zadnji teden avgusta meseca. Natančni program se določi v dogovoru z vsemi pokrajinskimi odbori.
Kličemo vas, katoliški Slovenci, v svesti si vaše velike ljubezni do naše domovine in našega naroda, v svesti si vaše velike ljubezni do katoliške cerkve. Naj bi bil III. slovenski katoliški shed tabor, v katerem bi se našli vsi hlovenci v bratski ljubezni in slogi! Naj bi bil ta shod početek nove dobe, ko bi padlo vse, kar nas loči. ko bi vsi Slovenci od Save in Drave, iz solnčne Goriške in kršnega Primorja izpovedali eno vero, vero vrešilno moč krščantsva,verovzveličalno cerkev, v e r o v v s t a j e n j e narodov vmoči krščanskih idej! Naj bi bil ta shod mogočen aleluja v težkih borbah našeganaroda!
V Ljubljani, na Veliko soboto 1. 1906.
Za pripravljalni odbor :
J■ Flis,
predsednik.
LISTEK.
Vezuv.
Stari ognjenik Vezuv zopet bruha razbeljeno lavo, žveplo, pepel, vodene sopare in blaten dež na človeška selišča ob svojem vznožju in okolici. Odprl je svoje grozno žrelo in z velikanskega ognjišča siplje noč in dan ognjene snope in bombe na prekrasne vinograde, cvetoče vrtove, ponosna mesta in zeleno ravan. Groza in strah podita prebivalstvo izpod priljubljene domače strehe, obupen jok otrok, žena iu mož sc razlega po ulicah in božjih hramih, koder so preje množice tujcev pasle svojo radovednost. Prekrasna pokrajina ob neapoljskem zalivu jc danes zopet strašno Pogorišče, nad katerim se med gromom iz žrela vale gosti, črni oblaki smrtonosnega dima in vročega pepela. Zemlja se ziblje pod nogami, bobneče strele pretresajo zrak, gorje človeku, ki mu je dom na tieli ognjenika.
Nepozabni so dnovi brezskrbnemu potniku, ki se je vozil kedaj od divnega Neapolja po široki cesti ob morskem zalivu na Vezuv ali ob njegovem vznožju skozi bela mesta v stari Pompeji. Najbujnejša domišljija si ne more naslikati lepšega zemeljskega raja. Obdelana je vsaka ped zemlje, vabijo te krasni vrtovi, koder buino vsoeva iužno sadie. smo-
kva, trta in vsakovrstna zelenjad. Cesta se vzpenja po obronku vedno višje in odpira se vedno širši razgled na morsko ravan, čarobne otoke in bajeslovna mesta, o katerih smo toliko čuli v svoji mladosti na šolskih klopeh. In te nepozabne kraje je sedaj znova zadela strašna katastrofa iz ognjenega žrela.
Najstarejša poročila so poznala v južni Evropi le dva ognjenika: Etno v Siciliji in Stromboli na otoku enacega imena. Vezuv pa jc dremal do leta 79 po Kristusu. Po njegovem pobočju so bili košati gozdi, vinogradi in vrtovi. Sc leta 72 po Kristusu je Spartak, vodja v suženjskih bojih, v zasutem žrelu Vezuva imel svoj tabor, v katerem je bilo zbranih 12.000 vojakov. Stari pisatelj Strabo jc celo trdil, da je Vezuv ugasnil. Iz te prevare jc Vezuv nemilo vzdramil stari svet leta 79, ko je poleg mnogih vasi s pepelom in lavo zasul mesta Pompeji, Herkulanum in Stabie. Plinij mlajši je v svojem znamenitem pismu opisal strahovite dogodke tedanjih dni. Kakor sedaj, tako sc je tudi tedaj zemlja tresla več dni pred izbruhom, morje je bilo nemirno, podzemeljski grom je stresal ozemlje, beli oblaki dima in pepela so se gostili nad žrelom in dne 24. avgusta jc izbruhnila »obstrukcija« divjega ognjenika. Po dnevu je solnce otem-nelo v oblakih gostega dima, iz žrela so žvižgale kamenite bombe ter odmeval v vzduh
grom in šum, goreča lava je kot ognjena po-vodeni zalila rebri doli na široko ravan ob morju.
Enako tudi sedaj razsaja in bruha Vezuv. Robovi ob žrelu so se udrli iu silovita naravna moč jih meče raztopljene v zrak na sto in sto metrov visoko, kjer se lomijo na vse strani valovi izbruha, kakor veje košate pinije. — Strašni morajo biti tudi sedaj treuotki, ko ne-brojne množice v obupu vijejo roke, proseč pomoči od Boga in ljudi, ko se nad glavami udirajo strehe pod težo pepela iu blatnega dežja. Čez noč je krasna pokrajina postala žalostna puščava, groblje človeških selišč____
Ko sc je leta 79 po Kristusu pomiril Vezuv, ohranil je podobo stožca do novejših dni. Kašljal pa je. hrkal in bruhal najmanj 50krat v 18 stoletjih, posebno v letih 203, 472, 512, 685, 982, 1036, 1139, 1631, 1638, 1660, 1680, 1767, 1779. 1790, 1794, 1804, 1822, 1831, 1839, 1850, 1855, 1857, 1868 in 1872. Leta 1631 je ta divjak nenadoma pokopal do 4000 oseb in zasul mnogo vasi. Dne 3. junija 1794 je uničil strehe in imetje 15.000 osebam. Močno je bruhal Vezuv 24. aprila 1872 in 3. julija 1895.
Neapolj leži ob morju, in tudi Vezuv južnovzhodno Neapolja ni daleč od morja. Mislimo si, da bi bil Krim Vezuv — približno enaka od Ljubljane bi bila njegova daljava do NeaDolla.
Marsikateri Slovenec je že videl Vezuv, in zato ga bo gotovo zanimala slika v naši prilogi,, ki kaže Vezuvove izbruhe.
Izletnik, ki hoče priti na Vezuv, plača Cookovi družbi 21 frankov, in zato ga pripeljejo najprej z vozom, potem z električno železnico do pepelnatega stožca pod vrhom Vezuva. Na vrh vodi vzpenjača. Tudi jahaje na konju iz Torre Annunciata ali iz Pompejev se pride na Vezuv.
Posebne vodnike imajo za hojo na Vezuv. Ker je pot kolikor toliko nevarna in prebivanje na vrhu ni posebno prijetno, imajo za vodnike tudi kaznjence. A tem se človek ne izroči rad v varstvo, in ker jc nekaj Angležev izginilo in so kaznjenci rekli, da so padli v Vezuvovo žrelo, česar jim pa ni vselej verjeti, spremlja zdaj potnike in vodnike vselej orožništvo, da ne pade kak potnik v žrelo Vezuvu ali pa - vodnikom.
Kraji Torre del Greco, Torre Annunziata itd., ki se v sedanjih poročilih o groznih izbruhih Vezuva tolikrat omenjajo, leže ob cesti na Vezuv ob morski strani. Tla so vsa iz lave, in na njih raste bujno rastlinstvo. Lava, če se strdi, daje jako rodovitno prst, in ker jc spodaj jako gorka, ker svojo vročino drži skozi stoletja, raste na njej izborna trta. Vsak potnik sc spominja izvrstne kapljice »Lacrimae ChriMi« — Kristove solzice _
Tedenski pregled.
Občudovanja vreden pogum so pokazali ljubljanski liberalci, da so 7. t. ni. sklicali shod na pozno večerno uro, ki je bil namenjen Tav-čerjevim volilcem iti tistim nevolilcem, ki jih kar ščegače varljivo ime »narodno-napredna stranka«, ki pa sicer nimajo ne politične ne druge razsodnosti. Liberalci so se hoteli ob tei priliki ponesti, ker so s kravjim zvoncem dobro šarili v deželni zbornici. Kako vpitje, in kak ponos! Kaj pa so dosegli s tem? To, da bodo še naprej nekaj časa gospodarili nemškutarji.
Kdo pa je poslušal gromovnike na tem shodu ? Liberalne pisarne so bile zastopane polnoštevilno, vmes se je pomešalo do 100 dijakov, ki jih je spridil mlado in staro oskru-njajoči »Slov. Narod«. Na shodu je vladala surovost. Predsednik dr. Ravnihar je povdarjal, da »Narodova« stranka prvič stopa med ljudstvo! Oglasil se je Grasselli in bral svoj govor in pritožbo zoper vladno volilno reformo, češ, da je atentat na meščanstvo in delavstvo. Sedaj se tem gospodom gre za delavstvo, na zaupnem shodu pa so se proglasili kot stranko imovitih. Kolika skrb za delavstvo;-a kljub temu mu zapirajo vrata v deželni zbor in v občinski odbor ljubljanski. — Drugi govornik župan Hribar se je tudi pečal z volilno predlogo ter «farbal», da so se klerikalci zvezali z Nemci. Dr. Tavčar je očital Gautschu hinavstvo. Pripisoval je poslancem S. L. S. tako moč, da imajo celo Koroško in Štajersko v svojih rokah, pa da so vse izdali. Nekaj gor-kih sta povedala liberalcem Gostinčar in Koc-mur.
Izvrševalni odbor S. L. S. je imel sejo, ter je odobril postopanje deželnozborskega strankinega kluba; sklenilo se je, naj se nadaljuje boi za volilno pravico ljudstva z naj-ostrejšimi sredstvi. Napram lažnjivim in smešnim liberalnim trditvam se konstatira, da med S. L. S. in Nemci ne obstoji nikakršna zveza.
Občni zbor »Slov. kršč. zveze« se je vršil 8. t. m. ob veliki udeležbi. Iz posameznih poročil se lahko razbere, kako obširno in koristno delovanje se razvija v okrilju Zveze. Ni ga dne, da bi ne bilo kake prireditve. Predavanja, pouk v petju, knjigovodstvo, stenografija, govorniške vaje, socialni tečaj, shodi . . . vse to kaže, da Zveza deluje res za pravo ljudsko izobrazbo. Zveza kot centrala ima 145 društev s približno 11.000 člani.
Neodvisna stranka v Ljubljani je postavila lastne kandidate pri občinskih volitvah. Razposlal se je oklic neodvisnih kandidatov; rokopis tega oklica so smešni Narodovci razobesili v »Narodovo« okno ter upili, da je dr. Lampetov. Primeren popravek, ki ga je poslal dr. Lampe v »Narod«, je razkril blamažo.
Novo ogrsko ministrstvo je imenovano. Predsedstvo je prevzel znani Wekerle; med ministri je tudi Košut. Na vrhunec so prišli voditelji one koalicije, ki je odpovedala državi vojake in davke. Prvo delo nove koalicijske vlade je, da so zopet nastavljeni oni uradniki, ki so bili pod Fejervaryjem kaznovani radi nepokorščine. Ko so se novi ministri vrnili z Dunaja, so jim priredili v Budimpešti sijajen sprejem; na kolodvoru jih je pričakovalo 20 tisoč oseb, — znamenje, kdo je zmagal. — Državni zbor bo otvoril 29. maja kralj sam s prestolnim nagovorom. Volitve se bodo vršile po načelu splošne in enake volilne pravice. Vlada se je zavezala, da v prehodnem stanju ne izproži vprašanja o poveljnem jeziku in o skupnosti armade. — Meseca junija ali julija se bodo sestale zopet enkrat delegacije.
Strašni dogodki v okolici ognjenika Vezuva. Zadnje dni je Vezuv neprestano bruhal z vso silo. Prebivalstvo ni pričakovalo tolike katastrofe, zato se marsikje ni pravočasno umaknilo. Stožec ognjenikov se je pogreznil, žrelo se ie znižalo za 250 m, a nato je jela lava dreti iz raznih stranskih odprtin s tako silo.
ki jih prodajajo tarnošnji vinogradniki.
Z višine je krasen, očarujoč razgled. Cesta se vije v velikem ovinku navzgor, čez široki lavin tok, ki je pritekel z vrha 1. 1872., ko je Vezuv grozno bruhal.
Pod vrhom je observatorij, opazovalnica, odkoder učenjaki neprenehoma opazujejo, kaj se godi na Vezuvu. Vzpenjača je dolga 820 m in traja vožnja gor 12 minut. Od zgornjega kolodvora je še peš-hoje četrt ure skozi pepel do žrela ognjenikovega. Hoja ni ravno prijetna, ker se koraki vedno vdirajo v pepelnata tla. Slabotnejše osebe se dajo nositi v posebnih nosilkah.
Vezuv je visok 1200 do 1300 metrov, ker se mu včasih vrh podere in se potem vsled izbruha lave zopet povzdigne. Kdor je posebno pogumen, si da privezati na noge vrv, leže na trebuh in se tako lahko priplazi prav nad žrelo ter gleda noter v peklenski kotel, v katerem se kuhajo grozni izbruhi. Tam noter šumi in hrope, in kadar je ognjenik pripravljen za izbruh, se zemlja strese in iz žrela se vzdigne velikanski oblak plinov, pepela, kamenja, peska in ognjene snovi. Seveda je takrat že zadnji čas, da vse zbeži in se skrije.
To so le navadne igrače Vezuva. A zdaj je izbruhnil velikanske množine tekoče lave, ki se je razlila daleč doli kot ognjena reka, ki vse pokončuje. Krasni vinogradi, cvetoča sela, ceste in vrtovi so zasuti in zaliti od žareče mase.
da je zajela mnogo ljudi, več krajev in mest porušila. V kraju Vesuviana je razrušenih petdeset hiš in tri cerkve; hiše so posute s peskom in pepelom dva metra visoko. Pepelnati dež je uničil mesto Samo, ki šteje 20.000 prebivalcev, a so se povečini rešili. Mesto Torre del Greco je zapuščeno, ostalo je le nekaj uradnikov in vojakov, ki se niso mogli rešiti, ker jim je goreča lava zaprla pot. Iz Torre Annunciata je pobegnilo 32.000 ljudi. Lavina reka ie oblila mesto Bosco Trecasse, ki je končano. Goreča lava je na enem mestu prodirala v širjavi 400 metrov. Uničenega je ogromno rodovitnega sveta in vinogradov. Plamen v srednjem žrelu se je dvigal 150 metrov visoko, dim je dosegel visočino 7000 metrov. Nebo je rumeno, morje viharno; daleč naokrog pada gost pepel, drobno kamenje, pesek in žvepleni prah. Celo v Neapolju je zapadel pepel 5 cm. visoko. Neapoljska tržnica se je vsled tega porušila; mrtvih je pri tem bilo 12 oseb, nad 100 pa ranjenih. Veliko trgovin je zaprtih, šole in sodišča so izpraznili zaradi beguncev. Vseh beguncev cenijo na 150.000. Ljudstvo je zbegano in moli. Čuti je zvonenje, stok iti ječanje. Mrtvih je doslej vsled katastrofe čez tisoč oseb. Kralj in kraljica sta obiskala dvakrat ponesrečene kraje ter darovala 100.000 lir. Papež je tudi daroval večjo vsoto. Materijelna škoda znaša nad 400 milijonov lir. Bljuvanje ognjenikovo še ni čisto ponehalo.
Sto let je preteklo 11. t. m., kar je bil rojen v Ljubljani nemški pesnik Anastasius Griin. — Dopolnilna volitev za Zičkarjev mandat na Štajerskem se bo vršila 29. maja. — V nedeljo je bil v Vipavi shod županov in veljavnih mož, ki se zanimajo za podaljšanje vipavske železnice. Zadevo je pojašnjeval poslanec Žitnik. Zagotovljen je že precejšen prispevek. — V Tiflisu se je uprl cel polk; dva bataljona, ki sta ostala carju zvesta, sta streljala na upornike. — Iz Amerike se je te dni pripeljalo 150 Slovencev in 100 Hrvatov. — Silen vihar v San Francisco je potopil več ladij. — Za preuredbo južnega kolodvora v Ljubljani in v Ali na Tirolskem je nakazanih tri in pol milijona kron. — Etbin Kristan je poizkušal svojo demokraško srečo tudi v Dubrovniku, a mu je izpodletelo. Na dveh shodih sta mu vrlo odgovarjala dva patra frančiškana. V Dalmaciji rastejo fige!
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja, 15. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Helena, Anastazija; ponedeljek, 16.; Velikonočni ponedeljek, Kalist, Drago; torek, 17.: Rudolf, Li-beral, Anicet; sreda, 18.: Apolonij, Bogoljub (Amadej); četrtek, 19.: Ema, Leon IX.; petek, 20.: Neža, Marcelin, Zinagoslav (Viktor); sobota, 21.: Anzelm, Bruno.
Pismo iz Srbije.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 11. aprila.
V onem delu srbske javnosti, ki nastopa proti zarotnikom, se trdi neprestano, da so zarotniki postali Pretorijanci, ki hočejo dogodek izkoristiti v svojo osebno korist in da radi tega izgubljajo simpatije v narodu ter da je celo častniški zbor proti njim. List »Za Otadzbinu«, ki ga izdajajo odkriti, a ne načelni nasprotniki zarotnikov, je pred dnevi prinesel spis častnika-zarotnika, ki je hotel pokazati svetu.kako so bili vsi zarotniki za svoje delo s tem, da so hitreje napredovali. To pa ni res.
Veliki Bonaparte je dejal: V vsaki revoluciji delajo ljudi, eni, ki revolucijo delajo, in drugi, ki se ž njo okoristijo. To je dokazana resnica, ki se je tudi v Srbiji pokazala po 11. juniju. Oni, ki so izvršili prevrat, niso dobili prav nobenega odlikovanja. Res je, da so bili v teku treh let pomaknjeni višje, a
Natančneje o vulkanskih izbruhih bere čitatelj v »Dom in Svetu« 1. 1904.
Iblanska pisma Boltatuga Pepeta.
Lub moj gespud!
Kokr veja, mama u tork pu Velik noč spet gmajšne vulitve. Jest se drgač prou-zaprou za pulitka prou nč am na uzamem; zatu k je men čist use glih, kdu na rotuš kima, al ta al pa un, ampak ena druga reč men na src leži, k bja blu treba dol udpraut. Jest mislm, de zdela k glih morma volt, de b blu use glih dobr, če b se mal na take Idi uziral, k znaja inštrement špilat; če že druzga ne, de b znal saj na ta velk bubn mal bi plozat, kokr je znou Pire iz Krajna u ta zadnmo lontak. Zdela se še prou nč na ve, če nau treba tud pr gmajšn kašne bande, kedr u tam tista vuliuna uniforma vn dana. Veja, u lontak res ni blu za puslušat tiste muske; jest sni za en groš bate u ušesa na-tlaču, pa še nism mogu gvirat. Ce pr gmajšn vuliun uniform na misija leuš špilat, nej se greja le rajš ajnmargarirat. Ce uja pa na rotuš kej bulš špilal, uja pa še lohka ene par soldu ajntrita pugerval. Zraun meskontu b blu sam še dobr, de b Mateliča, tistga k iz kvartirju smeti vn pumpa, za gmajšnga rota zvulil. Ta b nam biu gvišn h velikmo nuc, posebn če b blu med gmajšnm rotm velik smeti, de b kar soja pumpa pred rotuš pr-cefrou, pa začeu tiste smeti iz rotuškega zola
nihče ne preje, kakor je bil na vrsti. To dokazuje tudi najbolj okolnost, da enajst častnikov zarotnikov čaka že eno ali eno in pol leta na povišanje, ki bi se imelo že zgoditi. V zaroti je bilo 115 častnikov, med temi 18 višjih od majorja, a nihče od teh cel čas ni bil povišan. Za intelektualno oceno zarotnikov je zanimivo to-le: Od 2000 srbskih častnikov jih je od 11. junija naprej 200 izvršilo vojno šolo v Srbiji ali v tujini, a med zarotniki jih je okrog 70 z višjo vojno šolo. A vsi častniki čina od 11. junija so vojaki z najvišjo vojno šolo. 13 od njih je napravilo najslovitejše ruske, nemške, laške in francoske višje generalštabne akademije.
Komisija je pred dnevi namestu dveh odličnih častnikov zarotnikov priporočila za sprejem v vojno šolo dva nezarotnika. To dokazuje, da zarotniki ne vživajo nikakih prednosti.
Ravno zadnje dni se je dokazalo prav jasno, da vživajo zarotnki simpatije celega srbskega oficirskega zbora. Izjavili so jim svoje popolno zaupanje, kar bi bilo najmanj pričakovati sedaj, ko je na pragu takozvano »zarotniško vprašanje«. Častniki imajo svojo »Oficirsko zadrugo«. Njeni člani so vsi oficirji. Te dni je bil njen občni zbor, na katerem so bili delegati vseh srbskih garnizij. Ti zastopniki celokupnega častniškega zbora so izvolili v odbor zadruge same zarotnike. S to izvolitvijo je sijajno dokazano, da zarotniki naravnost sijajno stoje v častniškem zboru. Med izvoljenci so sami zarotniški prvaki: polkovnik Mašiti, Popovič, Damjanovič, podpolkovnika Mišic in Božanovič i. dr.
* * *
Kabinet ima seje vsaki dan ter se posvetuje o oboroženju vojske in novem posojilu. A tega vlada ne bo dosegla, akoravno se zelo žuri. Odstop sedanje vlade je le še vprašanje nekaj dni. Tej vladi bo sledila vlada starih ra-dikalcev, ki ji bo predsednik Stojan Protič. Ta kabinet bo razpustil skupščino in razpisal nove volitve. Ako pri teli volitvah zmagajo stari radikalci, kar pričakujejo, bo novo vlado sestavil Nikola Pašič.
Radi topov, ki jih želi Avstrija, da bi se nabavali v Škodovi tovarni, utegne priti zopet do konflikta med Srbijo in Avstrijo. Srbija namreč ni voljna naročati topov v Škodovi tovarni, ki je pri ponudbi propadla. V srbski orožni tovarei v Kragujevcu je po modelu višjega srbskega častnika napravljen srbski top zistema De-Baužova. Ta vspeh je vzradostil vojaške strokovnjake. Šef enega oddelka v tej tovarni, Milan A č i m o v i č, je konstruiral novostrojno puško, ki odgovarja vsem tehničnim pogojem, ki se zahtevajo od modernega bojnega orožja te vrste.
Razmere u Stori Srbiji.
Izvirno poročilo „ SI o vencu".
Ped, 7. aprila.
Gibanje vsled novovpeljanega davka se med Srbi in Arnavti bolj in bolj širi. Arnavti v Djakovici in Maleniji so imeli posebne shode, na katerih so sklenili, da novih davkov ne plačajo. To so že sporočili kajma-kamu v Djakovici. V slučaju, da bi ne dobili povoljnega odgovora, prete z uporom. Srbi so sklenili isto in obvestili o tem oblasti. — Srbi v Kološinu, ki je nekaka majhna srbska republika, so zelo dobro oboroženi in pripravljeni za odpor. Da bi Turki nerednosti preprečili, so pozvali tja dve četi vojakov iz Sjenice. Če pride sploh kje do upora, potem se zgodi to zanesljivo v Kološinu.
Pec in okolica je mirna. Arnavti so zadovoljni z izpremembo mutesarifa, ker jim je novi mutesarif, rodom Čerkez, po volji. Prikupil se jim je s tem, ker gleda vse njihove
vn pumpat. Tu b biu ta prau mož za nas. Tok, če maja uni res kej za guvort, nej skusja, de uja saj u gmajšna en mal bulš ineskonti zvolen. Take tele - gance, kokr je mesar Kuzak, al pa furman Ttirk, mama že tku al tku zadost na gmajšn.
Sej jest prouzaprou na vem, za kua b mogla bt glih u lontak taka muska, kedr se ud vuliune uniforme guvari? Za kua pa zadnč, k sa mel leberalci u Mestnmo dom ferzamlenga in sa tud ud same vuliune uniforme guvurl, nisa nobene bande prštelal. Jest sm še s takino veselam dirju u Mestn dom, k sm mislu, de um spet enkat zastojn muska pušlušu, d b hmal iblanskga plac-kumandanta, k je na štengah stavu in backe ud teličku vn zberu, pu tleh puderu. Pa ud usega sojga ajfra nism mou druzga prefita, kokr de sm se ud gspuda predsednka, k je putrdu, de naprej prenešene zahvalne resa-lucije iz šestčetrtinska večina nav-zočh tu je od 500 zboruvavcu s perenglih 800 štimam gor uzete, mal rajtat navadu. Tku še ata Grazeli, k sa pu ush iblanskh kanclijah za derehtarja naprej pustaulen, rajtat na znaja in sa tku dotih ksiht naredi, kokr gspud dohtar Taučar, k sa pr frzamlenk voda pred saba na miz zagledal.
Ta nar bi sa se m še gspud purgrmajstr dupadl, k sa bli tku kurajžn, k sa enkat vidi, de nubenga rotuškga dinarja in pjotntarja na manka in de sa jih usi ubugal, de sa kar gespuda Grazelita za rukau pucukal, ga zbudi
Srbom storjene zločine čez prste in jim je tudi obljubil, da se vrnejo domov tisti arnavt-ski zlikovci, ki so bili odpeljani vsled nad Srbi izvršenih grozodejstev v Malo Azijo v ječo.
lsa B o 1 j e t i n a c , eden najhujših arnavt-skih zlikovcev, ki je bil zaprt v Carigradu, je odpuščen iz ječe. Ta je pobil največ Srbov in se nahaja zdaj že sredi svojega starega društva. Pravi, da ne bo več ubijal Srbov in da tudi drugim ne bo tega dopustil. Kaže se prijatelja Srbom seveda zato, ker so se Srbi obenem z Arnavti uprli plačevanju novega davka. Trdi tudi, da pojde k sultanu (pri katerem je baje v veliki milosti) in ga poprosi, naj odneha od novega davka. Srbe prosi, naj mirno čakajo in se ne upro, in jih zagotavlja, da pojde vse v redu.
Arnavti srbsko prijateljstvo tudi izkori ščajo. Zdaj so napravili na turške oblasti prošnje za pomiloščenje tistih svojih drugov, ki so zaprti v Mali Aziji vsled srbskih pritožb. Prosili so, da bi se podpisali na prošnje tudi Srbi in ti so tako storili. S tem so si nakopali na glavo stare hudodelce, ki obetajo sicer, da ne bodo več škodovali Srbom, pa je to komaj verjetno. Volk menja pač dlako, nature pa ne.
Ubojstva nad Srbi so zdaj prestala, pa je nastopilo drugo zlo. Turki so začeli ropati srbska dekleta, jih prekrščati in odvajati seboj. Tako je nedavno v vasi Polje ugrabil Turčin mlado Srbkinjo Roksando, jo dal prekrstiti v Fatimo in jo odpeljal seboj. To pa je Srbom hujše kakor 5 ubojstev.
Iz južne Albanije je dospela zanesljiva vest, da so prišle tja iz Italije tri dobro oborožene čete. Njihov cilj je neznan. Trdi se, da hočejo te čete ščititi po Albaniji delo za pro-sveto.atojesmešno. Med Ar-navti ni šol in drugih podobnih naprav, indabitudibile, bi jih ne bilo treba pred nikomur varovati. Čete dozdaj še niso pokazale svojega cilja, ki je pa precej sumljiv.
Po umoru kralja Aleksandra.
Nekaj zanimivih podrobnosti. —Razgovor našegado p is nika z Avakumovičem, predsednikom revolucionar n^e ga odbora.
Belgrad, 12. aprila.
Da bi si nekoliko razjasnil zarotnišk® vprašanje, se je vaš belgrajski dopisnik raz-govarjal o tem lani 1. 1905 na Božič — na Badnji dan — z Ivanom Avakumovičem. vpokojenim ministrskim predsednikom, ki je imel za. časa izvolitve kralja Petra za kralja v svojih rokah vso kraljevsko oblast. Razgovor se je vršil na Božič, ko je bil kabinet nasproten temu, da bi se rešilo zarotniško vprašanje, ko ni bilo mogoče niti sanjati, da bo tako hitro s tem zadovoljna tudi vlada. Zato je razgovor s tem starim srbskim državnikom tem zanimivejši.
Predno pa pridem na sam razgovor, moram opomniti, da oni elementi, ki so se izrazili proti nasprotnikom, menijo, da je tudi Avakumovič bil med zarotniki in da jim je pomagal izvršiti delo 11. junija 1. 1903. To mnenje pa izvira iz dveh razlogov. Prvi vzrok je to, ker je ravno on postal predsednik revolucionarne vlade, v kateri so bili ministri načelniki vseh strank v Srbiji, drugi vzrok pa je dejstvo, da je »Srpska Zastava«, organ stare liberalne stranke, kateri je načeloval Avakumovič, s svojim pisanjem pred 11. junije« 1903 pripravljala teren za ta dogodek z ostrimi napadi na kralja Aleksandra, na Drago
in mu na ušesa puvedal, da zdaj že žihr za-čneja utrobe vezat. Gspud Grazeli sa mal zazdehal, k se nisa mogl tist dan zadost na-spat, k sa mogl soj jamrajne štederat; pol sa gspud špan mal soje teličke pudučl in jh u ver putrdil, gspud dohtar Taučar sa pa usa kurajža zgubi, k sa se mogl sam iz voda trahtirat in če b Kuzaku Pepe tku ke vanga govura na držu, de se mu je usa glava ud švicajna svetila, kokr de b bla pulakerana in za gspuda dohtar Taučarja tku kri na prelivu, de sa še gspud derehtari Jelencu lase ud straha pu konc štrlele, in pa, če b purgrmajstru Zancek na skrbou za špas, k je rotuške pjomtarje kumnderu, kdaj morja zaupt »živja«, al pa »obcuk«, pa b blu use skp ena figa. Še gmajšn sekreter gspud Lah, k sa drgač tku ena puhleuna duša, sa bli tist večer tku najavoln, de sa reki, k sa šli z Guvedkarjem pu štengah: »A je blu treba, de sa še mene na tala frzamlenga cefral, k veja, de mam tulk iz glava za upraut, kokr usi iblansk pulberari skp! Mene že na uja več vidi! Gustinčar je žihr veseu, de sa ga tku hmal vn lifral, mu saj ni blu treba puslušat in tlela douhčes predajat!«
Pa jest res na vem, kuku je tu, de sa zdej, udker je lontak vn in * dohtar Taučarjuva banda »pr Rož« usak večer kuncerte pršti-muje, use frzamlenge tku strašn dougačasne in de ni več ta prauga žiulejna pr nh in zakaj ni pr nuben več muske. Če nima Taučarjuva banda več cajta, sej b lohka kašna druga
t
L priloga 86, štev. »Slovenca" dne 14. aprila 1906.
in cel tedanji režim. Koliko je vse to mnenje osnovano, nočemo preiskavati. To hočemo le še konštatirati, da je Avakumovič eden najuglednejših srbskih državnikov in samo tak je mogel postati predsednik kabineta, v katerem so bili ministri le najboljši med najboljšimi srbskimi politiki. Danes se Avakumovič ▼pokojen bavi z advokaturo in velja kot advokat za najboljšega zagovornika v Srbiji. On je advokat ki ima največ posla.
Naj pridem na stvar samo. V ožjem krogu ne je nekoč prijatelj nazval »zaverenikom« —i zarotnikom. To je zanimalo Avakumoviča, ki je bil ondi navzoč, in me je vprašal, zakaj me zovejo s tem imenom. Pojasnil sem mu kako sem dobil to ime.
—	No, glejte, tudi mene zovejo zarotnika, akoravno nisem bil, — odgovori gospod Avakumovič na mojo »izpoved«.
Ta njegova izjava, značilna po tem, ker so mnogi prepričani, da se je Avakumovič udeležil zarote, me je zanimala tako, da sem se osmelil, nadaljevati razgovor v tej smeri. Poprej smo govorili o stvareh, ki nimajo ničesar skupnega s politiko. Avakumovič je bil zadovoljen.
Torej vi niste zarotnik in niste ničesar vedeli za zaroto?
—	Zarotnik nisem! Vedel sem, da nekaj je, a vedel nisem, kaj je to, in kdo so oni, ki nekaj pripravljajo. Sicer pa smo za ostalo vedeli vsi. Kolikor toliko je vedela cela Srbija, vedela je vlada Cincar - Markoviča. vedel je tudi dvor!
Ta njegova kategorična izjava me je iz-nenadila.
Prosim Vas, gospod minister, odkod pa Vi veste, da je za to vedela tudi vlada, vedel tudi celo kralj?
—	Zato i m a 111 tudi d o k a z e ! V predalu pisalne mize VeljeTodoroviča, ministra notranjih zadev smo našli zjutraj 29. maja vizitko, na kateri so bila zapisana imena: polkovnik Damjan Popovič; podpolkovnik Peter Mišic; major Luka Lazarevič; stotnik Djordje Ristič; poročnik Ante Antič in še 15 zarotnikov. To dokazuje, da je bila vlada obveščena o tem, da častniki nekaj pripravljajo.
—	Torej v zaroti razun častnikov ni bilo nikogar?
—	V zaroti so bili in vse izvedli sanio častniki brez civilistov. Mogoče, da je bil zapleten v zadevo tudi Gjojrgje Genčič, a me-■im, da ne,
Kedaj pa ste izvedeli za dogodek?
—	Dan pred 29. majem (11. junija) sem bil v Aleksincu. Zagovarjal sem nekega obsojenca ki je bil obsojen na 201etno ječo. Izposloval sem mu ponovno sodno razpravo in ga oprostil t. j. jaz sem ga branil a sodišče ga je oprostilo. Dne 28. maja (10. junija) na večer sem se z brzovlakom napotil v Belgrad. Z menoj v kupeju prvega razreda so bili še trije Nemci. Radi tega nisetn mogel spati celo noč. Ko sem prišel do Topčidera (mesto, kamor prirejajo Belgrajci izlete, 1 uro od Belgrada) grem iz kupeja na hodnik vagona. Na drugem koncu hodnika sem opazil polkovnika Damjana Popoviča (tedaj poveljnik trdnjave «a bolgarski meji, sedaj poveljnika donavske divizije). On mi je salutiral, jaz sem mu odzdravil. Osebno se nisva poznala, jaz sem ga poznal kot odličnega častnika in kraljevega pobočnika, on pa mene kot bivšega ministra. Kot taka sva se tudi pozdravila. Ko se je vlak ustavil na belgrajskem kolodvoru in sem
muska prštimal. Za kua mama pa ta suldaška, al pa društvena, k vndr še bi pucen špila, ket Taučarjuva, k usak mož pet guldinarju ■a dan pugerva. Če res na uja začel leberalci bi luštnh frzamleng skp sklievat, u šlu use iz Km a in na u nubenga več bliz. Še plackuman-dant gspud Blajbesn se je zažihru, de u šou enkat' drukat raj na jaga, kokr de b nm tlela zastojn pajaca špiln; sej se že tku dost ofra, k gre za tisth umazanh tritaužent tristu kron ■a let usacga pu leta enkat pu plač jajca revederat, če sa res kurje. _ Kulk več špas je biu unkat na ferzamleng ud ta kunštnga društva, k mu pranja »Lada« tam pr Iliri. Tam sa saj kašna moška pu-gruntal, k sa sami kinstlari, kokr ta mlad Jelene, skupi. Na te ferzamlenk je šlu use tku gladku naprej, kokr de b blu iz šmiram namazan, sam tekat je mal zacvelil in zaškripal, k je blu treba za pravila tisth pet krone za štempl udrint. Tekat sa začel mal bi klavrne ksihte režat in se edn za drugm vn iz ušta-rije mazat. Pa zavle tega ni nubenmo za zamert, saj vema, de je na svet use narobe: če ma edn več u glau, mn ma u varžet. Zatu ie pa tku hedu na svet za žiut. Učash je še šlu, k sa še lohka za »Osla« tiste pildke malal; tekat je še kašna flika u varžet prvandrala; a zadne cajte je ta žvauca tku scirana, de na da nubene fige več ud sebe. Murniku Jakec slab futra soja žvauca in je ud dne du dne hI suha in švoh, zatu b blu pa ta nar bulš, «e b ja dohtar Tattčar Turkumu Pepet u reja dal, drgač nm zna nazadne še krepnt, pol »ia pa mel hudimana.
Zdej nm pa vošm prou ene vesele pra-znke; pa na smeja mislt, de za tu, de b m kej putice dal; jest putice na maram, k se iz no želode lohka puferderba, kokr sa s ga gspud dohtar Tattčar pufrderbal, k sa mogl un dan Pr leberaln frzamlenk voda pit.
izstopil iz voza, stopi predme inženirski nadporočnik, salutira mi in mi naznani: »Gospo-dine ministrski predsednik kralj in kraljica sta ob življenje, prijatelji dežele so se zbrali, in sestavili vlado, ki ste ji vi predsednik. Prosim vas, da izvolite takoj oditi v dvor, kjer vas čakajo.« Nisem se mogel načuditi. V prvem trenutku se mi je zdelo to sumljivo, bal sem se kake zanjke; delal sem se hladnokrvnega in že sem hotel reči, da hočem najprvo domov, ko mi pride nasproti komisar železniške policije Stojkovič in mi potrdi nadpo-ročnikove besede. Stojkoviča sem poznal kot člana liberalne stranke (katere načelnik je bil Avakumovič) in njegovim besedam sem verjel. Svoje stvari pošljem domov in javim ženi, naj ne skrbi, ker sem odšel na dvor. Sedem v voz in pozovem seboj tudi nadporočnika. V zunanjem ministrstvu sem dobil vse svoje ministre ter mnogo drugih državnikov in politikov. Sporočili so mi, da so mene izbrali, da sestavim vlado, opozarjajoč me, da to od mene zahteva domovina. Nisem dolgo premišljeval; izjavil sem, da pristanem na to pod pogojem, da sestavijo vlado prvaki vseh političnih skupin. Ta moj predlog je bil sprejet in jaz sem takoj sestavil vlado izmed prisotnih Nekateri mi očitajo, da kot liberalec nisem sestavil liberalnega kabineta; a naredil bi bil veliko napako, če bi bil storil to. Takoj zahtevam, naj se mi naznani, kaj se je do tega trenutka naredilo. Povedali so mi, da je oblastim v deželi brzojavno naznanjeno, »da su kralj i kraljica u m e d j u s o b n o j borbi izginuli.« Kaj takega so mogli napraviti le vojaki, nevešči takih poslov, a jaz sem takoj rekel, da se mora brzojavno cela Srbija obvestiti o pravem stanju stvari. Pritrdili so mi vsi ministri.
Poprosil sem jih, naj se odstranijo v sosedno sobo, da napišem proklamacijo, a oni naj potem, ako bo treba, še kaj pridenejo ali predrugačijo. V desetih minutah je bila pro-klamacija napisana. Proklamacija vam je že znana. Trenutek jc bil tak, da je bilo treba vsako besedo natančno pretehtati. Zato sem ■ napisal kratko in jasno. Poklical sem ministre, jim prečital, kar sem napisal, in oni so to brez premembe odobrili. »Hajdi ti Ljubo,« rečem Ljubi Stojanoviču (tedaj in sedaj minister pro-svete, načelnik mlade radikalne stranke), »ti si filolog, preglej rokopis, da ne bo kake filo-loške napake. Paziti moramo na vse. Sicer tudi iaz dobro poznam srbski jezik, a ti si mojster za to.« Ljuba pregleda in reče, da je s filološke strani dobro. Takoj vsi podpišemo in v eni uri je bila proklamacija že objavljena narodu.
Predno pa sem sprejel sestavo kabineta, sem vprašal, kaj je z generalom Jovanom Be-limarkovičem (predsednikom senata). On je moj ujec; ko bi se bilo njemu kaj zgodilo, bi ne bil sprejel nobene časti. Rekli so mi, da mu I ni nihče ničesar naredil, a za vso varnost mu ie pred hišo postavljena vojaška straža z enini častnikom. Po sestavi kabineta sem se takoj odpeljal na dom k Belimarkoviču, da vidim, kako je ž njim in da ga pomirim. Ob tej priliki mi je pripovedoval, kako je to noč neka starejša ženska z eno devojko prišla pod okno in trkala nanj, vprašajoč, če je tu Miloš. General je menil, da je to kaka sumljiva ženska, ki išče njegovega sina Miloša, konjeniškega poročnika, zato jo je z grda odpravil proč, ne da bi jo hotel poslušati, kaj je nadalje govorila. To pa je bila gospa Popovička, ki je po noči prišla s svojo hčerko k generalu, da ga vpraša, ni li tu pri Beliniarkovičevem sinu Milošu njen sin Miloš, tudi konjeniški poročnik v istem, 4. konjeniškem polku. Zbala se je za svojega sina, ki je zjutraj odšel z revolverjem, ki ga sicer ni nosil, a se cel dan ni vrnil domov. Poročnik Miloš Popovič je bil zarotnik, kar pa njegova mati ni vedela. To je najboljši dokaz, kako so zarotnki skrivali svojo tajnost celo pred najbližnjimi sorodniki.
•— A od kodi pa so zarotniki vedeli za Vaš dohod po železnici, da so Vas prišli počakat?
- Takoj po dovršenem delu je prišel k meni na dom podpolkovnik Peter Mišic in potrkal, na kar se mu je odzvala moja žena. Na ženino vprašanje, kdo je, kaj je in kaj želi, ji sporoči Mišic, ki ga dotlej nisem osebno poznal ne jaz ne moja žena, kaj se je zgodilo in da je meni treba sestaviti kabinet. »Joca nije kod kuče,« se je glasil odgovor moje žene. »Kedaj pride?« — »Jutrl zjutraj se vrne z brzovlakom.« Mišic se zahvali in odide, a enega častnika, kakor sem rekel, pošlje po mene.
—	A kateri častnik-zarotnik pa je bil to, ki Vas je počakal?
—	Ne začudite se — Borislav Nikolič, inženirski nadporočnik, ki je pozneje nenadoma postal iz zarotnika njihov nasprotnik. Cul sem, da je to darovit človek in odličen častnik. Rekli so mi, da je posebno dober govornik in da je ob neki priliki s svojimi pozdravnimi besedami iznenadil in razveselil kralja Milana. Bil je odličen dijak, a na visoki vojni šoli vo.ine akademije je padel iz enega predmeta. On zarotnik, vedno odličen dijak, je padel iz taktike, predmeta, ki mu ga je predaval drugi zarotnik podpolkovnik Peter Mišic. To ga je gotovo ozlovoljilo in zato je začel delovati z Zivojinom Veličkovičem (lastnikom protizarotniškega lista »Opozicije«), vsled tega jc tudi podal ostavko, ki mu je pa tedanji vojni minister Putnik ni hotel dovoliti, ker ga je cenil kot odličnega častnika. Tudi jaz sem očital svoj čas, da ni bilo prav, ker je jako nadarjen človek odstranjen z višje vojne šole. Zahteval sem, da se mu dovoli ponoviti izpit, a niso hoteli predrugačiti, kar so naredili. Šcdaj jc Nikolič nadporočnik v Čupriii.
Ci. Avakumovič mi je pripovedoval še
nekaj že znanih podrobnosti, nakar sem se mu prisrčno zahvalil.
Mislim, da moj razgovor z ministrom Avakumovičem ne bo brez zanimivosti za bralce »Slovenca«, ker je v njem več novih, doslej neznanih podatkov o dogodku 11. junija 1903. V srbskem časopisju bo gotovo izzvalo to priobčenje dolge in hude razprave.
Socialne stvari.
soc Ameriški delavci in način njihovega življenja. V Evropi so razmere severoameriš-kih Združenih držav v socialnem oziru skoro docela neznane. V novejšem času sta se začela pečati dva učenjaka iz Nemčije, Sombart Philipovich (zadnji Nemec?) s preiskavanjem razmer delavstva v Ameriki; uspehe priob-čujeta od slučaja do slučaja javnosti.
V Evropi je razširjenih o naporu in stališču ameriškega delavca mnogo pretiranih, a manj resničnih vesti, zato so priobčeni spisi omenjenih raziskovalcev vzbudili precej zanimanja.
Glede plač ameriškega delavstva nam ne-dostaja statistike, a Sonibart v svojih poročilih trdi, da položaj tamošnjega delavca ni tako trd in neznosen, kot ga slikajo Evropejci.
Primerjajoč povprečne letne dohodke nemškega in ameriškega delavstva, se pokaže že na prvi pogled.
Črkostavec n. pr. ima v Nemčiji na leto 849 mark, v Ameriki pa 1747 do 2234. Delavec v kaki tovarni železa v Nemčiji prejme letno 733 do 1014, v Ameriki pa 1642 do 3074 mark. Najslabše so plačani v Nemčiji delavci v predilnicah, ki dobivajo na leto komaj 505 do 777 mark, dočim imajo delavci iste stroke v Ameriki 1130 do 2192 mark. — Sombart s tem dokazuje, da so delavci v Ameriki dva do trikrat boljše plačani kot v Nemčiji; — (kaj šele pri nas!) — Tudi kar se tiče življenskih razmer delavstva, onostran morja niso slabše kot v Evropi. Kolikor višjo in boljšo plačo ima ameriških delavec, tembolje in udobnejše živi. Ze stanovanje samo ima mnogo lepše, kot marsikateri meščan pri nas; skoro elegantno pohištvo vse pregrnjeno s preprogami in pregrinjali. Lukstis, na katerega delavec drugod misliti ne more. Tudi za hrano, zlasti za meso ameriški delavec trikrat toliko potroši, kot v Evropi; največ pa za obleko. Delavce v tovarni za biciklje opisuje Sonibart takole: »Zavratnice si odpno ter zapestnice zavišejo do komolca; odhajajoče iz tovarne se jih vidi v lepi obleki, elegantnem obuvalu in modernem klobuku. A to so delavci, ki nimajo več plače na dan kot linčetrt dolarja (po naše 6 kron).
Zopet drugi pripoveduje o ameriških delavcih sledeče: v gručah dohajajo v krčme, oblečeni v drago obleko, v finih rokavicah, vsi prsti kot okovani z dragocenimi prstani, skratka vsa toileta v polni eleganci.
Pri takem življenju seveda delavcu preostaja le inalo od plače, toda ima od življenja nekaj užitka, četudi mu razna akordna dela predčasno jemljejo telesne moči. Nemškemu delavcu ostane še nekaj od plače na dan, a kaj mu to koristi, ker Nemec ta preostanek porabi za alkohol, medtem ko je v Ameriki glasom Sombartovega poročila v 2567 delavskih rodbinah nad polovico pravih abstinentov. Druga polovica rodbin potroši za pijačo po 103 marke na leto, a treba pomisliti, da je pijača v Ameriki trikrat dražja kot v Evropidelavec v Berolinu pa zapije po 111 tnark. Še več pa porabijo delavci v raznih drugih krajih Nemčije, kjer pride na osebo po 769 1 piva, 138 1 vina in 6 1 žganja na leto.
Zlasti so zanimiva Sombortova opazovanja družabnega razmerja ameriških delavcev. Amerikanec je delavec le v tovarni in delavnici, zunaj nje je pa pravi meščan in gospod. V občevanju v zasebnem življenju se čuti gospodi in svojim višjim enakovrednega; prihaja na bankete v fraku in cilindru, kot pri nas kak svetnik.
Pa tudi jc razmerje ined delavci in gospodarji vse drugače kot pri nas v Evropi; delavci so ponavadi solastniki podjetja s tem da imajo večino delnic sami.
Značilno za ameriškega delavca je, da ne bo nikdar poskušal obogateti s tem, kar bi si — po naše rečeno — odtrgal od ust; s stradanjem. Sombach koncem svojih študij prihaja do zaklučka, da doseže družabni socializem le v Ameriki svoj vrhunec.
soc Nekaj o japonskem poljedelstvu. Japonska država šteje 1901 — 48 milijonov duš. Za poliedelstvo sposobne zemlje je 5.4 milijone ruskih derjatin, torej 30krat manj, kakor v Rusiji, in na vsakega človeka pride 0.14 des-jatin, torej manj kot vrt za zelenjad, ki obdaja hišo vsakega ruskega kmeta. Pri vsem tem pa se prehranjuje japonski kmet s svojimi lastnimi pridelki dosti dobro, se ne pritožuje nad revnostjo svoje zemlje in ne zahteva »na-cionaliziranje« dežele. Izjeme so le ob časih slabe letine. V takih slučajih sc uvaža skromna množina riža. Ce preiskujemo vzroke, vsled katerih poljedelstvo na Japonskem tako vspeva,. tičijo vsi v vpeljavi obvezne ljudske šolske dolžnosti. Leta 1901 jc obiskovalo ljudske šole 4,900.000 učencev. Na Ruskem na primer, kjer je število prebivalstva še enkrat večje, obiskovalo je šole 4,250.000 učencev in učenk. Drugi vzrok pa obstoja v tem, da ume Japonec gnojiti svoja polja. Kar je bilo v ta namen pri nas splošno uvedeno pred doglcd-nim časom, to že dela japonski kmet iz dav-nosti. Japonec skrbi, da pride gnoj vselej v zemljo. Gnoji posamezne rastoče rastline, da tem potom bolj vspevajo in boljše rodč, ravno tako pognoji mesta, koder seje seme, ali radi rastline. To je najpraktičnejša metoda in zato na japonske ietinc od leta do leta večje in obilnejše. Japonci so večinoma vegetarijanci I
in zato rede malo živine. Živalski gnoj pride torej komaj v poštev. Gnoje s človeškim gnojem, ki ga prodajajo in razpeljujejo posebna društva. Gnoje seveda tudi z različnimi poljedelskimi odpadki, tako z riževimi plevami, z riževo slamo in pepelom. Kot gnojno sre-stvo jim služi nadalje kaliž, ki ga dobivajo pri kuhanju rižnega žganja, tropine od piva, odpadki sviloreje itd. Kot izboren gnoj rabijo tudi superfosfate in razne morske rastline. — Zemlja, katero Japonec orje, je razdeljena v tako, katero poplavijo z vodo in imenujejo »Ta«, in tako, ki jo puste suho in imenujejo »Chata«. Večina je poplavljena. Ker je riž enoletna rastlina, ga sade od srede aprila do srede maja in ga žanjejo septembra. V južnih provincah osuše zemljo, jo spremene torej v »Chata«, in sejejo še enkrat ječmen, pšenico, grah, bob, repa, ogrščico ali gorčico. — Japonska poljedelska orodja so vsa popolnoma priprosta. Zato pa imajo Japonci spretnejše roke, večje veselje do dela in neprecenljivo potrpežljivost. Sejanje se vrši pri Japoncih vrstoma. Zemljo malo odgrebejo in po setvi vsejano žito zopet zagrebejo. Ker sejeo v ravnili vrstah, zrastejo tako tudi vse rastline in tako jih je mogoče ogrebati, jim prilivati v suši in jih gnojiti. Rastline stoje v primerni razdalji in kadar prično zoreti, sade kmetje po teh razdaljah nova semena. Tako je tudi umljiva večkratna žetev. Japonci ne upotreb-ljavajo pri sejanju nikakšnih strojev. Vse kmetije somajhne; velika kmetija je tam izjema. Pridelajo pa Japonci primeroma daleč več. kakor Rusi. To je torej posledica izobraževalnega šolstva in razširjanja znanosti.
soc. Socialna delavnost italijanskih katolikov. Italijanski katoliki so želi na socialnem polju v zadnjem času krasne vspehe. V njihovih gospodarskih blagajnah, ki so ustanovljene v korist kmetov in manjših posestnikov je že 61 milijonov lir. Tudi z raznimi drugimi podjetji so zelo koristili revnim kmetom, ki se morajo težko boriti za obstanek. Ustanovili so produktivne zadruge in širili gospodarstvo. Vse organizacije italijanskih katolikov štejejo pol milijona članov.
soc. Tridentinski katoliki istotako napredujejo. Zdaj že niso več zadovoljni z gospodarstvom v ožjem smislu, ampak so se vrgli na industrijo. Imajo vsakovrstne tovarne in katoliška tridentska banka je sklenila ustanoviti „Industrijalno tridentsko banko". Tamošnji katoliki, ki imajo v posesti delnice, so odločili na posebnem shodu osnovati tako novo banko z glavnico milijon kron, ki se lahko pomnoži na 12,000.000. Že obstoječa tri-dentinska banka in novi zavod si bosta tako razdelila posel, da bo opravljala prva finan-cielne zadeve, a druga samo industrijelne.
Iz Goril nad Bledom.
Prvi nov živinski semenj v Spodnjih Gorjah se je vršil 6. dan t. m., na cvetni petek. Akoravno je bil živinski semenj od deželne vlade dovoljen še le 30. sušca, in se v teli kratkih dneh ni mogel semenj primerno razglasiti, je bila kljub temu udeležba povoljna. Na semenj so prignali živino ne le iz domaže občine, ampak sploh iz blejskega kota in Bohinja. Postavljeno je bilo na semenj okolu 250 glav govedi, nekaj konj, prašičev in drobnice. Sejmišče ima mično lego, da se z okrajne ceste proti Gornjim Gorjam vsa živina lahko pregleda. Postavilo bi se bilo lahko iz domače občine več živine, ker ima domača občina sama do 1500, Bled in Ribno pa nad 2000 govedi. Pa živinorejci se niso nadejali, da bi došlo kaj prida kupcev. Prodali so več govedi v okolico, 3 govedi in 4 konje pa celo na Sol-nograško in Tirolsko. Koštrun je bil prodan za 32 kron. kar dokazuje, da rede tukaj lepo drobnico. Ker je lega vasi Sp. Gorje ugodna zaradi nove železnice, se je nadejati za prihodnji živinski semenj na sv. Martina dan obilne udeležbe.
Drugi dopisnik nam piše:
»Narod« ima zadnji čas jako marljivega, pa tudi lažnjivega dopisnika iz Gorij. Po pisavi sodeč, je možic morda že v osmi šoli gledal skozi okno. Posebno se zaganja v naše . bralno društvo. Morda niu ugaja »Gorjanski dom« ali pa ga mamijo sladki spomini na »opico«. Mož pa je jako slabega uma, ker niti ne ve, koliko je dvakrat pet. Čoha set udi ob »konsum«, dasi ne ve, kdo mu je načelnik. Da bode od jeze bolj zelen, mu povemo na uho, da Jakob Kunstelj ni načelnik gospodarskega društva, katero je lani imelo 174.895 K 64 vin. prometa in 2989 prov. res. zaklada. Ker pa dopisnik prorokuje društvu propad, ga povabimo, da se pripravi za pogrebni govor. »Narodov« dopisnik opisuje Gorjane kot neumne. Boga naj zahvali čvekač, da mu pameti že komarji niso izpili.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Vsled tepe ž a so bili obsojeni fantje iz Gojzda in sicer: Matevž To-mec, Alojzij in France Urh in Anton Resnik vsak na pol leta
Zaradi tatvine jc obsojen posestnik v Pcčah Janez P a v š e k na štiri mesce težke ječe.
Radi t e p e ž a bo zaprt Aleš M o -h o r i č , bajtar iz Rcpenj, 2 meseca v težki ječi.
Vsled prizadete telesne poškodbe je obsojen Janez Vidmar, mlinar iz Vopovelj na 3 mesce težke ječe.
Idrijske nouice.
Zahvala. Prijatelji idrijskih siromakov so priredili v nedeljo, dne 8. aprila v pivovarni pri »Črnem orlu« na korist tukajšnji konferenci »Vincencijeve družbe« vsestransko lepo vspelo veselico, ki je prinesla prazni družbeni blagajni blizo 30U kron. Izpohiujemo torej lc prijetno dolžnost, ako vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica tako krasno uspela, izrečemo najiskrenejšo zahvalo. Posebno moramo zahvaliti »Katol. tiskarno« v Ljubljani, ki je blagovolila brezplačno natisniti vabila k veselici, slavno »Kat. del. družbo« v Idriji za brezplačno prepustitev druž-binega odra, kakor tudi gg. starosto in njegovega namestnika za brezplačno postavljenje istega, dalje sl. pevski zbor kat. del. družbe za prijazno sodelovanje, isto gdč. igralke in igralce, v prvi vrsti gdč. Trcvnove in Ciolije-ve, ki so preskrbele vse potrebne kostume za uprizoritev igre in alegorije, ter končno vse, ki so s svojim mnogoštevilnim obiskom pripomogli k tako lepemu uspehu. Vodstvo Vince-cijeve družbe.
Naši realci so dan preje napravili koncert v »Čitalnici« na korist podpornemu društvu. Pri precej težkem programu so sodelovale poleg dijakov iz prijaznosti tudi nektere druge moči. Vendar udeležba ui bila posebno velika. Pogrešali smo marsikterega, ki se drugače kaže prijatelja naših dijakov. Ne bomo preiskovali, kaj je bilo temu vzrok, ali to, ker ni bilo nobene igre, temveč le godba iu petje, ali pa lepo vreme, ki je vabilo bolj na prosto, kakor v zidane prostore. Vendar bode, kakor čujemo, dober stotak čistega dobička prišlo v podporno blagajno.
Duhovne vaje so našemu Dragotinu že od nekdaj trn v peti. Pravijo, da so 11111 zoprne zato, ker mu beseda »vaje« že od dijaških let sem ni všeč. Svoj čas se je obregnil v svoji zamrli »Jednakopravnosti« ob duhovne vaje v Marijini družbi, sedai pa so odpravljene na naši mestni realki pač skoro gotovo tudi Dragotinovo delo. Sicer pravi ministrski odlok, da glede duhovnih vaj določata veroučitelj in vodstvo. Veroučitelj gotovo ni hil proti duhovnim vajam, ravnatelj tudi sam od sebe ni nastopil letos proti vajam, ker jih je že dosedaj pripuščal in kot filozofije in ino-droslovja doktor gotovo ljubi doslednost v svojih sklepih ter ne spreminja svojih misli po vremenu. Razve n tega pa je ravnatelj za svojo osebo gotovo prepričan, da bi vsaj nekterim dijakom ne škodovale kratke duhovne vaje. Letos je prišel Dragotin kot suplent na realko, in velikonočne duhovne vaje na naši mestni realki so preminile. S tem pa nikakor ne očitamo ravnateljstvu nesamostojnosti.
Dragotin in kuharice. Bivši idrijski župan Dragotin Lapajne, ki je poskusil v življenju toliko poklicev, kakor pač malokdo, saj je bil vojak, carinar, medicinec, jurist, namenjen teolog, filozof, celo tehnika se je kazal, ko je delal za mestno ubožnico znani ženialni načrt, radi katerega jc prišel v zamero pri profesorju Matiji Pircu katehet Os\vald namesto Dragotina veleum torej svetoven, se je v zadnjem času vrgel tudi na socialno vprašanje, ki ga pa ne rešuje pri svojih delavkah, marveč pri kuharicah. Silno ga namreč skrbi, kakšne so čipke pri spodnjih hlačah, ali Os-\vald kupuje svoji kuharici v to potrebne čipke oziroma »po umetni podlagi izdelane vzorce«. A to ni šala! To piše Dragotin v »Slov. Narodu« ter potrjuje s svojim podpisom. Da bo po-tolažen, mu izdamo, da se Oswald zato nič ne briga. Sumljivo pa je, ako kdo drugi te usluge kuharicam ne izkazuje, radi česar tudi zabavlja nad tistimi, ki niso za reformo katoliškega zakona.
Zapeljane delavke - čipkarice plešejo po Rlavi Dragotina Lapajneta, kakor v »Slov. Narodu« sam izdaja. Ta univerzalni veleum joka v eni zadnjih »Narodovih« številk nad usodo zapeljanih delavk, ki so delale in delale za šolo. nazadnje pa niso mogle prodati, ker šola njih izdelkov ni prevzela. Ponujali so potem najbrž Dragotinu in drugim, pa menda zastonj, ker pravi podpisani Dragotin Lapajne, da je »sedai prišla na naše katoliške duhovne vrsta, da pokupijo blago, ker so po prižnicah agitirali za Vogelnikovo šolo.« Po splošnem mnenju je pod tem »Narodovim« dopisom podpisani Drag. Lapajne istoveten z onitn Lapaj-netom. ki jc spisal vrsto člankov v istem listu. Tam je kazal velikansko usmiljeno srce La-pajnetov za uboge čipkarice, v tem zadnjem kratkem dopisu pa tako grozovito neusmiljenost do ubogih od Vogelnikove šole zapeljanih par. Bog se usmili! Samo eden mož je svoj čas tako delal, da je pošiljal uboge Evine reve k duhovnikom. Pisal se je prav tako, kakor »Narodov« dopisnik, namreč: Dragotin Lapajne. Bil je pred leti daljšo dobo idrijski župan. Med drugimi siromaki se je tu pa tam zglasila v občini za podporico tudi kaka revi-ca. ki je poleg revščine imela še to napako, da je bila v Marijini družbi. In župan Drag. Lapajne? Pognal jo je z besedami: K f----pojdi.
naj ti da ()swald! Glejte, prav tako sedaj neki Dragotin Lapajne celo javno v »Narodu« čipkarice goni k katoliškim duhovnom, Gnjezdi, Oswaldu, ki naj čipke pokupavajo. Človek bi skoro mislil, da je preje imenovani župan in dopisnik »Narodov« eden in isti. Znabiti!
i O. ta nesrečni cvirn! Nc gre Dragotinu iz spomina, da je poleg pogač tudi sukanec njegovi mami pomagal do nekaj hišic. Posegel pa je vmes trgovec Goli, ki je izpoznal, da bi se dalo vendar še kaj prislužiti, ako bi sukanec prodajal tudi ceneje, nego firma Lapajne. Mož se loti dela. A potem zamere in boji! Prijatelji in prijateljice ubogih delavk so sedai zelo gledali na lepoto dela, čudno je bilo samo to, da sc jc dalo lepo delati samo iz tistega cvirna, ki so ga dali trgovci čipk, z Golije-vega, k! je bil od iste firme, popolnoma enak. samo cenejši, so bile pa čipke navadno slabe.
tako da so jih delavke le težko ali prav po ceni oddajale. Dragotinu smo še na razpolago.
Poslano.
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopl. ure. Te imajo izborilo in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s trenil prav močnimi golddouble plašči In avtom, zapiralom. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar tte izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo iu jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 150 — Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno BtS jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj 1. Postg. 2|27
697 30-2
Kupujte
narodni l^elgl^l
Ali že veste
da je I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NUČIČ v Ljubljani, v Šelenburgovih uiicah št. 6
znižalo cene za
I. slou. kažipot za kole-UHit sarje in pešce. »i»i»
Sedaj stane samo eno krono.
661 Dobiva se samo pri podpisanem 10 — 7
I. kranjskem reklamnem podjetju W. K. Nučič v Ljubljani."

817 3—1

Trataratata!
Slovensko«
trgovsko« obrtna
izšla
Dobiva se edino pri I. kranj. reklamnem podjetju:
|Je
t l l l i
vu V
(D. OUCIC,
Kašelj!
i
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
o7ifl not- Potrjenih spričeval dokazuje L i IV gotov uspeh pri kašlju, hrlpavostl, kataru in žlezi.	712 36 -34
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.
1 rt«' 6.		wmm
»c? -S' V=T O-! 2 — 3		
i S		325
iŠ^F-J		r*r**
: CO ^Sr » E S ; mwm t i (tt-i- 0.,-	n	
	co	1
Gospodične
katere se žel6 izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52 - 46	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po živofni meri.

Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
>ak. zajamčeno) 129sbl9 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku k Somp., Praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodai v drogueriji Ant. Kane, $nton Korbar. Hlnko Wibbe.
■te
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerlu. Dobiva
tudi v vseh lekarnah In drožerijah 26to 13
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in pon itiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thferryjev 2630 balzam 52—16
le z zeleno znamko nredovaisa*. Staroslavno neprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v želodca, koliki, kataru, prsnim kolecuim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatik steklenic ali 1 voliki specialna steklenica s patent. zamaAkom K 5*— franke.
TM«rryjevo oentifolijako mazil«, povsod znano kot non plua ultra
proti vsem Se ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, absoeee« ia oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončku K 3*60 se poft'je le proti pe-vzetju ali donar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči oiiginalnih zahvalnih pisem gratis in franke. T ta-logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijek.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato Ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseli vrst nlkelnastih, srebrnih ln datlh .r z znamko Boakopf, Habn, Onega, NchaflTli.usen, Mlashiitte kakor tudi vseli vrst solidnih rlatuln in srebrala p. Ir.vlrnlb toT.ruliSklh cenah.
Nikel. remont, ura......K V—
slst. Roskopf patent ura ..... 4'— „ . črna |ekl. rem. ura . 4- — švic Izvir. Roskopf pat. ura . . . 5'— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 arebr. . , .Oloria" , . T-60 . , . dvojni plašč . . I -50 „ oklep, verižica z rinčico no pero In knrab., 15 gr. težka . 2 SO roška Tula nlkel. rem. ura a sidro z „Luna* kolesjem . 9-50 ara s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K J'— švarcvaldska ura K 2'—. Za vaako uro Sletno pismeno Jamstvo I Hlkak rlalkol Zamena dovoljena, alf denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—80
Dunaj-
tke želodčne kapljice, vetrove odganjajočo
in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu t Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo*tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobnl prašek, Ada-voda za lase ln Ada-pomada.	1M3 49-12
I I
.........|
«1 | Ljubljana^ g
^elenlmrioi?e]mice:žtep^j
Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. .Grand Prix\
Jiajvečja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^ športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 st-i
II. priloga 86. Stev. »Slovenca" dne 14. aprila 1906.
Nekaj sumljivih rdečih pik na naših socialnih demokratih.
Zagorje ob Savi.
Svoboda, enakost, bratstvo. Četrta sumljiva rdeča pika je svoboda oziroma kršenje one svobode, ki so jo rdečkarji zapisali na svoj prapor, da bi tem bolj lahko sleparili. Pri vsakem javnem shodu so delavci lahko opazili, kako malo ravno kričavi rdečkasti voditelj Čobal čisla svobodo. Terorizem, katerega je podtikal cerkvi in duhovščini, ni imel nikjer take veljave, kakor v socialdcmokraški družbi. Če je prijatelj svobodne resnice, zakaj ni pustil vsakemu svobodno govoriti? Po končanem govoru naj bi še lc omenil, o čem sc ne strinja s predgovornikom, sodbo pa prepustil ljudstvu, kakor se to godi sicer v vsaki količkaj pametni družbi. Pa je veljalo vedno samo to: da le shod razbijemo, pa je nekaj doseženo. In kaj je bilo doseženo? To, da se mnogi niso smeli in se še sedaj ne smejo povzpeli do resnice. To je socialdemokraška svoboda!
Navedem samo še en zgled iz novejšega časa, kako rdečkarji spoštujejo svobodo. Na ljudskem shodu pri Miillerju je Linhart, tedaj šc trboveljski veliki malik, očital krščansko-socialnemu delavstvu, da zatira svobodo, ker njemu nekoč niso pustili na njih shodu vezati rdečepofarbanih otrobov. Na to je poleg resolucije za splošno in enako volilno pravico, za ktero je bil shod sklican, predlagal tudi nezaupnico katoliško-narodnim poslancem. In ker so se pri glasovanju dvignile roke tudi proti nezaupnici, so rdečkarji takoj po shodu dotične surovo napadli s klici: »Ali te ni sram, da glasuješ za farško stranko!« In bila je celo nevarnost, da bi dotični čutili njih »svobodoljubne« rdečepobarvane pesti . . .
Kaj ne, Čobal, to je svoboda!
Peta sumljiva rdeča pika na njih praporu je »e n a k o s t.« V začetku je Čobal vedno povdarjal, da moramo biti vsi enaki, imeti vsi enake pravice in enako premoženje. A kako da v našem socialdemokraškem društvu ne smejo odločevati drugi, kakor 011 sam? Kar on reče, to mora veljati. In enako premoženje moramo imeti vsi, je pravil tedaj, ko je 011 bil šc bos in razcapan. A sedaj, ko si je od krvavih delavskih žuljev pridobil že precej imetja, tega nič več ne oznanja. Čobal že ve, zakaj.
Šesta sumljiva rdeča pika jc bratstvo. To sc tudi krasno razvija. Kdor ni popolnoma mokraških misli, tisti seveda ne spada med »brate«; zato gorje takemu! Lahko pa navedem tudi več slučajev, kako »bratsko« sc ljubijo ti rdečkasti »bratje« sami med seboj.
Mogoče, da se bo še marsikdo spominjal veselice, ki jo je priredil rdeči Miha 24. junija leta 1900. in povabil nanjo »istrske sodruge«. Plesalo in rajalo se je čez polnoč. Nazadnje jc prišlo do prepira. Sodrug M. je sodrugu B. zunaj, menda iz same prevelike »bratske« ljubezni zavihtei krevelj v glavo in ga pustil za-piknjenega v glavi do dne.
Pa bi vtegnil kdo reči, da takrat šc niso bili ti »bratci« dovolj izobraženi, a da sedaj sc kaj takega ne sliši. Evo nekaj podobnega iz novejšega časa. Dne 22. maja 1905. so bili pri sodišču Jože Robavs, njegova žena pa toži-telj Čobal. V zahvalo, da je imelo mokraško društvo zavetje pod Robavsovo streho, tnn je rdeči Miha napravil to sramoto, da je moral v »Slov. Narod« poslati preklic in obenem zahvalo Čobalu, da je od tožbe odstopil. To je pač bilo bratsko.
Dalje. Dne 27. prosinca 1906. na javnem shodu je Čobal sam omenil, da mu je iz Trbovelj pisal sodrug Rinaldo, da mu ni varno več priti v Trbovlje, ker mu prete s smrtjo. To pa radi tega, ker Čobalu ni zadostovala več služba v Zagorju, ampak je delal načrte, kako bi tudi v Trbovljah napeljal zlati denarni studenec v svoj žep. Sodrugu Ratajcu so se ob slavnem odpotovanju tedaj slavnega Mlakarja proti celjski ječi začele cediti sline po lahko zasluženih kroncah pri stranki. In te sline se mu ob prihodu preroka Linharta še niso ustavile. Temu Ratajcu je Čobal obetal, da pride za tajnika k jugoslovanski socialni demokraciji v Trbovlje, da ga hoče o vsem potrebnem poučiti, on sam pa bo hodil tja »shode držat«. Ti zlati načrti so prišli na dan, in tako se je pričel znani razpor med Čobalom 111 tedanjim Linhartom.
Vse to seveda iz same »bratske« ljubezni do bližnjega.----(Dalje.)
VOLILNA PREOSNOVA.
Poslanec Perathoner je govoril v Bol-cantt o volilni preosnovi. Shod je pozval nemške poslance, naj prično z obstrukcijo, ako ne izpremene vladnega zakonskega načrta o volilni preosnovi po zahtevah Nemcev. Shod se je izjavil načeloma za splošno volilno pravico, a zahteval, naj se ozirajo na davčno moč in kulturo Nemcev. Če mogoče, naj dobi Galicija samoupravo. Perathoner je izjavil, da sedanja zbornica najbrže ne izvede volilne pre-osnovc. Izvrševalni odbor nemške agrarne stranke na Češkem je sklenil resolucijo, ki odobrava razširjenje volilne pravice, a zahteva, da mora presegati število nemških in romanskih poslancev ono poslancev Slovanov, ali jim pa ostati vsaj enako. Nekaj novih poslaniških mest nemški agrarci zahtevajo za nemške kmečke okraje na Češkem. Lvov-ski župan Malachovski sklicuje 19. aprila konferenco vseh galiških županov v zadevi volilne preosnove.
SKUPNI MINISTSKI SVET NA OGRSKEM.
Budimpeštanski listi poročajo, da se bo vršil v drugi polovici prihodnjega tedna sku-
pni ministrski svet v Budimpešti. V Budimpešto sc pripeljejo skupni ministri Goluchow-ski, Burian in vojni minister pl. Pittreich. RAZMERE MED AVSTRIJO IN OGRSKO.
Znani K. H. Wolf piše v »Nemško radikalni korespondenci« z ozirom na izpretnenjen položaj na Ogrskem: Takoj po Veliki noči morajo nemške stranke delovati na to, da zavzame vlada jasno in nedvomno stališče in da sklene državni zbor, kakšno naj bo v bodoče stališče naše državne polovice nasproti Ogrski. Avstrijski državni zbor se bo moral še mnogokrat pečati z razmerami nasproti Ogrski, ker ni zakonitih državnoprav-nih jasnih določil za nagodbo, oziroma za trgovinsko in pa za carinsko pogodbo z Ogrsko. Razpravljati bo treba tudi o izplačevanju, o ogrskih prispevkih o skupnem državnem dolgu, o banki i. t. d. Nova ogrska vlada bo delovala na gospodarsko ločitev od Ogrske, kar sili avstrijsko zbornico, da zavzame hitro in energično svoje stališče.
NOV POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Ogrski uradni list odpravlja odredbe z dne 20. marca, po katerih je bilo omejeno razpošiljanje časopisov po železnici. Andrassy je predložil včeraj vladarju listo za imenovanje državnih tajnikov in višjih županov, ki jo je odobril vladar. Danes zasliši vladar Wekerla, ki mu bo poročal o položaju. Za ogrskega honvednega ministra je imenovan podmaršal Ludvik pl. J e k e 1 fa 1 us s y, ki je bil prideljen poveljništvu ogrskega hon-veda in je bil preje sekčni načelnik v vojnem ministrstvu. Danes zapriseže vladar Jelelfa-lussega. Koalicija postavlja kandidate za prihodnje volitve. Postaviti nameravajo prejšnje koalicijske kandidate. Volilni boj bo le v krajih, kjer bodo kandidirali liberalni ali pa narodni kandidatje. V Budimpešti bodo kandidirali samo pristaši koalicije. Dr. \Vekerle je sprejel ponujeno mu kandidaturo neodvisne stranke v Temešvaru. — Cesar pride 18. majnika v Budimpešto, kjer ostane 5 dni.
RUSIJA.
Posledica rusko-japonske vojske je, da Rusi izpremene uniforme v svoji armadi. Nove ruske uniforme bodo podobne avstrijskim. Kavalerija dobi srebrne in zlate prsne trakove. Suknja je črnovišnjeva, hlače svit-lcjše. Sablje bodo nosili prejkoslej obešene čez rame. Paradna uniforma se bo le malo razločevala od navadne. Častniki dobe epa-lete. Gardni kavalerijski polki in nekateri starejši in posebno zaslužni polki ne dobe novih uniform. •— Zasedanje gosudarstvenne dume bo car otvoril s prestolnim govorom v peter-burški carski palači in nc v Carskem Selu, ki ga popravljajo.
Moskovska policija je prijela krajevni so-cialnodemokraški odbor in zapečatila neko socialno prekucijsko tiskarno.
V	moskovskih zaporih so sklenili politični hudodelci, da stradajo toliko časa, dokler jim ne dostavijo obtožnic. Napadalec Trcpova, Volkov, je že umrl lakote, več drugih pa umira.
V	Irkutsku prebivalstvo strada. Mestna uprava ne more pomoči prebivalstvu, ker je odstavljen zaradi nekega shoda ves magistrat.
Začetkom marca se je vršil v Lvovu štiri dni tajen shod poljske soc. demokracije iz Ruske Poljske in iz Galicije, Sklenili so, da vprizore na Ruskem Poljskem stavko poljedelskih delavcev, ki naj ji sledi splošna oborožena vstaja.
Rumunski ministrski svet je sklenil, da morajo zapustiti Rumunijo tekom 2\ ur oni mornarji, ki so pobegnili svoj čas s »Potem-kina" v Rumunijo.
NOV BOLGARSKO-TURŠKI SPOR.
Dne 10. t. m. se je vršil ob turško-bolgar-ski meji zopet dogodek, ki osvetljuje v jako čudni luči razmerje med obema državama. Trije turški vojaki so prestopili na bolgarska tla, a bolgarska straža jih je ustrelila.
UMOR REDVAN PAŠE.
Turška policija sodi, da je odkrila veliko zaroto. Rešid bej in Šamil paša sta nameravala pomoriti tudi one dostojanstvenike, ki so delali na zadušenje upora Kurdov. Policija je zaprla v Carigradu veliko sumljivih Kurdov.
COURRIERSKE ŽRTVE.
Priobčili so uradno listo o žrtvah požara v jami v courrierskih rudnikih. Število žrtev znaša natančno 1100 mož. Na dan so spravili do zdaj 309 mrličev, 791 jih pa še trohni v jami.
KITAJSKA »DRUŽBA VELIKEGA NOŽA«.
Pekinške oblasti so dobila poročila ojie-mirih na južnem Honanu in zahodnem Šan-tunu. Oblasti sodijo, da so na delu člani, ki so se udeležili že velikih bokserskih ustaj. Navidezno je naperjeno gibanje proti katoličanom in novim šolam, v resnici pa nameravajo v »Družbi velikega noža« združeni člani, ki jih je kakih 1200, samo ropati. Pred roparskimi tolpami nosijo zastave z napisi: »Proč z mandžursko dinastijo.« Po mestih popravljajo staro zidovje. »Družba velikega noža« deluje v bližini Hantav Pekinške železnice. Potniki, ki se vozijo po tej progi, pripovedujejo, da so čuli streljanje. Proti »Družbi velikega noža« so poslali vojake.
AVSTRIJA NE POJDE NA BALKAN?
R i m. Italijanska vlada službeno izjavlja, da je z Dunaja dobila izjavo, da Avstrija ne misli na okupacijo balkanskih dežel.
TURŠKE ZAHTEVE V EGIPTU.
Egipt pripada Turčiji, dasi so pravi vladarji v Egiptu Angleži. A zdaj namerava Turčija pokazati, da je ona pravi gospodar v Egiptu. Turški sultan ima v Egiptu svojega nadkomisarja, Egipt pa vlada pravzaprav po imenu kcdivc, ki ga nadzorujejo veleoblasti, predvsem pa Angleška. Sultanov nadkomisar jc stavil na kediva važne in nepričakovane zahteve. Turčija hoče dobiti pravico, da zasede, kadar hoče, kako točko na Sinajskem polotoku, nc da bi izposlovala dovoljenja egipčanske vlade. Turčija tudi zahteva, naj bi bila severna turška meja na Sinaju črta med Akabo in Suezem in namerava zgraditi železnico v navedena mesta in pa v El-Arisch, ki leži na zahodnem bregu Sueškega prekopa.
Vezuv pojenjuje bljuvati.
Profesor Matteuci, ravnatelj vezuvske opazovalnice jc brzojavil včeraj: Ponoči in danes dopoldne zdatno pojenjuje ognjenikovo bljuvanje. Električni pojavi so prenehali. Peščeno deževanje je slabejše. Vulkan se pomiri v dveh do treh dneh.
Včeraj je tudi izginil prašnati oblak, ki jc zakrival ognjenik. Iz Napolja so videli Vezuv. V Torre A n n u n z i a t a so že pričeli delati po delavnicah. Begunci se pomirjujejo in se vračajo na svoj dom. V O 11 a-j a m i so rešili iz razvalin neko malo deklico, ki še živi, medtem ko so našli mrtvega njenega očeta. V S a n G i u s e p p e so rešili izpod razvalin dvanajst oseb, kjer so bile žive pokopane pet dni. V Barzu so zaprli cerkev sv. Dominika, da jo popravijo. Oblasti so razdeljevale podpore. V San G i o-v a 11 n u je bila noč mirna, pepelnati dež jc prenehal. Lepo vreme je pomirilo prebivalstvo. V S a 11 An a s t a s i i je prebilo prebivalstvo noč na prostem, ker se je balo potresov. Norišnico so izpraznili. Zjutraj je pričel v San Anastasii zopet padati pepelnati dež, ki je prenehal ponoči.
V N a p o 1 j u je padal pepelnati dež do včeraj zjutraj ob 5., na kar .je prenehal Obrežje je 20 cm visoko pokrito s pepelom. Ob 5. zjutraj je pihal lahak sever, ki je nesel pepel proti Pompeju.
Italijanski kralj je večkrat pohvalil pogumne vojake in uradnike, ki ne glede na nevarnost izvršujejo svojo dolžnost. V Otto-janu so pa očitali vojakom in ognjegascem, da so prepočasi .izvrševali rešilna dela. V Ottojanu in Sonninu morajo podreti več hiš. Predvčerajšnjim so potegnili izpod razvalin 17 mrličev. Min. predsednik Sonnino je ne-voljen na deželne in občinske avtonomne oblasti, ki so popolnoma izgubile glavo.
Postna stavka v Parizu.
Pariz, 13. aprila.
Zanimivo stavko ima sedaj Pariz. Začeli so stavkati poštni uslužbenci. Izprva so stavkali samo pismonoši v oddelku za tiskovine, pridružili pa so se jim že pismonoši pisemskega oddelka, sodelujejo pri stavki že dečki za brzojavke, ter sc v kratkem pridružijo tudi še uradniki ambulančne službe in uradniki pri blagajnah. Tako bo imel Pariz v kratkem splošno poštno stavko. Le brzojavni uradniki in uslužbenci nimajo posebnega veselja do štrajka. Izjavljajo pa, da stopijo v štrajk, ako bodo štrajkujoči apelirali na njih solidarnost, akoravno bo to težak udarec za deželo. Poštno ravnateljstvo je v velikih škripcih. Žc včeraj je ponudilo roko v spravo, češ, da ne bo izdalo nikakih strogih odredb zoper stavkujoče, ako se ti zjutraj vrnejo na delo. Ti pa so odgovorili, da se to ne zgodi prej, predno niso izpolnjene vse njihove zahteve. Poštno ravnateljstvo se je potem hotelo pomagati z vojaki, a to se je popolnoma ponesrečilo. V skladiščih se kupičijo nerazdeljene poštne pošiljatve. Cele množice vojaštva so sicer ravnateljstvu na razpolago, a vojaštvo je brez moči napram ogromnim kupom blaga. Tudi pri raznašanju vojaštvo ne-more sodelovati. Poštni uradi nudijo čudno lice. Pred vsakimi vrati stoji po dvoje vojaških straž z nasajenimi bajoneti, v prostorih pa so celi oddelki vojakov in policajcv. Človek misli, da jc revolucija ali da sovražnik oblega Pariz. Poštno ravnateljstvo sedaj izjavlja, da je za trdno sklenilo, odpustiti vse uradnike, ki danes do 9. ure zjutraj ne pridejo v službo. Upanje je, da se stavka še danes konča.
Pariz, 13. aprila. Vojaki raznašajo po mestu liste in tiskovine, ker stavka še vedno traja. Vsled stavke raznašalcev časopisov jc vlada dobila na razpolago 400 pešcev, ki nenavadno službo opravljajo zelo spretno. Vkljub temu, da se jc pridružilo stavki veliko število mladih dečkov za brzojavke in 200 podpismonoš, vendar upa ravnateljstvo, da stavka ne postane nevarna. Poštne urade še vedno straži vojaštvo in policija. Stavka po-stiljonov se ni razširila. Sedaj je dobilo ravnateljstvo poleg 400 pešcev na razpolago še 250 podčastnikov. Poleg tega je imenovanih 300 novih pismonoš. Prošenj za sprejem pa je bilo vloženih nad 10.000. Delavski minister je odredil danes zjutraj, naj sc odpuste iz službe 300 stavkujočih poduradnikov in jih nadomesti z novimi. Minister za javne naprave je prišel sam v poštni urad in je izražal priznanje pisinonošem, ki so ostali zvesti svoji dolžnosti.
Štajerske novice.
š Umrl jc v Gradcu upokojeni polkovnik Van Aken, ki se je udeležil tudi bosen-ske okupacije.
š Težko je obolel vč. g. Ivan Simo-nič, jubilejni inašnik in župnik pri Št. Janžu na Dravskem polju. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče.
š Z narodnim kolekom je sklenila frankovati posojilnica v Kozjem na predlog g. dr. Jankoviča vsa svoja pisma. Vredno posnemanja !
š Prve lastavice so videli v Mariboru 11. t. m.
š S sinom v Muro. Včeraj se je hotela v Gradcu vreči v Muro 501etna hišnica Marija Feschl s svojim lOletnim sinom Ferdinandom; a so samoumor preprečili mimoidoči, Stražnik je peljal žensko na njen dom, kjer jo je izročil njeni 30 let stari hčeri. Vzrok poizkušenega samoumora je bil ta, ker se je ženska nekoliko sprla s svojim starejšim sinom.
š Narodni svet za Spodnje Štajersko nameravajo ustanoviti štajerski Slovenci.
š Velik gozdni požar je izbruhnil v Niederdorfu, občina Sv. Štefan na Ljubnem, Zgornje Štajersko. Ker so se bali, da se požar razširi, so pozvali na pomoč sosedne požarne brambe.
š Dobrna pri Celju. Vodja dobrnskih hajlovcev in Bismarkovcev »nemški Auer", jc na veliko žalost vedno željnega dobrnskega nemčurstva dne 3. aprila zapustil Dobrno. — Podpisi, ki so se za Auerja pobirali, torej niso pomagali nič.
š Ormož ob Dravi. Čitalnice občni zbor izvolil si je za tekoče društveno leto sledeči odbor: Predsednik g. dr. Ivan Geršak; predsednika namestnik g. dr. Ivan Oniulec; blagajnik č. g. Jan Kubinek; tajnik g. Anton Porekar; gospodar in knjižničar g. Ivan Ri-ehter; odbornika g. Fran Gomzi in g. Josip Rajšp.
š V Frankovcih pri Ormožu je umrl po zelo kratki bolezni na vnetju pljuč nade-polni veleposestnik Martin Munda v 40. letu svoje starosti. Pokojnik je bil edini brat preč. g. župnika Janka Munda pri Sv. Joštu na Kozjaku. Vrl narodnjak je zapustil pridno ženo in troje majhnih otrok, ki žalujejo za njim Žalujejo še za njim brat, dve sestri, sorodniki, ubožci in vso zavedno ljudstvo na okrog. Bog daj, da bi blagemu pokojniku bila lahka slovenska zemlja. N. v m. p.!
Iz slovansKesa sveta.
Sibirske narodne pesmi bodo zanimiva novost za ljubitelje glasbe. Ruska vlada je poslala več glasbenikov v Sibirijo, ki jih nabirajo.
sl Slovanska naselbina v Avstraliji.
G. Glauder, kovač iz Nove Bistrice pri Olo-mucu s 15 izseljenci se je te dni podal na pot v zahodno Avstralijo, kjer bode ustanovil pri reki Warren ne daleč od Port Augusta češko naselbino na velikem ozemlju, ki ga je tamošnja vlada podelila le-tem izseljencem. Podelitev tega ozemlja je izseljencem izposlo-val avstralski Čeh I. V. Ulrich v Fremantli.
sl Pravoslavna velika noč pada letos na 15. t. m. (po ruskem štetju 2. aprila). Veliko soboto imajo skupno obhajilo, na veliko nedeljo (Pascha Christova) o polnoči praznujejo vstajenje (Svetloje Christovo Voskresenje). Po maši in obhodu se blagoslove kolači (ku-lič), sir (pascha) in rdeči piruhi.
sl Obravnava proti prof. Marsaryku, ki je dejal, da so vsi kateheti denuncijantje, je določena na 18. t m.
slPolicaji dobe oklope. Iz Peterburga poročajo, da dobe po najnovejši naredbi tamoš-nji policaji oklepe, ki naj bi jih varovali pred atentati. Vsak tak oklop stane 200 rubljev.
sl Rusko gledališko osobje je brzojavno odpovedalo zagrebškemu gledališču svoje gostovanje, ker odpotuje na Francosko.
sl Umrl je v zapadni Rusiji Feodor Ni-kolajevič, ruski državni svetnik, rodom Bolgar. Bil je eden izmed onih starejših Bolgarov, ki delajo neumorno za zedinenje južnih Slovanov. Vdeležil se je krimske vojske in služboval v ruski službi nad 59 let.
sl Pravila srbske narodne knjižnice potrjena. Ministrstvo notranjih poslov je potrdilo pravila »Srbske narodne knjižnice" v Somboru. Namen knjižnice je, preprečiti v narodu prekomerno vživanje pijače in širiti kulturo tudi med najnižjimi sloji. Knjižnico je ustanovil lansko leto aprila meseca St. Ve-nin, takrat učiteljski pripravnik v IV. letu.
si Maloruski izseljenci naotokCipr. Dozdaj so se na otok Gipr pri mali Aziji izseljevali židje, da bi bili bližje svoji domovini, Palestini. Od zdaj se bodo začeli tja izseljevati tudi Malorusi (Ukrajinci) iz Rusije. Mnogo izseljencev iz Ukrajine se je v zadnjih letih naselilo pri reki Amuru ali pa na Kavkazu. A v aniurski okraj sedaj nočejo, ker so veliko slišali o Japoncih in nočejo biti njihovi sosedje; na Kavkazu so pa vedno revolucije. Radi tega se je v Poltavščini ustanovilo delniško društvo bogatinov, ki kupujejo na Cipru ozemlja in bode tam naselili ukrajinske izseljence.
Dnevne novice.
+ Shod »Slovenske Ljudske Stranke«,
na katerem bodo govorili deželnozborski poslanci, bo 29. t. m., drugo nedeljo po Veliki noči, ob pol 10. uri dopoldne.
+ Shodi na belo nedeljo! Liberalci so začeli zdaj veliko gonjo z lažmi in obrekovanjem. Ker vedo, da je razširjenje volilne pravice njihova smrt, zato se do zadnjega upirajo in rabijo vsa sredstva, da bi se ohranili pri življenju. Sklenili so tudi shode prirejati po deželi. Ce pomislimo, da se niso sramovali, javno lagati se na shodu v Ljubljani, če pomislimo, da v »Narodu« dan na dan podajajo nove neresnice, si lahko mislimo, kako ostudno bo klevetala in lagala ta banda na shodih po deželi. Povsod, kjer p r i -rede 1 i b er a 1 c i k a k shod, naj pridejo naši zraven, da sproti zavračajo liberalne laži! A to ne zadostuje. Takoj po Veliki noči na belo nedeljo se naj po celi deželi pri-rede shodi! Na teh shodih se naj zlasti kmečkemu ljudstvu pojasni: 1. Da liberalci nasprotujejo splošni in enaki volilni pravici za državni zbor, po kateri bi prišlo do veljave v prvi vrsti kmečko ljudstvo, potem mali obrtnik in delavec. 2. Pojasnijo naj dogodke v kranjskem deželnem zboru. Liberalci so ob-struirali pr o t i ljudstvu. Gre se za večino slovenskega kmečkega ljudstva v deželnem zboru. Od deset novih poslancev splošne ku-rije bi bilo gotovo devet kmečkih, to se pravi: Kmetje bi imeli namestu 16 poslancev — 25, torej izmed 46 poslancev — gotovo večino. Liberalci pa te ljudske večine nečejo pripustiti, ker hočejo še dalje z graščaki imeti vso oblast v rokah. Liberalni advokatje, uradniki in razni nemški baroni hočejo za večne čase gospodariti kranjski deželi. Zato so obstrui-rali, ne proti vladi, kateri se bodo ob prvi priliki vrgli pred noge, ampak obstruirali so proti kmetu, proti slovenskemu ljudstvu. Za zdaj se jim je posrečilo, zavleči volilno reformo, a ne bo se jim več posrečilo, če kmetje sami pokažejo svojo voljo in moč, tako da se jih ohola liberalna gospoda prestraši. 3. Pridružitev industrialnih krajev k mestom bi bila na korist obrnikorn. Zdaj po mestih velja edinole uradnik. Ce bi se pridružili industri-alni kraji, bi obrtniki prišli bolj do veljave, tega pa liberalci nečejo, ker hočejo obrtnika popolnoma potlačiti in za vedno ohraniti mestne mandate uradnikom. To je bil vzrok, da so s tako besnostjo obstruirali proti povečanju obrtniških glasov v mestni kuriji; saj dobro vedo, da je liberalni stranki popolnoma odklenkalo, ako pridejo do veljave delavni stanovi naše dežele. 4. Zato je treba, da se ti stanovi, proti katerih pravicam gre v boj s tako strastjo vsa liberalna banda,trdno organizirajo v kmečkih in obrtnih zvezah ter politično nastopijo in neumorno delajo z vsemi silami, da neha oblast te protiljudske stranke. 5. Popiše se naj vsa lažnivost, propalost in nepoštenost liberalne stranke, ki se kaže zlasti v njenem nesramnem časopisju. (»Svobodna šola«, razporoka, agitacija za odpad od vere, borba proti ljudskim gospodarskim društvom, neprestano obrekovanje, nen ravno slovstvo, oderuštvo itd.).6. Slednjič se naj povabijo zbo-rovavci na shod Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani dne 29. t. m., ob pol 10. uri dopoldne, kjer bodo govorili deželni poslanci. Ce ni mogoče sklicati velikega shoda, zadostuje tudi manjši sestanek. Glavna stvar je, da se izve do zadnje koče v naši domovini, kakšni sovražniki našega ljudstva so liberalci, s kakšnimi sredstvi delajo in kako nujno potrebno je, da se ta banda, ki ni za drugega, nego le za škodo celi deželi, enkrat postavi pred prag deželne zbornice na cesto. Drugo nedeljo p o t c m pa vsi v Ljubljano!
,,Žrtve klerikalnega izdajalstva !" To
je zdaj bojni klic liberalne stranke. Prej je dr. Susteršič „izdal" samo Korošce, zdaj pa izvemo, da je „izdal" tudi Štajerce. Kmalu bomo slišali, da je „izdal" Goričane, Trst, Istro in Dalmacijo. Če pripomnimo, da je „izdal" tudi Makedonijo in Črnogoro, potem bo menda mera črnih »klerikalnih izdajstev" polna. „Iz najzanesljivejšega vira" ve „Narod" vse to, a žal nam tega vira neče raz k r i t i , da bi še mi mogli zajemati iz njega. Zanimivo je pa to, da „Narod" niti najmanj ne napada nemške ljudske stranke. Saj so vendar Nemci pritiskali na vlado, da dobe na Štajerskem in Koroškem več mandatov. Dr. susteršič niti ni bil v odboru, ki se jc pogajal z vlado zaradi štajerskih in koroških mandatov. Ravno tako bi mi lahko trdili, da je dr. Tavčar izdal Štajercc in Korošce, pa prepustimo take budalosti glasilu narodno-napredne stranke, ki drugega ne zna pisati, kakor le bedarije.
Liberalci na Notranjskem. „Notranjec" napoveduje: „lz tega spoznanja izhaja tudi vesela vest, ki ji želimo uresničenja: Čujemo, da se namerava ustanovitev krepkih samostojnih okrajnih političnih k m e t s k i h organizacij na Notranjskem", — Torej isti liberalci, ki so v dež. zboru obstruirali proti kmečkemu stanu, pa se doma na Notranjskem kmetu lažejo, da delajo zanj. Božič je tolkel na veliki boben, da bi preupil kmečke zahteve, postojnski Arko, ki piše v „Notranjca", je ragljal kakor otroci na veliki petek, da bi spravil kmečki stan ob njegove naravne pravice. Povsod, kjer se na Notranjskem pokažejo liberalci med ljudstvom, vrzite jim to v obraz in jih označite kot tatove ljudskih pravic in zaveznike najhujših sovražnikov našega ljudstva. Bomo videli, koliko časa bo potem še trpelo to hinavstvo!
Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke bo imel 18. t. m. sejo. Na dnevnem redu je tudi razgovor o kompromisnih pogajanjih z vlado.
+ Liberalna politična morala. Liberalna stranka z vsakim dnem bolj kaže, da živi le od laži. Z zadnjimi dogodki pa je pokazala, da je vsa banda enaka. Ker se s politično močjo ne more povzdigniti, zaletela se jc k političnim lažern, meneč, da jo bodo dvignile kvišku. Pred vsakim poštenim človekom pa bo ostala le razkrinkana in vsak, ki svoj narod res ljubi, bode sprevidel, da z ljudmi, ki iz osebnih sovraštev in lastne sebičnosti posegajo po takih sredstvih, ni pričakovati za narod uspešnega dela. Svojo politično moralo so pokazali posebno na zadnjem shodu v »Mestnem domu.« Vse je preklinjevalo zvezo z Nemci, pri tem pa zavedni narodno-napredni voliici niso videli, da stoje stvaritelji nemško - slovenske zveze pred njim i. Niti z eno besedo niso poklicali na odgovor tistih svojih voditeljev, ki so z neštetimi izdajalskimi fakti onečastili svoje slovensko ime. O ne! Ti ljudje so metali volil-cem pesek v oči in niti ne čutijo, da leti iz uredništva »Slovenskega Naroda« kamenje v njihove oči, ko piše »Narod« o nas, da mi nosimo na čelu pečat narodnega izdajstva in efijalstva in da bo pošten Slovenec v bodoče v naprej pljunil pred takimi brezstidnimi kreaturami.« To pišejo ljudje, ki so še v nemški zvezi in katerih podpisi so na peg od-b i z Nemci, katere se svojim volilcem niti ne upajo pokazati. »Narodovi« uradniki morajo imeti svoje somišljenike res za — tepce. Razumemo želje liberalcev, da bi se mi z zvezo z Nemci tako omazali, kakor so se oni, a prapor Slovenske Ljudske Stranke ostane čist in ne bo visel nikdar na Dežmanovih grabljah, kamor sta Hribar in Tavčar skupno obesila zastavo narodno-napredne stranke! Mi nismo politični berači, kakor liberalci, nam so sveta naša načela, na katerih stališču stojimo nepremično. Vsak dostojen človek mora torej obsojati sedanje lažnjivo vpitje liberaK cev, ki so kar zbesneli, ko Schwegel enkrat dr. Tavčarja ni več ščegetal pod brado. Kakršni so sami, tako sodijo o drugih!
»Brzojavne čestitke«, »magistrat« in »Slavija«. Koklja, ki redkokdaj znese kako jajce, tem bolj kokadajsa, kadar kaj zleže. Tako tudi liberalna stranka. Zaradi neumne muzike, ki jo je uprizorila liberalna banda, »Narod« še zdaj prinaša brzojavne čestitke. Ker so se nam zdele sumljive, smo se informirali, odkod izhajajo, in smo dognali, da izvirajo večinoma od liberalnih učiteljev in od zastopnikov banke »Slavije«. Saj drugih liberalcev je že prav malo na deželi. To je lepo priporočilo za banko »Slavijo«, in ne vemo, kako bo s tem zadovoljno centralno vodstvo zavarovalnice. V Ljubljani so tvorili liberalno štafažo uradniki »Slavije« in mestnega magistrata. Ali misli glavni agent banke »Slavije« za Kranjsko obstruirati tudi proti grofu Harrachu v banki »Slaviji«, ne vemo, kakor tudi ne, ali misli ljubljanski župan v disciplinarno preiskavo dejati one uradnike, ki so svoje uradne ure imeli na deželnozborski galeriji in trobili z obstrukcijo. Tako so delali tudi v Trstu magistratni uradniki štafažo za liberalno stranko, in zato je posegla vlada vmes in jih učila, da morajo biti nepristranski. Ravno tisti slučaj je tudi v Ljubljani, in če sc dvigne akcija za podržavljenje mestne policijo, bo tudi podoba magistratnih uradnikov s piščalkami na galeriji, kličoči: »Doli s Sch\varzem!« služila kot ilustracija sedanjih razmer. Banka »Slavija« pa išče in tudi najde mnogo zaslužka med kmečkim ljudstvom. A njeni uradniki demonstrirajo za to, da se na nečuven način prikrajša kmečko zastopstvo v deželnem zboru. To si bodo kmetje dobro zapomnili in povedali v obraz zastopnikom
banke »Slavije«, kadar pridejo k njim in se jim bodo sladkali, da jih zavarujejo. Ljudstvo ima svojo »Vzajemno zavarovalnico«! Svoji k svojim! Liberalni muzikantje naj sami sebi ntuzicirajo! Za kranjska ušesa je njihova godba pregrda!
Nekaj popravkov je »Obrambno društvo" poslalo »Narodu", odkar je dr. Tavčar odložil odgovorno uredništvo. Prej je ta nesramni list lagal, kakor je hotel, zdaj pa mu je tako zaprlo sapo, da kar gaga. Poštenemu listu se ni treba bati popravkov. Še celo želi si jih, ker je vendar v njegovem interesu, da poroča resnico. »Narod" se pa nasproti togoti kakor pes, ki mu kost iztrgaš, in namestu da bi obljubil, da bo odslej bolj pošten, pravi:
Spremenili bodemo sicer način in obliko našega boja, v pisavi in izražanju bodemo postali previdnejši, toda o tem naj bodo naši nasprotniki zagotovljeni, da bodo naše strele in pušice še bolj otrovane in strupene, kakor so bile dosedaj, in da bodo zadele v živo meso in skelele bolj nego kdaj preje. Marsikateri božji namestnik in klerikalni podrepnik, ki smo ga dosedaj puščali v miru, da se je zibal v varnosti, bo moral bridko občutiti pezo naše pesti in ostrost našega orožja. Pardona ne poznamo več!
To so torej pravi revolver - žurnalisti. — Kaj jim je zato, če drugim čast kradejo ? Sami je itak nimajo. Vsak pa stori dobro in zaslužno delo, če pošlje listu — bodisi katerikoli — popravek, če se je list zlagal.
Vipavska železnica. Da je pri nas zanimanje za podaljšanje vipavske železnice res živo, smo opazili že na cvetno nedeljo, ko se je zbralo na shodu okoli 500 mož, kar je »Slovenec" že v torek sporočil. Danes smo v tej zadevi storili že korak naprej; v sredo so se sešli v Vipavi načelniki posameznih občin in se zavezali vzeti toliko glavinskih delnic, da je že pokrita vsota 50.000 K, ki jo morajo prispevati občine in interesentje. Vipava se je zavezala vzeti 21 delnic, Šent Vid 20, Vrhpolje, Slap in Podraga po 5 delnic, ostale občine pa po eno ali dve. Če pomislimo slabo gospodarsko stanje posameznih občin, smemo biti s tem uspehom zadovoljni. Seveda prevzameti največje breme vipavska hranilnica in posojilnica in pa slapenska posojilnica, ki ste sami podpisali delnic vsaka za 10.000 K. — Zvedeli smo tudi, da se v sredo po Veliki noči že vrši politični obhod na licu mesta. Vse pa, kar se je dosedaj storilo za omenjeno podaljšanje, se je storilo v nadi, da se v doglednem času podaljša železnica do kake glavne proge, da bo nam mogoča najkrajša zveza s Trstom in z južno železnico.
+ Velika nesramnost je, pravi »Narod« ako kdo brani svojo čast proti podlim napadom »Narodove« klike. Sedaj pred občinskimi volitvami je uzel na muho g. Kregarja, ki mu že dolgo leži v izprijenem želodcu. Mej drugim se je »Narod« lagal, da je g. Kregar med zadnjo sejo dež. zbora g. deželnemu glavarju »d e n u n c i r a 1« več oseb, ki so žvižgale na galeriji. G. Kregar je »Narodu« poslal popravek, da ni nikogar denunciral, in z g. dež. glavarjem letos niti ustno niti pismeno občeval. »Narod« je v četrtek objavil popravek, obenem pa dostavil, da je gospod dež. glavar sam se izrazil o g. Kregarju v gori navedenem smislu. »Narod« je toli nesramen, da za svojo laž navaja kot pričo celo g. dež. glavarja. V rokah imamo pismo g. dež. glavarja,ki odločno trdi, da z nikomur ni govoril o g. Kregarju in mu sploh ni bilo znano, ali je bil isti dan g. Kregar na galeriji dež. zbornice. »Narod« se je torej zopet nesramno lagal. Radovedni smo, kako se bode izmotal iz te zadrege.
+ Umrl je včeraj v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji g. Valentin Oblak, mnogoletni trgovec in posestnik v Novem mestu, star 78 let. Njegov starejši sin gosp. Val. Oblak jc stotnik pri 30. lovskem bataljonu v Bradyju v Galiciji, mlajši sin Alfonz je umrl pred tremi leti. Pokojnik je bil do zadnjega trenutka delaven mož in trgovec ter obče spoštovali in priljubljen. Naj v miru počiva!
— Košutov telesni pandur s Hrvaškega
Fran Supilo je bil te dni v Budimpešti, med tem, ko so v Zagrebu neusmiljeno konfiscirali hrvaške liste. Supilo je v Budimpešti delal globoke poklonc »viteškemu mažarskemu narodu«, kakor je Mažare nazval v svoji brzojavki na Košuta. Reški »Novi List« poroča o tem najnovejšem romanju g. Supila: »Na poziv ministra pravde Gcze Polonya bio je vc-čeras vaš urednik g. Frano Supilo na večeri u SaSkoru. Tude ga jc Geza Polonyi predsta-vio članovima uz burne ovacije. Na to jc dr-žao govor bivši predsjednik zastupničke kuče
Julije Justh o magjarsko-hrvatskom sporazumu, te je rekao, da se je on osobno osvjedo-čio o nezdravim odnošajima u Hrvatskoj, te je čitav magjarski narod s veseljem gledao u ovo teško vrijente, da su neodvisni elementi u Hrvatskoj stajali na strani magjarskoga naroda. Uz burno odobravanje reče Justh: »To Magjari ne če nikada zaboraviti.« Onda nazdravi Supilu, kao jednome, koji se je za to mnogo zauzimao i želu da svane čas siobode u Hrvatskoj kao u Ugarskoj. Na to se diglo burno odobravanje, koje nije moglo da se utiša. Supilo se zahvalio hrvatskim govorom, a završio je sa nekoliko magjarskih izreka na-glašujuči potrebu zajedničke obrane Magjara i Hrvata protiv bečkoga upliva i pangermaniz-ma. To je bilo pozdravljeno silnim i velikim odobravanjem. Magjari su vikali: »Zivio! Na zdar! Radovedni smo, kaj imajo Hrvatje od tega, ako Supilo v Budimpešti banketira. Po takih banketiranjih utegne slediti hrvaško ban-kerotiranje. Ali pa morda g. Supilo hoče postati minister za Hrvaško ali vsaj reški guverner. Ali kaže že toliko njegova zlata ura?
—	Učiteljsko tiskovno društvo se je ustanovilo dne 11. t. m. v Ljubljani na deleže po 10 0 kron. Člani smejo biti učiteljska društva in samostojni učitelji in učiteljice. Prvi dan je bilo podpisanih 2 8 0 dele ž e v a 100 K. V u p r a v n i svet so bili izvoljeni gg.: Ivan B c r n o t, Fran Č r -n a g o j , Luka Jelene, Fr. Ks. T r o š t in Karel Wid er; v nadzorstvo pa: Jakob Dimnik, Jakob Pretnar, Ven-delin S a d a r , Fran Š k u I j in Janko Ž i -r o v n i k. Za namestnika v upravnem svetu sta bila izbrana gg.: Anton L i k o z a r in Anton S m r d e I j.
—	Novomeške novice. Že tri dni je v novomeški okolici nenavadna vročina, kakor po leti. Opoldne je včeraj kazal toplomer v senci 25<>. Šele proti večeru so se pojavili oblaki, ki prineso dež. — Kakor se čuje, so truplo L e s j a k a iz Gotne vasi izkopali, ker ljudstvo govori, da je bil Lesjak ubit. Čudno je res, da bi se mogel smrtno raniti, ko je padel čez škarpo. Sodna preiskava bode dognala, kaj je istina. — Znano in že večkrat kaznovano tatico Marijo Kobelj iz Kartaljevega je te dni aretoval novomaški nad-stražnik zaradi novih tatvin. — Na grozen način umorjeni Kacin je zapustil ženo in 4 nedorasle otroke v veliki bedi. Gospa pl. Langerjeva in g. Drenik v Bršljinu sta zapuščene doslej podpirala po možnosti, kar bodi vzgled usmiljenim ljudem.
—	Tri gozdne požare so imeli v bližnji okolici Litije. V sredi meseca je gorelo v gozdu med Lešami in Tirno. Dne 6. t. m. v Mošeniku pri Savi. Dne 7. aprila je pa žena Ivana Zevla, posestnika vulgo Mlakarja sna-žila senožeti, nakar je zažgala odpadke, ko jih je nagrabila po travniku. Veter ogenj zanese v gojzd Ogenj se je naglo širil, še le po preteku 3 ur so ogenj udušili. Bližnja poslopja so bila v veliki nevarnosti.
—	Pomlad. Prvo bukovo zelenje smo videli včeraj pri Litiji, ravno tako že cveto breskve in črešnje.
—	Nekaj o Karolu Linhartu. »Rdeči Prapor" piše : Gospod Karol Linhart, ki se je hotel vsiliti rudarski uniji kot tajnik južnega revirja, je pridobil nekaj delavcev v Trbovljah s svojimi sofističnimi in lažnivimi nastopi ter jih nahujskal proti zaupnikom rudarske unije, češ, da so zakrivili, da ni bil on nastavljen kot tajnik. Unija ga ni sprejela zaradi tega, ker je njegova preteklost preveč umazana. Že 12. avgusta 1904 se ga je v Ljubljani pri strankini konferenci odstavilo iz uredništva »Rdečega prapora" zaradi nekih neredov. Poizvedeli smo pa pri strankinih zaupnikih, da ni zanesljiv. Da je to resnica, kaže zadnji primer. Iz Zabukovce se nam namreč piše, da je dobil tam enkrat 24 K in enkrat 8 K, ki so bile last unije in ni imel nikakršne pravice do nobenega zneska. Linhart je vzel denar, a ga do danes ni odra-čunal, dasi je že od takrat preteklo par mesecev. Obenem se nam poroča iz Trbovelj, da sedaj tamkaj obrekuje razne zaupnike, preti, da bo izstopil iz stranke in izdal bro-šurico proti zaupnikom in da hočejo razni zaupniki škodovati delavcem v Trbovljah pri njih gospodarski zadrugi. Mi izjavljamo tukaj, da je to sama laž gosp. Linharta, ki ima sicer dober jeziček, a vse drugo malo velja. Svarimo vse delavce, da ne verujejo človeku, kateri je že doslej grozno škodoval trboveljskim rudarjem.Tu r n -To plitz , dne 7. aprila 1906. Odbor rudarske unije.
—	Izpremembe v c. kr. deželni brambi. Umirovljen je sekčni načelnik v domobranskem ministrstvu generalni major ad honores Frančišek Pravvdik. Premeščena sta nadporočnik računovodja Chaim L5bel 26. brambovskega pešpolka v Mariboru k 20. brambovskeniu polku v Stanislav, k 26. brani-bovskemu pešpolku v Mariboru je pa pride-Ijen poročnik računovodja Avguštin pl. Brau-nitzer.
—	Črevlji se podraže. Dunajski črev-ljarji so obvestili svoje odjemalce, da podraže cene črevljev in poprav. To pa zato, ker morajo plačevati delavcem večje plače. Cene sc zvišajo kakovosti in načinu dela primerno od 20 do 40%.
Shod Sod. SS. Cordis Jesu za novomeško dekanijo bo velikonočni torek v Šmihelu dopoldne. Tvarina bo ista kakor na shodu dekanov.
—	370 kron ukradenih pri belem dnevu je bilo posestniku Poznajivšku v Zagorju ob Savi. Pa ne da bi bili soc. demokrati začeli kar med seboj deliti!
—	Obilni lov sardel. Iz Rovinja poročajo, da so tamošnji ribarji v petek in v soboto polovili 75.000 sardel, katere so večinoma odposlane v istrsko tovarno konserv v Savudriju (Salvore).
—	Prvo kranjsko tovarno z amerikan-skimi stroji za izdelovanje lanenega olja in tropin (preč) je otvoril Blaž Zabret v Britofu v Kranju. Več v inseratu.
—	Slovenska dijaška zveza priredi dne 16. aprila v Šmihelu pri Št. Petru na Notranjskem predavanje. Predaval bode zvezin podpredsednik Dav. Gorjanec o točki Sv. Ciril in Metod, apostola Slovanov.
—	Pokopali so v Starem trgu pri Ložu umrlo učiteljevo soprogo gospo Marijo W i g e 1 e roj. Vilar.
—	Umrl je v Postojni vpokojeni davčni sluga g. Anton Smerdu, star 72 let.
—	Javni vinski semenj, spojen z vinsko pokušnjo v Postojnski jami. V Postojni se priredi letošnji spomlad-ni vinski semenj, spojen z j a v-no vinsko pokušnjo, v P o s t o j n-ski jami, in sicer v nedeljo, dne 6. maja. Semenj se prične popoldne. Na setnnjišču, t. j. v veliki plesni dvorani, bo ves čas svirala godba, morda nastopijo tudi pevski zbori. Vstopnina bo gotovo nizka.
—	Požiganje močvirja. Sedaj se prav marljivo požiga močvirje; gost dim se vali po požigajoči zemlji, zvečer pa se vidijo liki kresovi ognji na meljorajoči zemlji. Opozarjamo pa s tem prebivalce na močvirju, da je požiganje močvirja postavno le do 15. junija dovoljeno.
—	Opozarjamo, da se še vedno lahko naroči na tekoči letnik izvrstnega 1 i s t a „ D o m in Sveta", ter pripominjamo, da dobi vsak nov naročnik nagrado.
Ljubljanske novice.
lj Zanimiv večer v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« bo zopet prihodnji torek. Fotograf g. R o ž u n bo zopet priredil projekcijski večer o lepi naši domovini. S pomočjo skioptikona bo predočil krasote postojnske jame, nove železniške proge, kamniških planin in še nekaj drugih zanimivih slik. Začetek ob tričetrt na 8. uro zvečer. Vstop je dovoljen samo članom in članicam in sicer brezplačno. K tej zanimivi predstavi vabimo posebno tudi vse vele-cenjene društvene podpornike. — Odbor.
lj Poziv uredništvu »Slov. Naroda«. Naš poročevalec je stavil 40 kron, da pisava.na oklicu vodmatskih kandidatov ni dr. Lampe-tova. »Narod« se laže naprej. Zato nas pooblašča naš poročevalec izjaviti, da stavi z uredništvom »Slov. Naroda« 1000 kron, da ona pisava ni dr. Lampetova, in sicer stavi 500 K za mestne reveže, in 500 K za »Družbo sv. Cirila in Metoda.« »Narod« ima sedaj najlepšo priliko dokazati, da ni brljav, ako bo pa na to molčal, bo pa ljubljansko občinstvo vedelo, da se je zopet enkrat grdo zlagal.
lj Na velikonočno nedeljo bo ob 10. v stolnici pontifikalna sv. maša. Po končani sveti maši bode podelil premilostni gospod knezoškof papežev blagoslov. — Popoldne ob 3. pojde iz stolnice potresna procesija na trg pred uršulinsko cerkev po sledečem sporedu: 1. Rdečo bandero vstajenja, za njim možki; 2. Frančiškani, duhovščina, premilostni z Najsvetejšim. 3. Žen-stvo. Po končanih molitvah se procesija vrne v istem redu v stolnico, kjer se podeli blagoslov.
Ij Stavka mizarskih pomočnikov se,
kakor čujemo, prične v torek.
lj Ljubljanske cerkvene in javne ure so nekaj časa sem v zelo zanemarjenem stanu. Bilo bi pač na mestu, da se v tem oziru že enkrat napravi red!
lj Restavracija v Kolizeju. Kakor čujemo, namerava g. D e g e n g h i napraviti v Kolizej u večjo restavracijo.
lj Slovenski gledališki umetniki v Belgradu. Kakor se čuje, prirede člani ljubljanskega gledališča te gledališke počitnice izlet v Belgrad, kjer uprizore 2 — 3 predstave.
lj Cvetoče črešnje smo danes videli v Ljubljani.
lj Občni zbor št. peterske ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda
vrši se v sredo 25. t. m. ob osmi uri zvečer v gostilniških prostorih gospe Černetove na sv. Petra cesti (pri Jerneju) po običajnem sporedu. P. n. članice in člani se uljudno poživljajo, da se ga izvole udeležiti v mnogo-brojnem številu. — Nečlani lahko neposredno pred zborovanjem prijavijo svoj pristop k društvu.
Ij Prememba posesti. Schmelzerjevo nišo v Vodmatu je kupil tukajšnji tovarnar g. Adolf H a u p t m a n.
Ij Nučičeva naslovna knjiga za Ljubljano je danes izšla.
Ij Anonimni dar 50 kron je bil podarjen povodom velikonočnih praznikov Eliza-betni otroški bolnici.
lj Umrla je gostilničarka Uršula J a kič. Ij Neprevidna vožnja Dne 12. t. m. !e nesla pesestnikova hči Marija Žagarjeva iz
Iške vasi na glavi v košari v mesto jajca. Za njo se je pripeljal na kolesu delavec Josip Jevc iz Črne vasi, ki je butnil v Žagarjevo tako, da ji je padla košara z glave in je pobilo za 5 K jajc.
Ij Za praznike se je hotela preskrbeti delavka Uršula Jeretina, ki je ukradla danes zjutraj mesarici g. Zajčevi v Šolskem drevoredu iz stojnice 'kos mesa. Zajčeva jo je pa še ob pravem času zapazila, jo prijela in oddala policiji.
Ij Najdeno je črno nojevo pero, vredno 12 K in se dobi na magistratu.
lj Senzačna znamenitost za Ljubljano. Nedavno smo opozorili občinstvo na gledišče tako imenovanih živih slik, ki ga bode v Ljubljani stalno ustanovil tukajšnji fotograf g. Davorin Rovšek. Vse priprave za otvoritev tega gledišča so sedaj končane ter je otvoritvena predstava določena na soboto dne 21. aprila t. 1. V veliki dvorani hotela »Union« imelo bode občinstvo tistega dne priliko, občudovati sijajne glediške prizore, ki se bodo izvajali s pomočjo najboljšega kinematografa (theatroskopa). Strme bode občinstvo gledalo tam tudi svetne slike, ki se bodo kazale med odmori posameznih točk »lektro kmoskopa«. Te slike kazale se bodo v velikosti 5—6 m v tej velikosti jih dosedaj še sploh ni bilo videti. Natančneje povedali bodo lepaki, ki izidejo prve dni prihodnjega tedna. Opozarjamo na te predstave posebno tudi občinstvo z dežele ter priporočamo, da si vsakdo pravočasno priskrbi vstopnico, ker se je nadejati obilnega obiska. Vstopnice dobivajo se pri g. Davorinu Rovšku in na dan predstave pri blagajni.
Razne stvari.
Najnovejše.
Poroka španskega kralja bo dne 1. junija.
Poštni manipulantje v L y -o n u so sklenili pričeti s štrajkom.
Grofica Montignozoje padla s kolesa in si zlomila nogo.
Svaka je ustrelil v Parizu slikar B a c h m a n n. Bachmann je bil skregan s svojim svakom. Ko je svak prišel k njemu, da ga prosi odpuščanja, mislil je Bachmann, da ga bo svak napadel in je svaka ustrelil.
Otvoritev razstave v Milanu je vsled izbruha Vezuva odložena na 28. t. m.
Sleparji pri maturah. Gališki ces. namestnik je odredil, da morajo priva-tisti k maturi odslej prinesti svojo fotografijo, ker so jih doslej često pri maturah zastopali drugi ljudje.
Proti natakaricam. Okrajno glavarstvo v Gabloncu je krčmarjem strogo prepovedalo v bodoče imeti po krčmah natakarice.
Profesor bivši rokodelski učenec. Jožef Wrjgkt, profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Osfordu, je sedaj 51 let star in je začel delati kot rokodelski učenec v starosti 7 let; zaslužil je takrat 65 vinarjev na dan. Bil je že popolnoma odraščen mož, ko se je začel učiti pisati in brati. Po svoji šted-ljivosti in marljivosti si je prihranil toliko, da je mogel študirati v Heidelbergu na Nemškem, kjer je tudi postal doktor modroslovja. Sedaj pa je eden izmed najbolj učenih profesorjev na Angleškem.
Mačja palača. Prineezinja Viktorija šle-zvig-holšteinska ima v Vindzoru palačo, kjer stanuje 26 mačk. Ta palača je dvonadstropna hiša, ki ima v vsakem nadstropju po dvoje oken. Nadstropja so zvezana medseboj z lestvami. V prvem nadstropju je spalnica, kjer ima vsaka mačka svojo blazino. Kadar je mraz, se segrejejo te blazine s steklenicami, napolnjenimi z mlačno vodo, da bi se mačke ne prehladile. Mačke so najrazličnejših plemen in zelo lepe. Najlepša je chinchilska mačka z imenom Puck, ki ima svojo hišo, kjer vise vse svetinje, s katerimi je bila odlikovana po raznih razstavah.
ŠKANDAL V SOFIJI.
Sofija, 14. aprila. Tu so odkrili nov velik škandal. Člani napradne stranke so pokupili po agentih 120.000 pušk po 3 leva in jih potem prodali državi po 30 lev. Pri tem so imeli seveda ogromen dobiček, ki znaša skupno 3 in pol milijona levov. V škandal je zapleten tudi vodja naprednjakov Gešov.
VELIKA VROČINA NA ANGLEŠKEM.
London, 14. sept. Pri vojaški vaji, katere se je udeležilo 170 vojakov, je na poti iz Lydda v Dover obnemoglo vsled preve-ike vročine 30 vojakov. Morali so jih z vozom odpeljati v Dover v bolnico, kjer sta dva umrla.
Telefonska in tajam poroči.
OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU. D u n a j, 14. aprila. Danes je prišel We-kerle z novim honvedskim ministrom na Dunaj, da je navzoč ob pol 1. uri pri zapriseženju tega ministra. Popoldne se vrne v Budimpešto.
NEMŠKA LJUDSKA STRANKA PRI GAU-TSCHU ZARADI VOLILNE REFORME. D u n a j, 14. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch pride 17. t. m. na Dunaj. Naslednje dni se bo posvetoval z voditelji strank zaradi kompromisov glede volilne reforme. Načelnik nemške ljudske stranke dr. Derschatta je povabljen k Gautschu.
STAVKA NA POŠTI.
Pariz, 14. aprila. Po noči so sklenili poštni in brzojavni uslužbenci, da stavko nadaljujejo. Stavkarskl odbor je sestavljen.
SAMOUMOR V CERKVI.
Dunaj, 14. aprila. Sinoči se je v škotski cerkvi ustrelila hči nekega zobozdravnika Helena Miiller z revolverjem v glavo. Danes je umrla.
POSTILJONSKA STAKA KONČANA.
Dunaj, 14. aprila. Stavka postlljonov je trajala samo en dan. Trgovinski minister je poklical zastopnike k sebi in tu so se pogodili, da zopet začno delati.
NEMIRI V BELGRADU.
Belgrad, 14. aprila. Včeraj predpo-ludncm so zborovali socialistiški delavci zaradi plače pri občinski upravi. Opoludrie so prišli turški delavci iz Makedonije, ki se pro-tivijo štrajku. Nastal je pretep. Trije soc. delavci so smrtno ranjeni, sedem delavcev 1n ena gospa so lahko ranjeni. Izgredi so trajali do 3. ure. Na mesto izgredov so prišli takoj policaji, orožniki in mestni poglavar, ki so preprečili nadaljno prelivanje krvi. Mnoge iz-grednikeso zaprli, ranjene prenesli v bolnico. V mestu je zopet mir. Kralj in prestolonaslednik sta popoldne brez spremstva vozila po mestu ter obiskala cerkve. Ti nemiri nimajo političnega značaja. SRBSKI IN BOLGARSKI PROFESORJI.
Belgrad, 14. aprila. Več srbskih profesorjev bo spremilo svoje bolgarske drugove z belgrajskega sestanka v Sofijo in se ob tej priliki udeležilo profesorske konfrence, ki jo je sklical bolgarski minister prosvete na 19. in 20. aprila.
»KRAH« V MOSTAH.
Moste, 14. aprila. Vsled konkurza posojilnice v Mostah na Češkem je aretiran ravnatelj Moric Uhl.
VEZUV.
Neapolj, 14. aprila. Vreme je jasno, pepelnati dež je prenehal.
SPLOŠNA IN ENAKA VOLILNA PRAVICA NA RUSKEM.
Peterburg, 14. aprila. Poroča se za gotovo, da bodo volitve v dumo razpisane na podlagi splošne in enake volilne pravice.
_ RUSKA VLADA DEMENTIRA.
Peterburg, 14. aprila. Peterburška brzojavna agentura poroča, da so vesti, po katerih so se baje v moskovskih ječah zaprti politični jetniki hoteli z izstradanjem usmrtiti, izmišljene. Tudi zaradi atentata na Trepova zaprti Volkov ni izvršil samoumora.
Peterburg, 14. aprila. Vlada razglaša, da so neresnične vesti dunajskih listov, da se v Odesi in v Varšavi pripravljajo proti-judoski izgredi.
ANGLIJA IN ITALIJA.
Neapolj, 14. aprila. Angleška vlada je naznanila italijanski, da hoče angleški kralj v znamenje svojih simpatij do neapolitan-skega ljudstva in do Italije poslati v Neapolj vojno ladjo »Leviathan«.
prekiic.
Podpisani obžalujem, da sem žalil v gostilni gosp. Iv. Povšeta dne 23. marca g. Luko Zajca z besedo .osel". Preklicujem to žaljivo besedo in dajem s tem g. L. Zajcu vse spoštovanje.
_Ž- Bricl.
Preklic.
Podpisani prekličem vse razžaljive besede o Jožefu Gartner-ju.
835 1—1
Janez Šmid.
Počakajte!
z nakupom potrebnih
eculjcu
dokler ne izide veliki slovenski krasni cenik
ki ga razpošlje prve dni prihodnjega tedna. 593 .h
Fr- Szantner
v Ljubljani, Selenburgove ul.4
zastonj in poštnine prosto.
Hiša z vrtom
ležeča v ljubljanskem predmestju na
ugodnem kraju in pripravna za vsako obrt, se da takoj v najem ali se pa prod£ pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov in pogoje povč iz prijaznosti upravništvo tega lista.	834 3—1
Zahvala.
Ganjen prevelikih dokazov sočutja ob smrti moje nepozabne, ne-nadomestne, presrčno ljubljene soproge in najboljše mamice se ne morem vs kemu posebej zahvaliti tako, kakor bi se rad. Izrekam torej tem potom vsem, ki so me med boltznijo in ob smrti preblage pokoj niče tolažili, svojo najiskrenejšo in najpre-srčnejšo zahvalo.
Zahvaljujšm se preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, osobito še č. g. kaplanu Koviču za tolažila nepozabni rajnicl, zahvaljujem se sl. di mačemu učiteljstvu in sl. kraj. šol svetu za poklonjene vence in spremstvo, gg. kolegom z Rakeka, iz Cerknice, Grahovega in Blok, sl c. kr. uradništvu iz Loža in Starega trga, sl. uradništvu graščine Šneperk, sl. gasilnemu društvu za korpora-tivno udeležbo, članom „Čitalnice", gg. pevcem za ganljivo petje, vsem blagim darovalcem mnogobrojnih, prekrasnih vencev in vsem predragim sorodnikom in prijateljem, ki so od blizo in daleč v tako obilnem številu prihiteli izkazat preblagi raj-nici zadnjo čast in meni lajšat muke-polne ure ločitve od najdražjega mi bitja na svetu. Posebno se še zahvalim čislanim sorodnikom rodbine Zakrajškove in Ro si n o v e ter gg. uradnikom šneperške graščine, ki so mi v teh bridkih dneh tako sočutno vedno na strani stali. Bog vam povrni!
Hvala vam sorodniki, kolegi, prijatelji in znanci za vaše izkazano sočutje, ki mi bo v vedno tolažbo in tešitev za nenadomostno izgubo moje preljubljene, nepozabne soproge.
Stari trg pri Ložu, 10. aprila 1906
Ferdo Wigele, učitelj,
841 otroci in sorodniki.
t
Fran Mally naznanja žalostno vest, da je njegov mnogoletni uslužbenec gospod
Ivan Peklaj
usnjarski pomočnik
po dolgi mučni bolezni včeraj 13. marca, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode na Veliko nedeljo, 15. marca ob 6 uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulice št. 5 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Pokojnega priporočam v molitev in blag spomin.	846
Ljubljana, 14. marca 1906.
CV.
(J
U) >
0>
>N
m
B
ca
I/i ■—<
T3 3
ca o c
a> >
O
o e/5 °
ja
cS
«0 O
<c Z
43 tt .H <-
Uonu Časa«) pastuljnb perje
8 kg noVCfl okubljenegi K 9 60, bolj-JegaKlJ —; belega, |akn mehkega, 19 - j kron 24 — mehkega, iknb-•; kron 3«-—. P»-illja ie franko proll povzel)« Tudi >e zamenja ali nazaj vzam« proti povrnitvi poštnih stroikov
BiuediktSaoluel, Libet I5S p. Plzen na ČeSkem.
605 9
skibljenega K ■neinobelega, l|enega K 30 -
Dva izufena
mizarska pomočnika d
išče Franc Erzar, mizarski mojster v Cerkljah na Gorenjskem	801 1—i
f»H»»M»«««M»M«M»»t»«M»MM»«<«M>M«M««M
„perofninar",
. slovenski mesečnik za umno perotninarstvo s privezkom za umno rejo vseh malih domačih živali,
prične izhajati s 1. majnikom tek. leta.
Ne zabite se mnogoštevilno naročiti na ta tako velevažni list, ter ga s tem vsestransko podpirati, ker le v tem slučaju mu je moči povoljno izvesti vse obljubljeno.
Tudi za Vaše raznotere prijave bode list „Pe-r6tninar" velikega pomena in toraj želeti pogoste vporabe onega
Cena listu, stavljena na 2 kroni 40 vin. letno, prosto poštnine, je zelo nizka torej tudi nikaka zapreka do mnogobrojnih naročil, katere sprejema vedno	843 1-1
I. kranjski perotninarski zavod. Anion Lehrmann,
-	Tržič, Gorenjsko.
••••••••■••••••••(•»••MntMMMMMmiMMH
?!!!«! MjHiMjHislsSHtssslsitsHititjffHsss?
>391 111
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vhc vrate rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekakomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje areftke proti kurent zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkuluje vojaško ženltnlnsko kavclle.
MT Bakompt In tnkasao menlo. ■»»	Bonna naroAlla. Vt
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno". —o-
839
Od nedelje 15. aprila do vštete sobote ZI. aprila 1906:
a$ijq.
Rezbarji, mizarji
dobijo trajno delo pri
pefru Rufar
838 2-1 V Osilnici (kraj Kočevje). Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
na Jančem pri Litiji.
Obrniti se je osebno na župni urad. Prednost imajo oženjeni in v kakem rokodelstvu izučeni prosilci.	824 l—i
*	Pri nakupovanju jgjj
S zzz suknenega zzz 3£
*	in manufakturnega S hlaga —
gg se opozarja na tvrdko 3®!
g	m
HUG0 IHLI
M
s
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-1 J
_ Velika zaloga = »t Š suknenih ostankov.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——
Od nedelje 15. aprila do vitete sobote 21. aprila 1906: s« 2-1
po zraku z balonom.
Za celi tamburaški zbor:
inštrumenti, knjige, partiture, žice, železna stojala itd.,
vse v najboljšem stanju, večina skoraj novo, se po ceni proda.	836 5—i
Več po upravništvu našega lista.
M Slovita, moderno urejena
tel 820 12-1 tovarna	m
| G. SKRBIC
J#j Zagreb, Ilica 40
in cenene
^ priporoča svoje slovite solidne i
fižaluzine, lesene in h&j platnene rolete, lesene ^ in železne zaslOPe za
Zi §
S
fi fi
fi fi
fi fi fi
fi fi
okna in prodajalne, [jfjj Cenik franko in zastonj.
krojaškega
pomočnika
816 1—1
sprejme
Jos. Pavlin v Novem mestu.
Kranjsko društvo za lovsko varstvo v Ljubljani.
844 1-1
Razpis premij.
•
Odbor kranj. društva za lovsko varstvo jc odločil da se prošnje za premijiranje odličnih izvršil v službi lovskega varstva v letu 1905 sprejemajo od društvenega vodstva do 1. maja t. 1. taka dejanja, kakor zasačenje lovskih tatov, uničenje izvanredno velikega števila škodljivih zverjadi itd., naj se kratko in jasno navedejo v prošnji, katera mora biti obenem podpisana od prosilčevega predstojnika.
Odbor kranjskega društva za lovsko varstvo deli premije zlasti takim osebam gozdarske in lovsko-varstvene službe, ki so, kakor tudi njihovi slušbodajalci, udje našega društva.
Odbor Kranjskega druftua z« lcu^l^c pa^tuo.
r Alodialno posestvo
15 minut od Maribora se proda. 50 oral gozda, 12 oral po amerikamskem sistemu zasajenih vinogradov, 50 oral travnikov, polja, vrtov, drevesnica, vila z 9 sobami, maja-rija, 6 vinskih zidane, vse arondirano. Fundus instruetus. Cena 50.000 gld. Več pove lastnik. Ponudbe pod „W.J. 3021" odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I. Seilerstatte 2.
Vabilo
814 1-1
redni občni zbor
„Ljudske posojilnice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v Ljubljani
ki se vršil
dne 30. aprila 1906
ob 6. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2.
DNEVNI RED:
t. Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Sklepanje o potrditvi računa.
5.	Sklepanje o porabi dobička.
6.	Volitev nadzorstva petero članov.
7.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*
8.	Slučajnosti.
V Ljubljani, 14. aprila 1906. Za načelstvo: Dr. Iv. Susteršič,	Josip Šiška,
načeink.
odbornik.
* V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, dr. And. Karlin, Gregor Šlibar in umrli Josip Jarc.
0000 0 0000® Vabilo.
Kmetijska hranilnica in posojilnica
v Starem trgu pri Ložu
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom
naznanja, da je bil na dan 25. marca t. I. razglašeni X. redni občni zbor po pravilih nesklepčen. Vsled tega naznanja da se vrši
zborovanje 829 1-1
po §. 33. zadružnih pravil
dne 6. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v prostorih kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu št. 67
z istim vsporedom.
K obilni udeležbi vabi vse ude
ODBOR.
P*"

Prve češke delniške družbe za izdelovanje celuloze in papirja v Taboru
(Prvnl češke nKcIoue společnosti pro »Drobil telluloss a papfru v Tabore)
•
s sedežm v Taboru, ki se bo pečala z izdelovanjem natronove celuloze in zadevnega papirja.
Delniška glavnica znaša 1,500.000 K in je razdeljena na 7500 delnic po 200 K. — S tem razpisujemo javno subskripcijo 5000 kosov za kurz 206 K. in pripominjamo, da prevzemo ostalih 250 kosov ustanovniki za enak kurz. — Vodeni po stremljenju, da bi nova družba, čeprav tudi z nizkimi ustanovnimi vlogami ne bi bila takoj izpočetka preveč obtežna, so sklenili ustanovniki za pokritje teh vlog določiti emisijski kurz na 206 K, to je s pribitkom 3%.
S predznambo se prične 30. marca t. I. in traja do 10. maja t. 1. pri UstFedni banky českych sporitelen v Pragi, Ustredni banky Českych spofitelen filialky v Brnu, Ustredni banky českych sporitelen filialki na Dunaju. — Gospodje predznamniki morajo na vsako predznamovano delnico založiti 25 o/0 takoj, a ostanek v ddbi, ki jo določi občnl ebor ali upravni svet. Za vpisovanje se poslužujte vpisovalnih pol, ki leže v napominalnih zavodih, in ki imajo na prvi strani subskripcijske pogoje, obvezne za predznamnike in ustanovnike. — Po polnem vplačanju namenjenih kosov se izdajo gospodom predznamnikom delnice.
Če bo predznamovan večji znesek, odločajo ustanovniki, kako se pridelč delnice gg. predznamnikom.	837 2-1
Fr. Boskovits, imetnik firme Fr. Boskovits na Dunaju in družabnik firm Fr. Boskovits & Kubeš v Pragi in Avstrijske tvornice za steklenine v
Stokeravu.	«
Josip Brdlik, tvorničar, državni poslanec ter zbornični svetnik v Žirovnici. Rlhard Hock, šef bančne tvrdke Oplatek & Hock na Dunaju. František Janovsky, nadgozdar mesta Tabora in docent na gospodarski
akademiji v Taboru. Dr. A. Kotrbelec, odvetnik, dež. poslanec in župan mesta Tabora. J. F. Kubeš, tiskarnar in župan mesta Tfebič.
itan.own.lkov s
Jindrich Kubeš, družabnik firme Fr. Boskovits & Kubeš v Pragi. Ing. Ant. Lemberger, ravnatelj papirnih in celuloznih tvornic v Plznu. Alojzij Nebesky, trgovec s papirjem v Pragi.
Dr. Jan PodlJpny, odvetnik in dež. poslanec, namestnik glavnega ravnatelja Deželne banke kraljev. Češkega itd. v Pragi. Leopold Welgner, nadzornik tehnološkega muzeja v Pragi. Dr. Emanuel Zeis, odvetnik, cesarski svetnik, član upravnega sveta UstFedni banky českych sporitelen in okrajni načelnik v Taboru.



Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—3
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
!!! Najnovejša iznajdba ! !!
10.000 K za kaj boljšega T Zahtevajte za 12 vin. povsod le
Jekelinus
najcenejše najbrilantn-najflstejše ^
509 12-11
univerzalno
vse prekosljivo
idealno čistilo
_ase
v podolgasti obliki
ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usiijato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj II/3,
Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, 1. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer.
Več hrastovih krcljev ES^Si!'^
primernih za mesarsko in kovaško on dje ima potoni naprodaj Franc Šemerl w Planini pri
Rakeku. Sprejmeta se tudi tu 2 vajenca. 738 4-2
Letna
resfauracija **
v Laverci
Je ZOpet odprta.
Frančiška Dežmnn,
gostilničarka.
sr i
I i
Popolna razprodaja.
Zaradi opustitve trgovine rajnega gospoda
Josip-a Umek-a
v Ljubljani, Stari trg- štev. 10
razprodajalo se bo vse blago, kot:	776 3-3
biči, bičevniki, vrvi in vrvice, klo buki, čepice, peresa itd.
S^CŠE" Pozor, kramarji iz dežele! ^ ■ v Kupcem celih partij posebno znižane cene!
»T«
I
I I
S 0
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi para-
menfov.

239 26-32

Iideluje oele ornato kazale v vseh liturgicnih barvah, plnvljale, obha-Jllne burze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.

Proda se pod jako ugodnimi pogoji
5 m p 1 z vrtom 700D sežnjev, pri-I B B9m pravno posebno za vrtnarstvo ali za trgovino z lesom — Natančnejša pojasnila se dobe pri Josip Vidmarju, dežnikar v Ljubljani, Stari trg 4. 798 3 2
ii*tlSil*•••••••••••»•••«•••••••••••••••••••••••
W»MM»»»»»W»»»»M»l»»»»«M»M«M»«»»«f---
priporoča raznovriin*
vi zitnice
mar Najcenejša vožnja v Ameriko.
n
JL
k »
E <£
L Kristan
oblastveno Koncesllonl-rana potoualna pisarna
za
Ikrsieriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvoriSču).-
118 62—15
>
3
n
T
W
ti
I
Najcenejša vožnja v Ameriko. "jfcZH
i
Tcuarna za
Oli ventan - benediktinske opatije St. Jožef na Tancenbergu
pošta Gospa Sveta, Koroško (železn. in brzojavna postaja)
priporoča vsem planinskim hotelom, planinskim kočam,
poletnim oskrbništvom, na deželi bivajočim zasebnikom, c. in kr. častnikom, lovcem, hribolazcem lastnega izdelka	684 6-2
mesne konserve „Moildo"
(beseda kot varstvena znamka.) Oddajo se inozemski patenti. "«« <3MT Ceniki franko in zastonj.
M •H
• N
'2 o
Novi salon
za klobuke
Za pomlad in poletje
klobuke
za dame in otroke
v veliki izberi priporoča modistinja
A.Uivod-Mozetič
trgovina modnega in pesnega blaga, Ljubljana
m Stari trg 21. m
Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zunanja naročila točno in solidno. 0
Cvetlice in trakovi, m
H»
S
o a
a
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
———- v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša sveftarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 leti
Fr.§
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesi]«,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
ko|i se dobiva v steklenicah, škatljah In škafih v pot|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postrečl.
1657 52-35 LlJUBLtJAflfl,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesovft hiša.
2461 52-18
Sv. Petra T T	Sv Petra
cesta 27
J. Ložar
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno ^ --delo! Nizke cene!- ^
Važno!

Važno!

ii i H;
,1 i
pa a zimrsjts.
Najboljša iu najccnojša postrežba
za drogve, kemikaliie, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, nvla in sploh vse toalitne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obve^ila v.sake vi ste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. Zaloga svežih mineralnih I65s	vod iz soli za kopel. 62—21
Oblast?, koncos. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija Anfon Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.

P ogaška Qlatina
JL ^^	1 JI umirim i -	r
^	A A. i _	1______FWMM<ilm nmminia. n«il
Štajersko
g.
MamUka ptutnjn, pmiim g in	urad.	cu
Krasna lega, trak polu kl-slika, brei prahu. Moderna uredba, ilrabnt druiabno ilrljeaje.
Nova hydro elektr. mehan. therapcat. zdravllnloa v velikem modernem I ■loga. Zdravljenje £ mrzlo vedo, eleatr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, I pneum. aparat, parne kopeli, elektr. maaaia, »olnčno kopeli, zdrav, glmnaatlka, | — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodou, Arevlh, na Jetrih, ledvloah, kron. zaprtja, hamorrholdah, kamna. debelortt, slad. bolezni, dalje proti trganja, | katarom v grla ln krhlja. Najmodi.ejil zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
ln Marijinih varlh.	734 d 3—2
R
t- odpisana ima v zalogi najraanovrstnejSe trpežno, krasn«
blago »a bandera, baldahine, raanobarvne plašče, kaaule, pluviale, dalmatike, va-lnme, albe, koretelje, prte itd.
*ploh vse, kar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem« tudi vezenje, prenovljenje Btare obleke ln vsa popra-Tlla. — Izdeluje rodno ln poSteno po najniljl eeni bandera In vso drugo obleko.
Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 2189 26—13
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvepe obleke, orodja Sn posode
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.
8*

Z*
t*
fi* cr^r
s*

Prva kranj. mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga * omejenim jamstvom
nasproti železniški postaji Vižmarje v lastnih prostorih,
821 3—1	naznanja p. t. občinstvu da si je preuredila
mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo.
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in vseh slogov od pnprostih do najfinejših po najnižjih cenah - brez konkurence. - Sprejema in izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela. oprave za hotele, sanatorije in drugih javnih zgradb.
Na novo vrejena zaloga in prodajalna v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 18. v hiši „Kmetske posojilnice".
Načrti in ceniki na zahtevo brezplačno«
Pozor, gospoda!
Kjer se posebno ne kliče, naj Vas toliko bolj miče. 832 2-1 Kaj ko bi znala tam biti ena najboljših postrežeb. — Poizkusite toraj v gostilno v Hrastje št. 6 p. d. J. Marušmk.
Razpisuje se
cerkvenikova služba
v Šmartnem pri Litiji.
Izprememba o sv. Juriju. Želi se osebna predstava. — Dekanijsko-župni urad Šmartno pri Litiji, dne 9. aprila 1906. 8oo 3^2
OTVORITEV TRGOVINE!
^ Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem nasproti tobačni tovarni na Tržaški cesti otvorila novo
prodajalnico z mešanim blagom
»Prvi dunajski bazar".
Zajamčujem vsem cenjenim odjemalcem najtočnejšo postrežbo z vedno svežim in cenim blagom. — V zalogi se nahaja vedno v največji izberi: srajce, ovratniki, zapestniki, gumbi, kravate, bombaževina itd.
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
o Missale Romanum
o
a)	za kapele in manjše cerkve:
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 1/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....
isto z zlato „	„ ....
Oblika četvorke. Velikost 31 X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo .............
isto z zlato „ .............
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki..........
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo ...........
„ zlato „ ...........
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki...........
Oblika male pole. Velikost^ 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo .............
isto z zlato „ .............
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki...........
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . Ritus benedictionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedictionis signi vel campanae ex ponti-
iicali romano depromptus. Vezano.........
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . Graduale de tempore et de Sanctis juxta ritum sanctae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano
Isto rdeč in črni tisek............
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine cantu eleg. vezano
Kron
2580 2750
3240 34-80
42 — 4920 54 —
3550 38-— 50- —
53	—
54	—
43-20
44-40 5280 57-60 60 —
Za mnogobrojni obisk se priporoča z velespoštovanjem
823 1-1
Hermenegilda Šešek

384
2-76
375
3360
528 7-68
972
Isto cum cantu eleg. vezano..........1560
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x24 1/2 cm). Cena cele garniture 1670 Isto v velikosti 40x27 1/2 cm (stranske 16x271/2 cm). Cena cele garniture...............16-—
Missae pro defunctis. Oblika četvorke 3lX22]/2 cm
platno, rdeča obreza.............3 48
6 —
6-96 456
7-20 840
Usojam si naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel aprilom letos
tovarniško restavracijo v Vevčah.
usnje, .	„ ............
zlata „ ............
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza .
usnje, „	„ .
826	„ zlata „
Oannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts-buch fOr den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24-
0
Potrudil se bom, da si z izborno, ceno kuhinjo, zajamčeno pristnimi vini ter nsjbolj renomiranim Goškim marčnim pivom pridobim najpopolnejše zaupanje velecenjenih svojih gostov.
Pričakujoč številnega obiska bilježim velespoštovanjem
805 6—2
Josip Manhardt,
restavrater.
^BSflSSHBCHBIRHHSIHBOB
Slika njega Svetosti sv. Očeta Plja X. z jako ličnim Passe partout robom, velikost 57X441/2 cm, brez okvirja . .
z lepim lesenim okvirjem in šipo........
Slika njega Prevzvišenostl kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič-a v isti velikosti in slični izvršitvi
z lepim lesenim okvirjem in šipo
8-15-
JesenKke novice.
j Električna razsvetljava na kolodvoru bo prvič na velikonočno nedeljo. Kdaj bo pa na Jesenicah ? Že zdavnaj bi bila lahko, ko bi bili možje za to. Toda kdo se bo brigal za občno korist, ko vsak išče le svojo!
j Očitno brezverstvo hočejo liberalni osrečevalci domovine na Jesenicah razširiti. Kaj učijo? „Glej, da boš srečen na tej zemlji — nebesa so za vrabce." Tako torej? Vrabci naj bodo v nebesih, a sokoli pa ne?! Ali so sokoli tudi že brezverci ? Jeseničani, ali niste Slovenci? Ali niso Slovenci katoličani? Ali katoličani ne verujejo v nebesa? Ali vidite, kam vas hočejo pripeljati Chami in Fabinci?
j Okrog 70 železničarjev pride kmalu na Jesenice. Fabinc se strašno tega veseli. Obeta si nove dobe na Jesenicah od železničarjev ! Ti bodo zanesli na Jesenice svobodo duha! O jej! Že vemo, kaj misli Fabinc, toda poskrbeli bomo, da Fabinčeva drevesa ne bodo zrastla v nebesa.
j Učitelj Fabinc in tovarniški uradniki. Iz krogov tovarniških uradnikov se nam piše: Zadnji čas se je spravil Fabinc nad tovarniške uradnike. Po gostilnah prav zanič-Ijivo njih govori, kakor da bi bili uradniki hlapci in sužnji industrijske družbe. Beseda „brca" mu prav sladko pada iz njegovih ust. Seveda mi uradniki popolnoma preziramo tega mladega moža in mu na uho povemo: Pane Fabinc, le glejte, da v i ne boste dobili „ b r c e ",
j Hruškovemu kralju Podpacu se je godilo prav dobro svoj čas v Kranjski gori. Prenočeval je v „extra salonu" in nastavljen je bil ondi za 14 dni kot izdelovatelj sod-nijskih zalepk.
j Nadpoštar Schrey je naznanil pri poštnem vodstvu v Trstu poštno upraviteljico gdč. R. S. s Save, da je agitirala za nas pri zadnjih obč. volitvah. Gospodična je na to bila prav po nedolžnem prestavljena v Črnomelj. Kaj bo pa slavno ravnateljstvo ukrenilo radi g. S c h r e y a ! ? Ali bode Schrey tudi prestavljen? Saj je Schrey prvi in najhujši agitator na Jesenicah!
j Občni zbor hranilnice in posojilnice se je vršil preteklo nedeljo. Za načelnika je bil izvoljen g. Valentin Černe, posestnik in čevljarski mojster na Jesenicah, za odbornike pa gg. Janez Zabukovec, župnik, Peter Rozman, Janez Krivec, Janez Mežik, Lovro Krivec in Ivan Prijatelj. Kakor je razvidno iz računskega zaključka, je imela hranilnica v preteklem letu prometa 401.09614 K. Članov šteje zadruga 124. Čisti dobiček za 1. 1995 znaša 1300 30 K, rezervni zaklad pa 4022 08 K. Hranilne vloge se obrestujejo po 4%, posojila se dajejo po 5 %. Uradna dneva v hranilnici sta v sredo dop. in v nedeljo popoldne.
j Koncert je priredilo minulo nedeljo »Katoliško delavsko društvo". Pela se je izborno lepa spevoigra »Letni časi". Petje je bilo tako ljubko in otroško deklamovanje tako ljubeznivo, da smo bili kar očarani. Pozabiti tudi ne smemo tambu-raškega zbora, ki je topot res dovršeno igral. Žal, da se je koncerta udeležilo malo občinstva. Zdi se nam, da koncert ni bil prirejen v primernem času in da je bil premalo razglašen. Zadnji koncert je pač vreden večjega zanimanja, zato nas veseli, da se bo ponovil, kakor čujemo na belo nedeljo.
Za Kratek čas.
i
Odkritosrčnost potnega uslužbenca. Krč-mar: »Kako to, da rdeče vina višje cenite, kot belo, saj je vendar iz istih vinogradov?« — Agent: »Ali menite, da mi barvo zastonj dobivamo?«
Srečen par. »Čudno,da ta dva živita v taki slogi in edinosti! 22 let je že, kar sta poročena, pa se še nikdar nista zbesedila.« — To je čisto umevno; ona je perica ter je čez dan vedno zunaj, on je pa nočni čuvaj.«
Kaj je emancipacija? Učitelj predava o tobaku: »Nemarno kajenje se je tako udomačilo, da se še ženske ne sramujejo več ter javno kadijo smodke, seveda samo emanci-pirane. Kaj pomeni beseda emancipaciran?«
Učenec (po daljšem premišljevanju); »To je bolj lahka sorta.«
Prebrisano. Oče je obljubil hčerki, ki je najraje stala pred ogledalom, ali pa je pohajkovala po ulicah, da jo bo prijetno iznenadil, če se nauči kuhati. Hčerka je slušala željo modrega očeta, ki jo je presenetil s tem, da ie kuharico odslovil.
Olikanost črevljarskega vajenca. Vajenec stari dami, je imela narejeno cvetje na klobuku: »Pa reci kdo. da se danes ne gode več čudeži!« — Danta: »Kaj pa je tako čudnega?«
Crevljarček: »Čudim se, da iz trhlega, suhega štora rožce poganjajo!«
Iz oklica ljubljanskega magistrata. »Ker se zgodaj mrači, mora vsak voz in bicikel imeti svetilnico razobešeno. Tema se vedno začne, ko električne svetilnice prižgejo po mestu.«
aiuauiumauii
Spominjajte se
»Dražbe so. Cirilo In Metodo".
Ss!
»MM

SLOVENEC"
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Jvana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rim ska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj-žar Ivan, Sv. Martina cesta ; Hotel "Union'1.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, „Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
Črni vrh: Dominik Rudolf.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2 in Ma-riia Rauniak na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovicah: otefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krirc.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zor6, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovcc.
Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Subelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec. Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec,
V	trgovec
V	Litiji: Oreslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica.
Opatija: A. Tomašic.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	dkofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, ko lodvor.
Izupjena
kuhariea
išče službe. ^Najrajše v župnišču, nastopi lahko takoj. Več pove upravništvo »Slovenca".	792 5
iz portland-cementa in peska
Edini Izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Dvonadstropna
hiša
z velikim vrtom, delom hriba in mo-rosta, dalje gospodarskim poslopjem (hlev, pod, lopa in shramba)	771 3 2
se proda
iz proste roke za jako nizko ceno. Več pove upravništvo »Slovenca.
Prva in največja specialna raz-pošiljalnica v monarhiji za kolesa in šivalne stroje ter njih dele
Hittler «& Co.
Dunaj XIII/5, Huttebergstr. 27 (v lastni hiši(
priporoCa svoja najbolj znana in priljubljena
oklopna kolesa
Bogati ilustrovan cenik, t28 strani broječ, za 1.1906 zastonj in franko. Zastopniki in razprodajalci se 686 iščejo v vseh delih monarhije. 12—2
Izjava.
Jaz podpisani Jakob Kulovic iz Valtevasi prekličem vse, kar sem govoril pred tremi meseci proti orožniku gospodu Douganu o g. Iv. Vintarju v Gorenji Straži, kot neresnično in obžalujem, da sem s tem g. Vintarja neopravičeno žalil in mu čast kratil.	330 1-1
Val ta v a s, 12. aprila 1906.
Jakob Kulovic.
Poslano-"
Od zanesljivih oseb sem zvedel, da imenitna triperesna deteljica z Dovjega na vso moč črni mojo gostilno po drugih vaseh, posebno pa pri sl. slovenskih društvih. Povsod svari ljudi, naj ne obiskujejo moje gostilne, ker je nemška gostilna. Tej čudni trojici, ki je sklenila, da napravi meni škode, kolikor bo mogoče, posebno se baha debeli oče te trojice, da bom imel jaz \ato, ker ta obrekljiva dru{bica več ne pohaja moje gostilne, več tisoč kron škode, povem odkrito v obraz, da je moja gostilna slovenska gostilna, da sem do sedaj še vsakega Slovenca prijavno in spoštljivo sprejel in mu postregel, kolikor sem mogel, in je bil s postrežbo ter ceno vsakdo zadovoljen. Da pa ta trojica, ki je v tukajšnji občini dobro ^nana, huda na me, temu daje povod dogodek, katerega je ista povzročila v moji gostilni na semnju sv. Klemena l. 1. Ker mi te osebe z^og moje poštenosti niso mogle poleg takrat povzročene škode napraviti resničnim potom še druge, poprijele so se obrekovanja, češ: Raztrosimo po svetu, da je Smerceva gostilna v Mojstrani nemška gdstilna, ter da naj se je Slovenci ogibljejo.
Ako pridejo v mojo gostilno, ki je turi-stovska gostilna, tudi Nemci, postrežem jim ravnotako, kakor Slovencem, ker imam gostilno za vsakega, kdor pride noter. Zato pa moja gostilna še ni nemška ! Ce pa je le, so pa oni trojičarji in njih trgovine z lesom tudi nemški, ker tudi oni prodajajo Nemcem svoj les Slovence, posebno pa sl. slovenska društva odločno pozivi j eni, naj se vsakdo ogiblje one splošno znane triperesne deteljice, ker so na ta način tudi oni z mano vred Nemškutarji.
Toliko trojici za piruhe v premislek, da naj vsak pometa pred svojim pragom. Ako pa to ne :zadostuje, pripravljen sem podati še de-likatnega „kozliča v mleciu. 828 1—1
V Mojstrani, /2. aprila igo6.
Fr. Skumavc — Šmerc.
Izurjeni zidarji
morejo dobiti v Zagrebu trajno delo. Zidarski štrajk in izključenje sta bila kon-831 1—1 čana že 3. t. m.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—1
Dva izurjena
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Anton Čebulj,
815 3—1	krojaški mojster
Jesenice, Gorenjsko.
r
111
P. n. občinstvu uljudno naznanjam,'o
°)Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
da sem svojo
oljarno razširil
in jo opremil z najnovejšimi stroji, s katerimi izdelujem čisto, okusno in najfinejše
laneno olje
in lanene tropine (preše).
Tropine, (preše), cele ali zmlete, imajo sladek, naraven okus, pri izdelovanju ne izgube nič beljakovine, ter so vsled tega najredilnejša krma za živino.
Cenjenim odjemalcem se priporočam za obilna naročila, katera bom točno izvrševal.	807 2-2
Blaž Zabret
prva kranjska tovarna za laneno olje
v Britofu pri Kranju.

J
Mlinske kamne.
Pet črnih, dobrih mlinskih kamnov ima na prodaj Ivan Prevodnik v Selcih na Gorenjskem.	645 7—4
Merijo tako-le
2 kamna merita 9cm . . .	18cm.
1 kamen meri.....12cm.
1 „ „ .....42 cm.
1 „ „ ......21cm.
727 1—1
Razpisuje se javna
zmanjševalna dražba
za oddajo del pri novi enorazrednici na Gori nad Idrijo za dan 25. aprila 1906 ob I uri popoldne.
Zidarka. kamnoseška, slikarska in lončarska dela so proračunjena na 10.831'55 K Tesarska, mizarska, ključavničarska, barvarska in steklarska .... 6.601 58K Kleparska..................... 386 32 K
Načrti stavbe in troškovnik so na upogled pri podpisanem. Vložiti je pred dražbo 10 odstotno varščino. Vendar si podpisani pridrži prosto oddajo tistemu, ki najmanj ponudi.
Krajni šolski svet na Gori nad Idrijo.
Prodaja posestva!
V Št. Jerneja na Dolenjskem prodalo se bode iz proste roke na javni dražbi
na belo nedeljo 22. aprila ob 2. uri popoldne
lepo posestvo
obstoječe iz 8 oralov lepega, na amerikansko trto z najboljšimi vrstami cepljenega in v najboljšem redu stoječega vinograda, 1 oral sadovnjaka, obstoječega iz plemenitih vrst jabolk, lepe obokane hiše, kleti, prešnice, viničarske hiše in hleva. Prodalo se bode tudi vinske sode in kadi različne velikosti in ves inventar, vse v najboljšem stanu. Nadalje 5 oralov krasnega koloseka in 8 oralov gozda. Vinograd, sadovnjak in 2 orala koloseka je v enem kosu, ostali kolosek in gozd se pa nahajata v bližini pri lepih voznih potih. Vinograd bi se dal tudi z veliko koristjo parcelirati.
Natančneja pojasnila daje pismeno ali ustmeno posestnica gospa Ema Wutscher v Št. jerneju na Dolenjskem.	808 t—t
Porednež! Ali se še sedaj nisi zapomnil, da ne kadim nobenega druzega papirja, kot
2265 52—24 VI
„Offoman-"
papir za svaleice in cevke.
ZnpHvje jf riMlvooje hoqastvn!
'JW
t
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. G2i
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žuj^jo katar, urejujejo izniečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni maščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg St. 36, nolcg cerkve sv. Marko.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4- K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) II'— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360. MBStllO iGRflriKI, ZllJ^ll, U»t""°v'Jena I. 1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
281 20- 10
I

•A'

>M?

/rtrnvje j«* naivtriB bogastvo !
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
ooooooooooooooooo
o	o o o
o	o
O	o
o	o
o	o
o	o
o	o
Najcenejša pot za zdaj!!
o„RED=STAR=LINE"
o
ooooooooooooooooo
O 862 52-21	O
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Pliiladelphia.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo »Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa) v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto ijutraj. — Naši parniki Finland, Kr nlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je prib.to. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o o o o o o o o o
o o o o o o o o o o o o o o o
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. O tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 UStOnOVljCUO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glauna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Fililulka u UufclM Dunajska cesta 73
Telefon št. 237
priporoča se
gnasproti topničarski vojašnici
Telefon št, 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—2	poštnine prosto.
Velikanska
Cer-es-jedilno mast
(iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jediino mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceresls Ustje.
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za ee-belno pašo, Pliacelia, E-parsetta in ranjak, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeth kakor tudi vt>e *rste zelenja dine cvetic zajamčeno kaljive, se dobi . pri	..
Petru Lassniku u Ljubljani,
Marijin trg. 285 12-s
»■■■■■■■■HHIUH
V. BAN

izdelovatelj vozov
Ljubljana, Dunajska cesta 31 ---
H Priporoča svojo veliko zalogo M M raznovrstnih in obrabljenih U
H u A j od navadne do naj- H B m Mm fjnejše jzdelave po ^ g najnižjih cenah.	674 17-6 ^
g Popravila se izvrše najločnejše. £
■	Sprejmejo se tudi 3 UČCVICi gf
■	za sedlarsko obrt.	gg
mummummmmmmmmmmm
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, &tedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mc^iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52-2
Uu*j«u«uj Ul uuftuvumi umom*. Ur. IsnaoiJ Žitnih.	ilajl ,IV»toU8*.o UHi »o* v L.}uoijaiu.
Velikonočna priloga „Slovencu" štev. 86.
PRAZNIH
Gospod je vstal!
Pojo zvonovi sladkovbrani in žarko govori nebo in cvetka dije na poljani in ptica žvrgoli glasno in hrib in dol in vrt in les svečano zemlji znani: Gospod je vstal zares.
O divna, angelska novica, blažeča smrti nam spomin ! Nikoli lepšega ni klica na zemlji čul Adamov sin, ni slaji zvok mu zaigral. On — pot, življenje in resnica — Gospod zares je vstal.
Gospod je vstal, jaz vstanem tudi. Mar v solz dolini ne živim, mar teža me verig ne grudi, mar v jarmu grehov ne ječim? Mar duše moje veden dvom s vprašanji silnimi me trudi: kod iščem naj svoj dom?
Na levi in na desni moji klicarji glasni vstajajo. Kraljice vednosti heroji z nauki svet prerajajo. A kar vedo, jaz tudi znam. In ko vedo v modrosti svoji ,odkod', ne znajo, ,kam'.
Mi vstajamo: vesela jeka zveni, rojena iz želje. Bolniki vstajajo brez leka, in noge se jim ne šibe? In smoter ni jim previsok? Povzdigne naj se v nadčloveka pozemeljski otrok!
,Ne morem', ljud betežni stoče, ne umem vas, ne znam poti v kraljestvo slikano cvetoče. Klicarji, ali znate vi ? In oni jezni oneme. Njim samim vstati ni mogoče: njih grob je njih srce.
Ljudem je lastna zemlja tuja, in sebi sam je tuj zemljan. Napev nebeški aleluja nobeni duši ni neznan. ,0 vstani!' kličejo v temi, o vstani! spečo moč prebuja, a prej, a prej umri!
Veljave svoje ne pozabi, iz sebe vrzi, človek, vse, kar, gnije ti v naravi slabi, kar nečloveka dela te! Umri telesa nizkim slam, in duh očiščeni te zvabi v kreposti sveti hram.
In trdi jarem tvoj se zlomi, zapoješ vnet ,Magnificat'. V sladak te sen o večnem domi zaziblje božja blagodat. Kot sneg pod solncem je razpal, razpadejo vsi tvoji dvomi. Zares, Gospod je vstal! —
Anton Medved.
Taščica.
(Spisala Selma Lagerlof. — Preložil France Fr. S.)
Bilo je v času, ko je naš Gospod vstvaril svet, ko ni vstvaril samo neba in zemlje, ampak tudi vse živali in rastline in jim je dal obenem imena.
Veliko zgodb nam je znanih iz onega časa; in če bi vse vedeli, bi si vedeli tudi razlagati vse, kar nam je sedaj v svetu nerazumljivo.
Takrat se je zgodilo nekega dne, da je naš,Gospod sedel v raju in slikal tičke in pošle so mu barve, tako da bi bil liščck ostal brezbarven, če nc bi bil naš Gospod obrisal vseh čopičev ob njegovo perje.
In takrat se jc tudi zgodilo, da jc osel dobil dolga ušesa, ker si ni mogel zapomniti, kako mu jc ime. Precej je pozabil svoje ime, ko jc naredil par korakov po rajskih livadah m trikrat je prišel nazaj in vprašal, kako mu ie ime, tako da ie bil Gospod že nevoljen in
ga jc zgrabil za ušesa in rekel: »Ime ti jc osel, osel, osel«.
In pri tem ga je vlekel za ušesa in mu jih jc nategnil, da bi bolje slišal in si zapomnil svoje ime.
Isti dan se je tudi zgodilo, da je bila čebela kaznovana. Ko je bila ustvarjena, jc šla precej nabirat med, in živali in ljudje, ki so zapazili da je med sladek, so prišli in ga hoteli pokušati. A čebela jc hotela vse obdržati zase in je odpodila s svojim strupenim želom vse, ki so se približali satovju. Ko je Gospod to videl, jo jc precej poklical k sebi in jo kaznoval. »Dal sem ti opravilo da nabiraš med, ki je najslajše, kar je vstvarjenega«, jc rekel Gospod, »a s teni ti nisem dal pravice, da robato postopaš s svojim bližnjim. Vselej, kolikokrat boš koga zbodla, ki sc bo hotel približati medu boš morala umreti!«
Da, takrat je postal čriček slep, in mravlja jc izgubila peruti; toliko čudnega sc je zgodilo ta dan.
Naš Gospod jc sedel cel dan tu veličasten iu mil in je ustvarjal in klica! v življenje, proti
večeru pa mu pride na misel, da bi ustvaril še malega, rjavega tička.
»Zapomni si, da sc ti pravi taščica, taščica — da veš!« je rekel Gospod tičku, ko je bil dodelan. Postavil ga jc na svojo dlan in ga izpustil.
Toda ko je ptiček nekoliko časa letal okolu in si ogledal lepo zemljo, na kateri bo moral živeti, mu je prišlo na misel, da bi se sam opazoval. Tedaj jc videl, da jc popolnoma rjav, da, celo grlo je rjavo. Taščica se je obrnila in vrtela ter ogledovala v vodi, a nobenega rdečega peresa ni hotelo biti.
In ptič jc letel h Gospodu nazaj.
Naš Gospod je sedel mil iu dober na prestolu, iz rok pa so mu poletavali metuljčki, ki so mu letali okolu glave, golobje so grulili okolu njegovih ram, in okolu njega so prira-ščale iz zemlje vrtnice, lilije in druge kraso-tice med cvctlicami.
Mlademu tičku je tolklo srce od tesnobe, a vendar jc letel v nežnem loku vedno bližje in bližje h Gospodu in jc obsedel nazadnje na njegovi roki.
In Gospod ga je vprašal, kaj želi.
»Samo eno reč bi tc rad vprašal«, je rekel tiček.
»Kaj pa bi rad vedel?« je vprašal Gospod.
v »Zakaj nisi meni dal nobenega rdečega peresa? Tako rada bi bila tudi rdeča, kakor so mnogi drugi ptički.«
In tiček jc proseče pogledal Gospoda s svojimi malimi, črnimi očmi in obrnil glavico. Okoli iu okoli je videl fazane, čisto rdeče in potresene z zlatim praškom, papige z lahno rdečini vratom, peteline z rdečimi rožami, da molčim o metuljih, ribah zlaticah in cvetlicah. In prav gotovo si je takrat mislila taščica, da bi samo mala kapljica barve zadostovala in njene prsi bi bile rdeče in ona bi bila lepa ptička?
In taščica jc čakala da bi Gospod rekel:
»Saj res, prijateljček, vidim, da sem pozabil tvoje prsi rdeče pobarvati; čakaj samo trenotek in vse sc zgodi.«
Veliki teden in Velika noč.
Veliki teden v tej malenkostni novi dobi! Na vse mogoče načine ga slave in ga po svoje razlagajo : tem sc zdi vstajenje narave, onim spomin na tragično usodo Nazarenca, „največjega religijoznega veleuma", njegova cerkev pa vernike spominja dne, ko je Gospod premagal svet in smrt ter se vrnil k Očetu, ki ga je poslal na zemljo v krvno daritev in odkupnino vseh grehov.
Če vsa metafizika in apologetika ne bi mogla dokazati Kristovega božanstva, ga dokaže njegov nedosežni in veličastni značaj. Kako naj je zgolj človek tisti, ki se je postavil nad angelje in vendar trdil o sebi, da jc „krotak in od srca ponižen?" On, ki ni vedel, kam naj položi svojo trudno glavo, da se spočije, je vabil k sebi vse, ki so potrti in obteženi in dejal, da zamore le 011 oživljati. Kdaj je zamogel človek svojim strupenim sovražnikom očitati, da so sinovi satanovi, 011 sam pa brez madeža? „Kdo me more obtožiti le enega greha?"
Taka je tudi njegova vera. Kar se nobenemu modroslovcu, državniku in svečeniku ni posrečilo, to je ustvaril on: nauk, o katerem je z božansko samozavestjo dejal, da je najpopolnejši in za njim noben drugi ne pride. Kajti njegova beseda podeljuje večno življenje in njegovo poslanstvo je zadnje. Odslej Oče ne bo več pošiljal prorokov, ampak bo tiste, ki v Sina ne verujejo, le sodil in obsodil.
Takšno veličastvo si je prisvajal Naza-renec.
Kar je trpel Gospod, je poravnalo slavno vstajenje: tragedija je življenje onih, ki njegovega trpljenja niso razumeli. Tisti, ki so dejali: „Če si izraelski kralj, stopi s križa, da Ti verujemo", so se, ko je vstal od mrtvih, prestrašili in sklicali »tajno posvetovanje". Od tedaj strah in sovraštvo, onemogla jeza in preganjanje vseh, ki so krščeni v imenu Očetovem.
Ni težko doumeti ta boj. Človeštvo je hrepenelo po odrešenju, ko se je pa izvršilo to silno Božje delo, so ga težko umeli. Um bi se bil uklonil, srce se skoro ni moglo. In tudi dandanes se ne more. Farizeji so vse pomisleke in dvome, ki so se jim vsled Kri-stovih čudežev in njegovega veličastnega nauka vzbudili v mrkem in sebičnem srcu, pobili in zavrgli s ponosnim izgovorom : „Vi le bodite njegovi učenci, mi pa smo učenci Mojzesovi". Kdor dandanašnji zameta evangelij, se tudi sklicuje na posebno šolo in poseben sistem : če krščanstvo odklanja, ga odklanja principijelno. Srce ne disputira, sodi le po nagnenju. Od nekdaj pa je mnogo src nagnjenih k zlu.
To zlo je bilo skoro vedno isto. Velike razlike med judovskimi in novopoganskimi pismouki ni. Judovski so verovali v moč mase, moderni ravnotako. Farizeji so zaupali lastni sili, veličastvu izraelskega kraljestva in neminljivi slavi Davidovega žezla, naši pozi-
»Ti moraš sama gledati, da si rdeče prsi zaslužiš.«
S temibesedami je naš Gospod zopet dvignil roko in taščica je letela zopet v svet.
Zamišljen je letel ptič doli v raj. Kaj pa naj stori tako majhen ptiček, da si zasluži rdeče perje?
Kdino, kar je prišlo taščici na misel, je bilo to, da je spletla svoje gnjezdece v trnje. Zdelo se .ie, da hoče čakati, da ji pade cvetni list rože na grlo in obstane tam, ter ji tako da svojo barvo.
# * #
Neskončno mnogo let je preteklo od tega dne, ki se sme imenovati najveselejši dan za zemljo. Od takrat so vsi ljudje in vse živali zapustile raj in se razširile po zemlji. In ljudje so že toliko napredovali, da so znali obdelovati polje, da so se vozili po morju, delali so obleke in okraske, da znali so že zidati velike tempeijne in mogočna mesta, kakor Thebe, Rim in Jeruzalem.
In napočil je nov dan, ki tudi dolgo ne bo pozabljen v zgodovini zemlje, in v jutro tistega dne je sedela taščica na nizkem, golem gričku pod jeruzalemskim obzidjem in ie pela svojim mladičem, ki jih jc imela v malem gne-zdecu med trnjem.
Taščica ie pripovedovala svojim mladičem o čudnem dnevu stvarjenja, kakor je tako vsaka taščica pripovedovala od prve
tivni moči individua in avtonomni etiki. Gospod je prvi in edini naglašal, da je ni oblasti razun Očetove in nobenega drugega ideala kot kraljestvo božje; dandanes jc vsakdo sebi ideal, vsako naziranje upravičeno, vsako teženje dovoljeno in pravo.
Zato so Gospoda razumeli ie mali, siromaki in ponižni. Ljubši in verjetnejši jim je bil nauk, ki ga je učila božja modrost kot problemi mozajične ali pa aleksandrinske Fi-lonove šole. Ljubše jim je bilo božje odrešenje in krvavi dar na Golgati kot Davidovo kraljestvo ali resignacija epikurejskih Sadu-cejev.
To božje delo je bilo enostavno in veliko, targumi (komentarji) pismarjev kompli-
gelij, ki ne dopušča, da bi vsak molil enega malika, ampak zahteva vere vseh v Očeta Kristovega.
Bogoneznanje judovstva je tajilo Gospodovo vstajenje, ravnotako moderni ateizem. Toda ne eni ne drugi niso mogli nad njegovim grobom zasaditi kali novega in boljšega evangelija. Od smrti vstalega Krista so tajili, vstajajočega krščanstva niso mogli. Na-pušno in uporno srce jim je narekovalo nove modroslovne sestave, sami so si otenmili um; da pa niso od Boga poslani, potrjuje tisti kakor črno brezno globoki pesimizem, ki od nekdaj označuje nauke Kristu sovražnih prorokov : tam Bog, ki svojim učencem zapušča ljubezen in daje miru ter jim pravi: „Grem,
jočih si idej, ker vedo, da je zmota minljiva, stalen in nepremagljiv pa je nauk Onega, ki mu stoletja ob njegovem vstajenju kličejo Ho-sana in Aleluja!
Stava.
Rusko spisal Ant. P. Cehov. — Poslovenil Maks Vrba.
Bila jc temna jesenska noč. Stari bankir je hodil v svojem kabinetu gor in dol in spominjal sc je, kako je pred petnajstimi leti priredil večer. Na tistem večeru je bilo zbranih mnogo razumnih ljudi in pleli so se zanimivi pogovori. Govorili so tudi o smrtni kazni. Gostje, ki je bilo v njih sredi nc malo učenjakov in časnikarjev, so se izrazili o smrtni kazni večinoma zanikujoče. Ta način kaznovanja se jim je zdel zastarel in neodgovarjajoč krščanskim državam in nenraven. Po mnenju nekaterih izmed njih bi bilo splošno treba smrtno kazen zamenjati z dosmrtno ječo.
»Jaz ne soglašam«, je rekel gospodar-bankir. »Nisem še poskusil ne smrtne kazni, ne dosmrtne ječe, a če je mogoče soditi a pri-ori, je po mojem mnenju smrtna kazen bolj nravstvena in bolj humanitarna kakor zapor. Smrtna kazen ubije z enim udarcem, dosmrtna ječa pa ubija počasi: kateri rabelj je bolj človeški? Ali ta, ki ubije v nekoliko minutah, ali oni, ki vlači iz vas vaše življenje skozi mnoga leta?«
»To in ono je nenravno«, je opomnil nekdo izmed gostov, »ker ima oboje isti namen odvzetje življenja. Država ni Bog. Ona nima pravice vzeti tega, česar ne more vrniti, če tudi hoče«.
Med gosti je bil pravnik, mlad človek pri petindvajsetih letih. Ko so ga vprašali za mnenje, jc odgovoril:
»Smrtna kazen kakor tudi dosmrtna ječa sta nenravni, a čc bi bilo treba izbirati med smrtno kaznijo in dosmrtno ječo, bi jaz gotovo izbral poslednje. Bolje .ic, da živiš kakor sižebodi, kakor pa da ne«.
Nastal je živahen prepir. Bankir, tedaj še boli mlad in vroč človek, je nenadoma prišel ves iz sebe; udaril je s pestjo po mizi in zaklical, obrnjen k mlademu pravniku:
»Neresnica! Dva milijona stavim, da vi še pet let ne preživite v ječi.«
»Ako mislite resno«, 11111 je odvrnil pravnik, »stavim, da ne presedim ne pet let, ampak petnajst let.«
»Petnajst? Dobro!« je zaklical bankir. »Gospoda, jaz stavim dva niiljona.«
»Soglašam. Vi stavite miljone, a jaz svojo svobodo«, je rekel pravnik.
In da.se je morala uresničiti ta divja, brezmiselna stava! Bankir, ki svojim tniljo-nom ni vedel števila, razposajen in lahkomiseln. je bil od stave ves v ognju. Po večerji se je šalil nad pravnikom in rekel:
»Premislite se, mladi človek, dokler šc ni prepozno! Zame sta dva miljona smeti, a vi riskirate izgubiti tri, štiri najboljša leta vašega življenja. Tri, štiri pravim, ker več ne presedite. Tudi ne pozabite nesrečnež, da je prostovoljen zapor hujši od prisiljenega. Misel, da imate pravico vsako minuto uiti na svobodo, vam zastrupi v ječi celo vaše bistvo. Zal mi je za vas.«
I11 sedaj se je bankir, stopaje gor in dol, spominjal vsega tega in se je vpraševal:
»Zakaj ta stava? Kakšen dobiček, če izgubi pravnik petnajst let življenja, a jaz vržem proč dva miljona? Ali je s tem mogoče dokazati ljudem, da je smrtna kazen boljša ali slabša, kakor dosmrtna ječa? Nc in ne! Bedastoča in nesmisel! Od moje strani je bila to šala sitega človeka, a od pravnikovc strani — nizka pohlepnost po denarju.«
Spomnil se je tudi, ka.i se je zgodilo po opisanem večeru. Sklenjeno jc bilo, da odsedi pravnik svo.i zapor pod najstrožjim nadzorstvom v hiši, ki je stala na bankirjevem vrtu. Dogovorili so se, da skozi petnajst let ne sme
kdo stopi v trnje in pohodi njegovo gnezdo z mladiči vred. »Pazite,« jc zaklical svojim mladičem, »stisnite se skupaj in bodite mirni! Sedai prihaja konj. ki gre ravno čez nas! Sedaj prihaja vojak z železnokovanimi sandali! Sedaj prihaja vsa divja množica, kakor nevihta !«
Naenkrat pa je tiček obmolknil in je pozabil skoro na nevarnost, ki mu je pretila.
Hitro je skočil v gnezdo in razprostrl svoje peruti nad mladiče.
»Ne, to je prepozno,« je rekel. »Nečem videti, trije hudobneži so, ki jih bodo križali.«
In razprostrl je svoje peruti tako, da mladiči niso mogli nič videti. Slišali so samo zbijanje s kladivom, žalostne klice in divje vpitje množice.
Taščica je sledila vsemu z očmi, ki so se ji širile od,groze. Kar mogla ni obrniti oči od teli treh nesrečnežev.
Kako grozoviti so ljudje!« jc rekla tičica čez nekaj časa. »Ni jim zadosti, da jih pribijajo na križ, enemu izmed njih so nadeli celo trnjevo krono na glavo!«
»Vidim, da so trnji prebodli njegovo čelo in da teče kri,« je nadaljevala. »In ta človek je tako lep in tako milo pogleduje okolu sebe, da bi ga moral vsakdo ljubiti. Zdi se mi, da mi prebada sulica srce, ko ga vidim trpeti.«
Tički se je vedno bolj smilil križani in s trnjem kronani. »Ako bi bila jaz taka, kakor
Neverni Tomaž.
Slikal P. P. Rubens.
cirani, toda pritlikavi. Ljudska duša ni umela farizejske kabale, nauka ljubezni in vere v Očeta pa se je mahoma oklenila. Umela je nauk o splošnem grehu in splošnem izveličanju, o vesoljni cerkvi in občestvu svetnikov. Gospodov nauk je bil zares katoliški, vseobčen in socialen, ljudski nauk.
Svoje božje poslanstvo je Zveličar sijajno potrdil z vstajenjem. Po vstajenju se prikaže Mariji, rekoč: „Pojdi k mojim bratom in jim reci: Grem k Očetu svojemu in Vašemu, k Bogu svojemu in Vašemu." S tem je vtisnil za vedno pečat božanstva na nauk o duhovnem in osebnem Bogu ; proklamiral je evan-
toda kmalu me boste videli", tu slepa vera v vesoljstvo, kamor se prej ali slej vsi brez sledu pogreznemo; tam Bog, ki napove svojim vernikom dan, ko bo „veselje napolnilo njihova srca in tega veselja jim nihče vzeti ne bo mogel", tu nauk o neskončnem razvoju, ki vodi preko gorja, greha 111 bolesti v neznano daljo; tam obljuba iz Božjih ust: Še danes boš z menoj v raju, tu obupni vzklik : I g n o r a b i 111 u s.
—- Nikdar ne bomo vedeli!
Zato je pa Velika noč praznik radosti in vstajenja vsem, ki imajo ljubezen do resnice in odprto srce za nnde idealnega, neskončnega veselja. Mirno stoje v borbi nasprotu-
dalie, ki jc slišala božjo besedo in jc izšla iz božje roke.
»I11 glejte,« je žalostno končala, »toliko let je preteklo od dneva stvarjenja dalje, toliko rož je cvetelo, toliko mladih tičev se je že zleglo iz jajec, da jih nihče ne more prešteti, a taščica .ie še vedno tist majhni, rjavi ptiček in ni se mu še posrečilo zaslužiti si rdečega grla.«
Mladiči so široko odprli svoje kljune in so vprašali, če niso njihovi predniki nikoli poskusili, izvršiti kako tako velikansko delo, s katerim bi si bili pridobili dragocena rdeča peresca.
»Vsi smo storili, kolikor smo mogli,« je rekla mati, a vsem se je še ponesrečilo. Precej prva taščica jc našla drugega ptička, ki ii jc bil čisto podoben in vzljubila ga je s tako močno ljubeznijo da je čutila, kako so žarele v nji njene prsi. In mislila si jc: Sedaj pa že razumem: Ljubi Bog hoče, da tako vroče ljubim, da sc bode moje perje pobarvalo od ljubezenskega plamena,,ki gori v mojem srcu. A ponesrečilo se ji je, kakor se je ponesrečilo vsem in sc bo tudi vam.«
Mladiči so žalostno začivkali in so začeli žc žalovati radi tega. ker ne bo nikdar dičila rdeča barva njihovih prsi.
»Tudi od petja smo nekaj upali,« je govorila mati z zategnjenim glasom. »Zc prva taščica ie tako pela, da so prsi plule od navdušenja, in zopet jc začela upati. Mislila si je:
veselje do petja, ki biva v mojih prsih, mi bo dalo rdečo barvo. A motila se je, kakor so se motili tudi pozneje vsi, iu sc bodete motili tudi vi.
Zopet sc ic začulo žalostno čivkanje iz mladih grl.
»Tudi od naše drznosti in naše hrabrosti smo marsikaj upali,« je rekla mati. »Zc prva taščica se je hrabro bojevala mej drugimi ptiči in njene prsi so gorele bojaželjnosti. Mislila si je: Mojc grlo se pordeči od bojaželjnosti, ki jo nosim v prsih. A ni se ji posrečilo, in posrečilo sc tudi ni naslednikom, in se tudi vam ne posreči.«
Mladiči so zopet začivkali, da vendar hočejo tudi oni poskusit, a starka jim je žalostno rekla, da jc to nemogoče. Kako bi mogli oni upati, čc se je tolikom ponesrečilo? Ka.i hočejo več storiti, kakor ljubiti, peti in bojevati se? Kaj bi mogli — -
Tica je vtihnila kar sredi stavka; pri nekih jeruzalemskih vratih je prišla ven velika množica, ki sc je napotila na hrib, kjer je taščica gnezdila
Tu so bili jezdeci na ponosnih konjih, vojaki s sulicami, rabeljni z žeblji in kladivi, tu so bili duhovni, ki so častitljivo stopali, sodniki, jokajoče žene, pred vsemi temi pa divje ljudstvo, cel narod potepuhov, ki so grozno vpili.
Ptiček je sedel tresoč se na robu svojega | gnezda. Vsak trenutek se je moral bati, da
prestopiti hišnega praga, videti živih ljudi, slišati človeškega glasu in sprejemati pisem n časnikov. Dovoljeno mu je bilo imeti mu-jkalni instrument, čitati knjige, pisati pisma, ,iti vino in kaditi tabak. Zunanjega sveta mogel.gledati drugače, kakor molče skozi iiajlmo okence, ki jc bilo nalašč zato narejeno, /se, kar je potreboval, knjige, note, vino in se drugo je dobival po zapisniku, kolikor c hotel, a samo skozi okno. Dogovor je ob-egal vse podrobnosti, ki so delale zapor trogo samoten in pravnik jc bil zavezan prekleti r a v n o petnajst let od 12. dopoldne 14. novembra 1870. do 12. dopoldne 14. no-embra 1885. Najmanjši poizkus pravnika jrerušiti dogovor, če tudi dve minuti pred loločenim rokom je opraščai bankirja od jolžnosti, da mu plača dva miljona.
Prvo leto zapora je pravnik, kakor sc je liilo povzeti iz njegovih notic, silno trpel sled osamljenosti in dolgega časa. Iz nje-;ove hišice so prihajali neprestano noč in lan zvoki klavirja. Odpovedal se je vinu n tobaku. Vino, je pisal, vzbuja želje, a želje :o prvi sovražnik jetnika in nič ni žalostnej-ega, kakor piti dobro vino in nikogar ne ideti. Tabak pa mu kuži v sobi zrak. Prvo cto ic dobival pravnik knjige največ lahke sebine, romane s komplicirano ljubavno in-igo, povesti kaznjencev in fantastične vse-jine, komedije i. t. d.
Drugo leto ie v hišici umolknila godba n pravnik je v svojih zapiskih zahteval edino Ic klasikov. Peto leto sc jc zopet zaslišala fodba in jetnik je prosil vina. Oni, ki so ga jpazovali skozi okno, so pravili, da je to leto samo jedel in pil ter ležal na postelji, pogosto alehal in sc srdito pogovarjal sam s seboj, (njig ni prebiral. Včasi ponoči je sedel, da ji pisal; pisal je dolgo iu kar je napisal, je iztrgal zjutraj na drobne kosce. Pogosto so čuli, kako jc jokal.
V drugi polovici šestega leta se je jetnik meljito poprijel priučenja tujih jezikov, ino-droslovja in zgodovine. Poprijel sc je teh aukov s tako poželjivostjo, da mu jc bankir toinaj sproti naročeval zahtevane knjige. V tem času je dobil bankir od svojega jetnika aslednje pismo: »Dragi moj jetničar! Te rstice vam pišem v šestih jezikih. Pokažite veščakom, naj iih prebero. Ako ne najdejo niti najmanjše napake, vas prosim, da ukažete na vrtu dvakrat ustreliti s puško. To streljanje mi dokaže, da moji napori niso i zastonj. Geniji vseh časov iu dežela go-ore v raznih jezikih, a v vseh gori eden in sti plamen. O, da bi vi vedeli, kakšno nad-zcmeljsko srečo občuti sedaj moja duša, ker znam umevati.«
Želja jetnika je bila izpolnjena. Bankir ukazal dvakrat ustreliti. »Potem je po desetem letu sedel pravnik nepremično za mizo in prebiral samo evan-elij. Bankirju se je čudno zdelo, da jc človek, je v štirih letih prebral šeststo modro-lovnih knjig, porabil celo leto za prebiranje imo "ene, lahkoumljive in ne debele knjige. Za evangelijem je sledila zgodovina različnih er in bogoslovje.
Zadnji dve leti zapora je jetnik čital ne-avadno mnogo, ne da bi kaj izbiral. Zdaj študiral estetiko, zdaj je zahteval Byrona Shakespeara. Pošiljal jc take zapiske, kjer prosil, naj mu objednem pošljejo kemijo, medicinsko, roman in kakoršnosižebodi bogoslovno razpravo. Njegovo branje je bilo podobno, kakor da plava v morju sredi koščkov arnika in iioteč rešiti svoje življenje, se la-komno prijemlje zdaj za eno zdaj za drugo desko.
Stari bankir se jc spominjal vsega tega in si je mislil:
»Jutri opoldan zadobi svobodo. Po dogovoru sem mu dolžan plačati dva miljona.
moj brat orel,« si je mislila, »bi izruvala z močnim kljunom žeblje iz njegovih rok in z ostrimi kremplji bi prepodila vse ljudi, ki ga iko mučijo.«
Videla je, kako je kapala kri na čelo krilnega, in nič več ni mogla obstati v svojem gnezdu.
»Ako sem tudi majhna in slaba, nekaj a vseeno lahko storim za tega revnega trpina,« si je mislila ptička in je zapustila svoje gnezdo. Zletela je v zrak in letala v velikih krogih okoli križanega.
Nekaj časa jc krožila okolu in si ni upala bližje k križanemu, saj je bila le majhna, slaba čica, ki si ni upala približati se človeku. Po-isi pa si pridobi toliko poguma, da prileti prav blizu in izruje s svojim kljunom en trn, ki se je zadiral v čelo križančevo.
Ko pa jc to delala, je kanila ena kaplja križančeve krvi tičici na grlo. Ta se je hitro azširila in pordečila vsa nežna prsna pe-esca.
Ko sc je tička zopet vrnila v svoje gnezdo, so klicali mladiči:
»Tvoja prsa so rdeča in perje na njih je bolj rdeče kakor rože!«
»To jc samo krvava kaplja iz čela nesrečnega križanca,« jc rekla taščica. »Ta bo Precej izginila, kakor hitro se okopljem v Potoku ali čistem studencu.«
A rdeča barva ni hotela izginiti s prsi, četudi se jc tička prala, in ko so njeni mladiči dorastli, so tudi ti nosili na prsih rdečo liso, kakor jo nosi vsaka taščica na grlu prav do aših dni.
Ce mu plačani, je vse izgubljeno. Uničen sem popolnoma.«
Pred petnajstimi leti ni vedel svojim mil-ionom števila, zdaj pa se jc bal vprašati samega sebe: česa ima več, — denarja ali dolgov. Hazardnc in borzne igre, riskirane špekulacije in strast, ki se ji še v starosti ni mogel odreči, so pripeljale njegovo premoženje malo po malem v upad in neustrašen, vase zaupajoč, ohol bogataš se je spremenil v bankirja srednje vrste, ki trepeta pri vsakem zvišanju ali znižanju papirjev.
»Nesrečna stava!« je mrmral starec, v obupu se prijemajoč za glavo. Zakaj ni ta človek umri? Štirideset let ima. Zadnje mi pobere, oženi se, užival bo naslade življenja, igral bo na borzi, a jaz? Gledal ga bom, kakor berač z zavistjo in dan za dnem bom moral slišati od njega vedno eno in isto besedo: »Vam sem dolžan za srečo svojega življenja; dovolite mi, da vam pomorem.« Ne, to je preveč! Edina rešitev od baiikerota in sramote ie - smrt tega človeka.«
Odbilo je tri po polnoči. Bankir jc napeto poslušal: v hiši so vsi spali iu slišati je bilo samo, kako je za oknom šumelo ozeblo drevje. Trudeč se, da ne bi delal šuma, je vzel iz neizgorljive omare ključ od vrat, ki sc niso odprle že petnajst let, vrgel je nase svr-šnik in odšel iz hiše.
Na vrtu je bil temno in mrzlo. Deževalo je. Rezek vlažen veter je vlekel skozi vrt in ni dal drevju miru. Bankir jc napenjal oči, a zapazil ni ne zemlje, ne kipov, ne hiše, ne drevja. Ko je prišel na mesto, kjer je stala hiša, je dvakrat poklical stražnika. Odgovora ni bilo. Stražnik se je skoro gotovo skril pred slabim vremenom in sedaj kje spal, ali v kuhinji ali v vrtni aranžeriji.
»Ce bom imel dovolj moči, da dovršim svoj naklep«, si je mislil bankir, »tedaj pade sum najprvo na stražnika«. Otipal je v temi stopnice in vrata ter vstopil v vežo, potem je tipaje prilezel na majhen koridor in prižgal užigalico. Žive duše ni bilo. Bila jc tu odeja brez postelje in v kotu je temnela železna pečica. Pečati na vratih, ki so peljala v jet-nikovo sobo, so bili celi.
Ko je ugasnila užigalica, jc pogledal starec, ves sc tresoč razburjenja, skozi majhno okno.
V jetnikovi sobi je medlo gorela sveča. On pa je sedel za mizo. Videti je bilo samo hrbet, lasje na glavi in roke. Na mizi, dveh naslonjačih in na postelji zraven mize so ležale odprte knjige.
Preteklo je pet minut, a jetnik se niti enkrat ni zganil. Petnajsletna ječa ga je naučila sedeti nepremično. Bankir jc potrkal s prsti na okno, a jetnik ni odgovoril na to trkanje niti z eno kretnjo. Tedaj je bankir previdno od vrat odtrgal pečate in vtaknil ključ v ključavnico. Zarjavela ključavnica jc liripavo zazvenela in vrata so zaškripala. Bankir je pričakoval, da se sedaj zasliši krik začudenja in koraki, a minule so tri minute in za vratini je bilo tiho kakor poprej. Odločil se je da vstopi.
Za mizo je sedel človek, prav nič podoben navadnim ljudem. To je bil skelet, obdan s kožo. z dolgimi, ženskimi lasmi in z bujno brado. Barva lica jc bila voščena z glinastim odsevom, lica upala, hrbet dolg in ozek, roka pa, ki je z njo podpiral glavo z bujnimi lasmi, je. bila tako drobna in suha, da jo ie bilo žalost pogledati. V njegovih laseh so se že srebrile sive nitke in čc si pogledal na starikavo, velo lice, nisi nikakor mogel verjeti, da ima komaj 40 let. Spal je . . . Pred njegovo sklonjeno glavo je ležal na mizi list papirja, ki je bilo napisano na njem nekaj z drobno pisavo.
»Pomilovanja vredni človek!« je mislil bankir. »On spi in skoro gotovo vidi v sanjah milijone. In meni jc treba samo prijeti tega polumrtveca, ga vreči na postelj, lahno ga stisnti za vrat in najnatančnejša preiskava ne najde nasilne smrti. Vendar preberem poprej kaj jc napisal.«
Bankir je vzel list z mize in bral sledeče:
»Jutri opoldan dobim svobodo in pravico občevanja z ljudmi. Vendar si štejem v dolžnost, prej ko zapustim to sobo in zagledani solnce, vam povedati nekoliko besed. S čisto vestjo in kakor pred Bogom vam naznanjam, da jaz preziram svobodo, življenje, zdravje in vse, kar sc v vaših knjigah imenuje dobrota sveta.
Petnajst let sem temeljito proučaval zemeljsko življenje. Resnica jc, da nisem videl zemlje in ljudij, a v vaših knjigah sem pil aro-matna vina, sem ljubil, sem pel pesmi, blodil po gozdovih za jeleni in divjimi neresci . . .
Krasotice fantazije, kakor oblak, porojene v čarovniškili dušah vaših genialnih poetov, so me obiskovale po noči n mi šepetale čudovite pravljice, od katerih se je opijanila moja glava. V vaših knjigah sem se povspel na vrh Llbrusa in Mont Blanca in videl sem odtod, kako je zjutraj vzhajalo solnce in kako je zvečer zalivalo nebo ocean in najvišje vrhunce z žametastim zlatom; odtod sem videl, kako so nad menoj, drobeči točo, švigali bliski; videl sem zelene gozdove, polja, reke, jezera, mesta, slišal sem petje siren in veselo igro pastirskih piščali, tipal sem peruti prelepih duhov, ki so prihajali k meni besedovat o Bogu . . . V vaših knjigah sem letel v prepasti brez dna, delal sem čudeže, ubijal, požigal mesta, širil nove vere, osvojeval cele države.
Vaše knjige so mi dale modrost. Kar je v stoletjih našla neutrudljiva človeška misel, vse to jc spravljeno v moji črepinji v majhni kepi. Jaz vem, da sem razumnejši nego vi.
In jaz preziram vaše knjige, vaše dobrote svete in modrost. Vse je minljivo, prsteno, lahko ko zrak in nezanesljivo kakor fata mor-gana. Bodite oholi, modri in prekrasni, smrt vas pobere z obraza zemlje kakor zemeljske miši, in vaše potomstvo. Zgodovina, nesmrtnost vaših genijev zmrzne ali zgori zajedno z zemeljsko oblo.
Vi ste brez uma in nc hodite po pravi poti. Laž vsprejemate za resnico in gnusobo za lepoto. Vi bi se čudili, če bi po kakoršnih-koli zakonih na jablanah in alpesinah namesto sadu nenadoma zrastle žabe ali kuščarji, ali pa če bi dajale rože od sebe vonj potnega konja; tako sc čudim jaz vam, ki ste zamenili nebo z zemljo. Jaz vas nočem razumeti!
Da Vam tudi v dejanju pokažem, da preziram ta način vašega življenja, sc odpovem dvema milijonoma, ki sem o njih včasih sanjaril kakor o raju in ki ju sedaj preziram. Da izgubim vsako pravico do njih, pojdem odtod pet ur pred dogovorjenim rokom in tako uničim dogovor . . .«
Ko je bankir to prebral, je položil pismo nazaj na mizo, poljubil čudnega človeka na glavo, zajokal in odšel iz sobe. Nikdar, še celo pri velikih izgubah na borzi, ni občutil takega preziranja do samega sebe, kakor v tem trenutku. Prišedši domov jc legel v postelj, a razburjenje in solze mu dolgo niso dale zaspati . . .
Drugo jutro so na vse zgodaj pribežali bledi stražniki in mu povedali, da so videli, kako je v hiši živeč človek zlezel skozi okno na vrt, stopil k vratom in se nato Bog ve kam skril. Bankir se jc takoj odpravil s služabniki v hišo in res dognal beg svojega jetnika. Da ne bi nastale nepotrebne govorice, je vzel z mize list z odrečenjem in, vrnivši sc v svojo sobo, ga je zaprl v ncizgorljivo omaro.
Iz nouiirpesmi Siluinn SardenKa.
Kmalu po Veliki noči izide nov zvezek pesmi Silvina Sardenka — »Roma«. Mladi pesnik, ki živi sedaj v Rimu, opeva v tej zbirki vtiske večnega mesta. Tu podajamo nekaj zgledov iz knjige, ki bo kmalu do-tiskana.
Pod zelenim baldahinom.
Pod zelenim baldahinom
palmovim godba svira — in odmeva v jasni Rim.
Kakor blisk jc včasih drzen
šumni spev, včasih lahen kakor pesem nežnih dev.
In gospoda sc v kočijah
shajajo, čari vsi jim iz akordov vstajajo.
Svetle sobe, sv i I n a krila,
bujni ples; prožni pari, srca vroča kakor kres.
Razcvetele polne rože —
rahel dih! pa sc naglo cvet za cvetom vsuje z njih.
A v zelenem baldahitiu
v beli dan, poje pevec zlatokljnni neugnan.
Državna zbornica v Budim-Pešti.
Jaz poslušam nedosežni
zvonki glas in zagrinja se pred mano rodna vas:
Bistri viri, senčni gozdi,
poljski mak, zdrava lica, čvrsta pesem, pozni mrak.
Tihe sanje in stopinje,
glas tresoč; rožna greda, brhek nagelj, jasna noč.
Kak te ljubim srčnovneti
kosov glas, kak te ljubim, draga moja rodna vas!
Veliki petek.
Po nebu razprostrle zavese so se črne, le tamkaj na obzorju ožarjen pas se sveti kot da bi bile s srebrom obrobljene zavese.
Šc jasni Vatikan in svetla katedrala nc sije kakor včasih, kot da bi v pajčolan zavito bilo vse.
In zvon molči. Kako bi mogel peti, ko vse jc stvarstvo mirno, kot da pribito bilo z Gospodom bi na križ.
A v cerkvi svečenik odgrinja temen prt od resnega lesa . . . In duše hrepeneče pokiekajo iu ustne trepečejo v poljub.
Tam zunaj pred svetiščem po tlaku se bazaltnem pehajo ljudske trum;: in dirjaio kolesa nemirno svojo pot.
Kako hite
kot bi hoteli srečo
zajeti še nocoj.
A Njega —
na križu krvavečem
pozablja šumni svet.
Iz katedrale včasih priplavajo na trg glasovi pritajeni otožno vzdihujoči: Ka.i sem ti storil, ljudstvo, in s čim sem te razžalil?
A svet hrumi naprej . . .
Velikonočno jutro.
Na palmovem sem holmu stal. In šla je mimo lepa sanja: Pred mano kakor grob odprt razgrinjala se jc kampanja. V akacijah jc pajčolan razpredla zarja svilnotkan, kod da se kdo je iz tančic izmotal, stopil v beli dan.
In kakor da bi videl Njega iz groba vstalega, v sijajno belem oblačilu nebeško zalega. V nebo jc glava segala, in roka se raztegala od vzhoda daleč na zaiiod in bož.ii mir jc spal povsod.
Iu žarno solnce kot srce gorelo z ognjeni je krvavim. Tam spodaj pa so šli ljudje z veselim licem rožnozdravim. Strmeli gori so v srce, kot da bi v davni zrli raj . , .
Palatin.
Kadar dremlje v tihi noči orlov holmec — Palatin, vlačijo sc dolge sence mimo nemih razvalin.
Kakor da bi zli duhovi vračali sc iz grobov v davno mesto veličastva slavnih kraljev in bogov.
Vsako steno še poznajo, mozaik in marmor vsak. Mi vse jc razdejano, Ic »Nimpheutn« še je tak.
Zrtvenik je ves okrušen, beli vrč na pol razbit; včasih zrl je kri škrlatno, danes čisti rosni svit.
Venerini so domovi kakor groblja smrtnih glav; cvet noben jim noče cvesti in dehteti jim vonjav.
Kjer lokava Agripina zastrupljeni sladki med Klavdiju je v čašo vlila ondi raste trnjev cvet.
Kjer Apolo — pevec rajal v krogu Muz je divni raj slavčeva se pesem včasih oglasi ko skrit smehljaj.
In sanjave dolge sence žalostno sc vijejo, kakor megle v breznu črnem v grob se zopet skrijejo.
In ustol je in šel po plačilo...
Spisal Iv. Baloh.
Mesto K. se je pripravljalo za veliko se-renado svojemu županu povodom sedemdesetletnice njegovega rojstva. Zupan Josip Zupanec je bil prva oseba v v celem mestecu. Ni ga bilo človeka, ki bi bil tajil njegovo moč in veljavo, ni ga bilo, ki bi mu bil odrekal zasluge za občino, ni ga bilo, ki bi ne bil vedel, da so gospod župan bogat in imeniten gospod. Sicer so stari možje pri kozarcu vina marsikaj povedali drug drugemu, toda na tihem, da ni nikdo slišal, da bi bil nesel na uho gospodu županu, ki bi takemu nehvaležnežu že dal čutiti svojo moč. Stari možje so trdili, da je naravnost sramota, da ima mesto tujca za župana, da ga je samo denar naredil za prvega moža v srenji, da je pred dobrimi petdesetimi leti prišel s svojim bratom s culico v roki v mesto, da ni prav nič imel, da je za hlapca služil, zdaj se pa vozi s par konji v elegantni ekvipaži itd. Toda to so možje zaupali le drug drugemu, sicer so pa vedeli, da gorje tistemu, ki bi prišel pri njem v nemilost.
Vse mesto je bilo po koncu. Saj je župan zavzemal častna mesta pri vseh domačih društvih, torej ni čuda, da so društva med seboj tekmovala, katero bo bolj pokazalo svojo ljubezen do ljubljenega in obče čislanega svojega predsednika, častnega člana, odbornika, zaupnega moža itd. Ne samo, da je gospod Martinec zavzemal najodličnejše mesto na županskem stolu, bil je poleg tega ravnatelj domače posojilnice, načelnik cestnega odbora, zastopnik zavarovalnice, predsednik krajnega šolskega sveta in častni član mnogih drugih domačih in tujih društev. Sicer je sam dejal, da ne more v svoji starosti biti povsod zraven, zato je odložil vsa častna mesta pri raznih društvih ter si obdržal le županstvo, zavarovalnico in načelništvo cestnega odbora. Seveda so vsa društva izvolila gospoda Mar-tinca častnim udom, posebno odkar se je izvedelo, da je daroval gasilnemu društvu, ki ga je prvo imenovalo častnim članom ter mu poklonilo krasno diplomo, 200 kron za nove cevi. To je pa gospod Martinec tudi lahko storil. Imel je v mestu največjo in najlepšo hišo iu v njej največjo trgovino, poleg tega pa še dve drugi hiši, ki sta mu nesli lepe sto-take letne najemnine. Za hribom je imel ob potoku dve velikanski žagi za les, ki sta mu pripravili, kot so ljudje trdili, ogromno premoženja, razun tega je imel še veliko gozda, v celi planini lov v najem, ki mu je donašal lepe dohodke, ker je za majhen denar dobival divjačino in jo za visoko ceno prodajal v stolno mesto — sploh imel je toliko, da so ljudje rekli, da še sam ne ve, koliko ima.
Trg pred županovo hišo je bil že natlačeno poln občinstva. Gasilci so delali red, da bodo imeli pevci in godba dovolj prostora. Lepo so migljale zvezde na nebu v pomladanskem večeru, tiho je bilo v mestu, le na velikem trgu so šumele množice pred županovo hišo, katere prvo nadstropje je bilo sijajno razsvetljeno. Prikazali so se svitli balončki izza vogla in tedaj je množica še bolj zašumela. Prikorakala je godba ter se ustavila na sredi trga. Množica je utihnila in za-donela je koračnica, da so se tresla okna županove hiše. Nastopili so pevci in zapeli tri komade. Okno sredi hiše se je odprlo in prikazala se je glava gospoda župana. Tedaj so zaorili nešteti klici, katerih niti godba ni mogla udušiti. Presrčno se je zahvaljeval gospod župan doli iz okna za iskrene dokaze ljubezni udanega mu ljudstva in in povabil k sebi na večerjo vse zastopnike društev in druge prvake v mestu. Gospod župan ni bil skop, bogato je bila okrašena miza, gostom so se podajala najfinejša jedila in najizbranejša vina. In pokale so buteljke renskega vina in vrstile so se navdušene napitnice jubilarju na čast . . .
Tedaj je pa tam gori v podstrešni sobici na dvorišču ležal sam in zapuščen njegov brat Luka. Temno je bilo po sobi; le tam v kotu je pred svetim razpelom brlela lučica in slabo razsvetljevala sobo bolnikovo. Luka je bil bolan, nevarno bolan, zdravnik je dejal, da ima srčno napako, ker se je pri težkem delu
pretegnil. Ze osem mesecev je ležal, zdaj je pa pritisnila pljučnica, in zdravnik je dejal gospodu županu, da bo brat težko okreval, ker je že v visoki starosti. Šum in lirum je pa tudi bolnika zbudil iz polsna, da jc poslušal, odkod tako vpitje iu tak ropot.
Odkašljal se je Luka in govoril sam zase: »Kaj neki to pomeni, da danes ni miru v hiši, tako letanje in ta ropot in to vpitje! Aha, jutri je sv. Jožef, pa godejo mojemu bratu. Seve, denar ima, jim pa za pijačo da, scve ljudje ga imajo pa radi. Pa ljudi je znal zase pridobiti, znal je, jaz pa nisem znal . . . Oh, kako hitro teko leta! Glejte, glejte ravno petdeset let je, odkar sva sem prišla. Prav nič nisva imela. Za hlapca sva služila pri ranj-kem Grudnu in lepe krajcarje sva zaslužila, ko sva dan na dan vozila, ko so delali novo železnico. Pa je čudno! Vse, kar sem jaz zaslužil, vse sem mu dal, da je shranil, saj je djal, kar je moje, je tvoje. Iu zdaj ima toliko, jaz pa nič. Ja znal je, jaz pa nisem znal . . . No, saj ne rečem, da mi nc da, saj mi je še zdravnika poklical in gorke juhe mi da trikrat na dan skuhati, ali če jaz umrem, jaz nič nc zapustim, 011 pa ima toliko« ... I11 za-
so te pa vrgli iz hiše in jaz seni te vzel in postavil v kot, kjer si še sedaj; pa oljko sem zataknil za tebe. Oh, kakšen je ta svet!«
In Luka je zakašljal tako močno, da je preslišal godbo, ki je še vedno donela slav-ijencu in njegovim prijateljem na čast.
Oh, kako me peče notri! — Tako me žeja, pa mi ne prinese vode. Zakaj sem ostal in šel k oknu, da me ta kašelj tako mori! — Seve, star sem, star, pa trpel sem veliko, trpel za druge, zdaj mi pa tako plačujejo. Tukaj sem cel dan sam, nimam človeka, da bi k meni prišel, oni tam pa — pa se okoli vozi in dobro se mu godi. — No pa, — Bog — Bog mu odpusti!«---
Ne samo prijatelji in častilci županovi, tudi družina je bila deležna županove milosti. Dobili so vsega, kar je ostalo jedi in pijače, kolikor so hoteli. Ni čuda, da je domača dekla pozabila na Lukeža. Pozno v noč je že bilo, ko se jc spomnila bolnika, da mu še ni prinesla čiste juhe. Cisto na tihem je nalila v sklcdico, vzela luč in nesla Lukežu.
»Danes je vse navskriž« — je djala, ko ie stopila v podstrešno izbico ter položila skledico na mizo. »Luka, ali že spite?« — je vprašala dekla bolnika ter mu z lučjo posvetila pod obraz.
Luka ni odgovoril. Njegove oči so bile na pol odprte in bled njegov obraz. Luka je bil — mrtev. Strahom je hitela dekla po stop-njicah doli povedat gospodu. Poklicala jih je iz sobe in povedala, kaj se je zgodilo. Gospod
bučala je godba, da so sc tresle šipe bolnikove sobe.
»Oh da ni miru« - jc vzdihnil Luka. »Pa kaj imajo v hiši, da je tako letanje.« Zbral jc vse svoje moči, vzdignil se in prilazil do okna, da bi videl, kaj da jc. In videl je čez dvorišče skozi šipe v prvo nadstropje, kako se goste prijatelji njegovega brata. Komaj se je splazil nazaj. Hud kašelj se ga je lotil, da se je komaj odkašljal.
»Seve, dobro se imajo in pijejo, meni pa še večerje ni prinesla. Oh, ta svet, kako sc žene, kako časti tistega, ki kaj ima. Jaz pa nič nimam. Da, za hlapca sem 11111 bil, za hlapca, delal sem 11111 kot črna živina, 011 pa je denar spravljal. Znal je, jaz pa nisem znal... Oh, pa slab sem, slab, ne bom dolgo. No, pa saj je dal poklicati gospoda, da sem preskrbljen. Oh, to je čudno, brat je imel tako srečo, pa vere ni imel. Jaz pa nisem nikoli opustil cerkve, še lani sem hodil k sv. maši; zdaj pa nc morem, scve zdaj pa nc morem ...«
I11 Luka si je otrl debelo solzo iz očesa ter pogledal gori v kot proti sv. razpelu.
»Moj Bog, saj si tudi bil zapuščen. Vsaki večer smo molili rožni venec, potem — potem
je prebledel, potem pa tiho djal: »Oh ta sitnost, pa ravno sedaj.« — Nekaj časa je mislil ne vedoč, kaj bi storil, potem pa je ukazal dekli, da more strogo molčati do jutra. In šel je nazaj k svojim gostom in pili so in peli naprej . . .
Gori v podstrešni sobi pa je nemo ležal Luka brez življenja, lučica pred sv. razpelom pa je mirno brlela naprej . . .
Vstal pa je duh njegov in šel po plačilo.
Odpusti.
Črtica. Spisal Adolf Robida.
»Hudo je živeti, če ve človek, da živi samo zato, ker živi«, tako je govoril Ivan Do-lencc, mož v srednjih letih.
In hitel jc dalje po ulicah, brez namena je zavil sedaj na desno, nekaj trenotkov potem pa je krenil zopet na levo, kot bi sc spomnil, da na desni nima opravka. Krog njega so stale hiše, stare in nove, in pomladansko solnce je ogrevalo mrzlo zidovje. In ljudem sc jc zdelo, kot bi jim novo življenje sililo v srca in šli so veselo za svojimi cilji. Dolencc pa je odšel mimo njih naprej, včasih se je vstavil in gledal za odhajajočimi. — Obrvi jc nagubančil in gledal s široko odprtimi očmi, kot bi jih hotel vprašati: Ali ste srečni?
In za trenotek 11111 ie zazvene! v duši odgovor: »Srečni smo, mi vemo kam gremo, imamo cilje--«
Dolence se je zasmejal: »Zame je sreča 1 še spomin na pretekle dni«
Truden mrak je prepodil veseli dan Medlo so gorele svetilke, jedva so razsvitljc vale temne ulice, in to je Dolencu dobro dele Videl ni obrazov, ki so se smehljali.
»Pa bo prišel čas«, je rekel, »ko bodo § te svetilke ugasnile iu takrat bo temno vse, i
takrat bo lepo, takrat« -------naprej ni ^o
voril, vstrašil se je svojih misli . . .
Mehki polumrak. — Dehtelo je vse kroi njega. Tam daleč, daleč jc videl mladeniča veselega in brezskrbnega, dosegel je svoj eil
»To sem bil jaz«, se je spomnil.
ln še bolj oddaljeno 11111 je vstajala slika i; megle spomina.
Poln upa in ljubezni se je šetal nekdi pred njim ob roki mlade soproge.
Strepetal je pri misli, da je bil to 011 sam Zazvenela je po njem beseda ljubezni. Tan daleč pod spomladanskim nebom je komaj vi-del, videl moža, ki obljublja v cerkvi svoj nevesti večno zvestobo.
Zakril si je obraz, bal se je te podobe.
»To si bil ti«, 11111 jc klicalo izpod neba ponavljalo mu je drevje, pravila narava
»Da, bil sem«, si je priznal, »ln takrat jc bilo lepo, povsod spomlad, nikjer oblačka.«
Spomnil se jc teli časov, spomin 11111 jc silil v dušo, nasmehnil se 11111 je obraz.
»Takrat sem bil srečen. Sedaj pa -dalje ni maral misliti. A življenje je vstajalo pred njim in ni sc 11111 mogel ogniti. I11 kaj hi dal, ko bi mogel izbrisati te temne spomine, ki so se 11111 silili, ko bi mogel zamoriti vest -
Pred sabo ie videl jokajočo, prosečo ženo, videl je mater svojega otroka, ki ga jc rotila, da naj ne dela sramote svojemu lastnemu detetu. A 011 je ni poslušal — obrnil se je od nje, od svoje sreče, divjal je — iskal je življenja, pa ga ni našel, iskal je svetlobe v tmini.
In hudo 11111 je bilo sedaj. Zahrepenel je po nekdanjih dneh zajokal po mladosti, ki si jo je uničil sam, zaihtel ob spominu na svojo ženo.
Čutil se je zapuščenega, tako nesrečen je bil, zjokal bi se, kot otrok, žal 11111 je bilo življenja brez luči, zaželel je vstajenja.
Minila je noč. Zazvcncl je po mestu velikonočni zvon.
Selilo se mu je v dušo hrepenenje vstajenja, ki 11111 je klicalo: »Vstani, vstani!«
In po bledem obrazu si videl nasmeh sreče, a takoj zopet se je izgubil nasmeh in lice 11111 je postalo tožno in šc bolj bledo . . .
Tam v daljavi se je začni klic: »Lepa je zemlja, Stvarnikovo delo!« Krasne pesmi kri-latcev so napolnjevale ozračje, čarobno bajni glasovi so zazveneli po zemlji . . .
In te čarobne melodije božje ljubavi so našle za hip pot v njegovo srce, ki je bilo polno ljubezni do zemlje; njegovo dušo so prevevali sladki akordi aleluje . . .
V srce so mu silili vsi ti občutki ... Videl je krasoto narave, srečo drugih — tam v daljavi pa jc slonela med zemljo in nebom liarpa, in njeni koprneči glasovi so ga vabili.. Rad bi se dotaknil teh vabečih, teh koprnečih strun, rad bi dal duška svojim čuvstvoni v pesmi . . .
Srce mu je zakipelo . . .
Zefir je šepetal tajno z vrhovi dreves... Rahlo je objel vejo in zopet jo je izpustil iz objema.
In Dolencc jc hitel dalje . . .
In prišel je zefir do njega; pošepetal 11111 je na uho: »Delo božjih rok je lepo — božja ljubezen je velika; dolino solz ti je izpremenil v raj sreče.«
Tedaj pa jc vzdignil krčevito roke kvišku, ustna so mu zašepetala: Kvišku . . . kvišku! V duhu je zrl angela, ki je lep, bel, čist, angela ljubezni . . .
Blodil je po ulicah brez cilja.
Mogočno so zabučale orgije iz cerkve ... Ti akordi so se topili v ljubezni. Stopil je v svetišče.
Krasna melodija božje ljubezni 11111 je božala srce ... In solzno je postalo Dolenčevo oko.
»Kvišku, kvišku«, mu je dejal notranji klic.
»Krist je vstal« . . .
Ob strani svetega razpela je gorela luč. In pred Križanim je vpognil svoje koleno.
Večna luč je zaprasketala. Silila je kvišku, v njegovem srcu je zagorel plamen in sveto čuvstvo se mu je selilo v dušo. V njem je zvenel klic božji.
Vse je zahotelo v njem .
Pogled mu je všel na stran ... I11 videl jc, da tam nekdo kleči iu se solzi.
Spoznal je v nji — svojo ženo. Zabolelo ga je v srcu. Ona joka radi njega. In šele sedaj vidi te solze, preje je bil slep zanje.
In gledal je nanjo, ki ga je ljubila in ga ljubi šc; videl je svojega otroka, ki ga bo zopet božal in klical: Oče I . . .
Za hip pa je bilo vse tako obupno v njem. Ona ti ne odpusti, preveč si jo žalil, prekruto si jo varal . . .
In molil je . . . I11 ko je vstal, je bil prepričan, da bo našel pri njej usmiljenja. Prosil jo bo odpuščanja, pokleknil pred njo, priznal ii bo vse, obljubil ji bo novo življenje . . .
In šel je domov. Stanovanje sc mu jc zdelo vse novo; iu sedel je za mizo in napisni list:
»Odpusti, odpusti.«
In solza sreče in kesa 11111 je kanila na list . . .
III, priloga 86, štev. »Slovenca" dne 14. aprila 1906.
Vir zdravja
so	Uj
brezalkoholne pijače Q
/////Mstm+m

mej temi s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limonad
^ okus malin, citron, jagod, čre-U šenj, dišečih jagod prirejene
0|inieče l|in§n;i(le P
..............................................................................II M
nae&ose&ae. Edino pristne s to varstveno znamko
Vsakoletna poraba nad 40 milijonov.
Edini izdelovalec Prva češka akcij, družba
orientalnih sladkarnih in čokoladnih 763 5—2 izdelkov
Q Kraljev. Vinogradi, prej A. Moriner.
Anton Pre sker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
rffiSa^otsmf111 duhovniške oblehe
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobnlleii uniform avstrijskega društva ieleinlklli oradnlkoi.
izgotovljene obleke.
A. K raczmer
zaloga klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galogo Kratkih klavirjev mlgnonov in plani«
najbolj renomiranih Srn po najnižjih cenah. Pre igra r< i klavirji, solidno it b stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, asa
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bflsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji »e popravljajo, ubirajo ln invrSoJe se pod-tagauje m usnjem atrokov-njaško ln preakrbno ln «aračunnvnjo uajcenejie.
2178 52-23
Več učencev
sprejme Frano Lončar za kleparski obrt v Sp. Šiški št. 66 pri
Ljubljani.	764 3-2
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani

762 priporoča vsem, ki hodijo 39—2
v AMERIKO
in sploh vsem, ki prihajajo v Ljubljano svojo veliko zalogo moških in ženskih
£i izgotovljenih oblek $
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
(0 Tik znane Tlšlerjeve gostilne. O

DRcan.«-puiian.
773 3-2
Priporočamo svoje priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo
najbolj slovitih tovarn:
: : PUrkopp & Co., : Oesterr. Waffenfabrik :: Sfyria tovarna za kolesa (puch & Co.)
[Van JaX ^ Sin,Liubijana,Punaiskac.17.
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna
GRADEC. Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij : Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903. 575 12-2	Jan. Kobilica, župnik.
Mnogo takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
^rg
Vožnja i raj a dni £ dni
znajnovejšimi leta 1905in 06zqrajenimfveliKanskimi parnih
■,^Pri|iHsa potepin
Ppsnila dajezastopnilt jr.CeUmg,
Mubljaiia J§I0&te-uliceštv.28
Odhod izjjubljane vsa^i ponedeleK,torek in četrtek,^ tednu.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gotove in se ne da vtajiti. Veliki modem« opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu p stneno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čak a in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 28
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
iHitfrnlične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. i LJUBLJANA, Slomškom ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žldno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mtrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike strelovode, železna okna, železne stole itd. Spcc^alitcta: valjlonl zastorl in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—3i>	oporami brc?, vijakov.

n;
s
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp,
Nadomestek za
Pain - JExpeller
)e splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skat-jijah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
iV Dntvno razpošiljanj«.
Posteljno perje in puh
najskrbneje oprano in očiščeno ter po ceni	698 s-3

Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
i ~ r i P
c o
co rt N
O M
'5 o U
o
3
n P 3 X O
t
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše aičST' oljnate barve "^K
firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in J®QT najfinejše lake "gfi angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar ve za študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatljs za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-24 in mizarje,
najnovej ši slikarski v z o r o i,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmanc
~w ftijiabljiinl
Prva tovarna oljnatih barv, flrnežev, lako« in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
;;,rVT~ Zahtevajte cenike!
GERNc.viraveur
Pl
mm. "ii.
P
V
GQ
lil ->\V
te s>.
3
K 8
O N
ž
K i?

Najcenejša in najhitrejšo vožnja * Ameriko je s parniki Severonemškega Lioyda"	iz
Bremeni) Neu-VorK
s ccsarskimi brzoparniki Kaiser VVilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■■■■■■ Grosse. «■■■■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. --ita*
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-35
E (I Vflr 4 Tnvčor-ju, v Kolodvorskih ulicah 9.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Preč. cerkvenim predstojništvom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne
mozaicnc plo$ee
■z cementa v raznih barvali (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za t ms. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja.	463 12—6
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notranje svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče, (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zajec,
cementarna na Pešati, pošta Dol p. Ljubljani.
Ceniki in vzorci v naravi na zahtevoT

Mestna hranilnica IJubljanslia
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lostnl hlSi, (poprej na Mestnem triu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po	/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 0/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 12—4
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
8m ft-fl tt-fl
.Katoliško Bukvama'
o Ljubljani
priporoča za praktično porabo naslednja priznana dela:
Maier-Bode, Der praktische Landwirt. Handbuch fiir Land-wirte, Haustierbesitzer, Gartner, Winzer. Mit vielen hundert Ab-bildungen und 18 Farbendrucktafeln. Vez. K 840.
Probst, dr. Oeorg, Handbuch der gesamten Landwirt-schaft. Bearbeitet von Landestierzuchtinspektor dr. Attihger, Direktor Balster etc. etc. etc. K 2 40.
Gaucher, Handbuch der Obstkultur. K 24 40.
Ziirn, dr. Ernst, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Fčrderung und praktische Ausfilhrung durch Land\virte, Gčirtner und Garten-freunde. K 6 60.
Strupi, dr. Simon, Živinozdravništvo. Vez. K 410.
Zipperlen Der illustrierte Haustierarzt, fiir Lam'wirte und Haustierbesitzer. Eine Darstellung der Gesundheitspfiege der Haustiere, sowie eine Belehrung iiber das Aeussere, Geburtshilfe, hufbesehlag u. s. w. und iiber die Krankheiten samtlicher Haustiere. Zugleich ein Handbuch fiir TierSrtzte und Hufschmiede. Vezano K 8 40.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez. Nauk kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 160.
Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Janez, Nauk kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. Vezano K 120.
Alfonsus, Alois, Allgemeines Lehrbuch der Bienenzucht
mit 4 Tafeln und 354 Abbildungen. K 10.
Menotti dalPias, Handbuch des praktisehen Weinbaues
mit besonderer Beriicksichtigung der Reconstruction von Wein-garten. Mit 154 Abbildungen. K 6 60.
Zimmerer, KrMutersegen. Die Bedeutung unserer vorzuglichsten heimisehen Heikrauter in Sitte, Sage, Geschichto und Volksglauben; ihr wirtschaftlicher und industrieller Nutzen und ihre praktische Ver\vendung als Hausmittel. Fiir die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religiossinnigen Naturanschauung. Mit 56 Pflanzen-Tafeln. Vezano K 9'60.
Kneipp-Reile, Das groBe Kneippbuch. Ein Volksbuch fiir Gesunde und Kranke. Samt vielen Abbildungen, Pflanzenatlas, Anatomie des Menschen etc. etc. XXIV 1314 Seiten und 20 Pflanzentafeln. Vezano K 14'40.
1
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. Vezano K 140.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde, gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach Metermafi. Vezano K 4 50.
Kohlmann, Kubiktabellen iiber runde gesehnittene und beschlagene Holzer, bereehnet nach FuflmaG. Vezano K 3 60.
Christ Lucas, Gartenbuch fiir Biirger und Landmann. Eine gemeinfaflliche Anleitung zur Anlage und Behandlung des Haus-gartens und zur Kultur der Blumen, Gemiise, Obstbaume und Reben, einschlief3Iich der Blumenzucht im Zimmer. 13. Auflage. Mit 276 Abbildungen. Vezano K 4 80.
Puhlmanris Handbuch der Homtfopatischen Praxis.
Anleitung zur klinisehen Untersuchung Kranker und zu deren Behandlung nach homčopatischen und diatetisehen Grundsžitzen etc. Mit 142 in den Text gedruckten, zum Theil colorirten Ab- • bildungen und 47 chromolithographirten Tafeln Zweite Auflage. Vezano K 19 20.
rm 0 ® trm