$tev. 46.
PoSfnfna plačana v gotovini.
V Uublianl. dne 12. novembra 1924.
Leto XXXVII.
Uhaja vsako sredo ob 6 ilutra). — Cena 38 Din ta celo leto. - Za Inozemstvo 60 Din. - Posamema itevilk. 1 Din. — V inaeratDem delu naki drobna vrstica ali ni. prostor 10 Di«.
iUBHJILL
Spisi ta dopisi s« poJilja|o Uredništvo Domol|uba, nsroinm«, reklamacije ta inserati pa Upravniltva Domoljub«. Ljubljana, Kopttarieva ulica.
Pašič-PribičeviCeva vlada
Zadnjič smo poročali, da je kralj naročil Timotijeviču, naj sestavi vlado. Timo-tijevič je vprašal radikale, če so voljni iti v vlado, katere naloga je, sprejeti invalidski zakon in zakon o poljedelskih kreditih, dalje zakon proti korupciji in delo za sporazum med Hrvati, Slovenci in Srbi. Radikali so rekli odločni: n c. Liberalcev: Pri-bičeviča niti vpra?al ni, ker je Pribičevič s svojim prijateljem Žerjavom najzagrizenejši »ovražnik Hrvatov in Slovencev.
Radikali so zato rekli ne, ker so že natančno vedeli, kako se bo končno odločilo na dvoru.
Ko jc Timotijevič kralju vrnil naročilo za sestavo vlade, dasi bi imel v zbornici večino za sabo, je kralj poveril vlado, in sicer volivno, Pažičti in Pribičeviču, najhujšima nasprotnikoma Hrvatov in Slovencev. Pri sestavljanju vlade so imeli prvo besedo 'isti bivši ministri, ki bi imeli danes radi goljufije in tatvine sedeti v ječi, ko ne bi D&vidovičcva vlada bila prisiljena odstopiti.
Tako imamo zopet tistcvlaclo, za časa kateie so pred par meseci orjunci divjali po ulicah, mučili, pretepali, streljali in pa ubijali nedolžne ljudi. To je tista vlada, ki je tem oriuncem — kot jc bivši notranji minister Nastas Petrovič natančno dokazal — razdelila vojaško orožje ter jili denarno podpirala. To je tista vlada, ki je naložila Slovenccm neznosna davčna bremena, med drugimi 30 odstotni povišek, ki ga je Slovenija morala letos začeti plačevati To je tisla vlada, katere člani so Se pred par meseci bili obtoženi ministri laza Markovič, Kojič in Jankovič, proti katerim so bile vložene obtožnice in v katerih se obtožujejo, da so goljufali drž?vo ■n eno milijardo kron. To je tista vlada, katere predsednik je izjavil pred nekaj meseci, da bo s krvjo branil centralizem, kateri Slovenijo izmozgava do zadnjega "i ji jemlje sleherne pravice.
Člani te vlade so sami veJcsrbi. olo- i venci in Hrvati nimamo nobenega zastopnika. Slovence so hoteli Se posebno pritisniti s tem, da so postavili za ministra njenega najhujšega sovražnika velesrba dr,
2®rjava.
Boj za avtonomijo se bo brezobzirno nadaljeval. Danes — hvala Bogu — imamo v državi ž« ogromno večino ljudstva za sabo, ki je pred par leti že nismo imeli. Velik del Srbov je danes že odločno s nami in vsi Hrvatje. In to je ogromna za-
sluga dr. Korošca, ki i« znal zvarili slo* vensko-hrvatsko-srbsko fronto proti ko> rapciji, nasilju in centralizmu. In ta fronta so bo večala in krepila, čim hujSi b« pritisk.
Slovenskemu narodu!
Korakali smo po potu do samostojne Slovenije, do popolne ravnopravnosti in poštene upravo. Toda odstopili smo morali od tega pota, čeprav smo imeli z enakomi-slečimi Srbi in Hrvati v narodni skupščini večino, ter prepustiti usodo naših narodov trem zlim duhovom: Pašiču, Pribičeviču in Žerjavu.
Na ta način je zopet odprta pot nasilju in brezmejni korupciji. Svoboda, pravica in poštenost se jim morajo umakniti.
Stranke, katerim jo sedaj izročena vlada, nimajo niti večino med ljudstvom. Da bi si to večino pridobilo, bodo pozvani narodi na volitve. Vsa nasilna sredstva bodo uporabile, da dosežejo svoj cilj ter za daljšo dobo zapro usta narodom, ki si žele mini, reda in sporazuma.
Niti trenutek ne dvomimo, da slovenski narod svojih političnih idealov v novi državi tudi ob teh volitvah ne bo zapustil. Slovenska individualnost, naišL3a svoboda in vsestranska poštenost stoje v vrsti slovenskih idealov med prvimi. Vsi li ideali se dajo doseči z revizijo ustave in z zakonom. Eno pa bo treba za predstoječo volit-
ve pred vsem poudariti: Spoštovanje ljudske volje so mora jasno v ustavi zajamčitil Tudi v tej smeri se mora ustava jasno in temeljito spremeniti! Ljudska volja mor® biti prvi suveren v vsaki državil
Svobode pri novih volitvah ne bo veliko. Ljudstvo bodo hoteli prisiliti, da s pasjo ponižnostjo poljublja njihovo šibo Id odobrava njihovo korupcijo ter nepoštenost. Slovenski narod se sili ne bo ukloni] nikdar, nikdar I
Živela Slovenija! Živeli svoboda! Žt> vela poštenost! Za njo v volivnl boji
Dr. Anton Korošec 3. r. Bedjanič Andrej s. r. — Broilar Janez s. r. -- Falež Štefan s. r. — Gostinčar Jožef s. r.
—	Dr. Holinjec Jos. s. r. — Klekel Jos. s. r.
—	Kranjo Davorin s. r. — Kremžnr Fr. s. r.
—	Kngovnik Jurij s. r. — Dr. Kulovea Franc s. r. — Nemanič Josfp s. r. — Puše-lijak Vladimir s. r. — Stanovnik Ivan 8. r.
—	Strela Ivan s. r. — Sušnik Anton s. r.
—	Šiftar Geza s. r. — Škulj Karel s. r. -« Vesenjnk Ivan s. r. — Vrečko Jakob 8. t.
Žebot Franc s. r.
Prijateljem narodnega sporazuma!
Vlada narodnega sporazuma, kl^ Je preganjala korupcijo in pospeševala poštenost, vlada zakonitosti in reda, ki je laz-polagala v narodni skupščini z ogromno večino, je bila na neparlamentaren način primorana dati ostavko.
Stranki narodne mržnje, stranki korupcije, nasilja in nezakonitosti predstavlja v narodni skupščini manjšino. Da bi so dokopali do večine, mora ljudstvo zopet
na volitve. V ta namen so že začeli organizirali in oboroževati svoja pristaše. Stranke narodnega sporazuma se obračaju vedrega čela na ljudstvo, ne boječ se njegove sodbe. Prepričane so, da bo ljudstva samo vanje imelo zaupanje, da bodo branile z večjo odločnostjo parlamentarizem, čuvale suverenost ljudsko volje, iz kater« prihajajo vsa ustavna prava, In preprečevale vmešavanje neodgovornih činiteljev 1 svobodnem odločevanju narodov,
J,'
Stranko narodnega sporazuma Izjavljajo z obžalovanjem, da jim je 6edaj vsled sile otežkočeno nadaljevati uspešno borbo proti korupciji ter je za sedaj onemogočeno najdene krivce postaviti takoj pred sodišče. Korupcija je poklicana na vlado, da Izvode volitve in z nasiljem prisili ljudstvo, da bi odobrilo nadaljnje izkoriščanje in pljačkanje, ki se vrši nad njim.
Stranke narodnega sporazuma prepu-
Kdaf je vlada reda in poštenja morala odstopiti?
Tik preden sc je začela v narodni skupščini ljudska sodba nad obtoženimi ministri, ki so ogoljufali državo za eno milijardo kron ljudskega premoženja, je vlada dobila ukaz, da odstopi.
Tik, preden bi obtoženi državni tatovi morali v ječo, je vlada dobila ukaz, da odstopi.
Tik, preden bi se imel sprejeti invalidski zakon, za katerega je bila ponovno dana častna beseda, da bo sprejel še v tem zasedanju, je vlada dobila ukaz, da odstopi.
Tik preden so se začela pogajanja med Srbi, Hrvati in Slovenci za odpravo centralizma in za medsebojni sporazum, jc dobila vlada ukaz, da odstopi.
Kljub temu, da je Davidovičeva vlada !mela delovno večino v narodni skupščini, je dobila ukaz, da odstopi.
K';ub temu, da je celo v sedanji centralistični ustavi rečeno, da je naša država larlamcntarna monarhija da sc sme in mora vladati samo r. večino narodne skupščine, kljub temu je Davidovičeva vlada .cčine dobila ukaz, da odstopi in je dojila naročilo sestaviti vlado stranka manjšine.
Kljub temu, da ima radikalna stranka jčlanjsne kot najodličnejše in vodilne čla-ie prave državne tatove, ki so na debelo '-.radii iz državnega premoženja, in kljub temu, da radikalna stranka ni hotela teh članov vreči iz svoje srede, je sestavila vlado.
Slovenci vedo, pri čem d.i so.
Volitve.
Ker nova vlada, v katero sta poslali ;voje z?stopnike stranki nasilja, korupcije, državnih tatvin in centralizma, nima večine v zbornici, je morala seveda skupščino razgnati in razpisati nove volitve.
Zanimiva je bila razpustitev zbomicc. Poslanci večine se zadnje seje niso udeležili razen zemljoradnikov in socialista Divača. Tudi od vladne manjšine je bilo navzočih samo kakšnih 40 poslancev.
Prvi je govoril poslanec Lazič, ki je poudarjal, da razpustitev zbornice, ki ima lelovno večino, znači gaženje ustave in ljudske volje. Ko je hotel govoriti Divac, •li dobil besede, nakar je zaklical predsedniku: To ni vlada, to je komisarijatl
Pri čitanju kraljevega pisma o razpustitvi zbornice zemljoradniki niso vstali, :ar je navada ob čitanju kraljevih pisem.
Sčajo z mirnim srcem ljudstvu, da Izvoli ali poštenost ali korupcijo, bratski sporazum ali medsebojno mržnjo in borbo, ustavnost in parlamentarizem ali pa absolutizem in nasilje.
Belgrad, dne 7. novembra 1924.
Ljuba M. Davidovi« s. r. — Dr. Anton Korošec s. r. — I)r. M. S paho s. r. — Dr. V. Maček s. r. — Nastas Petrovič s. r.
Vladna manjšina je bila radi tega ogorčena, zemljoradniki pa so klicali: To ni naš kralj! To je vaš kralj! Zato vi stojte!
Nove volitve so razpisane za 8, februarja — drugo nedeljo v februarju. To bo boj ne samo proti centralizmu in velc-srbstvu za avtonomijo in svobodo, temveč boj za to, da se ne smejo iz državnih kas krasti milijarde denarja, ki ga v največji bedi in pomanjkanju plačujejo v prvi vrsti Slovenci in Hrvati.
Narodna skupščina jc razpuščena, volitve bodo 8. februarja 1925. Nasilni režim hoče uničiti ljudsko voljo. Tc štiri mesece budo ljudski zatiralci uporabili vsa sredstva, da s silo pritisnejo na volivcc, da bi oddali njim svoje glasove. Pri volivnih pripravah nam bodo nagajali, kolikor nam bodo mogli. To naj bo za nas pa le povod, da podvojimo agitacijo in da z vso skrbnostjo izvršimo vo-livnc priprave, ki jih zahteva zakon.
Slovenska Ljudska Stranka poziva svoje zaupnike in voditelje krajevnih odborov, da s k r -be predvsem, da bo vsak naš p r i -slaš vpisan v volivni imenik, da s tem dobi voli v no pravico. Tozadevna določila zakona o volivnih imenikih so siccr žc splošno znana, toda radi varnosti jih ponavljamo.
KDO IMA PRAVICO VOLITI?
Vsak, kdor je vpisan v volivni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe, da bodo vsi somišljeniki SLS, ki so: 1. šeut mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do 11.novembra 1924 dovršili 21. leto in »o nr.ši državljani, v volivnem imeniku. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci pa se morajo vpisati v volivni imenik takoj, ko sc preselijo v občino, kjer opravljajo svojo službo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani takoj, ko od-služijo svoj rok, v tisti občini, t kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje. Voliv-ne pravice pa nimajo 1. oni, ki so obsojnni na temnico: 2. ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen; 3. oni, ki »o v konkurzu; 4. oni, ki so pod skrbstvom.
KAKO VLOŽIM REKLAMACIJO.
Reklamacije ie bodo smel« vlagati do 25, novembra. Toda ne odlašajmol Takoj ta teden naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu In pregleda volivni imenik. Kra|eml odbor SLS naj ugotovi, kateri volivci SLS *o
Izpuščeni in kateri nasprotniki »o neupravi. fceno vpisani. Reklamacije vložite potem čim. preji To že iz razloga, da jo lahko ponovite, če vam jo občinski urad iz kateregakoli razloga zavrne, pa je mogoče napako takoj po. praviti.
Popravek volivnega imenika te zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa ja treba pravnovetjavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Ca hočem koga vpisati, moram priložiti 1. rojstni In krstni list ali uradno potrdilo župneti* urada, da je upravičenec že 21 let star, 2. do-movnico ali uradno potrdilo občinskega urada, domovinske občine, da je prosilec tja pristojen in državljan kraljevine SI I S, 3. potrdilo občinskega ali ali policijskima urada, da dotični biva že nad 6 mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto obč. potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overov. Ijen prepis odloka, t katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. VojničUa isprava« potrduje državljanstvo in rojstne podatke, drugih listin se pa nikar ne poslužujte, ker jih oblasti navadno ne smatrajo za zadostne. Zosebej opozarjamo, da je treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vse dokaze. Pismeno reklamacijo mora podpisati kak volivec, na n. pr. »krajevni odbor SLS«.
IZBRIS.
Zerjavovi pristaši bodo hoteli vpisati v imenike tudi osebe, ki nimajo volivne pravice, da bi povišali število svojih glasov. Zato morajo naši zaupniki večkrat v občinskem uradu ugotoviti, če niso vpisani kaki ljudje, ki nimajo volivne pravice. Vu take moramo takoj izrekla m irati, t. j. z a li t e v a t i izbris.
Zahteva za izbris se vloži kakor za vpis. Treba je priložiti uradne listine, kakršne so potrebne za vpis. Torej: 1. Če trdim, da ktdo, ki je vpisan, ni dovolj star, moram priložiti uracino potrdilo ž u p n e g a urada o njegovi mladoletnosti; 2. Če trdim, da ni dotični r.aš državljan, moram priložiti potrdilo občinskega urada; če trdim, da dotični Je no biva šest mesecev v občini, moram prilo/iti istotako dotično potrdilo občinskega urada; če trdim, da dotični iz kakega drugega razloga nima volivne pravice moram priložiti potrdilo sodišča ali občinskega urada da i« v tcmnici, ali je obsojen na izgubo državljanske časti, ali da je v konkurzu ali pod skrbstvom.
Vsa ostala določila glede vpisa veljajo tudi ca izbris.
REŠITEV REKLAMACIJE.
Vsako zahtevo popravka volivnega I™*' o!ka mora občinski urad rcSiti v petih dneh. Če v petih dneh nc dobiš rešitve, smatraj, da j« občinski urad tvoj zahtevek odklonil in se takoj pritoži na deželno sodišče v Ljubljani, župana pa vsled malomarnega poslovanja naznanite okrajnemu glavarstvu.
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke In *>lu" A. & E. SKABERNE -r Ljubljana, Mestni Ui **
Prepis naznanila ohranit« pri tebi, da bomo i ta ki m i gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Pri tem opozarjamo, da so vse oblasti d o 1 2 n • izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. Kjer bost« naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite tajništvo SLS.
ŽUPANU
Kot ljudski zastopniki so župani dolžni pri popravah vohvnega imenika svojim občanom pomagati z nasveti in v vsakem oziru skrbeti, da bodo vsi upravičenci vpisani. Opozarjamo, da letos oh novem letu ne bo uradnega popravljanja pred volitvami, am-pak šele po volitvah. V občinah z več volišči je treba volivne imenike deliti in jih prirediti za vsako volišče. Ne pozabite vpisati popravkov v vse dele tako deljenega voliv-nega imenika.
POZORI
Poleg gorenjih navodil naj naši zaupniki vestno izvrše Se tale:
1.	Vsako nasilnost kakega urada ali uradnika popišite kar najtočneje in pošljite tajništvu SLS. Žerjavovi in Pucljevi pristaši bodo gotovo uganjali nasilja. Za tako stvari potrebujemo točne podatke.
2.	Zlasti v občinah, kjer so občinski odbori v nasprotnih rokah, hodite pozorni.
25. novembra bo popravljanje v o 1 i v n i h imenikov za te državno 7.borske volitve končano. Kasnejše reklamacijo so za to volitve brezpredmetne.	Tajništvo SLS.
Načelniki krajev, odborov SLS.
Skličife sejo krajevnega odbora, preberite okrožnico in ukrenite naročcr.o. Imenujte vsako vos našega zaupnika!
Tajništvo SLS.
Zaupniki SLS.
Prepišite im.-Ikc za državnozbor:.kc volitve I	Tajništvo SLS.
Naše ljudi opozarjamo: Bodite zelo previdni v govorjenju. Liberalci imajo vsepovsod svojo špijone [razne pijance, sokole in učitelje), ki vsako besedo naznanijo liberalnim drž. pravdnikom. Vedite, da se v časopisih mnrsikalera resnica lahko prve, čeprav hudo speče, privatno pa se ne sme, ker se libcralci nobene stvari tako ne boje kot resnice.
Liberalna stranka ja že začela s svojim edinim orožjem, ki ga ima, z nasiljem »n preganjanjem vseh, ki hočejo svobodo Slovenije. Zato pozor!
Pač pa pridno agitirajte od človeka do človeka: centralističnega zmaja, ki žre slovenske milijarde, moramo uničiti. Z na-so Hrvati iu velik del Srhov!
•a. AnieoKc
imenuje fina rajava kotcnlna, izdelana h Bajnega ameriškega bombaža - Po trikratnem pranju postane snežno bela V zaloiJi pri & E, SKABERNE — Ljubljana, Mestni trtf 10.
nasilja se začenjajo.
Komaj je nesrečni Žerjav •edel na ministrski stolček, takoj skusa i nasilji. p.; dolgih dokazovanjih so namreč srbsk; ministri v prejšnji vladi uvideli, da Slovenija več zna porabi, kakor ga pridela in so zato dovolili Sušniku, da sme znižati kot železniški minister prevoz žila v Slovenijo pri pet tisoč vagonih. Prevoz se zniža za 15 do 20 par pri kilogramu. Na ta način je bušnik naklonil Sloveniji 10 milijonov di-n ar je v. V svoji strankarski zagrizenosti in v skrbi za posamezne bogatine pa slo-venožre dr. Žerjav nikakor ne more preboleti, da je bilo 3300 vagonov dodeljeno Zadružni zvezi v Ljubljani, 850 Zadružni zvezi v Celju in 850 liberalni Zadružni zvezi slov. zadrug v Ljubljani. Zadružne zveze bi seveda gledale v prvi vrsti na zadruge in malo trgovce, veliki trgovci, ki predvsem podpirajo Žerjavov liberalizem, pa ^ ne bi mogli napraviti običajnega dobička.
Zato je hotel na vsak način razveljaviti to pogodbo med Zadružno zvezo ia državo.
Da bi to lažje dosegli, so na povelja vrgli liberalni časopisi v svet laž, da hoče minister Sušnik ogoljufati državo za več milijonov, ker je za prevoz moke v revno Slovenijo znižal voznino. Ali je to goljufija, če država nekaj da za slovenske delavce in siromake?
V	»Jutru« in »Slov. Narodu« lažejo, da konsument ne bo imel od te/Ja znižanega prevoza ničesar, ampak samo Zadružna zvez?.. Čisto na celo si izmislijo, da je Zadružna ozir. Gospodarska zveza prodajala vozne liste za ta cenejši prevoz trgovcem po 800 dinarjev. Računala je pa v resnici samo svoje stroške. Še bolj neumna je laž, da zbira Slovenska ljudska strarika s tem znižanim prevozom volivni sklad za sedanje volitve. Nalašč zamolče, da ja bilo to znižanje cen za Slovenijo dovoljeno, Se nreden je prišla na vrh nasilna Pašič • Pribičevičeva vlada. Tako varajo svoja liberalne pristaše, ki verujejo Žerjavovo vero.
Nasproti tem lažem moramo poudariti, da Gospodarska z\cza naravnost zahteva cd trgovcev, ki bi debli vozni list za prepeljavo žita, obvezno k^vo, da se ta ugodnost no bo zlorabila. Resnica Je, da bi pričlo to v lcorfot vr-nvu slovenskemu narodu. Minister Sušnik bc jc zavedal, da treba vsem pomagati in ja dal cclo liberalnima Zadružnima zvezama, kakor zgoraj rečeno, vsaki 850 vagonov, da zanje izdasta vozne liste po znižani ceni. Nikdnr ne bi liberalec šel našim zadrugam s toliko pravičnostjo na roko.
Tako je minister Sušnik še v zadnjih dneh svojega uradovanja dokazal, da mu je pri srcu v prvi vrsti Slovenija, in to je baš tisto, kar dr. Žerjava najbolj grize.
V	nedeljo popoldne je ukazal preiskavo v »Zadružni zvezi«, da bi mogel kaj najti, a čimer bi pritisnil našo za-
druge. Odšli g0 njegovi policaji z dolgla nosom. Nasilja so se pričela!
Macedonija, naši fanfrje in sporazum.
Nasprotniki naše stranke zlorabljajo vsa.-to stvar, da morajo nastopati oroti naši stranki. Pri njihovi duševni podivjanosti j« marsikaj razumljivo, vendar pa je vnebo-vpijoče, da izrabljajo trpljenje naših lan-tov, ki morajo trpeti v Macedoniji. Naša stranka je vedno povdarjala, da morajo naši fantjo služiti doma. Mi ne zahtevamo, da bi se fantje morali držati ravno za domačo pečjo, toda odločno smo in bomo povdarjali, da morajo služiti v človeških razmerah in v zdravih krajih. Kako žalost-no se sliši, da so iz žuunije Šmartno pri Litiji v kratkih presledkih umrli štirje mladeniči radi malarije, ki so jo nalezli v Macedoniji! Ljudje se vprašujejo, zakaj vojaška up ava sili našo ljudi v nezdrave ma-cedcnske kraje in zakaj služijo pri nas Albanci, ki bi tudi bili raje bliže doma. Glavni vzrok ie ta: V državi, kjer je t o 1 i k u nezadovoljnosti, s« vojaški krogi boje, če bi — recimo _— Hrvatje služili v Zagrebu, da r Jc.kih nemirih domače vojaštvo potegne z nezadovoljno množico. ) okler bo torej v državi toliko nezadovoljnih ljudi, bo vojaška uprava mešala polke in jih prestavljala v tuje pokrajine. Kdaj bo torej tega konec? Kadar pridemo do sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi.
Naši poslanci in ministri, ki so stopili v vlado sporazuma, so hoteli odpravili zlo pri korenini. Če bi ta vlada obstala, bi se nehali sovražiti med seboj Hrvati in Srbi, pokrajine bo dobile svoje zakonodajne avtonomije in država bi počasi prihajala do tako potrebnega reda in miru. Potem bi no bilo več nevarnosti, da bi sc vojaštvo izneverilo svojim poveljnikom. Zato tudi nc bi bilo več treba našim v Macedonijo.
Ša eno so povdarjali naši vedno, da mora namreč priii sčasoma do tega, da se zmanjša sia'na vojska. Če bi se to doseglo, bi tudi toliko manj naših fantov služilo v tujih krajih. — Tega razoroženja pa so so ustrašili višji vojaški krogi, ki imajo pri tam svoj kruh. Generali so bili predvsem tisti, ki so delali in pritiskali, da se zruSl vlada sporazuma.
Kdor premisli ta dva razloga, vidi vso hinavščino liberalcev vseh branž, ko huj-skajo proti našim poslancem, češ, da so bili tri mesece na vladi, a vendar morajo naši fantje že služIti v tujih krajih. Kaj so si vse prizadeli ti hinavci, da izpodkopljejo sporazumno vlado! »Kmetijski list« je huj-skal v vsaki številki »Jutro«, »Domovina« in »Slovenski Narod« so bili složno po vladi, da jo čimprej zrušijo. Posrečilo se jim je njihovo satansko delo. Sporazum so za enkrat preprečili, S tem pa so tudi preprečili, da ne pridejo slovenski fantje i> okuženih macedonskih mest v domače krajo, — Slovensko ljudstvo, tu poglej svoje škodljivce: samostojneže, demokrate in (Unije glej aa naslednji strani spodaj tj
d Junak izza plota! »Kmetijski list« je v zadnji številki zagnal kamen proli našemu koledarju Kmelskc zveze. Strahovito ga jezi, da naš koledar kmetje hitro kupujejo, njihov pa plesni v založbi. Kakor opice, ki vse posnemajo, so letos stopili letos na plai. s podobnim koledarjem, kot je naš, pa so mislili, da bo vse letelo za njimi. Da bi bolj vleklo, so dali svojemu naslov: »Kmetijski koledar«. Ker kmetje niso šli na ta Iim, se sedaj huduje;i nad našim koledarjem, ker stane vezan samo Din 10, njihov pa — Din 15. So modri ti gospodje kmetijaci, kaj ne! Pa so tudi zlobni. Ko se nazmerjajo, začno z obrekovanjem. Trdijo, da ljudi goljufamo! — Oni ponujajo svoj koledar po 15 Din, mi ga dajemo po 10 Din. Kdo bi potem poljufal, sami sodite. Tistega poštenjaka pa, ki je napisal ta napad, pozivamo, da se podpiše, in svoje natolcevanje dokaže, potem bomo ž njim govorili dalje. Izza plota mečejo kamenje zahrbtni lopovi. — Mi smo na koledar sa-mostojnažev doslej samo opozorili naše somišljenike, da znajo ločiti, danes pa rečemo: V svojo skledo pljuje, kdor podpira katerokoli delo teh surovežev,
d Zelo potrebna železnica. Bivši mi-nist r Sušnik jo ukazal, naj se začne s prvimi deli za železnico Novomesto—Brežice. Merjenje se je že začelo. Bojimo pa se, da bo nova velesrbska vlada, v kateri ni nobenega zastopnika Slovencev to delo zo;;et ustavila.
d Pomožni škof dr. Lan? f. V Zagrebu bo dne 4. t. m. ob velikanski udeležbi duhovščine in naroda pokopali oridoiiioga pomožnega škofa dr. Jos. Langa. Pokojni cerkveni dostojanstvenik je bil celih 41 let duhovskega živijen a v pravem pomenu reven služabnik božji, ki je užival v vseh krogih velik ugled. Pogreba so se udeležili vsi trije slovenski škofje: dr. Jeglič, dr. Karlin in dr. Srebrnič. — Njegova duša se že veseli pri ljubem Jezusu, kjer prosi za Bvoj hrvatski narod,	|
d »Kaznovani ubo;< je mislov 2. snopiču na:> »Domoljubove« knjižnice, ki se
radikale. Plačilo jim pri volitvah ne sme oditi!
Naša stranka pa bo vedno delala na razorožitvi in na sporazumu. Vsak pameten človek ve, da se v treh mesecih ne da mnogo narediti, posebno v razmerah, ki vladajo v naši državi. Toda delali so naši vztrajno in bi dosegli uspehe, če ne bi hi-navščina in zloba lepo začetega dela zru-iili. — Konec bo enkrat tudi liberalizma, •amostojnega in Zerjavovega, in takrat •pet začnemo. Delo za ljudstvo se bo nadaljevalo in tudi naši fantje bodo rešeni Macedonije in še marsičesa. Treba samo vztrajnosti in odločne volje. In te našemit ljudstvu ne bo manjkalo. Tisti, ki ge danes vesele, da so podaljšali trpljenje našim iantom, dobe svoje plačilo — ob volitvah in po volitvah.
6l
dobiva v prodajalni K. T. D. (H. Ničmnn) v Ljubljani. Ne pozabite jc kupiti za Miklavža! Primernejšega darila ne boste našli. — Ce morete, priložite zraven še 3. snopič »Duh v Kcntcrvilu«. Ne bo Vam žal.
d Največji zvon v Sloveniji bo imela mariborska stolnica. Zvon bo blizu 40!X) kg težak in se bo prvič oglasil na božični I večer.
d Amerikansko pismo. Danes se zopet : oglasim, pa ne iz Leadvilln ampak iz Cle-velanda, kjer je 50.000 naših rojakov. Cle-veland je danes milijonsko mesto. Pred par leti se je k mestu priklopi! \Vestpark, ki je sam tako velik kot mesto Cleveland. Westpark ni gosto obljuden, še vedno dobiš it nogo j.raznega sveta in boljši Cleve-landčani in pa mladi ljudje imajo tamkaj kupljeno zemljišče, kjer deloma ze stavijo hiše nli pa to nameravajo za bodočnost. Zadnjo nedeljo so blagoslovili vogelni kamen za novo soivensko župnijo, ki pa ne bo čisto slovenska, ampak župnija bo mešana. V faro bodo spadali tudi Slovaki, Poljaki in Italijani. Kdor dobro opazuje preseljevanje tukaj bivajočih narodov, uvidi, da novo katoliško faro čaka bodočnost. Druge slovenske fare ic vedno manjšajo, ker tudi Slovenci so že siti nadležnega dima in pa liruma raznih pocestnih železnic in tovaren; zato pa se selijo iz mesta v kraje, kjer so gozdi, grmovje in dobra zemlja za pol:a in pašnike. Taki kraji so Euciid Viila,'e, Euclid Boulevard, Notti^ham, Bedford, Kandal in VVestpark. Jaz sem za časa svojega bivanja v Cleve-landu bil v Euclid Vil.a^e in Euclid ISou-levard in sem ondi našel do 300 družin slovenskih in slovaških. Kar jc dobrih rojakov tarnajo, ker nimajo nobene farne ccrkvo in šole; do zadostijo krščanskim dolžnostim, morajo hoditi v oddaljene angleško cerkve, ki so vedno ob .nedeljah natlačeno polne pri vseh svetih mašah, j Ko je videl angleški župnik dr. Kirby, ko- 1 liko katoličanov razne narodnosti se na- j seljuje po Euclid, je sklenil tam postaviti ; katoliško farno cerkev in šolo. Gospod jo dobro j;ogodil, ker tudi ta fara bo v par letih ena največjih far v obližju Cieve-landa. Bil sem pri nemški družini Thiers, ki poseduje več milijonov. Stara gospa bo večina vse sarna založila, da se sezida velika cerkev, šola in župničče. Pa tndi drugi, zlasti bogate angleške družine, ki imajo krasne hiše ob jezeru so silno na\dušene za novo faro. Jaz sem o tem pravil Slovencem po Euclid, da bo že prihodnjo leto nova angleška fara blizu in da bedo naši rojaki imeli priložnost hoditi k sv. maji in pošiljati v katoliško šolo svojo mladino. Bili so veseli, ker dosedaj so mnogi morali v eno uro oddaljeno angleško cerkev sv. Pavla. Pravili so mi tudi, kako je huda pot, ko je kar na čevlje nakopičenega blata ln po zimi, ko burja napravi »nežene žamete. V prej omenjeno novo faro bodo Imeli četrt ure ali k večjem 25 minut
Torej na dveh krajih 6e obeta bodočnost za katoliške fare v Euclid Village (village pomeni vas) in pa na West;<arku. Tu ne bo zadostoval le en duhovnik, sčasoma jih bo na obeli krajih trebn po pet.
(Dalje prihodnjič.) d Stare bankovco so zažigali minulo dni v tobačni tovarni v Sarajevu. Skupna ; vrednost uničenih bankovcev znaša 1 mili. 1 jon 700 tisoč dinarjev.
d Umrl je v Topli Rebri pri Kočevju tamošnji župnik Eranc Skulj, star 49 let. N. v m. p.I
d Nagle sinrti je pretekli teden umrl na potu v Maribor ugledni posestnik Leon Fras iz Male Zimice, krepak, čvrst piož. Na vozu mu je hipoma postalo slabo, navzoča soproga ga je odvedla v bližnjo gostilno. Na nasvet poklicanega zdravnika so Erasa takoj odpeljali v mariborsko bolnico, a ga niso mogli več rešiti. ; d Za Miklavža primerno darilo je naša >Družinsku Pratika« s podobo sv. Družine. Nobena slovenska gospodinja naj ne pozabi poleg drugih stvari v ta namen poskibeli tudi za to darilce.
d Kdo požiga? V kratkem času je v okolici Kranja že šestkrat gorelo. V sredo ob 11. uri ponoči sta bila na Primskovem pri Kranju kar dva požara: Košniku je pogorel pod, Rozmanu pa hiša.
d Kozolec jo pogorel dne 31. oktobra posestniku Vregu v Slov. Rislrici z vsemi zalogami, ki so jih imeli ondi shranjene posestnik in njegovi sosed ie.
d Roparski napad. V Begunjah pri Cerkvenici je 4. t. m. okoli 11. ure dopoldne prišel v Zalarjevo hišo neznan, bol;šo oblečen moški in zakričal nad 18 letno domačo hčerko Ano, ki je bila sama doma: ■ >r>nar in klim e daj. sicer te ustrelim!« Dekle je odvrnilo, da nima n« enega no drugega. Ropar je nato ustrelil na dekleta in jo zadel v desno roko. Nato jc hitro pobegnil. Ano so prepeljali težko ranjeno v ljubljansko bolnišnico. Orožniki so takoj pričeli zasledovati zločinca.
d Pri skoku iz vlnka se ie smrtno ponesrečil 26 letni delavcc Avg. Borov ič. Kljub temu, da je bil vlnk v polnem tiru, jo delavec hotel izstopiti pred hišo, kjer je l.il zaposlen.
d Nesrečna žrtev alkohola. V Lomrici blizu Z igrcba se je 5 letna hčerka gostilni-čarke Skale napila toliko žganja, da je v malo urah umrla. — Slami, prizanesite vsaj otrokom!
d Brke odrezal iz maščevanja. Kmet Kcrekovič blizu Nove Gradiške se je daleč naokoli ponašal s svojimi izredno dolgimi brkami. Neki dan mu je pa sosed, ki mu je bil zelo gorak, v gostilni odstrigel desnt brk. — Sedaj teče pravda.
d Mesto k zaroki v grob. V nekem selu v Slavoniji se je sin kovača Strinaviča pripravljal, da gre z materjo in nekaterimi sorodniki snubiti. S streli je hotel naznaniti svoj prihod in je v ta namen osnažil samo-
▼sakovritnega lukna in hlačevlne z* moSke oblek«
A. & E. SfCABERNE — Lfnbllana, Mestni trtf njivo ali travnik, t« m bo« podpisal, n«
kres. Ta se mu po neprevidnosti sproži in •tre! zadene fanta naravnost v srce.
— Kmetska ohcct. V Temezinu Vojvodini je bila nedavno svatba, kakor je žo v Bački ne pomnijo uiti najbolj razkošni Švabi. Josef Miiller jo dal svojo hčerko Rozo za ženo sinu Franca Fiseherja Za ženitovanje so kuhali in pekli tri dni pred poroko. Veseli gostje so »spravili pod streho: 2 svinji, 2 teleti, 180 kokoši, 20 rac, 10 gosi, 82 tort, 3000 slaščic, 25 litrov posebnega in 650 litrov namiznega vina. Ženitovanje je trajalo tri dni.
d Nesrečen teden. V času od preteklega pondejlka do sobote beleži Novi Sad celo vrsto usodnih slučajev. Trgovec Stojanovič je padel iz tramvaja in je umrl; drugega dne se je vrgel pod tramvaj reki siromak in je bil pri priči mrtev. Tretjega dne so je vršil med oficirji in civilisti velik poboj Naslednjega dno so izkopali truplo pokojnega Baračanina, ker državno pravdništvo sumi, da je bil zastrupljen. Peli dan so je neki konj pri padcu zletcl v človeka in ga ubil. V bio-skopu jo padla mlada žena, zadeta od srčne kapi, in je takoj umrla. V soboto si je vzol življenjee trgovec Jovan Šomar.
d Orožnik — ubijalec. V Sarajevem so te dni sodili orožnika Tomo Soboto, ki je v Podlapcu (Lika) tako pretepel neko Katarino Matunic, da je kmalu nato umrla. Žena omenjenega Sobote jo v babjeverju tožila svojemu možu, da jo jo Kati »začarala« in da je vsled tega nesrečna. Sobota io kot postajevodja pozval Kalo k sebi in jo priče/ za.slišavati. Ali Kati ni hotela priznati svojega »zločina«. Ker se Sobota ni dal prepričati o njeni nedolžnosti, jo je najprej pretepel in nato zaprl v kleti orožniško postaje. V kleti jo jo tako dolgo tepel, dokler ni umrla. Sobota je bil obsojen za ta strahovit zlečin na leto dni zapora.
d Zverina v človeški podobi jo neki Topolicki v Bački. Zlorabil in okužil je 10 letno hčer svojega soseda. Sodišče mu je prisodilo 3 leta ječo in 100 tisoč dinarjev odškodnine.
d Pri plesu ustreljen. V Lčakovcih, obč. Vinica so imeli na Vso sveto popoldne v neki zasebni hiši ples s popivanjem. Poleg domačih fantov so prišli tudi fantje iz Damelj. Oboji so si bili v jezi radi nekega dekleta. Začel se ;o prepir, pri katerem jo Miha Kobe smrtnonevarno obstrelil v hrbet Matijo Brožiča, 23 let starega posestniko-vega sina iz Učakovcev. Brožiča so oddali takoj v bolnico v Kandijo, a je 2. t. m. umrl vsled izkrvavitve. Bil ni baje nič kriv in jo Kobe hotel ustreliti proti drugemu, a po nesreči zadel njega.
d Ruski begunec ustrelil svojega rojaka. Gledal, igralec Grigorjev je v Novem Sadu s samokresom med obedom ustrelil fiobegunca Satileva, ker mu je zapeljal de-l<le, tudi rusko begunko, a mu ni hotel dati zahtevanega zadoščenja z dvobojem. — Sad novodobne morale 1
d Ker je miril, je moral v zapor. Blizu Vinkovcev sta se v rodbini Vezirovič sprla ofe in sin in je bila nevarnost, da obleži eden mrtev. V zadnjem trenutku skoči med sorodnik in ju skuša pomiriti. Tu pa se oba Prepirljivca navalita nanj. V silobranu je •orodnik potpgnih iz žepa samokres in za-
del očeta ravno ▼ usta. Moral jo radi uboja v zapor.
d Usmrtitev cestnega roparja. Pred dobrim tednom so v Vel. Bečkereku obe-sili ceshiega roparja Vaao Cakula, ki je pred dvema letoma oropal in umoril dva tovarniška uradnika, ki ste nesla denar za izplačilo delavcev. Umor je ostal skoro dve leti neodkrit.
d Radi slabega napredka v smrt. Sin
zagrebškega odvetnika dr. Farkaša je v gimnaziji slabo napredoval. Starši so ga radi tega resno posvarili. To je tako učinkovalo na dečka, da je skočil skozi okno na cestni tlak in umrl vsled notranjih poškodb.
d Nova kužna bolezen v Ameriki V
Los Angelos v Kaliforniji se je pojavila neke vrste pljučna kuga, pri kateri nastopi smrt v kratkem času. Dosedaj je bilo 10 smrtnih slučajev, 9 oseb je pa še v nevarnosti.
d Bivši knez — tat. Berlinsko sodišče je minule dni obsodilo bivšega ruskega kneza Trubeckega, ker je kradel po nemških spalnih vagonih.
d Avtomobilske nesreče v Ameriki. V minulem letu je pri avtomobilskih nesrečah v Ameriki 14.412 oseb izgubilo svoje življenje, ali skoro 15 na 100.000 prebivalcev. Največ nesreč je bilo v Kaliforniji.
d Živo pokopali so te dni v neki vasi na Angleškem dete, o katerem so sodili, da je mrtvo rojeno. Ko so krsto z detetom položili v grob in je jeli zasipavati, se je začul iz groba jok. Iz krste so dvignili živo in zdravo dete.
d Umetniško razglednico naših jugoslovanskih »velemož«. Umetniško založništvo »Ažbe« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih vele-mož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Finžgar, Fr. Prešeren, Anton Foerster, Josip Stritar, Petar Zrinjski, Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda R. Mišic, Jovan Popovič, Ljubomir Nenado-vič, Branko Radičevič, Dosidej Obradovič. Reprodukcije II. serijo so izvršeno v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbetove »Adrijaseri-je«, kakor ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniško-tiskarski zavod in založništvo »Ažbe« v Mariboru, Koroška cesta 35, Slovenija.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Draginja v Trstu. Tržaški peki so sklenili znova zvišati cene kruhu. ^ Tudi meso se je v zadnjih mesecih podražilo za 25 odstotkov. Pred vojno so v Trstu zaklali dnevno 80 do 90 glav živine, sedaj pa jih zakoliejo komaj 30 do 35.
Tržaški občinski svet bo baje razpu-ščen, ker je mesto prišlo v zelo težaven finančni položaj.
Avtomobilska nesreča v Istri. Na cesti iz Trsta v Reko je z veliko brzino vozil avtomobil, ki je pod Hrušico zadel na nekem ovinku v obcestni kamen ter se zvrnil globoko v dolino. Šofer in en potnik sta bila na mestu mrtva, dva potnika pa sta se lo lahko poškodovala, ker sta padla na rahlo
P°lj<S Sv. Goro pri Gorici. Znamenita boZ-ja pot Sv. Gora je bila tudi letos obiskana
od neštevilnih romarjev. Vsako nedeljo i« prihajalo tisoče Marijinih častilcev i« cel« Goriške Največ pa jih je bilo na Sv. Gori
avgusta, ko so jo vršil tabor slovenskih fantov. Tudi zidanje cerkve zelo napreduj« in upati jo, da bo prihodnje leto dovršeno,
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Moj prvi sin je bil leto« potrjen za polni rok. Drugi sin je že nad 17 let star in je bolehen. ima kilo, tako, da je nesposoben za delo. Jaz (oče) sem nad 60 let star in bolehen. Ali ima moj prvi sin pravico do skrajšanega roka! Al. M. V.
Odgovor. Pravico do skrajšanega roka nuna, ker ima nad 17 let starega brata. Pač pa bil oproščen v slučaju, da sta oče in brat res popolnoma nesposobna za delo in upravo posestva in če družina ne plačuje nad 20 Din davkov. Seveda mora biti nesposobnost obeh omenjenih ugotovljena potom zdravniška preiskave.
Skrajšan rok. Na več tozadevnih vprašanj ponovno sporočamo, da ima pravico do skrajšanega roka najstarejši sin, ki nima nobenega nad 17 let starega brata. V družinah, kjer je vefl moških, služi tretji skrajšan rok, ako sta dva družinska člana po vrsti služila polni rok. N. pr.: oče je služil v bivši Avstriji 3 leta (pri dež. brambi 2 leti), najstarejši sin je služil v Jugoslaviji 13 mesecev ali 2 leti, tedaj služi drugi sin skrajšan rok; ali: 2 brata po vrsti služita polni rok, tretji pa ima v tem slučaju pravico do skrajšanega roka. — Ponovno opozarjamo vse prizadete, ki še niso bili potrjeni, da že ob priliki nabora predsedniku naborne komisije razlože svoj« razmere, ki pa morajo biti tudi razvidno iz rekrulnega spiska. Če pa je ro-krutna komisija prezrla in mu ni določila skrajšanega roka, dasi ima pravico do tega, naj prizadeti mladenič vloži tozadevno prošnjo pri poveljstvu pristojnega vojnega okrožja.
Vprašanje: Od 31. jan. t. 1. služim pri vojakih. Imam dva brata, katerih eden je služil od leta 1924 do prevrata, drugi, ki je roj. 1893. pa od januarja 1917 do prevrata in v Jugoslaviji 2 meseca na orožni vaji. Ali imam pravico do skrajšanega roka?
Odgovor: Čo jo bil tudi prvi brat aktivni vojak in ni služil kot rezervist ali ernovojnik, tedaj imate pravico do skrajšanega roka. Prošnjo je treba opremiti z vojaškimi listinami ali uradnim uverenjem, ki ga napravi županstvo in iz knterih listin bo razvidna službena doba bratov.
PcroCiii prsteni
li kar. plato 6 kar. zlato amorik. dubli
fcdno ¥ zalogi
Ljubljana, Prešernova 1 fialenbnraoTa 7
T
p Kmetijska družba in samostojnih to-lažba. Občni zbori podružnic Kmetijske družbe so pokazali, da so samostojneži med kmetskim ljudstvom na Kranjskem in na Štajerskem doigrali. Dvotretjinsko večino med novimi delegati so si priborili pristaši SLS kljub raznim nasilstvom prej vsemogočnih samostojnežev. — Po izgubljeni bitki so sc začeli tolažiti samostojni s tem, da je državni svet razveljavil odlok mini-ctrstva, s katerim je bi! občni zbor sklican na dan 30. januarja, ukinjen. Iz tega seveda «amo to sledi, da sc mora torej občni zbor
§o mnenju državnega sveta čimprej izvršiti, cdanji komisar prof. Jarc je zato tudi sklical občni zbor za dan 17. novembra. Vaši somišljeniki hočejo ta dan družbo spraviti v pravi tir in jo usposobiti, da bo delala v kmetsko korist. — Ko so čitali ta odlok možje okrog »Kmetijskega lista- 60 sc oklenili misli, da se bo vršil sedanji občni zbor * delegati iz 1. 1923 in nc z novimi. Razglasili so to v posebni izdaji svojega lista. Na pomoč so jim priskočili tudi drugi liberalni časopisi: rJulro«, iNarod« in Domovina«-. Žlahta se je hitro znašla. To je bila velika tolažba, toda varljiva. Zakaj delegat iz leta 1923 vendar ne more zastopati udov iz leta 1924! Celo taki slučaji so, da delegat iz leta 1923 ni niti več član družbe. In tak naj bi potem zastopal prave ude Kmetijske družbe. •— Največja tolažba pa je samostojnim njih pravi oče dr. Žerjav. Kakor se olrok v sili oprime materinega krila, tako se zateko v polomiji samostojni k ministru Gregorju. Ravno v teh dneh je bila proti vsem parlamentarnim navadam in proti veliki večini ljudstva postavljena nova vlada nasilja, v kateri nosita glavni zvonec Pašič in Pribičevič. Žerjava je slovensko ljudstvo pri zadnjih volitvah vrglo iz števila poslancev, toda tisti, ki imajo trenotno moč sc nato niso ozir='t. Žerjav je dobil ministrstvo za gozdove in rudnike. — Na tega Žerjava tedaj zidajo sedaj samoslojni. On, ki je prijel polom nasiljn do ministrstva, sc tudi nc bo ustrašil nasilja pri Kmetijski družbi, da reši potap!jajočo se barko samostojnih in da prepreči občni zbor 17. t. m. — si misli SKS, ki ga pozna. — Ne vemo še, kako se bo vse razvilo, eno pa je gotovo, da slovensko ljudstvo ne bo odnehalo in da bo pomedlo z Žerjavom še bolj temeljito kot je že enkrat ter da bo pri volitvah 8. febrtt-nrja odbtel tudi njegov privesek Pucelj. Čez par mesecev bo vse tolažbe konec in, če ne prej, bo takrat Kmetijska družba v rokah pravih njenih udov, naših kmetov.
p Delegatom Kmetijske dražbe. Ker ne vemo, kaj si izmisli Žerjav v zadevi občnega zbora proti nam, se držite vabila, da je občni zbor družbe 17. t. m. Če se zgodi kako nasilje, obvestimo potom »Slovenca« in po možnosti pismeno. Bodite torej pozorni.
p Nekaterim delegatom Kmetijske družbe so samostojneži začeli pošiljati •voj »Kmetijski list«. Ali mislile, da naši možje ne znajo ločiti tega lisla od »Kmetovalca«. Če pa mislite, da bodo naši so-61
mišljcniki verjeli budalosti »Kmetijskega lista«, ste res še daleč zadaj!
p Zaščitnica državnih tatov brezver-ska »Domovina« je vsa iz sebe od veselja. Razumemo popolnoma. Zakaj državni tatovi so za enkrat ušli ječi in zakon proti korupciji ni bil sprejet.
p Zaščitnica državnih tatov umazana • Domovina« bi tada v obrambo državnih tatov potisnila med korupcioniste tudi dr. Korošca in Sušnika. Pa ji ne gre in ne gre. Zakaj niti proti Korošcu niti proti Sušniku ni bila vložena nobena obtožnica in belgrajski listi so morali preklicati svoj laži proti Sušniku in mu izrecno izrazili spoštovanje. »Domovina« seveda rJma toliko poštenosti, da bi šla za Srbi, ki so pošteni, temveč samo za tistimi, ki goljufajo državo in izmozgavajo Slovence.
p Mučenik. Kdo? Gospodin Radič je v zadnji številki »Slobodnega doma« napisal poročilo o novi slovenski republikanski sranki in o g. Prcpeluhu. Pravi, da jc ta gospod »mučenik, Iti zna pretrpeti za svoje politično prepričanje tudi nečloveško pre-gar.ianjc političnih nasprotnikov.« — Ne vemo, kdaj bi bil ta mož toliko pretrpel za mnejavanje svojega političnega prepričanja, vemo pa, da ima sedaj lepo in prijetno hišo v Ljubljani, kakor jih nimajo drugi politični preganjanci. Tudi gospodin Radič nt ravno revež in mu zato gotovo g. Prc-peluh bolj ugaja, kakor bi mu kak ubog slu.enski republikanec. — Mi nismo r.iko-mur ncvošljivi, povemo pa samo zato, da vidijo čitatelji, kako lahko kdo posiane »mučenik« v Radičevem kraljestvu.

Da sem l?ot rožica, lilija, aa vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slouečega mila —
,,Gazela"
se dobi v vsoh špecerijskih prodajalnah
n Glavna skupščina Zadružne zveze
»e bo vršila dne 20. novembra t. 1. ob desetih dopoldne v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti poleg hotela Union v Ljubljani i dnevnim redom: Odo-brenje zapisnika o zadnji glavni skupščini, sprememba pravil, dopolnilna volitev odbora in slučajnosti. — Za udeležence glavne skupščine je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na ta način, da se kupi na vstopni postaji cela vozna karta, ki velja skupaj s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Zato naj udeleženci pri vhoda v Ljubljano voznih listkov ne oddajo. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala v Akademskem domu. Polovična vožnja velja za čas od 18. do 22. novembra t. 1.
n fvtrtn ohli'*nica ustanovitve naSejja društva, kater«; fmo so opominjali dne 7. nov. t. I., nas sili jurosiU t"m iMJhmi P. n. jnvno*4, da sc tudi ona R|K)iiuii nas najbednojbih in ]>oloži dar Hlepim na oltar. Te d. rove n hvaležnostjo sprejema pisarim i'o<l|)om<'f;a društvo slepili v I.jubljani, \Volfova u).
n SI. Itat. izobruievalno druStvo na Jeiiri vabi vse svojo člane in prijatolje k prrdavanju 30 je-sejiBkem gnojenju«, Ju fe bo vršilo prihodnjo nedeljo dne Iti. 1. m. ob 10 uri v Društvene«! domu. 1'rediival bo ff. okonom Kure*. Po predavanju se vrfci razgovor o elektrifikaciji.
n V Sori se v nedeljo ob 3 popoldne ponovi žaloigra Mlinar in njegova h č i I 11 SI. kat. izobr. društvo v Skofjl Loki ponovi v nnrleljo dno lt!. t. m. ob pol 4. uri popoldu« Schillerjevo žaloitrro »Razbojniki« v pctili dejanjih (12 ulikah). Igra, ki jo bila prvič rinlo naglo vržena nu <xler, bo to j>ot bolje naitu-dlrtina pr; deloma novi eremriji in bo do 8. zvečer najbr?. končana.
11 V nedeljo, <!ne 10. t. ni. ob 3. uri v Mavčičah Igra «Nnša kri«. Pridite!
Poginoma varno naložite svoj denar pri
u Ijublsnl -
ki se je PHCSKLILA ii ht£e (Jišulmfkega samostana nu K nSit-snein triju p leg ouoik«* crrkve w lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti polej bolela -UNION«. — Hranile«, vloge ke ohrectu|ejo
1 oziron na višino znpstea In o^ovedni las
Varnost za hranilne vloOe le zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posoiilnica večino delnic stavim« dulniSke druibe hotela »Union« v Ljubljani — Vrhutjtfa je njena Uit nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih h;S. stavInSč in zemljišč v tu. in inozemstvu — Denar se naloži lahko tudi po postnih položnicah.	5881
Reja KRAV se izplača Ic, če so
Vsestranske skuSnje pa so pokazale, da so naj« boljša nilakarice tiste, ki jim redno polaga*
ki »o priznano najbolj redilno in zato naicen^i'« krmilo za fivino in praSiče. Prvovrstne, kemično preizkužene lanene tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarno
Zaferei in »o. Brttrf Hrwn.
38F* Odd»]a]o ie t vrečah po 50 ktf. "t
Zeleznifarska stavka v Avstriji. Odstop avstrijske vlade. Avstrijski železničarji zahtevaio znatno zvišanje pla&. Tri pogajanjih, ki so ne vršila med zastopniki železničarskih organizacij in vlado je ta šla do skrajne meje popustljivosti; vsem zahtevam železničarjev pa vlada ni mogla ugoditi, ker hi bile n tem državne finance preveč prizadete. Kadi tog? so se pogajanja razbila in so v soboto železničarji po celi Avstriji vstopili v stavko. Na vseh progah počiva delo. Promet se vzdržuje z avtomobili in neroplani. Ker so se pogajanja med železničarji razbila, je celokupna avstrijska vlada s kanclerjem dr. Seiplom na čelu odstopila. Odstop dr. Seiplove v!,> de, ki je rešil Avstrijo finančnega poloma in si pridobil nevenljivih zaslug za državo, je izzval povsod živahno zanimanje. Vsi pričakujejo, tla bo dr. Seipel, ki je rešil Avstrijo žo tolikih težkoč. ugodno rešil tudi ta spor in zopet stopil na čelo avstrijsko vlade.
Nova vlada na Angleškem. Mao Do-
naldovn delavska vlada jo vsled poraza pri zadnjih volitvah odstopila. Nova vlada je jestavljena iz najsposobnejših konservativnih politikov, zato uživa pri Angležih veliko zaupanje.
Predsedniške volitvo v Ameriki.
Dne 4. t. m. so se v Ameriki vršile volitve za predsednika ameriško republike. Volili pa niso takoj predsednika, ampak volilno može, ki bodo šele izvolili predsednika. Seveda žo vse stranke pri vo-litvi »volilnih mož« agitirajo j predsedniškimi kandidati. Pri zadnjih volitvah so se borile za vodstvo ameriško države tri stranke. Poleg dosedanje republikanske in demokratsko stranke, je nastopih še tretja stranka — progresisti, ki so računali zlasti na delavske glasove. Volitev se je udeležilo ogromno število — 32 miljoiiov volivcev. Od teh so dobili republikanci 17 miljonov, demokrat je H ln progresisti 7 milijonov glasov. Vsled zmage republikancev bo januarja 1925, ko se bodo zbrali volilni možje, izvoljen za predsednika njihov kandidat — Oo- \ oligde, sedanji podpredsednik, ki vodi j posle predsednika ameriške republike. i
Veliki izgredi v Italiji. Povodom praznovanja zmage 4. t. m. so izzvali fašisti po celi Italiji velike izgrede. Fašisti so namreč temu dnevu hoteli vtis^ citi popolnoma fašistovski značaj, da bi tako pokazali popolno fašistovsko ob; last. Tej želji fašistov se pa organiziciji bivših vojakov in vojnih invalidov nista hoteli pokoriti in sta povsod nastopali samostojno. Iiadi tega so jih fašisti napadli, jim trgali zastave iz rok in pretepali njihove voditelje. Radi teh izgredov je nastalo v celi Italiji veliko ogorčenje nad fašisti. Vso pošteno obsoja teror in nasilja fašistov, ki se bo kmalu Uomil.
{Dalje irlej y naslednjem stolpcu spodaj.)
ST. VID NAD LJUBLJANO. (Razno.)
"lopi. ki &o pravi kra.i cerkve, so delo
iT* . r""r°\ ffi,Zar'c*	Andrej,
Aihar A Erma„ It, rezbaria Grcgorina. —
Nov! Ljudski dom se bo v kratkem izročil svo)emu namenu. Dovršila se bodo te še naj-ouiueisa dela pri stavbi, da se bodo že ▼ le-koči sezoni mogle vršiti prireditva v novi dvorani; vsa ne nujna dela pa bomo odložili ca pozneiai cas, da ne bomo napravljali novegadolga. Koliko |e pač dolg« na tej stavbL to dela veliko skrbi zlasti nasprotnikom krščanske prosvete. Nič naj ne bodo preveč v skrbeh dolgov nismo preveč naredili, ker »e ie kljub oevošliivosti in jezi iutrovih kimov-cev našlo veliko dobrih ljudi, ki so mnogo pripomogli, da ie prišlo do tako velike stavbe. Najnujnejša bomo izvršili letos, z ostalimi deli bomo pa počakali. Koliko fe vsa stavba veljala, kje in kako se je denar dobil, kdo ie
E omagal, kdo pa nagajal in nasprotoval, to orno našim ljudem do pičice natančno povedali, ko bo dom dovršen. Takrat naj pridejo poslušat tudi vsi tisti, k! sedaj z glavami majejo; prepričali se bodo, da dom ni sezidan na pesek marveč na trdno skalo. — Se eno si |s izmislil stavbeni cdbor našega novega doma. Da se bo dolg za novi dom popolnoma izbrisal ali vsaj kar mogoče zmanjšal, se je zasnoval poseben odsek, ki je od državne oblasti izposloval davka prosto dobrodelno loterijo s S0.000 srečkami in 1348 dobitki, ki se bodo izžrebati takoj, ko bodo vse srečke oddane. Glavni dobitek bo nova mala hiša, ki se ie zida v Vižmarjih blizu železniške postaje; med diugimi dobitki so najdragocenejšii konj z vozičkom (zapravljenec), krava mleka-rica, prešič, sobna oprava, kuhinjska oprava, šivalni stroj, moško kolo, obleke in razne garniture. Srečke so po 10 Din in sc dobe v tukajšnjih prodajalnah in trafikah. Žrebanje se bo vršilo takoj, ko bodo vse srečke prodane, najkasneje pa 25. junija prihodnjega leta. Žrebanje in dodelitev dobitkov bo nadzorovala državna ob'ast, da se ne bo mogla zgoditi nobena icrednost. — Hranilnica in posojilnica (poslovni prostori v župnišču) je imela v tekočem letu do kocca oktobra prometa 8,416.815 Din. Hranilnih vlog se je vplačalo 1,180.950 Din, dvignilo pa 735.024 Din. Posojil se je izplačalo 1,616.518 Din, vrnilo pa 1,471.123 Din. Slutijo vseh hranilnih vlog znaša 3,022.102 Din.
SV. KATARINA PRI TRZICU.
(Županska volitvo.)
Da se je volitev župana tako zakasnela Je vzrok to, ker se ie zoper občinske volitve pritožil dosedanji župan Ign. Meg-lič. A vse pritožbe so bile zavrnjene in pri županskih volitvah dne i. nov. je bil Izvolim za župana izvrsten mož SLS. Frane Meglic p. d. Xušpergar, veleposestnik v Dolin. Tako se je županski stolček pomaknil iz Lor.itv v Dolino, kjer imamo ptt odbornikov SLS., v Lomu pa štiri.
(Tatvina ln nesreča.)
V zadnjem Domoljubu pod naslovom •Tatvina« w je vrinila pomota. ISilo je tako; Dne 26. oktobra je šel Matevž Grirar ii 1'odbukov ja, župnije Vače. za tri četrt ur«
Preganjanje vere v Rusiji. Iz Rusije prihajajo glasovi o ponovnem preganjanju vere. Komunisti zapirajo cerkve in samostane in preganjajo duhovščino. Ponekod bo prepovedali praznovati nedeljo in bo uvodli tedenski počitek v — sredo.

s (loma. Ko prWP domov, na žalost vidi, da mn j« poltr,,,-a v denar 1„ 8 8ei. K , »raven tega ve« obleke ter drnfrih vrednosti Jatova Ma domačinom dobro znana: tatu j« Janez, tatici pa Pavla. Kradla SU <udl ,lru. god. Preje entrei sta izrazil« željo, da bt sc raila poroeila, orožniki go nam pa suioj sporoči IL da so jib že sami poročili. _ V Isti ml v Podbukovjo jo umrla dne 5. no. vembra 11 letna deklica Marija Lovšc. Prt kotlu se je hotela ogreti, pa se ji je vnela obleka, ter se je opekla po hrbtu. Upali so, da bo okrevala, tez blizu dva dni ih> nesreči pa je umrla.
IZ 6T. JURJA PRI GROSUPLJEM.
(Resnica o »živi pokopani«.)
(Slovenski narod« je 1 t m. priobčil med dnevnimi novicami pod imenom »živa pokopana« popolnoma izmišljono laž. Poroča namreč, da je umrla Severjeva bolehala delj easa na srčnih krčih, da ne je opetovano on©, sveščala in ležala v nezavesti več ur in, da da jo je sedaj prijel najbrže tudi srčni kri mislili so pa, da je umrla. »Narod« priob-euje nadalje, da so nosačl krste na potu na pokopališč« čutili, da se je pokojnica v krsti obračala In, da so razločno slišali, ko je bil« krsta prinesena v cerkev, trkanje na pokrov ln šum, kakor da bi se pokojnica v krsti sku-šala obrniti, da pa nihče ni hotel navzoč« nato opozoriti ln da je Severjeva še v zad. njem trenutku dajala znake življenja. Rea* nicl na ljubo pa se lahko dokaže, da pokojna Severjeva ni nikdar bolehala na srčnih krčih, se ni nikoli onesvešfeala tudi zadnje čase ne, pač pa je pokojno zadela navadna srčna kap. Dotični pisec praznoveree naj le pride sam vprašat nosaee krste in druge po-grebnike, ki se bodo njegov! neumnosti Krožno smejali. V domači občini in vasi se nihče ne meni o tem, »Narod« ima pa tako dobra ušesa, da slišijo 25 km na daleč ro. pot v krsti, dočlm dotični nosačl niso nI* tesar slišali.
TREBNJE.
(V boj proti alkoholu.)
Na praznik vseh svetnikov, 1. nov. t. L Je priredil pri nas »Higijenski zavod r Ljubljani« lepo uspelo predavanje o alkoholizmu. Predavatelj e- Leopold Puhar, j« mojstrsko izvršil to nalogo. Teoretična iz* vajanja o človeških organih — zdravili in vsled zlorabe alkoholnih pijač pokvarjenih, o družinski sreči in nesreči — je pojasnje. val s skioptičniini slikami. Predava! je zjutraj odrasli in, zrelim ljudem, dopoldan od-rasli mladini in popoldan šolski mladini. Vselej jo trajalo predavanje dve uri, a poslušalci se niso utrudili, in bi ga bili radi š« poslušali. Kar je dalo njegovim govorom poseben iar, je ljubezen, s katero govori o predmetu. Videlo se je iz izvajanj, da je ves prežet od želje, drafri svuj narod rešiti Is krempljev trinoga alkohola in ga videti srečnega. To pa bo le, če bo postal trezen. Zato v boj proti alkoholu!
IZ KAMNIŠKEGA OKRAJA.
(Nesklepčen občni zbor.)
Na vernih dui dan popoldan bi se mora) vršiti glavni občni zbor kamniškega prosvetnega okrožja. Ilil je razglašen v pretizanjl Domoljubov! številki. Rjizen tega je pa dobilo še vsako društvo pismeno vabilo. A vršiti se ni mogel, ker so bili navz®. čl zastopniki samo 4 — reci štirih — drnštev
oceni
s« kupuj« ▼ mamiiakturni trgovini
A. & E, SKABERNE -. Ljubljana, Mestni trg
2P
lit sicer: Brdo. Groblje, Nevlje In Sela. Ilomškl zastopnik Je bil le na potu, a co
1e moral vrniti nenadoma poklican. Povab-jenih Je bilo 18 društev, za sklepčnost Je treba polovico, a navzočih jc bilo samo cua Četrtina upravičenih odposlancev. Pač vi-den znak brezbrižnosti in zaspanosti dru-Itvenih odbornikov. Da bi se Iz vsakega kraja niti en moški ali ena ženska no mogla toliko odtrgati, du 1)1 prišla k zborovanju, nI verjetno. Pač ni smisla ne za napredek iu no za lepo skupnost Žalostno in Skoda je «a-to. ker živimo v takih časih, ko bi morala vsa društva delati s podvojeno silo in ne sa-ino ua odru! Slovenski narod je v nevarnosti, da ga pohodijo surovost tako ogabno velika, uezmernost v vseh plasteh našega ljudstva — društva pa malomarna, odborniki komodl Nikar! Zdramite se k živahnemu delu in sgleduemu medsebojnemu tekmovanju!
VRHNIKA.
(Za nove zvonove.)
Sv. Trojka bo vccderlc dobila_ enkrat nove zvonove. Prvo zbirko so napravili Brežki fanlic in dekleta v nedeljo dne 9. t. m. z uprizoritvijo »Divjega lovca« v Rokodelskem domu. Predstava jc vrlo debro uspela v gmotnem oziru in tudi v ponos igralcem, ki so večinoma prvič nastopili ca odru. Zbirka za zvonove se bo čada! cvaia potom odbora, ki jc v ta natnen sestavljen. Ne samo b reški fantje in dekleta, temveč tudi gospodarji in gospodinje ter vsa okolica, dvignite se in dela,te, da Vijolna gora — Sr. Trojica debi kmalu nove brojeste zvonovel
IZ KRESNIC.
(Razno.)
Lesni trgovci so kupili znani obsežni in dubro zaraščeni hrib Burgorjev pod Jančem. Da bodo mogli vcziii les ra železnico, naredili so lepo pot, čez eno uro daleč, skozi Jevuico. Les bodo vozili po ti poti na posebni železniški tir, ki bo izpeljan med posta ami Laze— Krcsnicc. Za les so šteli prccei milijonov in ga brdo izvažali bale na I resici,sko. Jc večinciua bt&cv. — Dne 7. t. m. z-ufaj je pogorela hiša Ma.-tiau Godec po iV>wače Antor iz Kresničkih Poiian in sosednja hiša, BLz.akova koč?. Srečo, da ci bi'o burje, ker bi lahko pegorelo polovico vasi.
GLOBODOL.
(Razno.)
V noči od 5. do 6. novembra ic razsajal požar na Rdečem kolu. Na poinoč je šla tudi noža pcžaita braraba, ki je p^av uspešno delovala, dekler je bilo kaj vede. V Globodolu imamo ramreč gasilno društvo, ki sc prav le: o razvija. Frcd dveira leti smo kupili novo briz-ganico. — Ce bo šlo po s.eči bomo začeli v par letih s z.'cnn.jcm nove šole, s čimer bo zelo ustreženo vsem iu posebno ctrokom. — Po posredovanju bivšega g. ministra dr. Kulovea se bo gradita ces!a iz Glcbcdola v Mirnopeč, za kar mu bomo zelo hvaležni.
JKŽICA l'IU LJUBLJANI.
(Kmetijska podružnica !
Bivši odbor Kmetijske podružnice, ki kljub nezaupnici, ki jo jo dobil marca, ni imel toliko sramu, da bi bil ic tedaj odstopil, Se vedno nočo predati poslov novemu odboru. No bomo se prepirali i ljudmi, katerih zadnjo upanje je — Žerjav. Povemo Vam, da boste dajali še temeljit obračun o vašem »gospodarjenju« t podružnici. Vsa jinnoet naj pa ve, da bivši odbor Kmetijske podružnice na Ježki, ki ga vodi »nepristranski« tajnik dr. Zibert in rr.u jsuflira* Krokar, od 19. oktobra t. I. nima več pravice razpolagati niti t vinarjem podružnične imov-ine. Novi odbor Je bil pravilno izvoljen in bo že znal ukrotiti Zerjavove
f»eteline. Razume se, da Kregar in Žibcrt vsak dan aliko skličeta pri vsakem knnfinu od Ijubljnnske-a muzeja do Dunaja tako sobčne zbore«, kakor je il pri »Ruskem carju« in »izključita« vse člane. Kdo bo pa končna vlekel »ta kratko«, ni težko ■ganiti.
t
NAŠIM RODfl?N'AM priporočamo naSo domačo Kolir.sko ciko.:jo, Iz.islni pridatek za kavo. 61
BEGUNJE, GORENJSKO. (Volitev v Kmetijsko podružnico.)
Due 2. novembra se je vTŽil občni ibnr, na katerem naj bi sc izvolil nov podružnični odbor in dva delegata ta Ljubljano. Na prvi pogled so ona-lili samostojni, da so v manjšini, salo so iskali kake pretveze, da bi se na lepši način izognili porazu. Prilika se jim je kmalu ponudila. Med branjem imenika članov jo takoj biiži predsednik podružnice ugovarjal proti temu, da bi imel volivno pravilo g. Anton Apib ml., ki Je prevzel posestvo leto« v marcu po svojem očetu, ki nosi tudi ime Anton, češ da sc ni priglasil pri njem kot predsedniku. Pri glasovanju je U predlog propadel. Ko se je čitolo ime Ivan Jane, ki je umrl v aprilu 1921, so je oglasil njegov sin Franc, ki je postal posestnik žele po očetovi smrti. Neki član, pristaš SL8 je ugovarjal. Zdaj se je pa vzdignil s samostojne strani vihar ogorčenja. Au je ta protest nokavalir-ski. Farizejstvo! 1'roti Antonu Apih se je smelo protestirati, ker jo pri KI£ in mirni se je debatiralo iu potem glasovale. Kajpada pri naših demokratih ima vsei samostojne* več pravic kot drugi. Mod protesti so samostojni člani zapustili dvorano, nato je ic predsednik odstopil, nakar je g. Pohar vodil volitve. Izvoljeni so tih v odbor tauii pristaši PLS; istotako delegata za skupščino v Ljubljani, Doslej so veliko let neomejeno gospodarili v podružnici nasprotniki.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Poeiv obrokljivcu.)
Ker se »slavni« dopisnik v »Kmetijskem listu« t kljub ponovnim pozivom cc podpiše, jc znamenje, da sam ne verjame Lar piše. In takemu »junaku«, ki so boji javnosti izdati 6voje iine. ne bora odgovoril toliko časa, dokler ne pride na dan s svojim pravim imenom.	Kovačič Anton, kaplan.
IG PRI LJUBLJANI.
(Novi c- župnik.)
Pretekli teden v četrtek 23. okt. smo dobili novega g. župnika Janeza Klemciui-ta. Fara mu jc pripravila lep sprejem v ; znak veselja, da je po 4 mesecih naša fara | zojiet dobila svojega župnika. Pri sprejemu ki pozdravili g. župnika: v imenu fare gosji, župni upravitelj ltoviar, za občino gosji, župan, za šolo g. šob.ki voditelj. Pozdravili so k a r.uto zastopniki žondarmerije, finančne straže in požarne hrambe. Za uradnimi pozdravi bo g.i pozdravili Orli, Orlice In nazadnje je beloohlečena deklica prav lepo dcklamtiula v pozdrav novemu župnikn. Vsi ko mu želeli sreče in blagoslova pri njegovem važnem delu v naši 1'ari.
V	soboto zvečer je moški zbor zajiel pred župniščem podoknico g. župniku. — V nedeljo 2(1. okt. j>a je ob 10. uri novi gosp. župnik daroval rlovrsno sv mašo. Cerkveni govor .ie imel g. kanonik dr. Klinnr iz Ljubljane, ki je v prelepih btsedali opisal lepo pa težavno i.lužlio katol. župnika.
Ril želimo našemu novenui g. župniku pri vsem n."egovcm tlelu In trutln v naši far! vso srečo lil obilo blagoslova!
V	poudeljek je odšel otl nas g. kajilan Rovtar na novo faro fit Jernej na Dolen.i-i-kem. Moški zbor mu je v slovo pri podoknl-cl zapel tri pesmi, nato pa je lili poslovilni večer fantov od g. Rovtarja. Ohranili ga bomo v lepem spominu in v zahvalo za njegovo delo in trpljenje mu hočemo ostati zvesti prijatelji. Na novi fari daj Bog obilo sreče! Z Bogom!
DOL PRI LJUBLJANI.
(Odkritje spominske plošče.)
V	nedeljo 26. okt. je bila pri nas slovesnost odkritja spominske plošče za padle v svetovni vojski.
Spominek — granitna plošča z Imeni padlih junakov (uranov dolskih _ Izredno ugaja. Je prav okusno Izdelana po obliki In okraskih ter hvali svojega mojstra kamnoseka Vodnika v Ljubljani in našega domačina.
Vzidana je na očitnem krajn nad glavnim vhodom v cerkev, že oddaleč vidna. Tu bo prihodnjim rodovom pripovedovala o grozotah svetovnega klanj,-t.
Cerkveno opravilo in navdušen govor pred cerkvijo Je imel nekdanji vojni kurat katehet Bonačs Za njim je p. Mihevc U Ljubljane prav primerno pozival k skup. ncinu delu iu medsebojni ljubezni o na-sprotju h tistimi, ki hočejo čut soliilarnos<l vcepiti t orožjem. Vmes so bile dve dekla-macije In par pesiiii-žalontink, proizvajanj od domačega moškega zbora.
Pri zadnjem obč. zboru kmet. podružnl. eo 19. okt. jc bila soglasno izvoljena lisla Slov. Ijud:>ke stranke, brez protikandidatov. Ce še pristavimo, da se v našo farno cerkev pravkar upeljuje električna luč, bi bo v pri-hodnjo razsvetljevala naš božji hram, smo omenili vse, kar je pomembe vredno.
FARA OB KOUM.
(Izobraževalno delo.)
Pretekli teden se jc vršil občni zbor Kat. pro svetnega društva t 1'ari. Izvoljeu jc bil z malo izjemo stari odbor. Društvo zelo napreduje in iicjs ž« okrog 110 članov. Vendar se društvo nc mor« dodobra razviti, ker nimamo dvorane. Naloga tedanjega novegM odbora naj bo v prvi vrsti ta, da se pobriga za kako društveno sobo, kjer uuj bi se vrnila predavanja, seje in kjer naj bi bila tudi čitalnica. Obenem pA seveda naj skrbi in dela na to. da se zgradi dom, za katerega vlada veliko zanimanje. Prostora za to je dovolj, delovnih moči je tudi na razpolago, le krepke volje je treba in vrra-stel bo v Pari dem. ki bi bil lahko s ponosom drugim v zgled. Knjižili)a obsega že precejšnje {.levilo lrpib kujig. Kclimo. da ljudstvo kolikor ir.ocoče j obilno pohaja v knjižnico sednj. ko so pol>-ki pridelki ie pospravljeni. Pohiteti je treba tuui s pri-pravljunjutn za ijiro, ker Božič bo ic kmalu tu.
Ponovno trasiraujc proge Kočevje—Brod - Me ravice ie že končano. l.'pamo, da jo bodo začeli tudi graditi. -- Tipkarski tečaj so je zopet ctvori) in M<-ir v Potjkn. — Naši fantje in motje so povečini že odšli z duma. Mnogo jih je odšlo na Francosko, drugi na na Hrvatsko. C« bi se gradila železnica, ne bi jiin bilo treba iskati v tujini kruha.
Ako piješ iBUDDMA« čaj, v/i vas te na zemlji raj!
Zahvala. Ob smrti naše ljube matere, gospe
MARIJE JERAJ
sc vsem za vse izkazano sožalje in oSilno udeležbo v žalnem izprevodu iskreno zahvaljujemo. — Posebno zalivalo s.no dolžni preč. duhovičitli, vele-ccnjenemo učiteljstvu, dobrini so.redom za njihovo postrežljivost, domačim dekletom in l.intom za ubrano petje. Vsem za vsa naža najlepša zahvala 1 Gorfe rad Bledom, dne G. nov, 192-4. Učit«?|lea JERAJEVA, SESTRI In BRAT.
I
Imam v zalogi vreli vrst 6 rev a po najnižjih različnih crnah. PRVO DOMACL podjetje v Ljubljani sc priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc Zupan - trem
LJUBLJANA — MESTNA KLAVNICA.
ŠKODLJIVCE na sadnem drtvju morate zatirali posebno jeseni in spomladi. Zato je najboljši;
»ARBORIN«
ki fra razpošilja »CHEMOTECHNA« d. z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. — Tam dobite tudi CEPILNI VOSEK in RAZKUZEVA1 NA SREDSTVA za živali, hleve itd.
mm® gesoflMca r.mz.
Ijubljono, Kralja Petro lr» «
ohresiuie hranilne vtoce po 8c/o.
V»f|e In ttsine vloqe po dogovoru nn|ne»diie|c. Jenstvo za v|r,(je masa tez Din 1,1.10.tUU
Popolni ma vsroo naložen ocnsrl	>
Kmetijsko posvetovanje.
(Dalje.)
Pospeševanje kmetijskega pouka Je ebravnuvai kmet svetnik v pok. Viljem R o h r m a n. Kmetijski pouk eo vrši na različno načine, in sicer deloma po deželi ta praktične kmetovalce, deloma v raznih kmetijskih šolah za kmetsko mladino, deloma posredno za izobrazbo tistih Etanov, ki •o v tesni zvezi s kmetovalci.
Predavanja za kmetovalce se najuspešnejše vršijo ob nedeljah in praznikih in še to predvsem v zimskem času, ko ljudje niso izmučeni po celotedenskeni napornem delu na polju. Večji uspeh imajo ene- do štiridnevni tečaji, ki obravnavajo eno ali več kmetijskih panog in ki sc po možnosti nasanjajo na praktične objekte v dotičnem kraju. Za napredek kmetijstva veliko pripomorejo tudi kmetijske razstave in poučni izleti. Najbolj nazorno pa predočujejo uspeh uporabe raznih sredstev in strojev poskusi pa deželi, na primer gnojilni poizkusi z umetnimi gnojili, poizkusi s semenjem in s biroji, krmilni poizkusi s tečnimi krmili, poizkusi s sredstvi za zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev itd.
Kmetijsko šolstvo za mladino moramo še bolj izpopolniti in organizirati, da dobi <im večje število mladih kmetskih gospodarjev potrebno izobrazbo na Gorenjskem in v Prekmurju. Potrebujemo pa tudi mlekarsko šolo, da v nji,vzgojimo potreben naraščaj za naše mlekarne in mlekarske zadruge. Kazen lega moramo tudi tistim slojem nuditi primerno izobrazbo v kmetijstvu, ki živijo med kmeti in jim lahko postanejo dobri svetovalci v gospodarskih vprašanjih; to so učitelji in duhovniki. Za nje treba skrbeti, da dobe kmetijski pouk tki učiteljiščih v temeljitejši obliki in v semeniščih. Uvesti je tudi počitniške tečaje za pouk v kmetijstvu za učitelje in v gospodinjstvu za učiteljice. Potrebna je tudi ustanovitev seminarja za vzgojo gospodinjskih učiteljic na gospodinjski šoli v Marijanišču.
III. Kakšne so posledice.
Današnje go&podarske razmere in potrebe našega kmetovalca so deloma drugačne nogo so bile pred ne baš davnim časom. Danes ne zadostuje, da pridela dovolj za preživljanje družine. Razen živeža potrebuje tudi denarja, in sicer mnogo denarja. Kje naj da dobi? Edini vir je izkupiček iz pridelkov. Le sem spada tudi sadni pridelek. Toda ta pridelek vobče predalo vrže, ker je v veliki množini nesposoben za kupčijo.
Ob dobrih sadnih letinah je sicer povsod mnogo, ponekod i celo preveč sadja, tok o da se uničuje, ker ga je težko spraviti v prid. Toda kakšnega sadja je največ? & s bega, nestanovitnega, ki ni za kupčijo. Namiznega, trpežnega, zimskega sadja, ki bi kaj vrglo, jo pa premulo. Zlasti pogrelo sadni trgovci enotnega, serliranega
sadja, lezko je spraviti skupaj večje mno-file.1316 »"rte dobrih zimskih jabolk Pa Se tisto malo, kar je dobrega za kupčijo, je iz.večine slabo spravljeno in nerazbrano. rovsod tista znana otreSena mešanica najrazličnejših sort, ki se komaj proda za mošt ah kvečjemu kot namizno sadje najslabše kakovosti, ki se odpravlja brez pa-kovanja, nasipano kar golo v vagonu (>ala rinlusa«). Kakoršno je pa blago, tako so
tudi cene. Mnogo drevja, mnogo sadja _
toda malo denarja. Take so posledice dosedanjega nesmotrenega pospeševanja in širjenja sadjarstva — pospeševanja brez ozira ua razmere novejše dobe in na sedanjo potrebe našega kmetijskega gospodarstva.
To širjenje sadjarstva tjavendan ima pa še drugo zle posledice, ki vpiivajo, da se že sam na sebi slab pridelek še poslabša in da se ta kmetijska panoga marsikje omalovažuje bolj nego katerakoli druga. Ker so dohodki razmeroma premajhni iu neredni, se malokje v gospodarstvu upoštevajo. Zalo se sadjarstvo splošno zanemarja, iili vsaj prepovršno goji. Vse oskrbovanje, kolikor ga je sploh, je bolj slučajno in prisiljeno, zlasti kar se tiče gnojenja in zatiranja škodljivcev in bolezni.
Saj pa tudi ni čuduo. Kakor manjka neke enotnosti in reda v naših sadovnjakih glede izbire sadnih plemen in sort, enotnosti in reda v zasajanju, tako manjka enotnosti v rrsti, v razvoju, v dozorevanju, v rodovitnosti sadnega drevja in prav zato manjka propotrebnega enotnega zanimanja in smoirenosti pri vseh sadjarskih opravilih od rane pomladi do pozne jeseni. Mešanica sadnih plemen in še večja zmeda v sortah, zlasti pri našem najvažnejšem sadnem plemenu — pri jabolkih, silno neugodno vpliva slednjič ludi na spravljanje in gospodarsko izkoriščanje sadja. Ta zmeda je kriva, da se vse vprek, rano in pozno, dobro iii slabo na enak način spravlja in na enak način uničuje. Kaj nam koristijo tolike množine poletnih in jesenskih sort, ki dajo 6icer kolikor toliko opraviti skozi celo poletje, od njih pa nimamo nikakega znatnega dohodka! Porabiti jih moramo doma, ali pa celo propadejo.
V vsaki drugi kmetijski panogi se kmetovalec ravna pri izbiri semena in pri setvi po gotovih preizkušenih pravilih in so drži nekega priznanega reda, samo v sadjarstvu še nismo loko daleč, da bi uvi-leli, kako potrebna je baš tu smotrena izbira sort, ki je glavni temelj umnega in dobičkanosnega sadjarstva.
Poraba bolnega in nagnl-lega krompirja.
Splošno je znano, da ne smemo spravljali slabega' krompirja skupaj z zdravim, ker ga slednji pokvari. Najprej ga moramo odbrati. Ta odbira se naj vrši zo pri izkope vanju, ko še najlažje ločimo ves bolni,
nagnili, obgnzeni in ranjeni krompir ter ga po možnosti čimprej porabimo. Navadno pustimo zdrav krompir nekaj časa na prostem, da se osuši, preden ga spravimo cez zimo v shrambo oziroma v jame, da nam ne pomrzne. Preden pa izvedemo to dt- o ga so enkrat odberemo, da ne prida kak bolni gomolj med zdrave, ki bi jih okužil.	4
Pomisliti je treba, kako najboljše izkoristimo slab krompir. Ce ga imamo malo množino, potem ga kratkomalo pokrniirao. V endar moramo biti pri krmljenju previdni, da ne povzroči pri Živalih kake bolezni. Najboljše ga je prepariti v brzoparilniku, pri čemur se uničijo vse škodljive glivico, plesni in druge bolezenske klice. Da postane tak krompir bolj užiten, ga pri parjenju osolimo in mu dodamo še nekaj drugih krmiL Pokladati ga je skupno z reza-nico, plevami ali zrezano deteljo. Ce imamo kaj pokvarjenega, plesni vega ali zatohlega žita, ga preparimo skupaj s krompirjem. Tako dobimo izvrstno krmo za živino, ki jo hočemo opitati, predvsem za za prašiče, pa tudi za krave in vole. Molznim in brejim kravam pa take piče ne po-kladajmo, ker bi jim lahko škodovala.
Ce pa imamo toliko slabega krompirja, da ga ne moremo poknniti v kratkem času, potem si ga ohranimo užitnega samo z okisanjem. Ves slabi krompir, zmrzli, nagnili, obgrizeni ali poškodovani so najprej temeljito opere in odstranijo vsi več ali manj gnili deli. Na to se vloži surov v plasteh v cementno jamo za okisanje ter, dobro zmečka s kakimi lopatami ali lesenimi bati. Na vsako plast 6e potrosi soli tako, da pride na 100 kg krompirja 1 kg 6oli. Tako se napolni jama do vrha z zmeč-kanim krompirjem. Po vrhu se naloži ped visoka plast plev ali rezance in ta se pokrije z zemljo pol metra visoko in po možnosti tudi obteži s kamenjem. Tako okisan krompir so drži celo leto in nam da v surovem stanju prav dobro krmo za živino, ki ga rada žre. Na kmetijah, kjer nimajo toliko slabega krompirja, da bi ga okisali v jamah, to lahko napravijo v kadeh ali sodih na eličen način kakor se okisa zeljo ali repa. Vendar je treba povdarjati, da se tudi tukaj mora krompir temeljilo mečkati in stisniti.
Glavna redilna hrana v krompirju je škrob, ki se nahaja v gomolju v obliki zrnc. Ob začetku gnilobe ostanejo ta zrnca šo nepoškodovana; če pa krompir preparimo' v brzoparilniku, postanejo lažje prebavna. Prednost parenja za prebavnost hrane obstojajo v tem, da se škrobna zrnca navza-mejo vlage, se napihnejo in deloma spremenijo v sladkor, dočim se škodljivi trosi gnilobe in drugih bolezni uničijo. Parenje v brzoparilniku je bolj priporočljivo nego kuhanje v odprtih kotlih, ker v teh izgubimo iz krompirja več redilnih snovi. Glavno načelo pa moramo vedno upoštevati: Ne krmimo nikdar pokvarjenega krompirja surovega, če ni okisanl
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 11. t m. V Curihu
notira dinar 7.50 centimov. 1 Ura stan« Din 2.99, 1 francoski frank Dia 3.63, 1 švi<
8
carski frank Din 13.35, 1 češka krona Din 2.07, 1 zlata marka Din 16.40, 1 dolar 69 Din, 1 funt šterling Din 318. Za 1 dinar dobimo 1025 avstrijskih kron ali 1160 ma-žarskih kron.
CENE.
g Tržišče z žitom. Promet z žitom jo bil v minulem tednu slab, ker primanjkuje denarja. Izvoz je izostal posebno pri tur-ščici, posebno ker se je pojavila cenejša ameriška koruza, ki pritiska na evropske cene. Vsled tega je cena koruzi pri nas padla. Za pšenico se malo povprašuje. Bela moka se izvaža v malih količinah v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Beli fižo! gre največ v Italijo, toda je tudi padel v ceni, ker ima inozemstvo nizke cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene notirajo za blago postavljeno v Ljubljano: Pšenica domača Din 390, bačka Din 435, koruza Din 335, oves bački Din 340, la-neno seme Din 675, pšenična moka 625 dinarjev, otrobi Din 215, fižol ribničan Din 440, franko Postojna Din 545, prcpeli-čar Din 450, Postojna Din 580, mandalon Din 400, Postojna Din 500, rujavi Din 410, orehi Din 725.
g Cena anierikanski masti. V zadnjih dneh je ccna amerikanski masti znatno padla. in sicer pri odj?mu najmanj 2500 kg, pri velikih sodih 41.20 dolarjev ali 23.84 dinarjev, maii sod dol. 41.45 ali Din 29.02, zaboji s 25 kg z zavitki po pol k?, dolarjev 41.90 ali Din 29.33. Te cene so že dan-danc3 ugodnejše nego domača mast.
g Tržišče jajc. Povprečna nakupna cena jajc v državi se vrti okrog 2 Din. Na ljubljanskem trgu stane komad 2.25 Din. Na d inarskem trgu so cene nekoliko poskočile in se plačajo: jugoslovansko in ru-munsko blago 2400 aK, rusko in mažarsko blago po 2250 aK. Berlin plača rusko blago po 12.5—13 pfenigov komad.
ŽIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem. 5. t. m.
Priznano je bilo: 3C;4 konj, 19 žrebet, 127 volov, 135 krav, 27 telet in 346 prašičev. Cene so bile za kg žive teže: Voli prvovrstni Din 14; voli rejeni Din 13—13.50; voli za vprego Din 11—13; buše Din 9 do 11; krave rejane Din 12.50; krave kloba-sarice Din 7.50—9; teleta Din lo—17.50; en par dobrih konj je slal do Din 20.00'J. — Prašiči 6—8 tednov stari 250—300 Din komad. — Kupčija je bila precej živahna. Nekaj se jc prodalo tudi za izvoz v Italijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, le deloina so nekoliko poskočile.
g Prašičji sejem v Mariboru. (7. t. m.) Dogon je znašal 410 svinj in 2 kozi. Povprečna cene so bile: Prašiči 5—6 tednov stari Din 62.50—125, 7—9 tednov Din 150 do 225, 3—4 mesca stari Din 300—400, 5 do 7 mesecev stari Din 700—750, 8—10 mesecev stari Din 857—1125, 1 leto stari 1750 do 2500 dinarjev. Mesne cene so bile za 1 kg: žive teže Din 15—17.50, mrtve teže Din 21.25—25. Koze Din 150—200. Kupčija je bila bolj slaba in se je prodalo le 201 komadov.
g Nakup plemenske živine ▼ inozemstvu. Kmetijsko ministrstvo se je odločilo nakupiti nekaj plemenske živine v inozemstvu. Za nakup bikov simodolcev in
montafoncev je že odposlalo posebno komisijo v Švico, ki bo v kratkem izvedla nakup plemenjakov tudi za Slovenijo. Raz-ven tega je to ministrstvo tudi dovolilo kredit 3 milijonov dinarjev za nakup plemenskih žrebcev na Francoskcm.
g Koliko znaša mrtva vaga? Mrtva ali mesna vaga je teža živali po zakolu brez odpadkov (glava, koža, drnb, noge do kolen). Mrtva teža znaša: 1. pri dorastlem govedu: mršava živina 42—-46 odst. žive teže, srednje debela živina 47—52 odst. opitana živina 53—60 odst., na mast opita-ne živali črez 60 odst. žive teže; 2. pri teletih in jančkih 55—66 odst. žive teže; 3. pri prašičih 70, 75—80 odstotkov žive teže.
g Pazite pri krmljenju s svežim senom in otavol Sveže seno ali otava se mora prej »uležati«, preden jo začnemo krmiti. Pri tem »uležanju« se seno in otava s pomočjo bakterijev nekako pretvarja, prekuha, ob kateri priliki zginejo razne škodljive snovi iz njega v obliki plinov ali pa se okisajo. Ta doba traja 4 do 6 tednov. Sveže seno in otava provzročajo hitrejše utripanje srca, zvišujejo telesno toploto, dajo povod za koliko in zvrženje. Vsled tega ne smemo pred 4 do 6 tedni krmiti svežega sena in osušene otave,
RAZNO.
g Sadna razstava r Sirartnem pod Šmarno poro v soboto na vseh svetih dan je bila v tej jeseni zadnja — in sicer enajsta prireditev te vrste v Sloveniji. Priredila jo je tukajšnja podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, ki šteje že 40 članov. Šrr.arski in okoliški sadjarji so pokazali s to sicer bolj skromno, a zato nič nanj poučno razstavo, da to se začeli zanimati ta sadjarstvo in da so pripravljeni kreniti na nova pota umne sadjereje. Zaradi poznega letnega časa je bilo na razstavi največ poznih jesenskih in zimskih jabolk, in prav malo hrušek. Kakor povsod, so prevladovale tudi tukaj najrazličnejše, razmeroma dobre, a tudi nekatere slabo domače sorte. Znanih pomolnških sort je bilo bolj malo. Izmed teli so se odlikovalo landsberška rineta, kanadka, ko-smači, pogača rji in še nekatere druge. Razstave se je tudi udeležilo okrog 70 razslav-javcev skoro iz vseh vasi šmartinske župnije. Vas Ranica, ki in a najugodnejšo lego za sadjarstvo, je bila častno zastopana. Razstavo so uredili odborniki sadjarsko podružnice, izmed katerih so se najbolj trudili njen predsednik g. F. Erjavec, odbornik g. Nik. Lampič in učiteljica gdčna Novakova. V izdatno pomoč sta jim bila odbornika izobraževalnega društva £g. Ivan Kosmač in St. Rotar. Navodila za ureditev razstave je dal g. višji 'klet. nadzornik Gombač, ki je tudi doiočil imena najvažnejših razstavljenih sort. Od 3.—4. popoldne jo predaval sadi. nadzornik M. Hu-mek. Predavanje se je nanašalo na krajevne sadjarske razmere. Ker imajo ti kraji v bližini velik sadni trg (Ljubljano), bi kazalo gojiti razen zimskegs sadja tudi razno poletno sadje, ki se na ljubljanskem trgu vedno lahko proda. Zato se naj vpeljejo rane Črešnje, slive, marelice, žlahtne poletne in jesenske hruSke in poletna jabolka. Za pridelovanje zimskih jabolk naj se odloČijo lo bolj zunanje, slabše lege.
Zbrati pa Je treba brez odloga 8, 4 primer, ne sorte, ki v teh legah dobro uspevajo. Kdor hoče, da bo Imel v doglednein čas a od sadjarstva kaj več dohodkov nego jih ima sedaj, se bo oklenil sadjarske podružnice in se ravnal po načelih, ki jih je raz. vil predavatelj.
g Kmetijski poučni tečaji. Kmetijska družba prične v kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj po deželi na sedežu kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki s« prej oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh pouč. nih tečajev bo sledeča učna tvnrina: gnojenje z domačimi in umetnimi gnojili, pridelovanje krme na njivah in obdelovanja travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z organizacijami.
Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učne snovi kakor tudi glede časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo trajal dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah mogoče.
g Potovalna kmetijska šola. Da preizkuša možnost sistema potovalnih kmetijskih šol po zgledu Danske, je kmetijsko ministrstvo tudi pri nas osnovalo tako šolo, ki dovršuje 6. novembra t. 1. svoj četrti tečaj v Brankovini. Ker je dosedaj la šola pokazala ugoden uspeh, bo nadaljevala ■ svojim delom in ministrstvo se bavi z načrtom, kako ustanoviti take potovalne šole po vseh onih pokrajinah države, kjer se občuti potreba gospodarske izobrazbe.
V kritje stroškov za te kmetijske te. čaje je bivši minister dr. Kulovec dodelil državno podporo v znesku 60.000 Din.
Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora izpolnili sledeče pogoje, predvsem pa zagotoviti: 1. Zadostno število udeležencev izmed odraslih kmetskih mladcničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavarovati, da bodo tečaj redno obiskovali, IJdelcžnikom se imajo izdati ob sklepu tudi potrdila o rednem obisku tečaja. 2. Pripraven učni prostor. 3. Potrebna prosto prenočišča za dve učni osebi, in 4. prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo. Kmetijske podružnice, ki žele pod temi pogoji prirejali kmetijsk« tečaje, naj to čimpreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljuhljani. Število udeležencev, kj se mora zagotoviti, ima znašali najmanj 20 oseb.	____
SAMOSTOJNA GOSPODINJA
obenem kuharica 7,a vo^« kmetijsko gospodarstva
na deželi, s* SPREJME v »talno službo. Pofop«
samostojnost, poStennst, pridnost, • —------p OJ|
varčnost. N»' stop takoj ali pozneje. Plač« po dogovoru, se samo za popolnoma pogojem odgovarjalo'' P"" rndbe. — _Nuslov v upravi pod številko 694%
~JERA ŠKRABA ta JERA JAN" KOVIC prrkllcujeva, d« brca potreb« obrekovali Fran« Jevca In v prema!« razsodnosti poslali policijo, kar j« br.i pomen«
RAZUM LN PAMET.
Delo razuma se pravzaprav začne Sele t razvojem govora. Otrok sicer tudi že prej razume, saj spozna očeta, mater, pokaže to ali ono reč, ako ga mati vpraša po njej. Ko pa začne govoriti, pa venomer sipJjejo mala usteca vprašanje na vprašanje: zakaj? kje? kako? Tem vprašanjem so ne sme mati izogibati s svojimi odgovori, niti ne sme postati nepotrpcžljiva. Tudi tu jo še čaka važna vzgojna dolžnost. Ta otroška vedoželjnost je za mater nova šola in moralni nagon za vestno sodelovanje, za otroka pa prva šola za razvoj njegovega mišljenja. Tu ni merodajna množina nove snovi, ki naj jo otrok spozna, — mnogi starši vidijo baš v tem napredek otrokovega razumevanja — mnogo važnejša je va a v primerjanju, razločevanju in presojanju. To vse pa se vrši v prostem raz-govarjanju, naravno in enostavno in nikakor ne v obliki pouka. Mati naj skrbi da oirofi spozna reči in dejanja v svoji okolici z lastnim opazovanjem, ki mu ga izpopolni mati, da mu je vse jasno in razumljivo. Prehitro hlastanje od ene shari do druge pa ne pripelje otroka do pravega razumevanja, nego mu pojme zmeša. Otrok naj pripoveduje, kaj je videl, slišal in doživel, mati pa mu pomaga s primernimi vprašanji. Skuša naj njegovo pazljivost obdržati pri eni stvari toliko časa, da jo je dodobra spoznal. S tem goji tudi že njegovo voljo. Saj se mora otrok boriti proti naravni lenobi in proti skakajoči domišljiji; torej so prav zelo žo vadi v eamo-zakiji. Tako je na obeh straneh treba premagovanja in potrpežljivost. — Na noben način pa pri tem delu ne sme mati prehitevati in učiti otroka stvari, ki ne spadajo k njegovemu razvoju; s tem bi mu privzgojila nO.io starikavost kljub njegovim mladim letom. — Iz raznih otrokovih vprašanj spozna mali tudi smer otrokovega duševnega razvoja. Kmalu uvidi, ali je mehak in čustven, nli boli trd in razumen; prav kmalu razbere tudi duševno moč in zmožnost, ki prevladuje v njem. Vsaka enostranost se mora tudi v tem oziru izravnati. Ako opazi mati kljub skrbni vzgoji razne nedostatke na otroku, r.aj izbere rimerne povesti in navaja lepe zglede, i morejo preokreniti nepravilni potek razvoja. Da se privadi otrof; pravilno misliti, je treba, da ne preso'a površno, kaj delajo drugi; zabraniti mu je treba vsakršno pretiravanje in se s primernimi vprašanji prepričali o pravilnosti njegovih trditev. Tako se uči pravilno misliti in pravično ter dobrohotno presojati.
Otrokov duh išče resnico. Pri tej težji' Rio od resničnih stvari, se dvigu po-fasi izmed čutnega sveta in se bliža počasi « »poznanju zadnjega vzroka in namena vseh stvari. Na poti takega razmišljanja in razumevanja pride olrokova pamet do spodnja, da mora biti nad vsem stvarstvom Jl(h še Bog. Pamet je duševno oko, ki gle-"a najvišje. Kakor vsa zemeljska telesa
težijo k osrčju zemlje, tako teži človeSka duša k središču najvišje lepoto in popolnosti k Bogu.
HIGIJENA POSTELJ.
Na postelj bolnikovo ne sedi nikdo, tudi drug bolnik ne, ker bo vsak le še bolj bolan od tega. Veliko zlo so postelje, v katerih spe kar vsi vprek, starši otroci. Naravnost neumno je, da spi zakonski poleg bolnega zakonskega in pi-jo vase bolezen. Za dekleta naj bi bila postelja svetišče, potem bi no bilo tudi na kmetih toliko grdih bolezni. Postelja za mlado ljudi ne sine biti premehka, odeja ne pretepla. Za bolehne otroke in mladino je posebno dobra praprotna stelja, ker vleče bolezen nase. Pernate blazjne niso primerne za glavo, še manj pa za ležanje na njih, tudi za pokrivanje no veljajo pri mladih ljudeh. Zima in morska travi ali pleve so najbolj zdrave, če je že koruzno ličje «pre-gmnin«.
Na otročje posteljice se gleda na kmetih vse premalo; pač obesijo na solnce še kake zmoeene plenice in povoje, no pa vselej mokro posteljnino, ki smrdi potem in gnije in je taka postelja vzrok mnogih bolezni in hiranja. Plenice in povoji se morajo vselej oprati, no pa zavijati ubogega otrokn v posušeni smrad. Posteljico treba redno zračiti, dobro presušitj in večkrat pre-meniti o svežim nabasom. Tudi koš, voziček ali zihel — kar je že — je treba redno pregledati iu umiti. Ker moči otrok posteljo, privabi hudi duh stenice in bolhe, ubogi otrok je razjeden od lastne vode, sit dulm nesnage, popikan od mrčesa. Pa tožijo matere, da otrok »ne nit a«. Pik mrčesa je za dežnega otroka huda nadlega. Zdravniki so dognali, da dobi otrok vsled mrčesa lahko jetiko in druge bolezni, ki jih prenaša mrčes od človeka na človeka. Snaga je za otroka skoraj več kakor hrana. Pa tudi treba ni, da onečedi otrok svojo posteljico. Zgodaj ga je treba naučiti snage; potem ni večnih sitnosti. S četrtim mesecem postavljajo matere male že na posodo in kmalu se privadijo, da so čedni. «Ni časa,« se izgovarjajo matere, ki imajo res dosti dela; ali pomisliti je treba, ljuba gospodinja, da kar zamudiš časa iz' prva, se ti pozneje bogato po-plača.	Konec prihodnjič.
VRT.
Kako se ohrani zelena, koleraba mehka, sveža in okusna, do pozne spomladi? Na vrtni gredici, blizu hiše, koder se pozimi s snega lahko napravi dohod, se odloči prostor primeren množini kolerabe, ki je namenjena, da prezimi in ostane mehka in sve?a do pozne spomladi. Koleraba ne srne biti prestara in tudi ne predebela. Prestara je lesena in trda. Predebela pa rada segnije. Lansko leto sem imela v aprilu šeii popolnoma svežo in mehko ko-
lerabo, ki som Jo spravila na sledeči način: Na določenem prostoru se lopati tako, da se napravi kakih 25—30 cm globok razor. V ta razor se polaga s koreninami izruvana koleraba druga ob drugi. Ko ]e Izpolnjen prostor, se zasuje s prstjo do vrha perja. Perjo seveda segnije, a glavo ostanejo sveže. Zs prvo pride druga vrsta, tako dolgo in zaporedoma, da je vsa koleraba zasuta. Kako so nam prileže pozimi in spomladi, ko nam zmanjka druge zelenjave.
Spravljanje endivijo za zimsko porabo. Za prvo rabo napravi takole: Endivija ni preveč občutljiva. A pozneje ne prenese hujšega mraza. Mesec november je pripraven čas za spravljanje endivije. Na vrtni gredi skoplji precej globoko in tako dolgo! in široko jamo, da spraviš namenjeno en-divijo vanjo. Endivijo polagaj eno poleg druge in zravnaj pri nalaganju liste, da ne bodo zmršeni in zapognjeni. Ko si posadila vse za prvo porabo namenjeno endivijo v jamo, jo zakrij z deskami, po vrliu pa io naloži starih vreč, listja ali pa smrečja. V hudi zimi ti rada zmrzne, zato naj ti služi za prvo porabo. Za poznejšo porabo pa presadi endivijo v klet v pesek in sicer tako: napravi z motiko ali lopato v pesku jarke, v te jarke polagaj, ne pretesno, endivijo in sicer zaporedoma tako, da sproti zasipaš posajeno endivijo. Pri spravljanju v klet je pomniti, da spravljamo le ob suhem vremenu in popolnoma zdrave rastline. V kleti naj bo zračno, zato tudi pozimi od časa do časa odpiraj okna. Gorkota ne sme pasti pod 3 stopinje C. Por, petršilj, zelena so neobčutljivi za mraz in prezimi-jo na vrtu. Vendar jih za zimsko rabo za-grebemo v peseh, ker pod snegom in V zmrznjeni zemlji Jo težko izkopati korenine.
PREZDIOVANJE RASTLIN LONČNIC.
V zadnjem Domoljubu opisane cvetll-ce-čebulnice delujejo in nas s cvetjem razveseljujejo po zimi, večina drugih pa nri-ruje in počiva od poletnega delovanja. Zima nam uniči in umori marsikatero lepo cvetico. Pozimi ne sme biti premrzlo in tudi ne pregorko za cvetice-lončnice. Sobe, v katerih se ne kuri, so dobra prezimovališča. Mraz ne sme pasti pod ničlo. Da to v hudi zimi zabranimo, »pustimo v tem času iz sosednje zakurjene sobe nekaj zgretega zraka. Če pa je soba tali o urejena, pa v najhujšem mrazu malo zalkurimo. Tudi klet, ki ni premokra in ne premrzla, je dobro prezimovališče za nekatere manj občutljive cvetice. V premokri kleti rado segnijejo, v premrzli pa pozebejo. Zalivati pozimi cvetice je treba zelo zmerno. Boljša je suša kot prevelika vlaga. Med cvetice, ki rade in lahko prezime v kleti, spadajo: črnabelka (pelargonija), fuksija, rožertxa (rozenkraut), muškatka, klinčki (nagelji), petunija, šcitovka (aspedestra), rožmarin, trpljenka (pasijonka), skander, lavor. Bolj občutljive so različne begoitke. Kraljeva begonka je doma v Vzhodni Indiji. Ima velike srčaste liste. Gomoljasta begonka je podobna kraljevski, samo manjša je in se goji radi lepega listja in tudi radi bogatega cvetja. Begonk je veliko vrst. Pozimi potrebujejo svetlega prostora, 12—14 stopinj Reaumirja in prav malo mokrote.
KUHINJA.
Svinjska hlailetina (Jovca). Osnaži dve svinjski nogi, jili razsekaj na 4 dele, deni jih v lonec in zraven še kake telečje kosti, najbolje od glave (Vi kg); nalij nanje ll/4 litra vode in eno žlico kisa; ko zavre, pa pridaj še lovorjev list, košček čebule, eno drobno korenje, peteršilja, celega popra, par strokov česna in veršiček ti-mijana; osoli in kuhaj počasi, da je meso aprilu še popolnoma svežo in mehko ko-pusti par minut, da se mast na vrh nabere. Nato vso mast z juhe poberi in jo porabi za kako prikuho ali za v ječmenček. Meso kolikor mogoče odberi od kosti, deni ga v 6teklene ali porcelanaste sklede, pa nalij na meso juhe toliko, da je meso pokrito. Postavi jo na hladno, da se strdi. Na mizo jo postavi kot samostojno jed z oljem in kisom.
Krompirjeva omaka št. I. Skuhaj šest srednje debelih, olupljenih in na kose narezanih krompirjev s toliko vode, da se lahko kuha; osoli in kuhanega z vodo vred dobro stlači. Raztopi v kozi za drobno jajce surovega masla, prideni stlačeni krompir, nekoliko popra in limoninega soka in vse skupaj provri.
Krompirjeva omaka št. II. Krompir olupi, operi, zreži nft kocko ter skuhaj v toliko slani vodi, da jo popolnoma pokrit. Posebej pa napravi prežganjo iz masti in moko (za en kg krompirja 5 dkg masti in
5	dkg moke), ko je prežganjo rumeno, ga razredči s par žlicami vode, to prežganjo zlij v krompir. Prideni vejico majerona in lovorjev list. Ko še nekoliko povre, daj kisa po okusu. Tudi žlica kisle smetane da boljši okus.	M. R.
Itniilrl en Bf» P"d 3 tedni blizu IHANA l£yUM!l DO Jb majhen črn PES, ki sli?i na Ime »Mali«. Znamka 307. OdHa naj sc proli nagradi mesarju Ivanu CUZAK, Poljanska cesta 42.
V službo se sprejme pošten, vojaščine pro3t hln	za v skladišče. Nekadilci imajo
ll!(IJ,'Cl» prednost. Nastop takoj, hrana in stanovanje v hi£i, plača po dogovoru. - Ponudbe je poslati r.a FRANC MAJD1C — KRANJ — trgovina z mešanim blagom.	6302
Nepremočljivo - jc jr .
se izdeluje in prodaja pri tvrdki PODGORŠEK
6	BOLH AR, usnjarna — Vir-Domžale. <£92
Sprejme se na večjem posestvu pri Ljubljani
1j»[j O fjcbli za P° Božiču, ki so vajene Citl L UCIMI nri prašičih, molži, na polju in drugih hišnih del, ter so poštene, pridne, vestne, mirne, sploh krščanskega duha. Pleča po dogovoru. - Dopise na upravo lista pod »Delo in plača štev. 6799.
Tudi Vi
hočete Vašega soproga presenetiti z lepim in koristnim božičnim darilom. - Najbolj koristno bo-j-i žično darilo je PISALNI STROJ :-i
„ERIE A"
ZA PISARNISKO IN PRIVATNO PORABO. ~ v Judi na ugodne mesečne obrokel
THE REX Co, Ljubljana,
IZOBRAZBI
F
GRADIŠČE 10.
Brezversko čosopisje.
Ali so šo kristjani?
Kdor je še katoliški kristjan in celo otrok, ki v veri žo nekoliko poučen, pozna in veruje naslednje verske resnice: nauk o vicah, o peklu, o sv. spovedi, o sv. poslednjem olju, o odpustkih, o češčenju Matere božje, o brez-madežnem spočetju Marije. Svobodomiselni časopisi to taje. »Slovenski narode, eden najbolj nizkotnih listov v zadnjem času, ki se pa domišljuje, da piše za bolj izobražene ljudi, te verske resnice izrecno zasmehuje in sramoti (dne 9. nov. 1D24), pravi, da so si vse to izmislili papeži in duhovniki, zato da bi satni — bogateli. Pravi, da hoče cerkvena gospoda ljudi obflržati v nevednosti. Vsak kristjan pa, ki je nekoliko izobražen v verskih resnicah, ve kdo je bolj neveden, ali časopis »Slovenski narod«, ki misli da pozna katoliško vero boljše kakor pa vsi tisti, ki jo skušajo vedno bolj spoznavati in se trudijo da bi živeli po njej. Kdo izmed nas no ve, da se z odpustki po nauku katoliške cerkve nikdar ne odpuščajo grehi kakor laže »Slov. narod« in šo manj pa prihodnji še ne storjeni grehi. »Slov. narod« tr li, da je katoliška cerkev to učila in delala. Svoje velike »znanosti« bi no mogel svobodomiselni list bolj osmešiti. Zviti in pa zlobni so toliko, da upajo tako odkrito pisati le v listu, ki je namenjen »napredni inteligenci«, ki je od krščanstva že precej daleč. Kmetskemu ljudstvu si tega ne upajo pripovedovati, ker ve, dn bi jih vsak šolarček lahko pravilno poučil.
Ugotovimo še'to: »Slov. narod« ali bolj prav tisti, od katerega jo veleučeni »Narod« prepisal svoje preti verske napade, jo izbral predvsem take nauke katoliške cerkve, ki nalagajo človeku premagovanje (pekel, vice, spoved) in pa take, ti so posebno ljube, primerno Človeškemu srcu in imaio vr-lik pomen za življenje posebno mladine (Ceščenje Matere božje). Ti ljudje bi po seveda sprijaznili z naukom, ki bi jim dajal prostost, cla žive kakor 1k>-čejo in se no zmenijo ne za Boga, no za cerkev, ne za pokoro nad storjenimi grehi, pa bi vseeno po smrti prišli v nebesa. To bi jim bilo všeč. Nauk Kristusov, nauk božji, nauk katoliške ccrkve je drugačen, zato ga no marajo, ga sramote. Kako jo dejal sv. Pavel: Oznanjujem nauk Kristusa križanega, ki ga imajo pogani za neumnost, Judje pa se pohujšujejo nad njim. Našim novodobnim poganom, ki gledajo izza t -h časopisov pa so nauki katoliške cerkve oboje: iz nekaterih se norčujejo, nad drugimi se pohujšujejo^
Obnašanje kristjana.
Za tisto zaslepljcnco, ki naročalo te brezverske časopise, molimo. S prijazno in odločno besedo jih odvrnimo, da bi »ia-ročali take časopise, jih podpirali in čitali.
Ne pustimo nikdar sramotiti katoliške cerkve in njenih naukov in odločno nasto-
pimo proti takemu govorjenju v gostilnah ali železnicah ali kjerkoli. No bodimo bo-ječi nasproti laži in obrekovanju.
Co kake stvari ne razumemo ali nnm dela kak ugovor, težave in dvome, vzo-mimo v roke dobro knjigo ali iščimo sveta in odgovora pri duhovniku ali kakent dobrem bolj izobraženem katoličanu.
Kulturni boj na Nemškem
v letih 1870—1885.
Takoimenovani kulturni boj na Nem-5kem se je bil pravzaprav pričel na Bavarskem. Pričel in vodil pa ga jo znani kan-celar tedanje nemške države princ Lis-mark. Njemu se je bilo posrečilo,da je po srečnih vojskah, ki jih je imel z Avstrijo in Francijo v 1. 1864., 18G6. in 1870., zo-dinil vso male nemške državice v mogočno enotno prusko kraljestvo. Prav podobno pa je sklenil tudi ustanoviti enotno nem-ško narodno prusovsko cerkev. Zato se io v zavesti svoje nezlomljive moči z vso silo zaletel v katoliško Cerkev. Okrog Bismar-ka pa so se bili zbrali svobodomiselni vseh barv in združeni s protestanti za boj zoper katoliško Cerkev so si zbrali za geslo v tem boju besede velikega odpadnika Martina Lutra: »Naj me Bog napolni s sovraštvom do papeža!«
I.
Kulturni boj sicer ni osamljen po"av v zgodovini Prusije. Saj si jo vladarsl-a rodovina Hoencolercev že dolgo časa, lahko rečemo že več kot 100 let poprej prizadevala, da katoliško Cerkev usnžnii in jo stori podložilo državni oblasti. Ta izpustimo vse drugo, omenimo le imeni kolin-Eikega nadškofa Droste-Višemiga in ba-danskega škofovskega namestnika - vika-rija. Oba sla se morala z vsemi razpoložljivimi sredstvi upreti državni oblasti, ko se jo vtikala preveč v cerkveno zakonodajo, posebej glede mešanih zakonov. Zato pa je moral eden dalj časa v ječo, drugega palača pa je bila neprestano pod nadzorstvom orožnikov.
Zlasti pa jo pričelo nasfiretstvo od strani državno oblasti po letu 1870.
Najprej jo izdala državna oblast postavi, s katerih jo bila določena kazen za zlorabo prižnice. (Prav tako, kot so pri nas začeli svobodomiselci). Bavarski minister Lutz je namreč izdal ukaz, da bo vsak duhovnik, ki bi se količkaj upal presojati državne postave, kaznovan z zaporom, ta so pravi, oz na njo vit ti je božjo besedo jo -bilo izročeno na milost in nemilost policiji- — L. 1872. je izšla postava, ki določuje, da ima država vso oblast nad šolami. Ona mo* re pravtako poučevati krščanski nauk kakor računstvo. Pa tudi verski pouk smejo nadzorovati protastantovskl in svobodomiselni nadzorniki. Kajpada, da katoličani niso mogli k taki postavi molčati. Tako J8 prišlo 1. 1872., da sta se prvič v državne« zboru odločno udarila med seboj Bismar« in voditelj katoličanov, badonski poslane«
Ludovlk Vindhorst. Sc istega lota pa Jo
l/acnaln država iz svojega ozemlja redovnike jezuite, redčiti ptoriste in očete Svetega Duha. Pa to je bil šele pričetek sovražnosti zoper katoličane.
Kmalu so izšle takoimenovane »maj-niške postave«. Izdelal jih je poročevalec v verskem odseku dr. Falk, ki je bil, kar moramo posebej poudariti, če hočemo jk)-znati duha teh jxy?iav, prav tedaj veliki mojster framasonsko ložo v Berlinu. Te postavo so določevale na splošno, da se bi"'" vzgoja in nastava duhovnikov, pa tudi sicer vsi cerkveni predpisi vršiti popolnoma v duhu, kakršnega hoče državna oblast, to je v duhu protestantizma, oziroma svobodomiselstva. Višek so dosegle te postave s predpisom z dne 23. aprila 1875, ki določuje, da se ukine duhovnikom vsaka plača in predpisom 31. maja istega leta, ki določa, da se morajo raziti vsi cerkveni rodovi, ne izvzemši usmiljenk.
Tako je hotel Bismark prisiliti duliov-ffino, ki bi no imela, s čimer naj se prelivi n, da se mu uda ali pa zapusti svoj stan. In res je bilo to pomanjkanje za mnoge duhovnike trda preizkušnja. Pa vlada je Sla še dalje. Državni predpisi so prepovedovali duhovnikom opravljati služIlo bnfjo in deliti svete zakramente. Če je kak duhovnik odrekel komu odvezo, ga je spo-vedenec mogel tožiti in dostikrat se jO godilo, da «o bili radi takih prestopkov mnogi duhovniki obsojeni na visoke kazni.
Vse to pa ni imelo drugega namena kot da usužnljo Cerkev državi in se tako prej ali slej posamezne pokrajino popolno-r. n odtrgajo oblasti katoliške Cerkve tudi v čisto duhovnih zadevah. Da je temu resnica, nam »pričujejo izjave celo odličnih državnih uradnikov. Tako je izjavil ob nc-ki priliki celo general Moltke nekemu šlezi-š'<«iiu duhovniku: »Če bo Cerkev ta boj preživela, postanem sam katoličan.«
mota! zaton) trite m telo,
el:o vi nabavite v moji trjjovlni čez 1000 Din raz-ni-j a manulaluurnega bla;,a, katerega prodajam po najnižjih cenah. — ANTON SAVN1K, S!<otja Loka, Glavni trg.	6420
Laško BRINJE prodaja
FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 30.
NEZAMUDITE
poslati v zameno l.ANENO PREDIVO ta domače plalr.o ali pa pun;te itkati iz lastn" pre^e platno. Iz spredenc volne pa snkno v tkalnici -KROSNA« v LJUBLJANI, ZK1NSKEGA CESTA b.
Znižane cene!	Le dobro clago!
{'o r.n7?shEfia kupiti volnene jojjicc, jumperje, "C (iU£.(l}iil.C mod. telovnike, zavijačke, o(ro-jopice in kapice, dalje otroške zimske olileltce 'i dKke in dcklice, Irikot srajce in hlače, otroške •«c; douhle za površne suknje, velour /a ženske razno s u k n o za moške in ženske oHe'<e, ^Jeje, b'apo /a rjutie in blazine, Hanelaste rjuhe, Mo. rujavo iu pisano koten i no najboljše vrste, r!«ie barhente, svilene in volnene rute in šer|», P^pasnike, ženske in otroške, moško in žensko Krilo vseli vrst last. izdelka, nogavice, kravate itd. ^ PO JAKO N' I Z K I H CENAH pri
F. In I. GGRIČAR »Pri Ivanki«
^BLJANA, Sv. Petra cesta 5 te v. 29. 14 dobro blagol	Znižane cenel
Sovraštvo In ljubezen.
(l)alje.)
»Lena, povem ti: ne dovolim, da bi tako ravnala z menoj. Razumeš? Kaj naredim, ali kaj ne naredim, je končno moja stvar!«
»Ne!« Rekla je glasno in odločno. »Ni tvoja stvar, nas vse zadeva to! Vsi smo delali zate. Kar imaš, imaš od nas!«
>0d vas! Vem to. Prišla si torej, da ini poveš, koliko sem vam vsem dolžan?«
Njej je bila sentimentalnost tuja.
»Da, raditepa sem prišla. Dovolj si nam dolžan. Večino! Skoraj vse! In jaz ne govorim o sebi, o Matiji govorim.«
>0 Matiji? Kaj škoduje temu, če jaz — ee jaz —«
»Čo letaš k Pneku. Res je! To bo lepo, če boš šel pred oltar z Loto!«
»Molči, Lena! To ti ne gre nič mar, takega govorjenja ne trpim!« Ni se dala motiti.
»Da, in pijani Prek bo šol zadaj kot tast...«
>Lena, vrgel te bom ven!«
»Najprej bom govorila! Lepo bo, ko bosta šla mimo očetovega groba, katerega iina ta tolpa na vesti — in — in — gledati bo moral tudi Matija, katerega so spravili v ječo. Zelo lopo bo, resi Ti si ka-valir, Henrik!«
»Nehaj, Lena!«
Sedel jo na stol. Ničesar nI rekla, naslonila so je na steno in ga gledala strogo, da sovražno. Z edinim migljajem na očeta ga je potr/kla. Končno je izpregovoril:
»Ni dokazano!«
»Da je oče mrtev, je dokazano!«
Ničesar ni vedel odgovoriti. Končno jo rekel:
»Oče se je ponesrečil.«
»Ne!«
Ta »ne« je strahotno odmeval v nočni tišini. Henrika je zadel kot udarec. Plaho jo jo pogledal.
Ni se mogla več premagovati. Padla je na stol, si pokrila obraz z rokami in začela krčevito jokati.
Sedel ji je nasproti z nepremičnim obrazom. Končno je rekel z ubitim glasom:
»Nehaj jokati, Lena. Nič se ni še zgodilo. Nočem tajiti, da imnm Loto rad — že dolgo, že dalje, kot sam vem, toda — toda skušal bom to premagati — ker moram — ker moram —«
Vstal je in se okrcnil. Tedaj je stala hipoma za njim, ga objela in vroče poljubila njegova lica.
»Henrik, ne veš ničesar — prav ničesar o Lizi?«	. , ,, , ,
»0 Lizi? Kako? Kaj? Kaj naj bi vedel
o niej?«
»Da te ima rada — tate o neizmerno
radaZginHnIeV »Mene? Liza? Mene ima
rada? Lena!«
>In Matija je vedno upal.«
Začudeno jo je pogledaL Bolestno
spoznanje ga je obšlo. »0 Lena, to — to si ne bi nikdar mislil!«
Težko je zopet sedel na stol.
Položila mu je roko ha ramo.
_»Ne smeš misliti, Henrik, da je storil Matija vso to samo radi tega. Grdo bi bilo, če bi kaj slabega mislil o njem. Toda vem, da je upal to. In oh — Henrik, srce se mi je trgalo, ko sem ga videla danes tako bledega hoditi okoli, a Lizi se je kazal veselega. Tako se mi je zasmilil —«
Strmel je v njo, se stresel in zaprl oči.
»Lena, tega — tega od mene ne morete zahtevati.«
Zamišljeno je gledala predse.
»Saj tega ne zahtevamo, toda drugega, Henrik, nam ne smeš storiti.«
Zunaj je pel še vedno drobni ptiček sladko pesem. In preko ceste se je svetlikala gorka luč.
Dekle se je izpremenilo. S plaho nežnostjo je prijela brata za roko.
»Henrik, ali ti je to tako težko?«
Zamolklo je odgovoril:
»Šele sedaj vem — sedaj, da je nei smem imeti, toda ljubim jo, tako neizmerno ljubimk
In čez nekaj časa je zaihtel:
»Lena, kako grozno je naše življenje!«
»Vem, da sem grda napram tebi, in napram vsem ljudem, vas vse jezim —> vse, a ne morem pomagati.«
Ni odgovoril.
»Toda mislim dobro, samo pokazati no morem. Tako odurna in neumna sem. Nikogar ne morem trpeti!«
Začela je krčevito jokati. Navzlic svojemu lastnemu trpljenju je čutil, da je tudi sestra zapuščena in nesrečna.
»Lena,« je rekel, »poizkusili l>omo, da se bomo bolje razumeli. Vem, kaj sem vam dolžan. Potrudil so bom, Lena, v vsar
kem oziru potrudil!«
•
In tam preko ceste?
Slara gospodinja Meta Je zaspala ob bolniški postelji. Sedaj so je prestrašena zbudila.
»0 Bog, zaspala sem! Ali česa želiš, Lota?«
Lepa deklica je zmajala z glavo.
»Popolnoma sem zadovoljna.«
Pa tudi ona jo slišala drobnega ptička, ki Je prepeval tam zunaj. Tudi ona je premišljevala o tem, kako se je vozila z Henrikom skozi gozd, kako sta bila oba srečna. Šmarnice, ki jih je natrgal, so stale v kozarcu na nočni omarici. Bile so ji ljubo. In veselila se je, da je pri padcu z voza izgubila samo zlato zaponko In ne tudi
teh treh cvetk.
»Kako je to, Meta, da Je šel gospod Naglič po zdravnika in ne kdo naših?«
' >0 ljuba moja, to bi predolgo trajalo! No, saj veš Lota! Mladi gospod pa Je vozil kot nor.«
Lota se Je smejala.	'
»Ali že ve, da sem si zlomila nogo?«
»Seveda, sevedal Spodaj v hiži je č*
kal, dokler mu nisem vsega sporočila. No, in lepo te pozdravlja in zelo mu jo hudolc Lota se je zopet nasmejala. »Da, Meta, vem, da mu Je hudo; zelo
dober človek je.<
Meta jo prikimala In j o mrmrala nekaj predse. Nato jo zakašljala in rekla: >No, pravzaprav bi ti ne smela povedati, toda saj no boš izdala, — tu, poglej !<
Pokazala je denar in zašcpetala: »To mi je poilaril mladi Naglic, da ti naj lepo Strežem, je rekel —4
Globoka rdečica je šinila bolnici v obraz in njene oči so so srečno zasvetile.
: Da, in vsak večer ob devetih bo prišel pred hišna vrata vprašat, kako ti je.c .»Ali je rekel to?c
•.Seveda je rekel. Zelo je v skrbeh zato./
Meta je za vzkliknila. -Škoda! Škoda, da jo bas Naglic. Sicer je pa zelo dober človek. .:
Lola ni odgovorila; samo z roko jo grebla po odeji seinintja in na licih ji je gorela rdečica.
Tam v gozdu je stara, prastara, sveta podoba. Nihče ni vedel, kdo jo je postavil tja, nihče ni vedel več, ali je bila postavlje-ljc-na iz veselja ali iz žalosti, ali je v zahvalo. ali v prošnjo, ali jo jo postavila pobožna duša ali kdo, ki mu je krivda težila srce.
Ob tej sveti podobi je klečala Lizn Go-
ree.
Bližal se jo žo večer. V bližini so prepevali ptički. Sicer pa jc bilo vse tiho. In gozd je cvetel nad njo.
Do'ga, nema molitev je ležala v očeh dekleta, molitev polna bolesti. Toda, ko je porrledala na podobo, ko bile njene oči bolj tihe.
rCo je bil greh, odpusti mi, sveta Mati božja! Podoba ni odgovorila; toda v oči molilke je prišel mir.
Nekoliko proč od nje je nekdo stal. Sel je za Lizo čisto tiho. Matija, njen oče.
Ni je motil — o ne! Vedel je, da moli. Fcdel ie, da jo to mrtvaška molitev za njegovo in njeno najslajše življenjsko unanjo. Vstala je in ga zagledala. Nekoliko se prestrašila, toda on ji jo šel naproti in jo objel. r.Lizak
Nobene besede nista izpregovorila. Popolnoma tiho sta stala. Ptiček, ki je se-ri-1 na veji, je zadržal svojo pesem, nagnil glavico na stran in začudeno gledal oba. In ko sia šla proč, je sfrčal k s ve'i podobi, kjer jo samička sedela v gnezdu in ji povedal, da eo Ijrdje, ki so čisto tiho in nič ne govore. Samička ga je razumela in je s kljunčkom pokazala na pohojeno travo ob podobi.
In polem sta govorila o svojih skrbeh. Ona dva pa sta šla molče po stezi dalje. Čez nekaj časa pa io Liza obstala. :Oče, jaz bom šla v samostan!« Matija ee prestraši, kot bi ga zadela sirela.
>Dekle k
_Ovila se .ie njegove roke.______
Koledarček iimefske Zveze! AH ga že imate?
□DDHHESIHtfČERFlD
__^
54 LET NEVESTA.
Mlad opekarski delavec so je izselil 1. 1870. iz Angleško v Kanado. Obljubil je svoji zaročenki, da bo prišel nazaj po njo, naj ga le počaka. Čakala jo ravno 51 let. Letos je prišel, nad 70 let star. Poročila sta se in odšla kot >mla<k zakonski par v Kanado.
TA PA ZNA.
Dva sta se pogovarjala in V3ak je hotel več vedeti. Pa reče prvi: >Vse, kar si mi pripovedoval, ni prav nič v primeri s tom, kar vem jaz o kamnoseku, ki ima samo eno roko.c — »To je pa res nemogočo! Kako pa dela? : — »Čisto enostavno. Dleto drži z zobmi in se s pestjo po glavi lolče.r
PRIJAZNO.
>Škatljico sode bi radi?*: je rohnel lekarnar, ko ga je ob štirih zjutraj zbudil zvones iz najboljšega spanja. ?Ali ne veste, da si s kozarcem vroče vode prav tako lahko pomagatc?< — .-Hvala lepa za prijazni nasvet,: so je oglasil nekdo na cesti, in lekarnar je slišal samo še oddaljujoče so korake.
E LKKTR IZ f R A NA KOKOŠ.
Neki ameriški kmet je razstavil kokoš, ki je znesla v <108 dneh 312 jajec, torej vsak dan eno, štirikrat pa po dve. Sosedje so se pritožili iti fo rekli, dn taka kokoš no sme na razstavo. Tja pridejo samo kokoši, ki ni nič umetnega na njih, ne pa lake, ki so olektrizirano.
LOVCI NA GLAVE.
V	republiki Ekuaduor v Južni Ameriki živi indijansko pleme, ki mu je najljubša zabava, "če od rože jo nasprotniku glavo in jo shranijo doma. Ne oblasti in ne mi-sijonarii jim niso mogli izbiti te grde navade. Izgovarjajo s?, da morajo z glavami sovražnikov potrkati po smrli na nebeška vrata, sicer se jim ne odprejo.
NAJBOLJŠA KNJIGA.
Slavnega grškega Junaka Herkuln bi nihče ne bil mogel zvezali, če bi ne bil zatopljen v branje zgodovinskih dogodbic ali anekdot. — Čo bi bil po svetu potujoči Odisej imel v knjižnici doma »Zgodovinsko anekdotec, bi se bil dosti prej vrnil domov. — Kako prazna jo beseda >večnost;:, primerjana z neprestano zabavo pri branju tretjega zvezka »Zgodovinski!) anekdote.
OČE MORIVCA LOEBA,
V	Čikago v Ameriki sta dva sinova milijarderjev umerila sina tretjega milijarderja. Pri zagovoru sta se obnašala zelo surovo, nista nič prikrivala in sta priznala, da sta umorila onega dečka samo iz veselja do moritve. Obsojena sta bila na dosmrtno ječo. Oče morivca Loeba si je bil pridobil premoženje s trdim delom in je napravljal z njim same dobrote. Ko je zvedel za sinov zločin, ni zapustil več hiše !n tudi sina ni hotel več videti, Tako dolgo
![a je grizla žalost, da mu je izjedla živ. je 'i T« dni je umrl.
NAJBOGATEJŠI NARODI.
Neka angleška družba je sestavila seznam bogastva na zemlji. Vojska je raz-mere zelo spremenila. Najbogatejši ljudje so povprečno v Zcdnijenih državah Sever-ne Amerike, na vsakega prebivalca prida okoli 800.000 kron; druga je Kuba. Bocja-stvo Nemčije se je zmanjšalo za tretjino, vsak nemški prebivalec ima sedaj okoli 150,000 kron premoženja.
Ko bi mogli osebno z Vami govoriti
bi Vam lahko razjasnili, kako slabo storit?, ako pri izbiranju mila niste oprezni in koliko škodljiva go dostikrat slaba mila! če želite strokovnj. izknšeno MILO LEPOTE IN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od pttih vrst FELLERJEVEGA ELSA - MILA V OBLIKI STEKLENIC. Elsalilijno mlečno milo, Elsa-gliccrinsko, Elsa-boraksovo, Els»-l:a-tranovo in Elsa-milo za britje. Vsaka vrsts teh mil z zakonom zaščiteno znamko pri. Jctno diši, je zelo štedljiva, izvrstno se poni, osvežuje in ohrani kožo zdravo in lepo. Ta mila so najboljše in najiinejje, kar so v mil i sploh more dali I ZA POIZKUSNJO 5 korov Elsa - miln v obliki ste. klenic i zavojnino in poštnino 52 Din, toda 1? tedaj, če se denar pošlje vnaprej, ker je poštnina po povzetju za !0 Din višja.
Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FE1C.LCER, lekarnar
v stublcl Don;i Elsfltrg t& Hrvatska.
Halo!	Halo!
MARTIN: Eliza, kam ps tako narod hili? — ELIZA: Martin, saj veš; vse biti, da pri PHR-KOTU nsnjc dot i in to na sejem v RASTJE, SMARTIN, METLIKO, ST. LOVRENC, VELIKO LOKO, KRsKO in STIČNO.
JfT- ZATOREJ VSI NA STOJNICO "K
Franc Ferko.
ifnnii"* h^lO Godbeno dreStvo v Domin-a4»yjStSd-M«0. lah produ po ugodni ccnl 'A konlra-bas. Ogleda s2 pri V. RIliDL, Domžale.
Popolnoma vnpr.o ROJoSit« dsntr v
r. s o. s. v V!t!bija.il
ker Ima že nad
10,000.000 Jamstveni! glavnice.
Vloge na hranilno knjižico b> tekofii obrestuje najugodneje.
DOMOUUB 1924
Opominjamo Vas, tmTdiiBoSK JESiSSi
RftV.VO DOSLII PLIS, ASTRAKAN, ŽAMET »a PLtSče In JOPH	"
,.Ja moiko »ukno.	Barhan., koton.na, lifon, garnitur., od.]., Kod, velike r«.«. p,o.., .vtln,,/^
PREKLIC. Frančiška Atlč z Vir« prekliče m iidjiv« besede zoper Jerico KERČ t Vira. 6995
KORUZO
novo, zdravo, po 10 K za kilogram ae dobi pri FR. POGAČNIK, LJubljana, Dunajska ccsta It 36.
PfKPtfVn BttPro<'al> ' 0X0 rudnika in tet. Il/OCJITU postaie: njive, travniki, vinograd lu gozd, gospodarska poslopia, redi se 3 glave guveje livine. A. triu. Prešla dol, p. PajhenLurg.
ni/o UmiHrlrn 4rn* P°nija, oba konja, t UVa i\UI IJtOi\C1 opremama, oapro-l^j pri g.
K. THALER, trgovina, tkofja Loka.	7017
POSESTVOnaprodaj
Jmpodarska poslopja, njive, koienina in gozd t j COLIŠAIi it. 14, potta Kresnice. Cena se izve v ! Seuožeti 32, potta Dot pri LJubljani.	6998 '
VINO r,a debelo _
»GLIVA" L3UBL3SHS
Gosposvefshs cesta St. 3. Holfoua ulica St. IZ.
>
ffli** ■ >~. ~ .r »~.><■,>■ p.i.....in^^i■ i' n
Enonadstropna HIŠA
i vrtom v 6t. Rnpcrtu na Dolenjskem naprodaj. Vej pove Mari|a KrmelJ, Brinje, p. St. Rupert
Sprejmem takoj vajenca
po dogovoru. Cerar It, čevljar, Stob 54, Domžal«.
Deklico - siroto
GOLOB, poita Luvercu 17 pri Ljubljani. 6988
OBRTNA BANKA
v Ljubljani, Kongresni trg 4
da|c kredite ▼ obrtne »vrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvrtuje vse bančne transakcije pajkulantneje. — Obrestuje vloge na knjižice po
pr 5°/o -m
na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dn« dviga. — Ima dovoljenje za poslovanje t devizami ............ in valutami. ------ - — . — .,
raznih vrst se prodaja po konkurenčnih cenah — posebno za Gorenjce
v hotelu POSTA na Jesenicah
Tam se tudi kupujejo !n prodajajo mzni DE2ELNI PRIDELKI.
CUJTE, KAJ GOVORI 2E VSAKi
Če ola£o predrago plačal. «i Sedakl Pojdi tja na SHOON./I TRG v Skofjo Loko kjer MIH. LAPUH i nizkimi cenami
,»re vsakemu na roko!
■ aMfaBBBBaBOBaMB«3tjai«taiiiB
JUGOMETflUJA" Ljubljana
tcdeluie
159 vrste bakrenih kotlov nadalje vseh
rsf klcudrika, VljufavnKarska In vodovodno • inštala- čilska dela.
» Znižane cene. % Todna postraiba,
a	Kolodvorska ul. 13.
B
iiJiaBBBBBBaBBUBafflttBBBJa*
htdno nekaj kupiJ, oglej »i modno ta manulak-turno t r g o v i u o
^oa vemoiii\ Ltubliona
Slarl trff štev.
Otobito opozarjamo «1. občinstvo na nsJe RUS- ta 'ATEN-ODEJE (kovtre) — KOČE za postelje — kt*iske koče — plii in iamet za ienske jopi«-« I* •bleke. — Velika izbir* raznih zimskih otroAkih,
»olnenih ta barhent OBLEKC •^STREŽBA atrogo aollUna. — CENE STALNE.
Pišite po cenik na
-mi
s Ljubljani, Krekov trg 10, I. nadstr. Tam kupite
TANKE
blaga za obleke in perilo skoro za polovično ceno. - Prodajamo vsako sredo in soboto. - Razpošiljamo s pošto vsak dan.
PREJE: ŠRODINB Z&VO®! V PIZMU
Kartttevj •si. 15/IX — Telefon 90-50
dobavila:
'■ /! reparatorle ca mleko „LibeIla", od 45 do ^ 400 litrov, ročni In strojni pogon; kante za odpremo inleka, vsakovrstne In
v vsaki veličini; parni autuinob.ll (Skoda Sentinel); tiskarski stroji „Zora" In „Norma"; nakovala (nmbosi) iz Ia materiala; Jtaierskl Skrlpl (SchraubstOcke); preJanl kl]u(l r.a matice.
Promptna odprem« a akladtlča v Zagreba IMejo U uutopnlkl ta -eparator,« In kanta. Ponudb. Ia prospekta pošiljamo oa ahtevo brezplain*.
hiti m i
Ustanovljen* i. 18f 4 Na dabelol - Na drobno t Doma« a
iu.lustrija domačih čevljar is razne/Ji blaga. - Ceniki na razpolago.
r anufahtarno Dbfo vse vrste r l?m iztiri
KUPIMO
LEŠNIKE (domače)
LIPOVO SEME — MAKOVO SEME — BUKOV ŽIR — FIŽOL — in dr. pridelke kupi ▼ vsaki množini »GOBAN«, d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85.
iia.boliSi Slvain. siroii in kolesa
^hPM^BM*!* za r°dbinsko in obrtno tli \\L$\Xtl rabo vodno v zalogi
edino pri JOSlp PClClfllC
LfOlHiOllO. ob vortl blUB Prvtcrsovepa sporronlte.
Istotem oo:rebSt:nc za »tvllie, krorafc, fCTMarje In sedlrrlt Galsntcriis in vse drobno biano.
Suhe GOBE in FIŽOL•
kupujemo. Ponudile nam blago ali oa pišite za cene. • SF.VF.R & KO.ttP.. Ljubljana. Wolfova ulica IZ_56<G
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA <fr plafamo najvišje dnevne cene. Poncdb- na: PROMETNA D. D., — Ljubljana — Krekov trg št. 10.
MtMS>IH>M>l»WMH<W»>HSI>UIHI>MIWW«
Nad 120 milijonov kron	I
rem iznlifal sorodnikom AMFRIKANCT.V	|
v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine	J
i>oncsrcčcnih in dru^e terjatve. - Ako imate	*
Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tu-	|
jem, pridite k meni, da jo uredim, ako se	J
f.p!ch da. - Dr. Ivan CERNE, gospodarska	*
pisarna, Ljubljana. Mikloiičeva cc.,ta št. 6	|
(Ljudske posojilnice poslopje).	J
Priporoča sc tvrdka	a
R,MlKLAU0,LjubJiaM
LinouflBva ni. • Medena ni. • PreJ Skoiijo
pri nakupu
su^nenega ia metoga blsga sa moška obiske.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
Nepreliosiltvi so ic
EKCELLA
šivalni strogi.
Nidrjtinl i konstrukcV In raatcrlaio.
Izredno niz!:« cen«. OgSajto 3l >lh pred nakupom.
J. GOUšcC. LfuDlfano.
PfitaCa ljuDijnnshfi hretilt. banhe. I
znflss
MERAKL 1
fy
Dane. Črnila, lahe. Kit. ematlc. topite in ZHjamCeno Cisti llmeZ naiboljSo kakovosti nud
MEDIC-ZANKI m
M tilDor
,,»,iiriižnica
LjuDltflHa
centrala
NoyI Sad
skladlSčo
J(j	Tovnrno	K
ju ijobljona - Medvode. Cj
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgo». 2 železnlno,
LJUBLJANA n Vahrnzorir* trg »t«T. 7,
priporoia svo|o bogato zalogo raznovrstne leltz. uine ter '-idi prvovrstni dalmatinski »POKTLAND CEMENT, po nizki ceni
SlIKNO
kamgarn in Sovjot r.a moiko 'n ženske oble-ke, belo. pisano lnru. Javo platno. ceTr.hla-čevlno, tiskanimi In razno ma-nifakturo, kupite ncceueie lo v velikanski izbiri v novo urejeni lo pre-zidanl velotrgnv.nl H. Stermeoki, Cel|e, AL 332. — Ilustrma ni cenili t.a Revije, klobuke, obleke, perilo. odoie, lasostri?.-mke. tinivo in tisoio drugtli predmetov se pošlje vsanemu ziiston) I Vzorce proti odškodnini I Trgovci e:igros cenel
€S
.SALONIT
no Izdeluje v vseh poljubnih dimonzijah ia barvah. Dolgoletno jamstvo Jamči za izborilo kakovost. ,,Salonitu je za pokriva njo streh in iziHnitijo sten proti vlngl najboljši matorijal sedanjosti, kateri se uporablja Sirom celo Evrope.
Proračune, ceni ko, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
**

d. d. za cement Portland, Ljubl;ann.
Zastopniki no sprejmejo.
Nafccucjše stre§m hrilfc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOSlČRVA CESTA 13
prol« VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v (.oljubrn množini, iukoj dobavno, najboljšo preizkušci o modoto stre rnkov, z eno ali dvema za rcz.im«, kal:or tudi liobrovcov (biberi tu
***** sžlcllino opeko
Na žoljo so pošlje takoj popis ln ponudba 1

Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470.
Račon pptt8c£ft kovnega urftOa za S!,rrcal|ii št II <4i
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vls A vls hotela „Ualou").
Brzolnv.: Gosnobarika.
ftaena poilncga i.korr,-f« nrs('s » tt 30.0s3
Podražn.co: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Snmbor, Split, filbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad M 60,000.ooo*—, vžofje nad K 600,000.000*-'
Daje trgovske kredite, eskomptira menic«, lombardira vrednostna papirje, daje v najem jeklene shrambe z« vrednote, kupuje in prodaja kar najboll« tujo vrlute in devize, sprejema vloge ca lekofem računu in na vlof.no knjižice ter preskrbuje vso banCne transakciie pod najugodnejšimi pof.o)'
Ameiikanskl cddelek: Direktne zvezo z ameriškimi bankami. — Uiajevanjo ameriških zapuščin. PooiilniCen prodafaleo srečk Državne razredne loterije.
Odgovorni urednik Jotdp Oostinfar t LjubljaoL
Izdaja konzort-ij »Domoljubne.
V
"Tiska Jugoslovanska tiskarna.