DELAVSKA
ENOTNOST
Ko bomo pogledali čez nekaj tet nazaj na prehojeno pot, bomo, lahko zarez s ponosom rekli, da smo obvkuhM to pot, čeprav je bila trnjeva, težka in potna vseh mogočih zaprek, samo zaradi tega, ker se nismo baH nikakih težav in ker smo globoko verovali v našo zmago nad vsemi teža* vami, v našo zmago pri Izgradnji,	TlTO
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto H., štev. 41	Ljubljana, 11. oktobra 1946	hhafa vsak petek — Cena Dfet 2L—«
Za enotnost
mednarodnega proletariata v borbi za mir in demokracijo
Delovno ljudstvo vseh dežel, katere so sodelovale v protihitlerjevski koaliciji za uničenje fašizma in zagotovitev dolgotrajnega miru, se je po končani vojni znašlo pred novo nevarnostjo. Sile, katere so rodile in hranile fašizem, vlagajo vse napore, da bi rešile ostanke tega istega fašizma, ki je privedel do velike vojne in uničil milijone človeških življenj in neizmerna bogastva narodov. Svetovna reakcija z anglo-ameriškimi imperialisti na čelu skuša drhgo izbojevano zmago narodov spremeniti v njihov poraz in jo izkoristiti za svoje namene.	s
Zadnji dogodki v Parizu in Niim-bergu so dali še en dokaz več, da gre svetovna reakcija po poti ustvarjanja takšnih odnosov v svetu, ki bi se v bistvu ne razlikovali dosti od odnosov, ki so povzročili zadnjo svetovno vojno. Med tem, ko se narodi borijo za popolno uničenje ostankov fašizma in zagotovitev svetovnega miru, delajo anglo-ameriški imperialisti na tem, da bi ohranili korenine fašizma in izvor napadalnosti. Namesto zagotovitve svobode, neodvisnosti in demokracije narodov sveta, kakor je bilo v času vojne zapisano na zastavi zavezniških dežel, hočejo te sile reakcije postaviti za temelj mednarodnih odnosov imperialistične težnje in interese velemono-polističnih skupin.
Preglasovanje na mirovni konferenci v Parizu, s katerim se želi onemogočiti mednarodno sodelovanje in vsiliti narodom rešitev, usmerjeno proti njihovi svobodi in neodvisnosti; sodba v Niirnbergu, ki oprošča fašistične zločince, daje vzpodbudo za nove zločine; vojna intervencija proti ljudstvu v vrsti dežel od Grčije pa do Egipta, Indije in Kitajske; pomoč fašističnemu režimu v Španiji, Portugalski itd. — vse to-so jasni dokazi velike imperialistične zarote proti miru in svobodi v svetu.
V tej situaciji pomeni posvet Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze, ki je bil te dni v Washingtonu, izredno važen dogodek. Sklepi, ki so bili sprejeti, kažejo, da Svetovna sindikalna zveza stopa dalje po poti borbe proti ostankom fašizma in vojnih provokacij, katere izvajajo imperialisti in njihova »atomska diplomacija«. Na posvetovanju je bila sprejeta resolucija, s katero Svetovna sindikalna zveza poziva 70 milijonov svojih članov, da obvestijo svojo vlade o svoji pripravljenosti, da se »zoperstavijo vsem pripravam za novo vojno in da uničijo sile fašizma in reakcije, katere ogrožajo svetovni mir«. Odbor je dalje odločil, da zahteva od grške vlade, da se v Grčiji dovoli sindikalna svoboda in poziva vse delavce sveta, naj pomagajo grškemu delavskemu razredu v borbi za vrnitev teh svoboščin. Razen tega je odločeno,
da se poostri in razširi kampanja proti Francovemu fašističnemu režimu in da se postavi zahteva za »sprejetje diplomatskih in ekonomskih sankcij proti Francovi Španiji.«
To jasno dokazuje, da se stališče ameriških in angleških delacev — katerih predstavniki so v Svetovni sindikalni zvezi — bistveno razlikuje od stališča angleške in ameriške diplomacije v vprašanju miru in mednarodnih odnosov. To pomeni, da se predstavniki ameriških in angleških sindikatov — ameriškega in angleškega delavskega razreda — ne strinjajo z zunanjo politiko svojih vlad. To dejstvo ima še večji pomen, če upoštevamo, da so prav v teh dneh pristopili k Sindikalni zvezi tudi sindikati Kanade, ki so v sklopu Ameriške federacije dela (AFL). S svojim pristopom so kanadski sindikati obsodili razbijaško politiko voditeljev Ameriške federacije dela, kateri so kot agenti monopolističnega velekapitala preprečili AFL, da bi prišla v Svetovno sindikalno zvezo. Pristop iranskih sindikatov v Svetovno sindikalno zvezo dviga njen pomen za kolonialne in odvisne dežele kakor tudi za one, ki so se komaj osvobodile jarma imperialističnih sil.
Vsa ta dejstva še bolj pojasnjujejo, zakaj se svetovna reakcija upira zahtevi Svetovne sindikalne zveze za polnopravno sodelovanje v delu Organizacije združenih narodov. Svetovna reakcija se zaveda ogromne moči, katero predstavlja mednarodni proletariat, povezan v eni svetovni organizaciji. Imperialisti vedo, da mednarodni proletariat predstavlja najmočnejšo oviro njihovim imperialističnim aspiracijam.
Zato mora delavski razred vseh dežel podpreti ponovno zahtevo, ki je bila postavljena na tem posvetovanju, za sodelovanje Svetovne sindikalne zveze v delu Organizacije združenih narodov. Delavski razred Jugoslavije je na mnogoštevilnih mitingih, kjer so sodelavali stotisoči delovnih ljudi, pokazal, da se zaveda, kakšne važnosti je uresničitev te zahteve. Delavski razred Jugoslavije bo tudi v naprej vodil akcijo v tej smeri.
Z borbo za popolno uničenje ostankov fašizma in za demokratičen mir v svetu — v tem duhu so tudi odloki zadnjega posvetovanja Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze — se bo stalno krepila enotnost mednarodnega proletariata in se razvila v silo, ki bo v stanju, da prekriža račune imperialističnim vojnim provokater-jem in da očuva svetovni mir. Delavci vsega sveta, ki so bili odločilen faktor v vojaški zmagi nad silami fašizma, morajo biti odločilen faktor tudi v borbi za uničenje izvora fašizma, za postavitev dolgotrajnega demokratičnega miru med narodi. Iz »Rad«-a
Invalidi pri maršalu Titu
Dne 2. oktobra je maršal Tito sprejet predstavnike plenuma Glavnega odbora Udruženja vojnih invalidov Jugoslavije. Predstavniki so poročali maršalu o delu in sklepih plenuma, nato pa se je razvil razgovor o mnogih vprašanjih, ki se tičejo invalidov.
»Na svoji nedavni poti po Jugoslaviji,« je rekel maršal Tito, »sem prišel v stik z invalidi, ki so se cesto priložili, da se jim ne izplačujejo pravočasno invalidnine, ali Pa da preveč dolgo ugotavljajo izvor invalidnosti itd., z eno besedo, da imamo še vedno močan birokratizem pri posameznih organih oblasti, ko se rešujejo invalidska vprašanja.«
Maršal je iznesel nekaj primerov birokratizma in rekel, da je tako postopanje Obsodil ter zahtevaj, da se mu napravi, konec. Dalje je tov. Tito govoril o nepravičnem odnosu do invalidov, v stari Jugoslaviji in skrbi, katero moramo posvečati invalidom danes. Dejal je:
»Naš cilj je bil, da invalidskega vprašanja ne rešujemo tako kot nekdaj z določitvijo določenih zneskov v proračunu zanje, tako da bi ljudje životarili ter se moralno čutili potisnjene ob stran. Naš cilj je bil da tovariši, ki so v vojni izgubili svoje zdravje ter fizične sposobnosti, tega ne bodo občutili v mirnodobskem življenju. Storiti moramo vse, da tega ne bodo občutili. Kako bomo to storili? Na ta način, da bodo tl ljudje občutili, da so koristni člani človeške družbe. To je za človeka, ki je v vojni žrtvoval vse, največje zadovoljstvo. Ce občuti, da ni več potreben in da pomeni breme za druge, povzroča to Pri njem močno moralno potrtost. Dejal sem. da je treba dati iiiva’idom v prvi vrsti možnost, da se kvalificirajo kot specialisti in da izvršujejo dela, ki jih po svojih fizičnih sposobnostih lahko obvladajo. Na ta način bomo zmanjšati veliko število invalidov, ki jih imamo
danes v naši državi in napravili iz njih graditelje nove Jugoslavije.«
Predstavnik invalidov Slovenije je poročal, da invalidi iz Julijske krajine želijo, da bi bili sprejeti v organizacija Od približno 3 tisoč Slovencev in Italijanov v Juli jslki krajini se jih je zdravilo v Sloveniji približno 150. Vendar tudi ostalim izkazujemo moralno in materialno pomoč. Italijanski invalidi se hočejo naučiti slovenščine, a mnogi med njimi tudi žele, da bi prišli v invalidske domove v Sloveniji, ker jim v coni A ne posvečajo pozornosti.
»Sprejeti je treba invalide iz Julijske krajine,« je dejal maršal, »morate jih vključiti v vašo organizacijo ter zanje skrbeti. Pozneje pa, ko bodo določene meje, jim morate odrediti invalidnino, ki jim pripada, kajti tudi oni so med vojno izgubili zdravje.«
Predstavniki invalidov so prav tako obvestili maršala, da Ud razenje dela za povezavo z invalidi ostalih demokratičnih dežel. Sklicali bodo tudi vseslovanski kongres invalidov, kamor bodo pozvali tudi invalide iz Albanije. Eden razlogov za sklicanje tega kongresa je tudi pritožba več _ invalidov — pristašev Elasa, ki v svojih pismih opisujejo strašne pogoje svojega življenja. Reakcionarni vlastodržci ter njihovi hlapci jih sploh ne smatrajo za invalide, ampak jih ubijajo po cestah in kjer koli se pojavijo.
»Zares je treba pomagati grškim invalidom ter razgaliti teror, ki tam vlada. Kar se tiče ideje o vzpostavitvi stikov z invalidi vseh slovanskih dežel, moram reči, da je zelo dobra, toda mislim, da ne bi bilo slabo, da bi take stike vzpostavili z invalidi vseh zavezniških držav, ki so se borile v tej svetovni vojni. Tj ljudje so pač najbolj naklonjeni pravičnemu reševanju današnjih problemov ter borbi proti reakcionarnim profašističnim elementom. Tudi to bi bila oblika borbe za mir, borbe proti reakciji h demokracijo.«
PROGLAS
Federalnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije
Delavskemu razredu — delovni inteligenc!!
27. oktobra t. L bodo volitve v Ustavodajno skupščino ljudske republike Slovenije. Prvič v zgodovini bo slovenski narod izbral sebi na svobodnih volitvah svojo ljudsko skupščino. Dejan sko bo slovenski narod prvič v svoji zgodovini izvolil predstavnike delovnega ljudstva za svojo najvišjo oblast. Te volitve pomenijo za slovenski narod, prav posebno pa še za delavski razred Slovenije mejnik v zgodovini slovenskega naroda na poti k njegovi sreči in blagostanju. Delavski razred je pod vodstvom Komunistične partije vodil borbo za svobodo in boljše življenje in je po zmagi že v kratki dobi miru dosegel ogromne uspehe.
V	stari Jugoslaviji je bil delavski razred brezpraven, preganjan in izkoriščan, ni imel pravice svobodnega zborovanja govora, ni bil zaščiten socialno in zdravstveno, ni imel niti plačanih dopustov, niti starostnega zavarovanja. Izpostavljen je bil najtežjemu izrabljanju in preganjanju. Stara protiljiyIska oblast je bila aparat kralja in kapitalistov, ki so zatirali delovne množice. Delavski razred je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije bil organizator narodno osvobodilne borbe proti fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem, v prvih vrstah narodno osvobodilne vojske na braniku demokracije in svobode — zahvaljujoč, tej vztrajni in neustrašni borbi, dokončno izrvoje val slovenskemu narodu svobodo.
Delavski razred Slovenije je bil in bo ostal organizator borbe za pravice delovnega ljudstva!
Vztrajno in dosledno je delavski razred vodil borbo za svoje pravice. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, katere steber je prav delavski razred, tudi v miru nadaljuje s svojim plodono snim delom za dobrobit delovnih množic. Na podlagi uspehov, ki smo jih dosegli v narodno osvobodilni borbi in obnovi, bo delavski razred Slovenije do zadnjega izpolnil svojo dolžnost 27. oktobra, ko bo glasoval za program in kandidate Osvobodil ne fronte.
Brez terorja, brez starih osovraženih volilnih metod bivše Jugoslavije, brez žandarjev in policajev bo slovenski narod svobodno volil predstavnike za Ustavodajno skupščino Slovenije. Vo litve v Ustavodajno skupščino imajo izredno važen pomen. Z njimi dokončno gradimo slovensko državnost v okviru Federa tivne ljudske republike Jugoslavije. Te volitve pomenijo ponovno potrditev in zaupanje Osvobodilni fronti slovenskega naroda za uspehe, dosežene v borbi in obnovi pod njenim vodstvom.
Veličastni uspehi in napori, ki jih delovno ljudstvo vlaga za obnovo domovine, pričajo o tem, da se delovne množice zavedajo težkih in odgovornih nalog, ki stoje pred njimi in za katere je treba mobilizirati vse sile, da bi dosegli dvig industrializacije Federativne ljudske republike Jugoslavije, njene gospodarske in obrambne moči za njen nadaljnji razvoj na vseh gospodarskih področjih.
V	Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživa delavski razred svobodo, vse politične in socialne pravice, sodeluje skupno z ostalimi delovnimi množicami pri upravljanju države preko ljudskih oblasti. V demokratični Jugoslaviji ima delavski razred možnost vsestranskega kulturnega razvoja in napredka, ima možnost ustvarjati sebi boljšo bodočnost. V izgradnji svoje domovine ustvarja sebi srečo in blagostanje.
Na volitvah 27. oktobra bo delavski razred dokazal, da se zaveda, da je Osvobodilna fronta naj svetlejši vodnik in zato bo delavski razred glasoval za njene kandidate. Delavski razred ima pravico svobodnega sindikalnega združevanja. Vsi člani enotnih sindikatov bodo s stoodstotno udeležbo na volitvah glasovali za zagotovitev svoboščin, socialnih pravic, ta neodvisnost is nadaljnje utrjevanje in razvijanje pridobitev narodno osvobodil ne borbe.
27- oktobra bosta delavski razred in delovna inteligenca glasovala za Osvobo* dilno fronto in za utrjevanje vezi med vsemi delovnimi sloji
Delavski razred je dal ogromne žrtve za osvoboditev damo vine. Plodonosna borba je omogočila, da delavski razred po osvoboditvi ponovno žrtvuje v ogromnih naporih dobesedno vse, da bi čimprej omogočil izgradnjo svobodne domovine. V krvi in trpljenju se je v borbi za bratstvo in skupnost ter inte rese delovnih množic ustvarjala in prekalila Osvobodilna fronta. Osvobodilna fronta je združevala in združuje delovne množice slovenskega naroda. Za enotnost in povezavo med delovnimi sloji bo delavski razred tudi v bodoče stal na braniku ter vztraj no gradil to skupnost. Trdna zveza delavcev in kmetov tor delovne inteligence, skovana v skupni borbi, je delavskemu razredu omogočila njegov kulturni razvoj, dala siromašnemu kmeta zemljo ter delovni inteligenci omogočila, da vsi soodločajo pri ustvarjanju in nadaljnjem razvoja ljudske države. Samo trdna skupnost delavskega razreda, kmetov in delovne inteligence v Osvobodilni fronti je porok za lepše življenje vsega delovnega ljudstva. Njihova popolna udeležba pri volitvah bo ponovni doprinos k utrjevanju zveze, za izgradnjo in obnovo domovine ter pononvi poraz sovražnikov delovnega ljudstva.
Sovražniki ljudske republike Jugoslavije prodajajo In bara ntajo za našo Primorsko in Koroško; nenasitni imperialisti hočejo preprečiti priključitev teh krajev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Delavski razred Slovenije ve, da je samo Osvobodilna fronta v skupnosti s fronto Jugoslavije sposobna potom predstavnikov zvezne vlade FLRJ dosledno braniti interese jugoslovanskih narodov in naših bratov Primorske in Ko roške za njihovo priključitev k Jugoslaviji.
Na volitvah 27. oktobra bo delavski razred glasoval za utrditev enotnost! in enakopravnosti, za svobodo In neodvisnost ter nadaljnji razvoj
Delavski razred Slovenije bo na volitvah dokazal, da razu me bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov. Prežet z duhom solidarnosti je bil delavski razred Slovenije vedno dosleden bo rec za pravice tlačenih, za ljubezen in bratstvo med narodi ▼ stari Jugoslaviji in bo ostal še dalje na liniji obrambe nacional ne neodvisnosti jugoslovanskih narodov in njihovega nadaljnjega razvoja. Z glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte bodo delavci in nameščenci potrdili, da hočejo hoditi po poti, ki jo kaže Osvobodilna fronta, ki je edina resnični zaščitnik svobode ter nacionalnih in socialnih pravic slovenskega naroda. Slovenski delavec bo glasoval pri teh volitvah za pomoč in enakopravnost tistim narodom, ki še niso dosegli takšne stopnje razvoja, kot je to pri nas. S tem bo dokazal, da razume, da se le na ta način ustvarja bratstvo in sreča ter sigurna bodočnost jugoslovanskih narodov.
27. oktobra bodo delavci in nameščenci glasovali proti vsem domačim in tujim spletkarjem in vsem onim, ki rušijo našo enotnost.
Sovražniki naše svobode, zločinci vseh vrst, prišepetovalci v službi reakcionarnih sil in domača reakcionarna duhovščina, povezana z inozemstvom, skuša zapeljevati lahkoverne množice In izkoriščati njihova verska čustva, ter jih navajati k odpora proti ljudski oblasti. Slovensko delovno ljudstvo bo na volitvah 27. oktobra jasno izreklo, da mu je dovolj zapeljevanja. Izreklo bo svojo obsodbo vsem sličnim poizkusom s tem, da bo odklonilo in razkrinkalo take nergače, ter glasovalo za Osvobodilno fronto in njeno konstruktivno politiko v nadaljnji izgradnji in obnovi naše domovine. Dovolj je zapeljevanja in laži reakcionarne duhovščine in njenega delovanja proti interesom delovnega ljud stva. Ti elementi poskušajo zavirati našo obnovo in prav v tem se kaže njihov protiljudski rušilni in razkrajalni namen. Delavci in nameščenci bodo z glasovanjem za Osvobodilno fronto obsodili vse take poizkuse in zadali udarec onim, ki še hočejo razdvajati slovenski narod in škodovati pridobitvam narodno osvobodilne borbe.
Delavci in nameščenci bodo glasovali sa kandidate Osvobodilne fronte, ker nosijo na svojih plečih breme obnove domovine
Ogromni uspehi na polju obnove, gradnje novih tovarn, hi drocentral, cest, dograditev železnic in mostov, obnova gospodarstva, na vseh poljih in toriščih, preskrba in napredek, ki se kaže v narodnem gospodarstvu, omogočen zaslužek slehernemu, vse to pomeni za delovne množice največji uspeh, ki jo bil do sežen v zgodovini slovenskega naroda in ki se bo še stopnjeval. Zakone in uredbe — o plačanih dopustih, o socialnem in starost nem zavarovanju, pokojninah za svojce in vojne invalide in še celo vrsto drugih, ki predsvtavljajo orožje v rokah delovnega ljudstva za utrjevanje pridobljenih pravic, si delovno ljudstvo nikdar več ne bo dopustilo iztrgati iz rok. Poročila naših usta nov, množičnih organizacij in ministrstev so dokaz, kako ljudska oblast skrbi za interese delovnega ljudstva. Ljudska oblast in delavski razred Slovenije ima in lahko ponovno kaže uspehe, ki so doseženi na obnovi domovine, zato delavski razred tudi ve, kako bo volil 27. oktobra, da bf se plodonosno delo dalje razvijalo za njegovo srečo. ’
27• oktobra bodo žene, sestre in bratje, matere in očetje glasovali z delavci za nadaljnji razvoj In izgradnjo domovine
Volilna pravica, ki so si jo izvojevale žene s sodelovanjem v narodno osvobodilni borbi ter vse ostale pridobitve, ki ženi garantirajo njene pravice, pomenijo za delovno ženo velikanski uspeh. Na vseh popriščih našega razvoja ima naša žena možnost udejstvovati se v polni meri in razvijati svojo sposobnost. Svo jci vseh delovnih ljudi danes lahko smelo gledajo v bodočnost, ker ljudska oblast skrbi za to, da bo vsakdo imel zaslužek, da bo vsak preskrbljen in ker se bo to stanje še izboljšalo. Zaradi utrditve teh uspehov bodo vse žene in družine glasovale za kan didate Osvobodilne fronte, ki bodo naša garancija, da bomo šM po začrtani poti vzti^jno naprej.
Delavska mladina bo glasovala za kandidate Osvobodilne fronte
Ljudska oblast pospešuje vzgojo naše mladine, ji omogoča sodelovanje pri upravljanju ljudskih oblasti; daje sredstva za Izobrazbo in olajšanje študija v naših šolah vsej mladini iz naj širših plasti delovnih množic. Mladina se vzgaja v duhu ljubezni, bratstva In požrtvovalnosti in kuje slovenskemu narodu takšno bodočnost^ da se bo vsakdo v njegovi sredini čutil srečnega ■
Ljudstvo Slovenije
je izbralo svoje kandidate
Pretekli teden so se vsepovsod, kjer še ni niso postavili kandidatov za Ustavodajno skupščino, nadaljevali sestanki in predolivna zborovanja, ki so pravi izraz zaupanja ljudstva v Osvobodilno fronto. Taka p red votivna zborovanja so bila skoraj v vseh volivnih enotah okrožja Maribor, kjer je vladalo za volitve kandidatov veliko zanimanje. Razpravljali so predvsem o gospodarskih vprašanjih, o dokončno odmerjenih davkih, ki niso nič več pogubonosni za malega človeka ter o lažeh, ki jih širi reakcija po Slovenskih goricah.
Povsod so bili izvoljeni kandidati navdušeno pozdravljeni — saj so izvolili le one, ki bodo zastopali koristi ljudstva. Pri Sv. Lenartu so postavili Ulriha Toneta - Kristla, v Rušah tov. Černeta, člana Okrožnega odbora Maribor okolica. Tov. Leon je kandidat v Selnici ob Dravi.
Po izvolitvi kandidatov so si aktivisti zadali nalogo, da bodo organizirali agitacijske grupe, ki bodo v teh krajih razlagale delo ljudske oblasti in naše gospodarske uspehe, ki nikakor niso majhni, saj je elektrifikacija Slovenskih goric in regulacija Pesnice tako važna za te kraje.
Na živahnih sestankih v okraju Murske Sobote so volivci obravnavali gospodarska vprašanja, predvsem odkup žita. Obsodili so sovražne govorice, ki jih širijo protiljudski elementi o značaju naših volitev. Kot odgovor na njihovo propagando so sklenili, da bodo dosegli s polno votivno udeležbo vse drugačne uspehe, kot pa so jih pri lanskih volitvah. Izbrani kandidati so: minister dr. Ferdo Kozak v Murski Soboti, njegov namestnik je klepar Jug Karel. V Pe-trovcih je izvoljen tov. Kušmelj, za namestnika pa tov. Barbarič. V ostalih volivnih enotah tega okraja so izvoljeni še tovariši Zupančič Jože, Šiftar Jože in Brglez Belo.
Sestanki aktivistov OF so bili 'tudi v Gornji Radgoni in v volivnih enotah Slatina Radenci. Prav tako so bile konference v mariborskih četrtih. V Magdalenski je bil izbran za kandidata tov Greif, član Federalnega od-
bora ESZDNJ za Slovenijo, za namestnika pa tov. Makič Jože. V Študentski četrti so izvolili ministra LRS tov. Zorana Poliča, a njegov namestnik je tov. Kocmut.
Vsi ti številno obiskani sestanki so pokazali, da se ljudstvo zaveda pomena in važnosti volitev, ki so pred nami.
V	ptujskem okraju so bili po številnih zborovanjih izbrani naslednji kandidati: dr. Potrč, član Okrožnega odbora Maribor, urednik Ljudske pravice Ivan Bratko, Simončič Franc, Kveder Dušan in drugi.
Na Dravskem polju so izbrali pisatelja Ivana Ingoliča, a v prevaljskem okrajCi so izvoljeni tovariši Jurač Jože, člana Federalnega odbora F.SZDNJ za Slovenijo, tov. Sekirnik in tov. Grčar, Tu so bila zborovanja tako obiskana kot še noben sestanek ali konferenca v teh krajih.
Delavci in nameščenci tržiških tovarn so izvolili tov. Stegnarja Andr., člana Federalnega odbora RSZDNJ 7& Slovenijo, Našiča Karla in tov. Repinca, ter jih vabijo v svojo sredo na množične sestanke v predvolivni kampanji.
Kovinarske Jesenice so s ponosom izvolile za svojega kandidata najboljšega branilca naših pravic — tov. Edvarda Kardelja. Prav tako navdušeno in enoglasno so izvolili tov. Toneta Dolinška, predsednika Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo, za njegovega namestnika.
V	drugem važnem delavskem centru, v Hrastniku, pa je nad 400 aktivistov OF izbralo za svojega kandidata doslednjega borca za pravice delovnega ljudstva — tov. Lidijo Šent-jurčevo, članico IOOF. Iz zborovanja, ki se je pretvorilo v veliko manifestacijo, so tov. Lidiji poslali resolucijo, v kateri jo prosijo, da sprejme mesto kandidata v kraju, kjer je prebila toliko težkih borb.
Val zborovanj je zajel vso Slovenijo in povsod v vseh krajih so rezultati isti: izvoljeni so najboljši ljudje, ki jih ljudstvo že dolgo pozna kot prve borce za njihove pravice.
KRINKE PADAJO...
Trije procesi, ki razkrivajo pravo lice pretiljiidske duhovščine
Odlikovani udarniki v Ajdovščini
V nedeljo 6. t. m. je Jugoslovanska oblast v coni B nagradila udarnike. Proslava je bila organizirana celodnevno, na čast udarnikom, ki so bili tako marljivi, da so zaslužili udarniški naslov. Že v zgodnjih jutranjih urah, se je v okviru te proslave vršilo fizkulturno tekmovanje za Z REN. Na Titovem trgu v Ajdovščini je bil cilj, kamor so prihajali tekmovalci. Tekmovali so v teku »čez drn in strne. Med udeleženci je bila naša vojska, delavci, delavke in mladina. Prva mesta so večinoma zasedli naši hrabri vojaki. Ob deseti uri dopoldan je bilo na tribuni na Titovem trgu odlikovanih 73 udarnikov. Med njimi so bili tudi kmetje. Udarnike je pozdravil tajnik Pokrajinskega poverjeništva OF tov. Perovšek Franc in jim čestital na njihovem uspehu. Nato je pozdravil udarnike Viječeslav Hojevac, generalmajor, komandant vojne uprave v coni B. V kratkem nagovoru je očrtal zasluge in koristi, ki jih ima naš narod od tekmovalcev m udarnikov, ter je izročil vsakemu bronasto odlikovanje v znak priznanja za njihove zasluge. Udarnike je pozdravil tudi predsednik Federalnega .odbora sindikatov iz Slovčnije tov. Dolinšek Tone. V imenu Ko-
munistične partije Primorske je pozdravil in častital udarnikom tov. Regent, ki jim je dejal, naj gredo po tej poti naprej, po kateri jih vodi Komunistična partija. Godba in pevski zbori so zaigrali in zapeli pesmi. Kljub slabemu vremenu je proslava potekla v najlepšem redu. Ob 13. uri so bili udarniki povabljeni na kosilo, ki se je vršilo v Vipavi. Tudi tukaj se je razvila živahna diskusija in so tovariši častitali in nazdravljali našim udarnikom in ljudski oblasti ter ma--nilestirali za priključitev k Jugoslaviji. Popoldan ob 15. uri se je vršila kulturna prireditev, po kulturni prireditvi pa je bila prisrčna domača zabava, v prostorih velike dvorane, imenovane Garaža. Kako in s kakšnim spoštovanjem so prisotni sprejeli in vzklikali našim udarnikom, se je videlo ves dan. ko so prebivalci, dekleta in tovariši častitali udarnikom k njihovemu uspehu in jih pozivali, da tudi še naprej vložijo vse svoje sile za obnovo cone B in čimprejšnjo priključitev Primorske k Jugoslaviji. Manifestacija bratstva in enotnosti se je razvijala in ni bilo ne konca ne kraja vzklikanja naši enotnosti za združitev in priključitev k Jugoslaviji.
	
Pozornost slovenske javnosti je v teh dneh pred volitvami obrnjena na več procesov, ki vsak zase, obenem pa. vsi skupaj pojasnjujejo našemu ljudstvu marsikatero dosedaj še zakrito stran one velike dobe, ki jo moremo imenovati prelomnico v zgodovini slovenskega ljudstva: dobo narodno osvobodili e borbe. Naše ljudstvo je dobro čutilo, da gre v tej dobi za neizprosno, odločilno borbo med novimi, naprednimi silami ter med vsem onim, kar je ostalo nazadnjaško, reakcionarno tako med našim narodom, kakor v svetu samem. Zato je ljudstvo hitro spoznalo, da ta borba presega okvir čiste borbe proti okupatorju, to je za osvoboditev maše zemlje od tujih zavojevalskih tolp: čutilo ije, da gre to borba obenem tudi za uničenje vseh onih zlih sil, ki so že za časa stare Jugoslavije dušile vsak progresiven razvoj zdravih ljudskih tokov in so v oaišu narodno osvobodilne borbe spet poskušale priti na površje, da bi se po končani vojni obdržale na oblasti in ljudstvo ponovno zasužnjile.
Slovenski narod ima dober politični, čut; to je dokazal nepobitno v tej narodno osvobodilni borbi, ko se je v velikanski večini poiJtavil na stran naprednih sil, na stran svoje Osvobodilne fronte. Ni pa bil toliko politično vzgojen — saj mu je stara Jugoslavija zapirala vsak političen razgled — da bi mogel že za časa borbe same razgonetiti do dna zakulisno iglo vseh onih temnih isltl, ki So se že takrat zaroki le proti naprednemu gibanju, ki ga je predstavljala Osvobodilna fronta, proti ljudski oblasti, ki
jo Je prinašal« in proti, vsem ostalim globoko demokratičnim pridobitvam, ki si jih je drugo za drugo izvojevalo slovensko Liudsttvo v svoji brezprimemi osvobodilni vojni. Šele po osvoboditvi, ko sc te temne, protiljudske sile niso mogle več skrivati za okupatorjevimi zločini, ko ni$o mogle več ribariti v kalnem, se je pričelo njihovo delovanje — ki ga niso opustile niti po zmagi ljudske oblasti — kazati v vedno jasnejši luči. Zadnji procesi, na katerih sodi naša ljudska oblast nosilcem opisanih protiljudskih teženj in reakcionarnih idej, so osvetlili do zadnjega vse one zaviralne tokove, ki so skušali zadušiti že za časa narodno osvobodilne borbe silni ljudski polet in ki so po osvoboditvi skušali podtalno rušiti veliko ljudske pridobitve in tako doseči svoje skrite, reakcionarne cilje. Zato je ljudstvo hvaležno svoji oblasti, da mu s temi procesi omogoča napraviti- si jasno sliko o podtalnem delovanju naše reakcije, ki ji danes prednjači protiljudška duhovščina, potegniti iz teh procesov pravilne zaključke in razviti potrebno budnost proti vsem sličnim pojavom, ki jih najdemo med nami danes, v dobi poslednje, obupne ofenzive domače in svetovine reakcije na našo mlado ljudsko državo. Ti procesi, ki — dasi po kraju in času ločeni, nudijo vendarle enotno sliko — trgajo krinko raz obličje vaem najrazličnejšim sovražnikom ljudstva, ki jih druži predvsem mržnja proti vsemu naprednemu in demokratičnemu v našem ljudstvu in v našem zmagovitem gibanju sploh.
Proces v Zagrebu
Lisak In Stepinao na zatoži* klopi
Proces proti nadškofu Steplncu in ostalim ustaSkim zločincem v Zagrebu razkriva v vsej svetlobi ono žalostno poglavje iz hrvaške zgodovine, ki ga obeležuje doba »Nezavisne Države Hrvatske*, ustaške strahovlad« im izdajalskega početja Mero fašistične duhovščine. Za ta proces, za katerega vlada v svetu ogromno zanimanje — saj mu prisostvuje sam papeški nuncij in veliko število tujih novinarjev — je značilna zločinska zakrknjenost obtožencev od samega Stepinca do zadnjega samostanskega fratra, ki po vseh mnogoštevilnih dokazih trdovratno vztrajajo v svoji usodni zmoti. Tako je značilno, da nadškof Stepinac priznava us laško NDH kot pravo, suvereno tvorbo, ki naj bi nastala po volji hrvaškega naroda in ki naj bi predstavljala nekak »branik krščanstva* pred barbarskim vzhodom. V okrepitev tega mrtvorojenega deteta se ni strašil Stepinac nikakih sredstev: povezal se je s Paveličem, povezal se je z dr. Mačkom in na koncu, ko Sp vsi ti pobegnili pred pravičnim	maščevanjem
ljudstva, je prevzel sam »vrhovno vodstvo hrvaškega naroda*, ki mu ga je položil v roke krvolok Pavelič. V to svrho si ni niti bal mazati rok z nasilnim prekrščevanjem Srbov, saj mu je bilo tudi to sredstvo dobro, da bi razbil odpornost za svojo svobodo se borečega naroda.	Kot vrhovni
predstavnik katoliške cerkve v Hrvaški je
Ljubljanski proces
Premagujemo ruševine — sodimo zločince, ki so jih povzročili
V Ljubljani se je pred kratkim vršil proces proti voditeljem bivše Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, ki so. bili skoraj izključno iz duhovniških vnst in ki so zlorabili svoj položaj v razne nečedne cilje. Župnika Kastelic in Žbontar, zlasti pa ka-
zadovoljnega. Mladinske brigade so porok, da bo mladina Slo venije šla po poti nadaljnjega razvijanja pridobitev narodno osvobodilne borbe. Mladina Jugoslavije in Slovenije se zaveda, da leži bodočnost v njenih rokah in zato bo glasovala za kandidate Osvobodilne fronte.
Delavci, delovna inteligenca, kmetje, žene, mladina, vojaki in oficirji
Ogromne žrtve, M smo jih doprinesli v narodno osvobodilni borbi za osvoboditev domovine, niso bile zaman. Enotni, zbrani v borbenih vrstah, smo pod vodstvom Osvobodilne fronte slo venskega naroda dosegli našo osvoboditev in uspehe v obnovi, tekmovanja, ki jih organizirajo Enotni sindikati, so prinesla bogate sadove. Udarniško tekmovanje je najsvetlejši primer požrtvovalnosti, ki jo nesebično vlagajo za srečo nas vseh naši udarniki. Delav ski razred kaže, da je tudi v bodoče pripravljen žrtvovati vse svoje sile za obnovo in izgradnjo dežele.
Pod vodstvom Osvobodilne fronte bo delavski razred 27. oktobra glasoval, skupno s kmeti in ljudsko inteligenco, ter povedal vsem sovražnikom, da hoče iti odločno naprej po poti, po kateri ga vodi največji sin naših narodov, organizator slavnih zmag jugoslovanskih narodov7, narodni heroj tovariš Josip Broz -Tito.
DELAVCI IN NAMEŠČENCI, ORGANIZIRAJTE UDEL E2BO NA VOLITVAH!
ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN SREČNEJŠO BODOČNOST!
ZA OBNOVO IN PROČ VIT NARODNEGA GOSPOD ARST VA!
ZA BRATSTVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV!
NAJ ŽIVI ZVEZA DELAVCEV, KMETOV IN DELOVNE INTELIGENCE!
NAJ ŽIVI SVOBODNA LJUDSKA REPUBLIKA SLOVE NIJA V FLRJ!
NAJ ŽIVI OSVOBODILNA FRONTA — ORGANIZATOR ZMAG!
NAJ ŽIVE KANDIDATI NA LISTI OSVOBODILNE FRO NTE!
NAJ ŽIVI UČITELJ IN VODITELJ JUGOSLAVIJE MA RŠAL JOSIP BBOMTTOt
Ljubljana, oktobra 1946.
Federalni odbor Enotnih sindikatov de iavcej )a niflvripHtnirfrr Slovenije.
Treba Je pravočasno ločiti zrno od plevela, treba je onemogočiti nadaljnje udejstvovanje sovražnikom ljudstva. Treba je izpod-rezati pri koreninah vsak poskus, zavajati naše ljudstvo še nadalje z lažnimi gesti, slepiti ga še naprej s hinavskimi frazami in parolami. Šele potem, ko bodo razkrinkani vsi protiljudski škodljivci, ko bo razgaljeno vse njihovo izdajalsko početje, bo mogel tudi zadnji omahljivec, ki se danes še pušča zavajati od prišepetavanja domače in inozemske reakcije, sprevideti vso neizmerno gnilobo, v katero je pogreznjena danes naša reakcija.
Naša ljudska oblast bo za to temeljito poskrbela.	L. S.
Mariborski proces
Proces, ki se odvija pred vojaškim sodiščem v Mariboru proti Ivanu Jeriču, ge* neralnemu vikarju za Prekmurje, ter ostalim soobtožencem, je v maraičem samo manjša, bledejša slika zagrebškega vele-procesa. Tudi tu imamo opraviti z raznimi ustaškimi, Selniškimi, križarskimi in drugimi izvržki, ki so se zakleli proti mladi ljudski republiki Jugoslaviji, proti njeni ustavni ureditvi in proti demokratičnim Ljudskim pridobitvam sploh. Tudi glavni obtoženec Jerič, ki je na tem procesu nekak mali Stepinac, je bil osrednja osebnost, do katere in od katere so peljale vse niti izdajalskega delovanja protiljudske duhovščine in drugih izdajalcev v Prekmurju, Tudi tu se je ta klika povezala z raznimi centri v inozemstvu, ki rovarijo od tam proti naši državi; zlasti so bile tesne vezi s tako zvanim salzburškim kraljevskim komitejem, ki nosi prvenstvo v blatenju naše države in njene ureditve. Špijonažna služba, ki so jo organizirali obtoženci, je servirala tem inozemskim agencijam najogabnejše izmišljotine, ki so 6e jih le-te posluževala v svoji gonji proti naši državi
Še eno odliko ima ta proces, v kaiteri se nekoliko razlikuje od zagrebškega. Mariborski proces je namreč razkril takšno moralno pokvarjenost obtožencev, kateri skoraj ni primera v naši zgodovini Nasilja, ki so jih vršile oborožene tolpe te klike, so tako grozotna, da se morejo primerjati z nasilji najbolj zverinskih okupatorskih tolp za časa okupacije. Že it a nasilja sama na sebi — ki so jih priče na tem procesu podrobno naslikale — zahtevajo najtežjo kazen za obtožence, ki teh dejanj niti ne morejo zanikati, ampak drug za drugim pobočen e glave priznavajo svojo krivdo. Ni čuda, da slovensko ljudstvo iz vseh krajev neprestano izraža zahtevo po najstrožjem kaznovanju obtožencev, ki so prekmurskemu in ostalemu slovenskemu ljudstvu prizadejali tolik0 gorja.
izrabljal svoj vpliv, da je podpiral ustaško strahovlado in s tem prevzel odgovornost za stotisoče nedolžnih žrtev ustaških po-koljev. Zavedel je s svojim vzgledom tudi večino višjega in mnogo nižjega hrvaškega klera, da se je tudi on angažiral — deloma celo aktivno — v bratomorni borbi in si s tem za veke zapravil legitimacijo, predstavljati dušnega pastirja onim, ki jim je prizadejal toliko gorja.
Stepinčev proces nas uči, kako daleč more iti reakcija, kakšnih sredstev se poslužuje v dosego svojih protiljudskih namenov. Uči nas poleg lega, kako se v svoji nemoči zateka k svetovni reakciji, ki iz inozemstva šču.je vse te pestre domače skupine in skupinice ter jim daje moralne, pa tudi gmotne pod por e za njihovo izdajalsko delovanje. Kaže pa poleg tudi to, kako revno podporo uživajo ti protiljudski elementi še med našim ljudstvom, ki se ne da več slepiti s puhlimi gei41i o obrambi vere in podobnimi frazami. Ljudstvo bo prav iz tega procesa, ki ga izdajalska reakcija v inozemstvu proglaša za preganjanje vere in duhovnikov, spoznalo temeljito, kakšni interesi se prav za prav skrivajo za del Or Vanjem protiljudskih duhovnikov, ki oznanjajo prav sedaj križarsko vojno proti naši oblasti, proti volitvam in proti našim demokratičnim pridobitvam spLoh.
plana Križman in Godina, — ti so bili eksponenti klerikalne politične moči na Jesenicah, ki je zagospodarila tudi v hraniti . niči in posojilnici ter to ustanovo, ki bi morala biti v korist ljudstvu, popolnoma podredila umazanim strankarskim namenom. Nad milijon dinarjev je moralo utrpeti delovno ljudstvo Jesenic in okolice v dobi od leta 1931. do začetka vojne, da se je lahko razbohotil klerikalizem na Gorenjskem in v Sloveniji sploh ter razvil svo.Le politične organizacije, najprej SLS, nato pa JRZ, v škodo ljudstva in njegove odpornosti proti kasnejšemu navalu tujih okupatorjev in domačih izdajalcev.
Ta proces, ki se je odvijal pred ljubljanskim ljudskim okrožnim sodiščem, je osvetlil cilje in namene protiljudske duhovščine z druge strani, kakor pa oba zgoraj navedena procesa. Ljubljanski proces je razkril gmotno stran delovanja te duhovščine, ki je s tem, da je vzela v zakup skoraj celotno zadružništvo, in denarstvo bivše Dravske banovine, neizmerno škodila slovenskemu ljudstvu. Šele danes prihajajo na dan umazane špekulacije z Ljudskim denarjem, ki so jih vršili razni protiljudski duhovniki; šele danes ugotavljajo naši revizorji po bivših klerikalnih zadrugah, hranilnicah in posojilnicah, za kako ogromne vsote so ti klerikalni veljaki ogoljufali revmo ljudstvo. Sele danes je mogla ljudska oblast razkrinkati tudi brezvestne špekulante na Jesenicah, ki ee niso strašili tudi goljufije in prevare, da bi le dosegli svoj« protiljudske, umazane politične cilje.
. Razčiččovagjfl y aaM 4eče*i ee nadaljuje.
Demokratična javnost
protestira proti mili
sodbi v Nflrnbergu
Ko je mednarodno sodišče v Ntimbergu Izreklo obsodbo 22 vojnim zločincem in nar cističnim voditeljem, je vse svetovno časopisje prineslo komentarje o tem zgodovinskem dogodku,
»Izvestja« pišejo, da svet ne pozna podobnega sodišča in ne podobne sodbe. Do zdaj se je vojnim zločincem še vedno posrečilo uiti pravični kazni in na to so upali tudi Goring in ostali obtoženci. Danes pa je tukaj Sovjetska zveza, ki bdi nad mednarodno pravičnostjo, široke ljudske množice so trdno odločene, da opravijo z napadalnostjo. Med drugim »Izvestja* pišejo, da je Ntirn-berški proces imel zgodovinsko nalogo v razkrinkavanju fašizma in hitlerizma. Zverinska fizionomija se je pokazala sod o brako m in bodočim generacijam v vsej svoji ostudnosti. Vodstvo hitlerjevske stranke je priznano za zločinsko organizacijo. Fašizem je konglomerat najbolj groznih zločinov, najbolj ostudnih ziodejstev. Fašizem mora biti uničen, izbrisan z obličja zemlje. V preteklosti so bili napadalci in napadalnost Cesto predmet obsojanja; storjeni so bili številni pozivi za opustitev napadalne vojne. Toda nihče ni šel preko besed.
A dalje navajajo:
Istočasno pa tisti, kli so mnenja, da mora biti pravica trdna in dosledna, ne morejo odobravati dotičnega dela obsodbe medna* rodnega vojaškega sodišča, ki omiljuje kazen Hessa in oprošča Schachta, Papena in Fritscha: Ta popustljivost sodntkov bo povzročila presenečenje in obžalovanje v najširših slojih javnosti. Vloga teh štirih obtožencev v zločinih hitlerjevskega režima je zadosti dobro znana; nemogoče jo je zanikati in nemogoče jo je pozabiti. Kljub temu je večina nurnberških sodnikov, ne glede na nasprotovanje sovjetskih članov sodnega sveta, našla sredstva, da je pokazala takšno presenetljivo dobrohotnost nasproti tem štirim kvalificiranim zločincem.
Prav tako je nerazumljiva odklonitev mednarodnega vojaškega sodišča, da bi priznalo Hitlerjevo vlado jn nemško vrhovno poveljstvo za zločinsko organizacijo.
Obsodba pa je Izzvala nezadovoljstvo tudi pri vsej ostali demokratični javnosti. Leon Jouhaux, podpredsednik Svetovne sindikati ne zveze, je označil nurnberško obsodbo kot pravi škandal, ker so oproščeni obtoženci prav tako krivi, saj so delali pod isto firmo.
Delegat za tisk francoskega društva bivših ujetnikov in internirancev je izjavil, da pomeni .ta sodba žalitev spomina žrtev nacističnih taborišč in daje potuho nacističnim zločincem. Tudi v Berlinu se vrše demonstracije in protestni shodi, na katerih tisoči zahtevajo smrt Schachta, Papena in Fritscheja. Član Centralnega komiteta enotne socialisične parije Nemčije je izjavil, da nemški narod smatra oproščene zločince za krive, a nemška policija je na intervencijo ameriške vojaške uprave morala izpustiti Schachteja in Fritscheja, ki jih je bila ponovno zaprla.
Demokratična javnost vidi ▼ sodbi nadaljnje reševanje ostankov fašizma, ki g* ščitijo imperialistični krogi Amerike in A*-
AtAA-* < aA*'*',£*•* '
Pojačajmo propagando s m iekmorarofe!
Tr Enotni sindikati vodijo od osvoboditve dalje odločno in uporno borbo za stalno dviganje produktivnosti dela, ker smatrajo to svojo nalogo za najvažnejšo in) najpoglavitnejšo v borbi za zmago in izgradnjo novega narodnega gospodarstva.
Letos, v Prvomajskem tekmovanju, je delavski razred naše države dosegel na tem polju velike uspehe. Tam, kjer je bilo tekmovanje pravilno organizirano, se ni povečala samo količina proizvodov, temveč se je izboljšala tudi njihova kvaliteta ter so se zmanjšali stroški proizvodnje. Naše sindikalne organizacije so — čeprav mlade — dosegle v organiziranju tekmovanja važne rezultate in dragocene izkušnje.
Važno vlogo je pri mobilizaciji delavcev za tekmovanje odigrala naša pisana in govorjena beseda, agitacija in propaganda naših sindikalnih organizacij in aktivistov. Z mnogoštevilnimi oblikami kulturno - prosvetnega dela (konferencami, čitalnimi skupinami, tiskom, sten-časi in ustnimi časopisi) so naše sindikalne organizacije razgibale in združevale delavce pri izvrševanju nalog v tekmovanju.
Medtem pa rezultati Novembrskega tekmovanja po prvem tromesečnem pregledovanju v nekaterih podjetjih niso dali tega, kar se je pričakovalo. Eden od važnih razlogov za to je brez dvoma tudi slaba propaganda za tekmovanje.
Mnoge sindikalne organizacije med tekmovanjem niso dovolj kulturno-prosvetno delovale ali pa so popolnoma zanemarile kulturno-prosvetno in politično delo med delavci. In kljub vsem številnim direktivam in odločbam ter pisanju sindikalnega tiska, da je politična vzgoja naših narodov in vsakodnevno politično delo neobho-den pogoj za razvoj tekmovanja — a tekmovanje predstavlja v našem gospodarstvu stalen sistem dela, ki povišuje proizvodnjo in vodi k blagostanju delavskega razreda — pa je vendar gotovo število upraviteljev podjetij, kakor tudi sindikalnih funkcionarjev, ki tega še ne razdmejp.
Naše sindikalne podružnice gotovo v vseh podjetjih, ki v prvem tromesečju Novembrskega tekmovanja niso doprinesla tega, kar se je pričakovalo, niso popularizirale niti proizvodne naloge podjetja, niti tekmovalnih načrtov. Na konferencah, sten-časih in ustnih časopisih niso bile objavljene individualne obveze delavcev, niti ni bil objavljen rok obvezi Nikjer v naših podjetjih nismo videli na ča.stnih in vidnih mestih slik udarnikov ter ostalih najboljših in najpožrtvoval-nejših delavcem. Poleg- tega v večini podjetij ni bilo niti enega predavanja s strani udarnikov o metodah njihovega dela. Redko kateri udarnik je po končanem delu na strojih praktično upoznaval manj sposobne tovariše s svojim načinom dela. Nikjer ni sledu o konferencah in sestankih z onimi delavci, ki niso dosegli postavljene norme ali o strokovnih sestankih z delavci, ki so komaj prišli na delo. Na ta način se tekmovanje zožuje na malo število dobrih, požrtvovalnih delavcev, dočim je duh tekmovanja in poleta pri ostalih delavcih zaostal in padel.
Sindikalne organizacije na svojih konferencah in preko tiska, v sten-časih ter preko lokalnega in centralnega tiska niso dovolj kritizirale tistih delovnih kolektivov, 'ki se pri tekmovanju niso izkazali. Slabo se je kontroliralo, če se tekmovalni načrti izvršujejo v določenem roku in če se sploh izpolnjujejo. V naši propagandi se ni polagalo dovolj pažnje objašnje-vanju važnosti evidence in kontrole, ki sta predpogoj za odpravljanje nedo-statkov.
Naša propaganda za tekmovanje mora obseči vse proizvodne probleme, katerih rešitev je za uspešno tekmovanje neobhodna. Vprašanje vzdrževanja strojev, pravočasna nabava orodja, materiala in surovin, utrjevanje discipline, uvedba norm, višina akorda in premij — vse to so vprašanja, ki jim mora naša propaganda posvetiti pažnjo. Ta propaganda se ne sme omejiti le na obče fraze in teoretiziranje, ampak mora prikazati na konkretnih primerih prednosti, ki jih ima delavec, če se rešijo ti problemi.
Tako je na primer potrebno popularizirati one primere, kjer so delavci z uvajanjem pravilne norme dosegli višjo in boljšo proizvodnjo ter obenem prejeli večje mezde in premije ali pa so z boljšo organizacijo oskrbovanja izb.oljšali svoje življenje in dvignili proizvodnjo. S 'takimi konkretnimi primeri se bodo dali zelo lahko obrazložiti kaki novi ukrepi in metode. Zato je populariziranje podatkov, ki jih zbirajo uprave podjetij in tekmovalne komisije izredno važno, podatkom pa se mora dodati primerna razlaga.
Agitacija in propaganda, naših sindikalnih organizacij mora izkoristiti nasvete udarnikov za novo vzpodbudo v tekmovalnem delu pri izgradnji države. Sedaj se vrši pregled uspehov prvega tromesečja Novembrskega tekmovanja. Sedaj moramo odstraniti stare nedo-statke. Udarniki in naši najboljši delavci morajo občutiti priznanje svojih tovarišev, gospodarskih oblasti in naših sindikalnih organizacij. Pri vsakodnevni agitaciji za tekmovanje morajo sodelovati■ tudi udarniki. Ti morajo v marsičem pomagati širjenju in razvijanju tekmovanja, kakor tudi izgradnji in jačanju novih odnosov delavcev do dela, s katerimi se gradi nov tip delovnega človeka.
Naša dolžnost je, da duh tekmovanja in polet širokih delovnih množic podpiramo in razvijamo. Naša agitacija in propaganda mora razjasniti vsem delavcem, da se pride do blagostanja edino le z vztrajnim delom in neprekinjeno borbo s sovražniki napredka in svobode. Osnovni predpogoj za socializem, h kateremu gre delavski razred skupno s kmeti in delovno inteligenco, je jačanje naše ljudske države in njenega gospodarstva. To pomeni, da je osnovni predpogoj za zmago socializma — borba za večjo proizvodnjo, za delovno disciplino, za tekmovalni, udarniški in izumiteljski pokret. To je obenem najvažnejša in najpoglavitnejša naloga naše sindikalne agitacije in propagande v tekmovanju.
Josip Cazi

Volitve 27. ©ktebra bodo obračun z ostanki bednih reakcionarjev!
Delavci In nameščenci bodo glasovali za kandidate OF!
Drago Košmrlj:
NOVA JUGOSLAVIJA
Uspešen, zmagovit izid osvobodilne vojne proti reakc-onrnemn bloku fašističnih držav, v katero so se narodi Jugoslavije vključili — prvi izmed vseli podjarmljenih narodov — s svojo herojsko borbo, je bil odločilno zavisen zlasti od dveh dejstev:
1)	da so se vse napredne, demokratične Bile sveta združile v borbi proti fašističnemu napadalcu v enoten, močan antifašistični biok;
2)	da je stala na čelu tega bloka socialno najnaprednejša država — Sovjetska zveza.
Prav tako je bilo za uspešno borbo narodov Jugoslavije potrebno ustvariti borbeno enotnost širokih ljudskih množic, na čelo teh množ c pa je moral stopit; najnaprednejši razred, t. j. delavski razred.
Zato je bil v tej vojni, v spopadu napredka in reakcije, delavski razred Jugoslavije postavljen pred veliko preizkušnjo. To preizkušnjo je delavski razred Jugoslavije častno prestal: izpolnil je svojo zgodovinsko nalogo.
Enotnost OF — garancija zmage
Voden od svoje avantgarde — Komunistične partije, ki mu je edina znala pokazati pravo pot, je delavski razred Slovenije povedel najširše ljudske množice v borbo za narodno i® socialno svobodo. Partija delavskega razreda je postala jedro, okrog katerega so se stopile in zlile vse zdrave, demokratične sile slovenske, ga naroda v enotno, močno, borbeno gibanje — Osvobodilno fronto, ki je prav zaradi svojega bistva in namena kaj kmalu prerastla preko ozkih oblik politične organizacije v splošno narodno osvobodilno gibanje slovenskega naroda, vključena v celotno narodno-osvobodilno gibanje vseh narodov Jugoslavije.
Taka Osvobodilna fronta, trdno naslonjena n* osnovne plasti ljudskih množic,
z najnaprednejšim razredom na čelu, s široko platformo, ki je zmogla zajeti vse poštene Slovence, trdno vključena v osvobodilno gibanje vseh jugoslovanskih narodov, s programom, ki je izražal življenj, ske interese slovenskega naroda, izhajajoč iz trdne vere v moč Sovjetske zveze in v zmago njene Rdeče armade; samo taka Osvobodilna fronta je lahko postala garancija sigurne zmage.
Tako pripravljeni so si narodi Jugoslavije za ceno ogromnih žrtev, za ceno potokov krvi priborili zmago.
Ta zmaga je prinesla slovenskemu in vsem jugoslovanskim narodom veličastne pridobitve: osvoboditev izpod fašističnega jarma, narodno enakopravnost, zgrajeno in prekaljeno ljudsko armado, trdno m neporušljivo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, enotnost delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in delovne inteligence, republiko, resnično samostojnost in neodvisnost.
Največja in najvažnejša pridobitev, ki vsebuje in združuje v sebi prav vse ostale pridobitve naše narodno-osvobodilne borbe, pa je ljudska oblast.
Ko je delovno ljudstvo mesta in vasi zagrabilo za orožje, ko je vsa leta vojne polnilo vrste narodno-osvobodilne vojske, ko j p k'.iub lakoti, mrazu, smrti, mučenju in preganjanju jačalo svoje udarce po fašističnem okupatorju, se je zavedalo enega:
Staro se ne sme vrniti nikoli več!
KI Uka starih izkoriščevalskih oblastnikov je bila izvor narodnega in socialnega zatiranja v st ar j Jugoslaviji, ona je s svojo protiljudsko politiko vrgla Jugoslavijo v plen okupatorju, ona je — dosledna edino v sovraštvu do ljudstva — v najtežjem trenutku izdala ljudstvo Jugoslavije in stopila v okupatorjevo službo.
Zato je borba proti okupatorju nujno pomenila tudi borbo proti starim izkori.
Litostroj — i>o 58 delovnih dneh
Uspehi našega gradbenega dela
Uvajanje načrtnega gospodarstva je značilnost za napredne države. Načrtnost je danes podlaga tudi za vse naše gospodarstvo; uspehe, takega dela danes vidimo okrog in okrog. Uvajanje načrtnosti pa še ni doseglo takšne stopnje, da bi delali po njej v najmanjšem gospodarskem obratu. Vzrok je enostaven: preobrat iz kapitalističnega gospodarskega sistema stare Jugoslavije v naš novi neizko-riščevalni sistem je preglobok, da 'bi mu bili kos v nekaj mesecih.
Gospodarske ustanove naših ljudskih oblasti — med njimi ministrstvo za gradnje — takoj po osvoboditvi niso imele lahkega dela. Cestno omrežje, ki je prvi pogoj za vposta-vitev prometa, je bilo opustošeno. Glavpe ceste so bile izrabljene skoraj do tlaka v dolžini 5000 km, preko 5000 kubikov podpornih in opornih zidov je bilo porušenih, 90 propustov uničenih. Še slabše je bilo z mostovi: porušenih 3200 večjih stalnih mostov in 176 mostičkov je onemogočalo promet. Porušena so bila tovarniška poslopja, stroji uničeni, bolnišnice, stanovanjska poslopja in kmečka gospodarstva so čakala obnove. Porušitev teh objektov je bila v posameznih okrožjih naslednja:	Ljubljana 25%,
Maribor 8%, Celje 17%, Novo mesto 50 %
Obnavljati smo začeli takoj. Prvo pomoč je nudila naša vojska, ki je provizorno postavila najnujnejše mostove in na ta način zasilno usposobila ceste za promet. Gradbena iniciativa, ki jo je vodila Direkcija drž.
V novi stanovanjski železničarski hiši v Celju bo mnogo modernih, zračnih in prostornih stanovanj
ščevalcem, zato je uničenje okupatorja nujno zahetvalo tudi zrušenje stare oblasti.
In iz stare, protiljudske čaršijske Jugoslavije se je v ognju borb in trpljenja rodila nova Jugoslavija, ljudska držva, z novo oblastjo in ta oblast je v rokah delovnega ljudstva.
»Vsakdo ve, da ni prišlo v Jugoslaviji v tej vojni samo do spremembe vlade ali parlamentarnega sistema ali splošne upravne ureditve države, temveč, da je Izvršena globoka, korenita sprememba, re. volucionarna sprememba v samih komandnih položajih oblasti. Z drugimi besedami: spremenil se je nosilec oblasti v naši deželi. Z oblasti je vržena protiljudska rekcionarna, izkoriščevalska razredna gru. pacija ter je, oblast prešla v roke ljudstva —. v pravem smislu te besede, t. j. v roke njegove ogromne večine, ki jo predsvavlja delovno ljudstvo mesta in vasi.« (E. Kardelj).
Prav to dejstvo, da so široke ljudske množice nosilec oblasti, je tisto bistveno novo v Jugoslaviji', kar jo loči od stare Jugoslavije.
Strmoglavljenje vladajočega razreda manjšine ' ;koriščevalcev v času narodno osvobodilne borbe in orevzem oblasti v roke delovnih množic pa je nujno rodiio globoke spremembe v vsem gospodarskem, družbeno-političnem in kulturnem življe-n ju nove Jugoslavije. V stari Jugoslaviji je b'l — kot je danes še vedno v vseh kapitalističnih državah — delovni človek državljan druge vrste, v ljudski državi je njen gospodar. Biti gospodar v državi pa pomeni biti lastnik vsega narodnega pre. moženja, rudnikov, fabrik in, tovarn, vseh življenjskih sredstev, trgovine m prometa. Imeti oblast v državi pomeni imeti v svoji roki ves upravni aparat, vojsko, policijo, sodišča, vsa sredstva, s katerimi nosilec oblasti lahko zaščiti svojo oblast in premoženje. Ljudstvo Jugoslavije ’ma vse to v svojih rokah, to pa se ne pravi nič drugega kot da je nova Jugoslavija lsat delavca, kmeta in delovnega inteUgenta,
gradbenih podjetij s podružnicami v Mariboru, Celju, Kranju, na Jesenicah, v Kamniku in Novem mestu, se je pokazala povsod. Že v prvih mesecih po osvoboditvi je bilo v delu 12 mostov, 5 bolnišnic, 6 šol, 24 javnih poslopij, 21 tovarn, 15 stanovanjskih zgradb in kolonij, 2 hidrocentrali in 1 aerodrom. Na podeželju so se začele ustanavljati obnovitvene zadruge, ki so prevzele skrb za obnovo porušenih kmečkih domov in gospodarskih poslopij. Vendar pa ta prvi obnovitveni zalet ni pokazal, niti ni mogel pokazati posebne načrtnosti. Mnogokrat nismo mogli obnavljati tam, kjer je bila potreba največja prav iz vzrokov, ki jih je prinesla vojna: pomanjkanje gradbenega materiala, delovne sile in finančnih sredstev.
Nasprotno pa je v nekaterih krajih delovna sila preostajala, ker je primanjkovalo finančnih sredstev — izmenjava denarja je povzročila marsi-kak zastoj — pa tudi material je zastal v kakem skladišču, ker ni bilo na eni strani nad njim evidence, na drugi strani pa se ni mogel razvažati zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Iz teh vzrokov je bila obnova v letu 1945. 100% uspešna le tam, kjer so bili dani vsi osnovni materialni pogoji.
Koncem leta 1945. in v začetku 1946. so se že jasno odražale pomanjkljivosti tega prvega obnovitvenega zaleta, jasne pa so bile tudi že vse perspektive našega gospodarstva, ki je začelo prehajati v načrtnost. Načrtna obnova in izgradnja sta porok za našo zunanjo in notranjo gospodarsko moč. Ne samo porušene tovarne, tudi popolnoma nove so že začele rasti iz tal. Direkcija državnih gradbenih podjetij je dobila novo obliko kot Gradbena direkcija Slovenije GRADIS. Ta je organizirala samostojna gradbena podjetja pri okrožnih odborih, ki skrbijo predvsem za gradnjo objektov za kulturne, socialne, pravne in stanovanjske namene. Poleg tega so začeli ustanavljati svoja gradbena podjetja okraji in mesta, ki se bavijo prvenstveno z gradnjo stanovanjskih hiš. Tako razbremenjeni GRADIS se je posvetil predvsem izgradnji industrije in transporta. Sredi sezone 1946 ima v delu dve hidrocentrali, tri tekstilne tovarne, dve tovarni za usnje, štiri tovarne za papir, dve tovarni za predelavo lesa, dve tovarni za kovinske izdelke, 8 mostov in dve gradnji modernih cest.
Direkcija cest je prevzela skrb za vzdrževanje cest. Pri tem so pomagale množične organizacije, ki so v udarniškem tednu letos v maju opra-
vile za 12 milijonov dinarjev dela na cestah. Ogromno povečanje prometa pa zahteva predvsem modernizacijo naših cestišč. Letos sta v delu že dva odseka za bodoči modernizirani cesti Maribor—Trst; Ljubljana — Ježka z granitnim cestiščem in Ljubljana— Vrhnika z betonskim cestiščem, ki ga gradi GRADIS. Poleg tega je v gracf-nji 11 velikih mostov, ki bodo po velikosti in načinu gradnje povsem odgovarjali prometu. Med temi so največji v Kranju, v Petanjcih im mostovi v Savinjski dolini.
Glavna uprava za vode je poleg znanstvenih raziskovanj začela z obširnimi regulacijskimi deli na Muri. Dravi, Savi, Savinji, Pesnici itd., ki bodo dela obvarovala na tisoče kv. kilometrov rodovitne zemlje pred poplavami. Obnova in izgradnja vodovodov v Suhi krajini. Metliki, Črnomlju, na Štajerskem, itd. so dokazi za načrtno izboljševanje naše vodovodne mreže.
Projektivni zavod ima letos v delu projekte za 5 hidrocentral, 14 regulacij naselij, 6 stanovanjskih kolonij, 12 tovarn, 14 upravnih in socialnih zgradb, štiri projekte za modernizacijo in rekonstrukcijo zveznih cest in 9 mostov. Poleg tega pa se že pripravlja za izvedbo obširnega delovnega programa za leto 1947.
Vse to jasno kaže, da bomo s tem, kar smo obnovili in izgradili, kar imamo v delu in v načrtu, dosegli notranjo in zunanjo gospodarsko moč. Gradimo hidrocentrale, ki bodo izrabljale sile naših ogromnih vodnih bogastev in tako dajale pogoj za izgradnjo novih vej industrije. Ne bomo več uvažali dragih strojev, sami jih bomo izdelovali v tovarnah, ki bodo last države, t. j. last delovnega ljudstva. Naše nove tekstilne tovarne bodo izdelovale dovolj blaga za potrebe delovnega ljudstva. Novo zgrajene tovarne za predelavo sadja in drugih živil bodo prispevale k izboljšanju prehrane, obnovljena kmečka gospodarstva bodo s pomočjo zadrug in strojev produktivna v korist kmeta in skupnosti. Nove bolnišnice, stanovanjske kolonije, zgradbe za kulturne ustanove, šole, zdravilišča in okrevališča kažejo, da naše delovno ljudstvo dela zase, da si samo posredno in neposredno izboljšuje življenjske nogoje.
Naša načrtna gospodarska politika nas že sedaj usposablja, da tekmujemo in bomo v bodoče še uspešneje tekmovali z zapadnimi državami. Nismo več sužnji inozemskega kapitala. S svojim delom v obnovi in izgradnji bomo znali to neodvisnost tudi obvarovati.
S tem, da je delovno ljudstvo postalo gospodar države, je bilo nujno potrebno postaviti gospodarstvo države na popolnoma nove temelje, take temelje, da bo služilo potrebam ljudstva- in da bo šel dobiček dela v korist skupnosti.
Bistvo kapitalističnega sistema gospodarstva je v tem, da ga ni mogoče voditi načrtno, temveč v'°da v njem anarhija in se gospodarska proizvodnja ravna po dobičku, ne pa po potrebah ljudstva. Dobiček dela pa gre v žepe poedincev, ne pa v korist skupnosti. V kapitalističnem si. stemu pomeni izobilje izdelkov nesrečo za delavca, ker mu sledi ustavitev proizvodnje in s tem odpust delavcev.
V novi Jugoslaviji je že pretežna večina gospodarstva v državnih, t. j. v ljudskih rokah. Zato ljudska oblast lahko uravnava gospodarstvo načrtno, po potrebah ljudstva, dobiček pa gre v skupno korist. V takem načinu gospodarstva je dana garancija hitrega in/ stalnega dviga gospodarstva, v takem gospodarstvu je dana garancija za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva, ker so v njem izključene gospodarske krize in brez. poseloost. Samo v ljudski državj je delovnemu ljudstvu zagarantirana lepa bodočnost, ker daje možnost dela m omogoča pošteno plačilo in s tem pošteno življenje. V ljudski državi je odpravljena možnost izkoriščanja človeka po človeku. Ljudska o* * * * v'.ast sprovaja v življenje načelo:
Vsak posameznik mora dati skupnosti vse svoje posobnosti, vsak posameznik sprejema plačilo po svojih zaslugah.
Kaj je dala nova Jugolavija delavcu ?
. Ljudska oblast je našla ob svojem nastopu v gospodarstvu Jugoslavije žalostno ded ščino. Slika gospodarstva stare Jugoslavije je kazala slabo razvito industrializacijo, katere razvoj ni bil podrejen potrebam ljudstva Jugoslavije, temveč Interesom dobička izkoriščevalske manjšine, ki je prepuščala najvažnejše panoge industrije, naše rudnike in vse važnejše tovarne, v izkoriščanje inozemskim trustom ln kartelom.
Štiriletno ropanje italijanskih, nemških in madžarskih okupatorjev in velikanska škoda, ki jo je prizadejala vojna, sta povzročila, da je bila vsa produkcija ob nastopu ljudske oblasti skoraj popolnoma na tleh. Porušena dežela, zapuščeni rudniki, porušene rudniške naprave, porušene tovarne, razbiti ali odpeljani stroji, uničen promet, anarhija v financah, takšno je bilo stanje našega gospodarstva po končani vojni. Po zas"ugj silnega delovnega poleta, ki so ga pokazale ljudske množice, v prvi vrsti delavski razred, sledeč novoletnemu pozivu maršala Tita, naj bo leto 1946. leto velik’h zmag v "obnovi naše dežele, stojimo že danes ob velikih uspehih. Ti uspehi so postavili Jugoslavijo na prvo mesto v obnovi med vojno prizadetih držav. Naša ljudska oblast je z zamenjavo denarja, z ureditvi, jo naše valute, postavila trdne temelje državnih financ. Visoki dvig produkcije je pripomogel, da je naš dinar postal najtrdnejša valuta v Evropi. Z obnovo po-
rušenih rudnikov in tovarn, s porastom
proizvodnje življenjskih potrebščin na
predvojno višino in s prekoračenjem iste
v vseh industrijskih panogah, smo dosegli hitro konsolidacijo našega gospodarstva in ustvarili pogoje, da pristopamo k načrtni zasnovi vsega našega gospodarstva.
Globoka ljudskost naše nove oblasti se kaže prav posebno pri njenem prizadevanju za izboljšanje materialnega stanja ljudskih množic. Ne samo, da je naše gospodarstvo postavljeno na take temelje, ki omogočajo nemoteno proizvodnjo življenjskih ptrebščin po potrebah skupnosti, ter je s tem odstranjena možnost brezposelnosti, temveč mu je že zdaj omogočeno postopno izboljšanje materialnega položaja. Proti koristim ljudstva hi bilo, če bi ljudska oblast pri tem stanju moči našega gospodarstva dala visoke plače. Povišanje plač bi nujno na eni strani Zavrlo produkcijo za življenje potrebnih izdelkov, na drugi strani pa bi majhna proizvodnji in visoke plače ogromno podražile proizvode, kar bi bilo v korist špekulantom in ljudskim sovražnikom.	(Dalje.},
Razgovor z narodnim umetnikom L N. Bersenjevim
Narodni umetnik, tov. I. N. Bersenjev, vodja gledališke skupine moskovskega gledališča »Leninski Komsomol«, je imel v ponedeljek kratek razgovor s predstavniki slovenskega tiska. Odgovoril je na različna vprašanja naših novinarjev ter prikazal splošno vlogo gledališč v Sovjetski zvezi, kako se odraža socialistični realizem v njihovih gledališčih, repertoar in odrska dela, ki so največkrat na sporedu ter še posebej delo v njegovem teatru.
Vloga gledališča, ki uživa vso pomoč vlade ter ljubezen ljudstva v Sovjetski zvezi, je ogromna. Tudi v najtežjih časih Domovinske vojne gledališča niso prenehala s svojim delom, marveč so ga v zaledju nadaljevala. Vsi večji teatri so poslali na fronto skupine igralcev, ki so skupno z vojsko prodirali na zapad in prirejali v osvobojenih krajih predstave. Zdaj, ko ljudstvo dviga iz ruševin nova mesta, obnavljajo in grade v prvi vrsti tudi gledališča, ki jih imajo vsa večja mesta. 930 jih je v Sovjetski zvezi, samo v Moskvi 27. Tudi sindikati imajo organizirane igralske skupine, ki prirejajo pod vodstvom znanih režiserjev v velikih gledališčih svoje predstave. Iz njihovih vrst izidejo cesto poklicni igralci, pevci in plesalci. Tudi tov. Kutasina, ki igra Mašo v »živem mrtvecu« je pričela svojo umetniško pot v sindikalnem gledališču.
Ker imajo sovjetska gledališča vzgojen namen, ponavljajo na sporedu — poleg sodobnih sovjetskih del — najčešče dela domačih in tujih klasikov Shakespeara, Lope de Vege, Moliera, • Cervantesa, Tolstoja, Turginjeva In drugih. Kar se tiče igranja in režiranja so njihova gledališča že zdavnaj opustila formalizem, ki je dovoljeval igralcem predvsem pa režiserjem potvarjanje prave vsebine gledališkega dela. Zdaj velja pravilo, da je forma brez vsebine mrtva. Geslo vseh gledališč pa je, da umet-
nost Izhaja iz ljudstva in je namenjena ljudstvu.
Na vprašanje o delu in igranju v teatru »Leninski komsomol« je tov. Bersenjev pojasnil, da je ta teater namenjen najširšim množicam in ne morda le komsomolcem in mladini, ki ima sama v Moskvi 4 mladinska gledališča. Repertoar prinaša resna, umetniška dela sodobnikov in domačih ter tujih klasikov in se ukvarja predvsem z vpra/-šanjem mladega človeka sedanjega časa ter ima še bolj podčrtan vzgojen namen, kot imajo ostala sovjetska gledališča.
Gledališče samo so ustanovili pred 20 leti delavci moskovskih tovarn, kasneje so mu umetniki Hudožestvenega teatra dali sloves enega najboljših gledališč v Moskvi, študij vlog je nekoliko drugačen, kot je v Hudožestvenem teatru, kjer so se igralci naučili abecede, sedaj pa delajo po novih metodah. Predvsem so skrajšali rok šitudija posameznih gledaliških del in ga večji del prenesli, na pozornico ter tako skrajšali študij vloge za mizo na minimum.
Na koncu je tov. Bersenjev odgovoril na vprašanje kakšni so njegovi vtisi s poti po Jugoslaviji:
»Moji vtisi o vsem, kar sem videl v Jugoslaviji, so kar najbolj čudoviti. To velja tako za ljudi, za deželo, kakor tudi za umetniško in gledališko življenje. Prepričal sem se, da so dani v novi Jugoslaviji vsi pogoji ea razvoj resnične kulture. Videl sem, kako ljudje pri vas ljubijo gledališče in kako se zanimajo zanj. Videl pa sem tudi mnogo odličnih igralcev, ki so najboljši porok za gledališki uspeh. Pridite k nam,« je dejal ob koncu razgovora tovariš Bersenjev, »pošljite k nam skupino svojih igralcev iz vseh republik Jugoslavije, naj sj ogledajo delo v naših gledališčih. Izkušnje, ki si jih bodo pridobili pri nas, bodo z znanjem, ki ga imajo že sedaj, pomagale še dvigniti nivo vašega gledališča«.
Nepozabni sovjetski umetniki so te dni v Ljubljane Igrali vrsto predstav. Slika prikazuje prizor iz drame »Pod praškimi kostanji«
Sleherni državljan mara poznati
zločinsko delo tujih in domačih rabljev
Ob priliki velike razstave OP to razstave Državne komisije za ugotavljanje zločinov, ki sta bili obe v Ljubljani, je mnogo obiskovalcev izrazilo željo to zahtevo, da morajo slične razstave v vsako slovenske mesto in sleherno slovensko vas. Zato se je Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo odločila, da priredi v vseh večjih krajih Slovenije riazstavo Vojnih zločinov, ki naj ponovno ©pozore vse naše ljudi na grozodejstva, ki so jih izvršili nad našimi narodi Nemci, Italijani, Madžari in domači izdajalci belogardisti, domobranci, četniki in ustaši. Zločini, izvršeni v dolgih letih okupacije, ne smejo biti pozabljeni. Naj vidijo vsi oni; ki še danes dvomijo o trpljenju naših borcev za svobodo, o žrtvah naših mož to žena, vsaj na fotografskih posnetkih, zločinsko delo, izvršeno nad našimi najboljšimi.
Prireditelji razstav so izbrali najbolj značilne fotografske posnetke, ki nam nazorno prikazujejo zločinsko prodajanje domovine še v prejšnji Jugoslaviji, dalje veliko število slik, ki nam prikazujejo gnusne zločine tujih in domačih zločincev nad našimi borci in civilnim prebivalstvom ter slike mučilnih naprav, ki so jih uporabljali rablji za mučenje svojih žrtev.
Razstava je bila najprej prirejena po večjih krajih Gorenjske, tako v Škofji Loki, na Jesenicah, Bledu, Kranju, Tržiču
to Kamniku. Povsod je vzbudila Izredno zanimanje vsega prebivalstva, ki si je pozorno ogledalo razstavljene slike in predmete. Vseh obiskovalcev na gorenjskih razstavah je bilo preko 50.000.
Potem je prišla na vrsto štajerska. Najprej je bila razstaav v Celju, kjer si jo je v sedmih dneh ogledalo preko 15.000 ljudi iz mesta samega in iz bližnje okolice. Razstavo si je ogledala ljudska in srednješolska mladina, veliko število delavcev, kmetov in delovne inteligence. Opazilo se je, da so nekateri še vedno zelo malo poučeni o vsem, kan se je dogajalo med okupacijo. Te razstave potrjujejo, da je potrebno prikazati doslej nepoučenim in po reakciji zapeljanim ljudem vsa resnična grozodejstva, ki so bila v tej vojni Izvršena nad našimi narodi. Tudi oni, ki do sedaj še nišo spregledali in Cesto nasedajo raznim nazadnjaškim lažem, bodo z obiskom take razstave spregledali to spoznali, kdo je bil to je resnični sovražnik naših narodov.
Potrebno je, da se teh razstav organizira čim več, in to tudi po onih vaseh, ki so od centrov oddaljene. Ko bodo zapeljanci spoznali zločinsko delo okupatorja to domačih izdajalcev, se bodo rade volje vključili v krog onih, ki jim ni mar le osebna korist, temveč neumorno delajo za dobrobit vsega delovnega ljudstva.
Za uspešnejši študij v
V	zadnji številki lista »Tekmujemo« je tovariš Kimavec napisal uvodni članek pod .naslov,cm »Obljube in uspehi«. T,u piše: »Doseči je treba enoten študij po vseh četrtih in v vseh množičnih organizacijah Osvobodilne fronte.« Posebno delavci smo z njegovim predlogom zadovoljni, ker smo resnično potrebni prave izobrazbe, ki pa jo je mogoče doseči le z načrtnim da čim bolj enotnim študijem.
V	stari Jugoslaviji so obstojale v tem pogledu izobrazbe za razredno zavedno delavstvo velike težave, ker je protiljudska. oblast s svojimi hlapci-žandarji, policaji ki ovaduhi delovnemu ljudstvu preprečevala Izobraževanje. Ker se delavski razred tudi danes še ni dovolj usposobil za delo v vodstvu, je še vedno v premalem številu Udeležen v odborih in na vodilnih mestih. Tu lahko pomaga le enoten študij, z dobrimi študijskimi pripomočki in premišljenimi nasveti.
Zelo potrebno in priporočljivo bi bilo, da bi naš kader inteligence malo bolj cenil delavca samega in bolj upošteval njegovo mnenje ter njegove napore ip žrtve, ki jih doprinaša v obnovi. Obrusiti bi moral svoje malomeščanske navade in odpraviti večkrat ne tovariške odnose do delavca io, pod-
množičnih organizacijah
rejenih v splošnem. V tem pogledu se je do sedaj še mnogo premalo napravilo. S tem pa ne mislim samo delovne inteligence. Večkrat se tudi delavec ali delavka »na položaju«, hoče nekako oddvojiti od ostalih, češ: sedaj sem pa nekaj več. Te grobe napake so posledjca stare vzgoje in jih bo treba čim preje odpraviti.
Vsak vodilni funkcionar naj se zaveda, da je na svojem mestu po volji ljudstva, zato naj bo skromen, dober in pošten. Sleherni državljan naj se zaveda, da smo v ljudski državi, ter naj zato upošteva ono, kar ljudstvo želi.
Tovariši in tovarišice, ki vodijo študij, naj bi se poglobili v mišljenje, življenje in delo predvsem industrijskega in poljedelskega delavca, kmeta in obrtnika. Naj večjo pažnjo pa je potrebno v tem pogledu posvetiti naši mladini. Z vsemi se je treba pogovoriti o njihovih težnjah, poslušati njihove pritožbe in želje pa tudi poskušati opravljati, njihovo delo. Šele takrat bo oni, ki je prevzel vodstvo študija, spoznal pravo življenje. Na tak način pridobljene izkušnje bo prenesel v načrten študij, bi bo imel gotovo več uspeha. Le na ta način se bo dvignilo število obiskovalcev študijskih sestankov.	Habe Tone, delavec.
flehaj nthd o nalifi fcuttmno-pto&veinift pthediivctft
Zadnje mesece smo bili priča- velike aktivnosti v kulturno-prosvetnem delu, ki ga je sprožilo tekmovanje. Vsepovsod po Sloveniji so se vršili festivali, mitingi, koncerti. akademije, drama teki nastopi itd.
Veliki pomen in važnost, ki ga ima ljud-sko-prosvetno delo pod novimi pogoji ljudske oblasti, nas sili, da začnemo s kritičnim pretresom, M naj ugotovi vse napake in pomanjkljivosti in da obenem jasne, točne smernice za bodoče delo. Za temeljit izčrpen pretres pa je potreben podroben pregled vsega ljudsko-pros vetrnega dela, ki je bilo izvršeno v času tekmovanja in poznavanja vseh Objektivnih pogojev, ki so spremljali to delo, ga pospeševali ali ovirali.
Tak pretres bi nas dovedel do nekaterih načelnih ugotovitev in zaključkov:
Doslej nam še ni uspelo, da bi naše kul-tumo-prosvetno delo prešlo v odločilni meri na napredne pozicije. Bo vseh korenitih spremedbah, ki so se izvršile v naši domovini s tem, da je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, ko se 'je v osnovi spremenilo vse naše gospodarsko in družbeno-politično življenje, je nujno, da postane drugačno tudi vise naše kulturno - prosvetna delo. Še več. Nove prilike terjajo novo vsebino vsega našega ljudsko-prosvetnega dela. V času, ko je izkoriščevalski razred vržen z oblasti, v času, ko delovne množice, mesta in vasi v silnem delovnem poletu ustvarjajo osnove novega gospodarstva, ko vlagamo vse naše napore v obnovo, v dvig produkcije, ko vnašamo v naše tovarne nove metode dela ko ljudska lastnina produkcijskih sredstev zahteva nov odnos do dela, se mora tudi vse naše kult.-prosvetno delo 'Vključiti v ta veliki proces preobraževanja vsega našega življenja. Vloga kulturno-prosvetnega dela De v tem, da po svoji kultumo-pncsvetni liniji pomaga pri graditvi novega življenja naše ljudske države. To se pravi: naše igre, deklamacije, pesmi, koncerti morajo biti Jaki, da bodo v našem delavcu, kmetu, delovnem inteligemitu dvignili njegovo zavelst, predanost, da bo spoznal in občutil vso ve-

ličimo stvari, za katero daje vse ljudstvo velike napore: zgraditev novega življenja v ljudski državi.
Kadar bomo teko gledati, se bodo naše prireditve spremenile po vsebini in obliki. Zginili bodo z naših odrov nevredni komadi, z naših programov bodo izginile brezidejne pesmi in deklamacije.
Nova kultura in prosveta v ljudski državi mora biti ljudska, to se pravi, da morajo biti delavne množice nosilec vsega ljudi sko-prosvetnega dela. To se bo zgodilo na ta način, da bo skrb za kultomo-prosvetno delo prevzelo ljudstvo samo preko svoje Osvobodilne fronte in njenih množičnih organizacij, v prvi vrsti sindikatov, mladinske in ženske organizacije. Da bo vprašanje iger, koncertov, mitingov prav tako predmet razpravljanja množičnega sestanka, kot je katerokoli gospodarsko ali politično vprašanje. Izkrivljenost našega ljuid-eko-proSvetnega dela ima svoj koren prav v tem, da niso naše množične organizacije, v našem primeru sindikati, čutili vprašanja festivalov, koncertov, kot svojo odgovornost, temveč so jo pustile strokovnjak cm.
Danes, ko tolčemo reakcijo na gospodarskem in političnem polju, ko ji z navajanjem množic k budnosti izpodbijamo tia pod nogami, smo vse premalo budni na pozicije, ki sj jih skuša utrjevati na kul-turno-prasvetnemu področju Vsaka brezidejna igra, Vsak koncert, ki m predstavljen tako, da dvigne v nas življenjski optimizem, v soka pesem, ki nas od dva j a od realnosti, je v korist reakcionarnim silam, ki si prizadevajo, da bi zavrls delovni polet ljudskih množic.
Pred nami: stoji naloga: kultumo-pro-evetno delo mora čim prej postati stvar delovnih množic, t. j. Osvobodilne fronte, sindikatov, LMS, AJTŽ in vse naše ljudsko prosvetno delo se mora polno vključiti v ve; likj ustvarjalni proces ljudskih množic, ki ima po besedah maršala Tita cilj, ustvaritev srečne, bogate in kulturne ljudske republike Jugoslavije.
Tako delajo v Sovijetsk^ zvezi
Sindikalni sestanki
V sovjetskih strokovnih organizacijah
sestanki prvovrstnega pomena. Oni odražajo skupno voljo članov sindikata, so sredstvo mobilizacije delavcev in nameščencev, šola njihove vzgoje in tribuna kritike ter samokritike. Tj člani sindikata izbirajo svoje voditelje, nadzorujejo njih delo ter sklepajo o najvažnejših vprašanjih sindikatovega življenja.
Sovjetske strokovne organizacije so že po svoji naravi demokratične. Živ odraz njihovega demokratizma so obča zborovanja. Zlasti veliko vlogo igralo zborovanja danes, ko mobilizirajo strokovne organizacije milijonske množice za boj, za izpolnitev in nad izpolnite v novega petletnega načrta.
Vprašanja o razvoju proizvodnje, o socialističnem tekmovanju, o stanovanjski grad. nji in zadovoljiti, kulturnih potreb, je mogoče povoljno rešiti samo, če eo množice pri tem neposredno in aktivno _ udeležene. Zato zadajajo strokovne organizacije vsakemu strokovnemu in gospodarskemu voditelju nalogo, da pozorno posluša glas množice, da se opira na njene izkušnje in jo priteguje v socialistično gradnjo ter v družbeno življenje. -
Zato, dk bi bilo vodstvo pravilno, stavita boljševišika partija in tovariš Stalin kot ne o vržen zakon vsakemu voditelju te-le pogoje:	' .
L najti pravilno rešitev vprašanja; prat-vilna rešitev pa ni mogoča, če ne vpošte-vamo izkušenj množice, ki na svoji koži občuti rezultate našega vodstva;
2.	organizirati izpolnitev pravilne rešitve,
ki pa zopet ni mogoča breg direktna pod-ppre množice;
3.	organizirati preverbo, Je-li bila rešitev izpolnjena, kar je brez diretne pomoči množice prav tako nemogoče.
Redno sklicevanje občih zborovanj delavcev in nameščencev je prav tisto mogočno sredstvo za povezovanje z množicami, brez katerega ne morejo niti gospodarski niti sindikalni voditelji rešiti kompliciranih nalog ter odkriti in odpravit; neaostatke v delu podjetij in družbenih organizacij.
Strokovne organizacije zagotavljajo čla-
nom sindikatov njihovo neomajno pravico, da aktivno sodelujejo pri reševanju vseh vprašanj, s katerimi se organizacija bavi, da lahko na sestankih obširno kritizirajo vse nedostatke v delu gospodarskih in sindikalnih organov ter sistematično preverjajo delo svojih sindikalnih voditeljev in jih odstranijo, če ne opravičujejo izkazanega jim zaupanja.
Vsako sindikalno zborovanje mara biti dobro pripravljeno. Njegov dnevni red mora biti dobro premišljen in aktuelen.
Uspeh — Učijo strokovne organizacije — je vedno odvisen od dela med ljudstvom. Ni dovoli, če visi na določenem mestu objava, kidaj bo sindikalni sestanek in kaj se bo na njem razpravljalo. Stodikailni aktiv mora biti v ozkem stiku z vsalkiim delavcem in nameščencem ter vzbudati v njem željo, dta bo na »ostanku govoril in stavil predloge.
Zlasti eo važni sindikalni občni zbori, kjer položi dotedanje vodstvo poročilo o svojeln delu ter se znova vodi odbcp. Za vsa organizacije velja strogo pravite, da izvedejo občne zbore po vseh predpisih. Pri postopku se ne sme kršiti namianjše pravice sindikalnih članov. Za ve* prisotne mor* biti napravljen natančen spisek. Brez spiska ni mogoče določiti, ali je zborovanja pravomočno in če ima predpisani kvorum. Izvolitev prezidijat izvedba zborovanja na podlagi pravilnika, podrobni zapisnikj vseh govorov, resolucija in njena dopolnitev 2 vsemi sprejetimi popravki ati dopolnili, točno seštetie glasov, samo na teh načelih sindikalno demokracije izvedeno zborovanje je pravilno to more sklepati a vprar
šanjih, ki sq na dnevnem reda
Avtoriteta sindikalnih (septanikiov je V mnogem odvisna od; izvedbe sklepov, so bili na njih sprejeti. Zelo koristen je običaj, da se na vsakem sestanku najprej pretresa o tem, kako in v koliko so bilo izvedeni skleni, sprejeti na poslednjem sestanku.
Redno sklicevanje splošnih _ sestankov veča odgovornost gospodarskih in sindikalnih voditeljev pred članstvom, jača nad njimi kontrolo množic, vodi k vedno večji aktivnosti delavcev in nameščencev ter poživlja delo strokovnih organizacij.
Otroški klub na Vasiljevskem otoku v Leningradu
Na Vasiljevskem otoku v Leningradu ee dviga ogromno poslopje z več nadstropji. Dvorec kulture vsezveznega osrednjega sveta profesionalnih zvez. Namenjen je najrazličnejšemu kulturnemu dela Rad bi čitateljem povedal nekaj o enem delu delavnosti v tej palači, — o otroškem klubu.
Otroški Mub Dvorca kulture obsega šestnajst prostornih, svetlih sob. V njem je dvorana za štiristo oseb, velika knjižnica, bogata shramba kostumov za oder to vrsta postranskih prostorov. Seveda je delo v klubu različno organizirano, pač po stopnji razvoja raznih skupin.
Tu je na primer predšolski sektor za deco iizpod sedmih let. Starši, vodijo otroke v klub ob desetih dopoldne in jih morejo puščati tam do šestih popoldne. Mnogo raznih igrač to zanimivih iger je tukaj. Cesto prihajajo gostovat lutke s predstavami. Dvakrat na teden obiskuje klub »babica« Irina Kamauhova, ki ume čudovito pripovedovati ruske pravljice. Iz zverinjaka v Zoološkem vrtu pa naročajo dresirano veverico, psička to medvedka.
Izmed otrok, M redno obiskujejo klub, je sestavljena skupina, ki se uči tujih jezikov. Vodi jo izkušena pedagoginja Jeka. terina Fedorova. Muzikalno nadarjeni otroci imajo možnost pečatil se z goslimi in klavirjem pod posebnim strokovnim vodstvom.
Velika soba, ki je kakor vrt, je kakor živa priroda. Tu je razno cvetje, ptice, pa tudi kunci in ježi šotam. Pod vodstvom Pa.
Obnova belokranjske železniške proge. Do 1. januarja 1947 bo obnovljena belokranjska železniška proga. Na progi delajo mladinske delovne brigade iz vse Slovenije.
Mladina gradi negovsko cesto. Mladina iz Slovenskih goric gradi 4 km dolgo cesto pri Negovi, ki bo za 7 km skrajšala avtobusno progo Maribor—Ljutomer.
Udarna brigada »Srečko Kosovel«. Pri gradnji proge in mostu pri Prestranku dela tudi mladinska delovna brigada »Srečko Kosovel«. Zaradi vztrajnosti in požrtvovalnosti pri delu in učenju je bila brigada proglašena za udarno.
Trimesečno »Titovo tekmovanje« v Ajdovščini. Tekmovanje je dalo prvih 73 udarnikov vzhodno-primorskega okrožja, Odlikovanje teh udarnikov se je izvršilo 6. t. m. na slovesnosti v Ajdovščini.
Obnovljen cestni promet pri Srbobrana. Preko plovnega kanala med Beogradom to Subotico je obnovljen velik cestni most, katerega so porušili Nemci ob svojem umiku
1.	1944. Od predvidenih 5 milijonov dinarjev za obnovo mostu je okoliško prebivalstvo prihranilo s prostovoljnim delom preko 800.000 dinarjev.
Dela na posavskem prekopu eo končana.
Mladinske brigade, ki so gradile prekop, so izvršile dela 10 dni pred določenim rokom. Z izsušitvijo teh predelov potom prekopov bo obvarovano preko 4000 ha najbolj plodne zemlje. Celokupna vrednost izvršenih del znaša 9 milijonov dinarjev.
železniški most na Tisi pri TVtolu izročen prometu. S tem je vzpostavljena direktna železniška zveza z Bačko, kar predstavlja korak naprej v razvoju gospodarstva in prometa, Most je bil dogra jen v rekordnem času 4 mesecev.
Dva mostova med Susakom In Beko. V kratkem bosta na novo zgrajena dva mostova, ki bosta vezala Sušak in Reko. Nar mesto ozkega mostu, na katerem so včasih postajali žandarji in karaibinerji, bosta stala dva mostova, katera bosta lahko služila tudi za javno sprehajališče. Prvi most bo širok 32 m, drugi pa 14 m. Pri gradnji po magajo prebivalci s prostovoljnim delom.
Dve novi gimnaziji v Zagreba Da se nudi čim večjemu številu otrok možnost srednješolske izobrazbe, je ljudska oblast odprla dve novi gimnaziji na periferiji Zagreba. Dosedaj je vpisanih v zagrebške srednje šole 15.950 otrok.
Iz vode dvigajo železniški most. Za časa okupacije je bil porušen železniški most na Dravi pri Osijeku. Most je ogromnega pomena za železniški promet med Slavonijo in Baranjo. Zaradi tega so sprejeli delavci, zbrani na množičnem sestanku, sklep, da bodo most dogradili do 25. oktobra t. 1.
Sovjetski gledališki umetniki med delavci v Dugi Iiesu. Tudi delavce bombažne industrije v Dugi Resi so pred kratkim obiskali sovjetski umetniki moskovskega gledališča »Ljeninski Komsomol«. Po zelo uspeli predstavi so delavci obsuli drage goste s cvetjem in jim priredili navdušene ovacije.
84 % predvidenih količin sena že odkupljenih. Ljudstvo Bosne in Hercegovine je prodalo državi že 40 % predvidenih količin sena, v travniškem okrožju pa celo 84 %.
Dečji dom v Trebeviču. Sarajevski delavci so v okviru novembrskega tekmovanja zgradili (dečji dom v Trebeviča Dom je bil zgrajen v 30 dneh.
Predor Majevica dogotovljen. Na mladinski progi Brčko—Banoviči je požrtvovalna mladina vseh brigad dcgotovila predor Mar jevica 40 dni pred določenim rokom.
Dograjen je zadnji most na Mladinski progi. 5. oktobra so bila končana dela na zadnjem mostu na progi Brčko—Banoviči. Rok za izgradnjo je bil predviden za dne 18. oktobra. Most stoji v bližini Banovičev čez reko Oskavo.
Gradnja kmetijskih šol v Makedoniji. Ministrstvo za poljedelstvo to gozdarstvo LR Makedonije predvideva gradnjo 18 poslopij za enoletne poljedelske šole. Odobreno je tudi 6 milijonov kredita za gradnjo 9 veterinarskih bolnišnic.
Nova gimnazija v Krivi PalankL Novo gimnazijsko poslopje bo zgrajeno do poletja 1947. Razen učilnic bo v poslopju tudi jedilnica, dvorana za prireditve, laboratorij to drugi prostori. Za poslopje je ljudstvo samo zbralo pol milijona dinajev, poldrug milijon kredita pa je odobrilo ministrstvo za prosveto LR Makedonije.
Nove ceste v črni Gori. Ministrstvo LR Črne gore je odobrilo preko 48 milijonar dinarjev kredita za gradnjo novih cest. Dela so se že pričela.
raskevje Minzas, ki je biologinja, opravljajo otroci v temi oddelku zanimivo delo: letos so posadili na odrejenem prostoru poleg kluba petsto malinovih in ribezovih grmičev ter nekaj tucatev jablanovih sadik.
Za šolarje je v klubu mnogo zanimivih krožkov. Krožek za modeliranje avionov, kabinet ljubiteljev fizike, mizarska delavnica in elektrotehniški kabinet vabijo na stotine mladih ljubiteljev znanosti to tehnike. Močno so razviti tudi krožki otroške umetniške delavnosti. Tu je otroški orkester ruskih narodnih glasbil, krožek za značilne plese, pevski zbor, gledališka družina, razred za pevce -soliste to one, ki Igrajo na violino ali klavir. Te družine to skupine vodijo pedagogi s konservatorija to pravi strokovnjaki teatra. Tu se vadi do šeststo otrok.
Silno zanimivo je delo v knjižnici, ki Ima nad 27,000 knjig. V čitalnici se dobijo vsi otroški časniki to časopisi, ki izhajajo v državi. Knjižnica ima sila čita-teljev. Otroci radi obiskujejo vsak teden razstavo to pregled otroških časnikov to časopisov, popoldanske prireditve, posvečene odličnim proizvodom dečje književnosti, dopoldanska predavanja o umetnosti im kar je kaj takega.
Otroški klub je povezam g šolami, v katerih ee uče otroci, ki obiskujejo klub. Predstavniki teh šol tvorijo svet, ki vodil ves uk to sploh vse delo. V klubu je organizirana stalna pomoč pri učenju računstva, zgodovina, ruščine to književnosti.
Izpopolnim® naše knjižnic* z novimi knjigami!
V	Cankarjev založbi sw izšlet
Zgodovina VKP (b)
Mirko Košir: »Španija na braniku demokracije, svobode in mira
Vesetin Masleša: »Svetozar Markovič«, študija. _
V	isti založbi bodo v kratkem izšle:
Lenin; »Imperializem kot najvišji Stadij
kapitalizma.
Lenih; »Pisma Gorkemu«.
Roskin; »Življenjepis Gorkega«.
Maksim Gorki: »Artancnovi«.
Državna založba Slovenije je izdala;
Srečko Kosovel: »Zbrana dela« L del v priredbi dr. Antona Ocvirka.
Lev N. Tolstoj; »Ana Karenina« I. deL II. del bo izšel do konca tega meseca. Prav tako izide v kratkem »Kproški zbornik« v podobni veliki obliki kot je izšel »Zbornik« za 1.1945. Opremljen bo z ilustracijami in zemljevidi in bo obsegal 700 strani,
Anton Aškerc: »Zbrana dela« 1. del.
Thacheray; Semenj ničevosti L del. —i II. del pa izide v novembru.
Tu so tudi redne ure za zemljepisje 1® splošno književnost, organizirajo pa se tudi obiski muzejev.
VCSPS, to je vsesojuznij Centršlmij So-včt Profesionalnih Sojuzov, kiji upravlja palačo kulture na tem otoku, daje otroškemu klubu bogata sredstva. Dovolj J® povedano s toea, da je leta 1946. v proračunu za otroški klub določeno poldrug milijon rubljev.
Otroški kluhi so sedaj ustanovljeni pri vseh domovih kultura v Leningrada Pa tudi po drugih mestih Sovjetse zveze.
0 ustanovitvi in delu komisij
za tehnično in higiensko zaščito
Glavni Odbor ESZDN Jugoslavije Je na svoji seji dne 5. septembra 1946 ugotovil, da se sindikalne organizacije in delavski zaupniki niso dovolj brigali za tehnične in higienske mere pri delu. V podrtjih, rud-■ nikih, na gradnjah itd. se dogajajo nesreče, katere bi se v mnogih primerih lahko preprečile, če bi sindikalne organizacije imele posebne organe, ki bi se bolj zanimali za ustvaritev osnovnih mer tehnične in higienske zaščite. V zvezi s tem je Glavni odbor sprejel sklep, da pri vseh strokovnih sindikalnih organizacijah uvede poseben sektor dela za tehnične in higienske zaščitne mere pri delu.
Z ozirom na to daje sekretariat Glavnega odbora sledeče
NAVODILO:
L Vsi podružnični odbori in pododbori v podjetjih, rudnikih in na gradnjah kakor tudi v ostalih delavnicah, kjer je potrebna tehnična ali higienska zaščita, pri delu, morajo najkasneje v roku 20 dni osnovati posebne komisije za tehnično in higiensko zaščito dela.
Komisije pri podružnicah sestavlja najmanj 5 oseb; v te komisije mora priti obvezno kot predsednik član podružničnega odbora. Tam, kjer po oddelkih obstojajo organi podružnice — pododbori, naj se pri pododborih na isti način formirajo komisije iz najmanj 3 oseb.
Podružnična komisija odgovarja za svoje delo neposredno odborom svoje podružnice; komisija pododbora odgovarja svojemu pododboru.
Zaradi izmenjave izkušenj v detu in dajanje neposrednih direktiv bodo predsedniki podružničnih komisij sklicevali od časa do časa skupne sestanke vseh komisij.
2.	Komisije pr; podružničnih odborih in pododborih morajo najkasneje mesec dni po svojem formiranju pregledati zaščitne mere pri transmisijah, strojih v rudarskih oknih, na gradnjah in na vseh ostalih delovnih mestih, kjer so zaščitne mere neob-hodne; seznaniti se morajo tudi z življenj-
t skimi pogodi v podjetju.
3.	Komisija bo po ali v času samih pregledov poročala o rezultatih in dajala predloge podružničnemu odboru odnosno pododboru, a ta podružnici. Dolžnost podruž-
ničnega odbora je, da pri opravi podjetja ukrene potrebne korake, da bi se čnaprej odpravili ugotovljeni nedostatki v tehnični zaščiti in higienskih pogojih dela. Podružnične uprave morajo pri reševanju vprašanja tehnične zaščite in higiene imeti pred očmi še vedno precej omejene možnosti naših državnih podjetij, v katerih je pred vojno bila tehnična in higienska zaščita zelo slaba in ki se je v času vojne in okupacije še poslabšala ter naj se za sedaj ustavljajo na najbolj neobhodno potrebnih zaščitnih in higienskih merah.
4.	V primeru, da oprava podjetja odkloni posamezne zahteve za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, je dolžnost podružničnega odbora, da brez odlašanja obvesti inšpekcijo oziroma inšpektorja dela z» področje, na katerem se nahaja dotično podjetje, rudnik ali gradnja.
5.	Dolžnost vseh tajništev zvez in federalnih sekretariatov je, da določijo referenta za higiensko in tehnično zaščito, ki bo sodeloval s komisijami pri podružnicah in jim dajal tehnična navodila ter pomoč pri delu. Kjer to zahtevajo posebni pogoji posameznih strok, se bodo določili referent; za tehnično in higiensko zaščito v krajevnih odborih, rudarskih revirskih odborih in na prudisih.
Federalni odbori in krajevni mcdktro-kovni sveti bodo postavili sektorje za tehnično in higiensko zaščito dela, k; bodo imeli nalogo pomagati svojim nižjim forumom.
6.	Ko komisije za tehnično in higiensko zaščito dela izvedejo vse naloge, predvidene v točki 2 in 3 tega navodila, delujejo tudi naprej kot stalni organi podružničnih odborov in pododborov. Njihova nadaljnja naloga je, da sistematično ugotavljajo in kontrolirajo zaščitne mere in higienske pogoje v podjetju, kakor tud; sprejetje vseh zakonskih predpisov o zaščiti dela, da organizirajo predavanja, nabavljajo odgovarjajoče plakate in parole, preko katerih se bodo delavci spoznaval; z zaščitnimi in higienskimi merami, ter da z drugimi sredstvi vršijo propagando za tehnične in higienske zaščitne mere pri delu.
Smrt fašizmu — svobodo narodni
Sekretar:	Predsednik:
Uredba o odpovedih delavcev in nameščencev
1. člen	4. člen
Osebe, ki so v najemniškem delovnem razmerju in za katere ne veljajo predpisi zakona o državnih uslužbencih, ter podjetja, uradi, ustanove, organizacije oziroma zasebni delodajalci morejo pretrgati določeno delovno razmerje s poprejšnjo odpovedjo.
Odpovedni rok je za delavce 14 dni, za nameščence pa en mesec.
Odpovedni rok delovnega razmerja je za nameščence po dopolnjenih petih letin službovanja v istem podjetju, ustanovi, organizaciji oziroma pri zasebnem delodajalcu dva meseca, po dopolnjenih 15 letih službovanja pa tri mesece,
2. člen
Nameščenec, kt mu je bila odpovedana služba, ima pravico do odpravnine, če je v istem podjetju, ustanovi, organizaciji oziroma pri zasebnem delodajalcu služboval najmanj tri leta. Odpravnina znaša do šest let službe eno mesečno plačo, od šest do deset let dvakratno, po šestih letih pa štirikratno mesečno plačo, ki jo. je nameščenec prejel v zadnjem mesecu službovanja.
Odpravnina ne pripada nameščencu, ki ima pravico do pokojnine po veljavnih zakonskih predpisih, pa tudi ne nameščencu, ki je sam odpovedal službo.
3. člen
Odpovedni roki iz 1. člena te uredbe se ne morejo s pogodbo spremeniti, omejiti ali odpraviti.
Za izjemne strokovne delavce in nameščence se lahko odpovedni rok; s pogodbo podaljšajo, toda ne nad 6 mesecev, in sicer po poprejšnji dovolitvi državnega organa, pristojnega za delo.
Služba se lahko odpove samo na dan Izplačila zaslužka.
5 člen
Delodajalec (prvi odstavek 1. člena te uredbe) je dolžan, da za časa odpovednega roka da delavcu oziroma nameščencu, če to zahteva, 8 prostih ur na teden, da si poišče novo zaposlitev, ne da bi mu zato zmanjšal mezdo ali plačo.
6.	člen
Delovno razmerje na preizkušnjo se moro , med delavci in delodajalci določiti s pogodbo za največ 14 dni, med nameščenci in delodajalci (tretji odstavek 1. člena) pa za največ mesec dni. V tem roku lahko obe stranki vsak čas pretrgata delovno razmerje.
7.	člen
Nameščenci so po tej uredbi tiste osebe v najemniškem delovnem razmerju, ki za mesečno plačo opravljajo upravno-stro-kovne posle v zadružnih in zasebnih podjetjih, ustanovah, organzacijah in pri zasebnikih.
8.	člen
Minister za delo FLRJ se pooblašča, da izda potrebna navodila za uporabo predpisov te uredbe.
9.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
Predsednik vlade FLRJ ln minister za
narodno obrambo maršal Jugoslavije:
Josip Broz-Tito
Minister za delo:
Vleko Krstulovič s. r.
S pfcmma Omlrokee »prave Zve* kovinarjev Jagoda«i$e
Ustvarjajmo pogoje za sistematično povečanje kolektivne In individualne produktivnosti dela!
28. to 29. septembra t. L se je vrSU v Beogradu drugi plenum Centralne uprave Zveze delavcev to nameščencev kovinske industrije Jugoslavije.
Referati, ki so bili podani ter plodna diskusija dajejo obilico materiala, jz katerega se jasno razvidi jo problemi kovinske industrije.
Utrditev organizacije, r prvi vrati podružnic, je bila ena najvažnejših obvez, ki jih je sprejel prvi plenum. Velik del podružnic, kot n. pr. Jesenice, Sartid v Smederevu itd. je te obveze pravilno izpolnil Mnogim podružnicam pa ni uspelo odpraviti nekaterih organizacijskih nedostatkov. Zaradi slabega vodstva, podružnic ni imelo članstvo dovolj razvitega čuta odgovornosti. V nekaterih podružnicah kot na pr. v livarni v Osijeku in v železarni v Varešu ni plačevalo članarine niti 70% članstva. V prvi vrsti so tu kriva vodstva podružnic, ker niso pravilno izpolnjevala direktiv Centralne uprave.
Drugi razlog, da je bilo v nekaterih večjih podružnicah slabo organizacijsko stanje, je v tem, da V podružnicah še ni bilo de sedaj plačanih sindikalnih funkcionarjev, čeprav se je v večjih podružnicah pokazala nujna potreba po namestitvi istih.
Pri Centralni upravi bodo osnovane komisije za posamezne panoge kovinske industrije kot za: avtomobilsko in precizno mehaniko, elektrogospodarstvo, za prometne in poljedelske stroje. Naloga teh komisij bo obstojala v strokovnem proučevanju problemov teh panog kovinske industrije.
Od pravilno postavljenega organizacijsko ga dela podružnic zavlsi v največji meri, če bodo sposobne, da postanejo organizator tekmovanja, postavitve norm in akordov ter buden čuvar delovne discipline, kar precejšnjemu delu podružnic do sedaj še ni uspelo. Precej krivde za to nosijo tudi tekmovalne komisije, za katere se je dostikrat enostavno »zadolžilo« gotove člane, ki sc mrtvo in brezdušno opravljali svoj posel, namesto da bi bili forum za dejanje iniciative v tekmovanju.
Velika pomanjkljivost v tekmovanju je tudi ta, da se niso povsod vršila gospodarska posvetovanja med podružnico in upravo podjetja, na katerih bi članstvo spoznavale proizvodni načrt podjetja, ga predlskutira-lo in si ga nato osvojilo kot konkretno obvezo. V takem postopanju se kaže tudi pravilen odnos sindikalne podružnice do uprave podjetja, kot je to primer v tovarni Luna v Karlovcu, kjer so proizvodni načrt ne samo dosegli, ampak tudi prekoračili.
Nekatere podružnice zavzemajo tudi ne pravilno stališče glede postavljanja norm. Tako je ukinjena norma v podjetju Mustad v Karlovcu samo zato, ker sta dva delavca izgubila prste. Lažje se jim je zdelo ukiniti normo, kot pa zavarovati stroj in na ta način zaščititi zdravje delavca. V tovarni žarnic DIS v_____cgrebu pa smatra uprava po-
družnice, da norma lahko kvarno vpliva na kvaliteto izdelkov. Take nepravilne in škod-
IJtve pojme o nonnah je treba na vsak način odpraviti.
Plenum se je bavtl tudi * vprašanje* udarnikov. Tudi v tem oziru obstojajo nepravilnosti glede samega postopka pri pero-glašanju udarnikov ln dodeljevanja beneficij. Imamo uprave podružnic, Iti sede s prekrižanimi rokami, čeprav udarniki v njihovem podjetju ne dobivajo udarniških kart in boneficij, Id jim pripadajo. Naša dolžnost je, da polagamo največo pažnjo ljudem, ki dvigajo produkcijo.
Posebno pažnjo je plenum posvetil specialnim komisijam za higiensko ln tehnično zaščito delavcev, ki marajo biti ustanovljene v roku 15 dnL
Več pozornosti politični tr.gradnjl Haa-gtva! V tem oziru bodo igrali veliko važnost delavski klubi v večjih podjetjih, rdeči kotički ter kulturno prosvetne komisije, katerih naloga je, da organizirajo vse oblake kulturno prosvetnega dela.
Novi delavci, ki vstopajo v podjetja, posebno še, če prihajajo s podeželja, morajo biti predmet posebne pažnje sindikalnih podružnic, ki naj se zanimajo za njih kulturni in politični razvoj.
Posebno so Mil poudarjeni d«ltč| sklopi plenuma:
Za krepitev to dviganje produkcije kovinske stroke zahteva plenum od pristojnih ministrstev, da posvetijo posebno pažnjo ekonomski porabi surovin in materiala, kvaliteti, pravilni razdelitvi kadra, uvajanju novih metod dela. udamištvu ter tekmovanju.
Naloga vseh podružnic je, da organtztrajo odločno borbo za učvrstitev delavne discipline.
V	tekmovanju, M je nova stalna metoda dela v naši proizvodnji, se morajo odstraniti. vsi škodljivi predsodki glede vpeljave norm, odstraniti se mora pasivnost nekaterih uprav podjetij ln podružnic ter ponekod tudi nedostatek enostavnega knjigovodstva to pomanjkanje načrtnega dela.
Centralni upravi je poverjena naloga, da pregleda takoj po končanem novembrskem tekmovanju rezultate tega tekmovanja to nagradi štiri najboljše delovne kolektive, a najboljšemu podeli prehodno zastavo.
Več pažnje našim udarnikom!
Uprave podružnic morajo posvetiti naj-večjo pažnjo higienski in tehnični zaščiti delavca.
Po vseh podružnicah ae osnujejo kultur-
no-prosvetne komisije.
Blagajniško poročilo Centralne oprave ae je odobrilo, prav tako tudi projekt budže-ta za drugo polovico 1946.
V	diskusiji se je izkristalizirala enoduš-na želja vseh delavcev kovinske industrije, da se mora razviti v novi Jugoslaviji močna kovinska industrija, kar je plenum izrazil v brzojavki maršalu Titu. V brzojavki so kovinarji obljubili, da bodo Izpolnili vse naloge, katere je tovariš Tito postavil pred njih ob priliki svojega obiska na Jesenicah.
»—■ - i .m - gri—iiii—-ni -.I’"« i ■■ •..-HiftiiMi"1 2 31	i n >■ i
Delegacije demokratičnih držav se odločno bore proti imperializmu
V diskusiji o francoskem predlogu statuta Trsta na seji politično-teritorialne komisije za Italijo je sovje tak poslanik Višinski razkrinkal stremljenja zapadnih imperialistov. Opozoril je na dejstvo, da se zavzemata glede statuta Trsta dve stališči: Prvo hoče v vprašanju Trsta okrepiti in razviti pozicije demokracije, druga struja pa stremi za tem, da razbije načela demokracije v Trstu.
To je bil odgovor predstavnika resnične ljudske demokracije, angleškemu delegatu, ki je poizkušal opravičiti nedemokratično stališče angleške delegacije glede statuta . Trsta. Angleški delegat se je namreč izrazil za »močan režim stabilnost; in javnega reda« v Trstu, kjer so — kot se je izrazil — na dnevnem redu »ilegalne stavke, bembne eksplozije, politični atentati in Ugrabljanja.«
Te »temne slike« o razmerah v Trstu se je dotaknil tudi jugoslovanski delegat Vilfan, tki je poudaril, da za to stanje ne nosi krivde ljudstvo, ampak sedanji režim v Trstu, ki je ljudstvu odvzel iz njegovih rok demokratično oblast ter vse pravice, da sodeluje prj oblasti. V Trstu resnično vlada teror, teror policije, ki ubija celo žene.
Toda kljub naporom sovjetske, poljske in jugoslovanske delegacije, da bi prišli glede vprašanja statuta Trsta do sporazumne rešitve, ki bi zagotovila tržaškemu ljudstvu da.nrfcratične pravice in ekonomski razvoj Trsta, je sprejela komisija s pomočjo anglo-ameriškegn glasovalnega stroja francoski predlog. Ta odvzema vso oblast tržaškemu ljudstvu in ga izroča samovolji *n diktaturi guvernerja z neomejenimi pooblastili. Anglo-ameriška večina, v kateri k takrat tudi francoska delegaciji odkrito ?digra.la vlogo discipliniranega glasovalca, 1® brezobzirno vztrajale v svoji nameri, da Metu vsili verige kolonialnega, suženjstva.
Seja, ki je odločala o usodi stotisočev ljudi v Trstu, se je spremenila v navadno burko. Kljub ponovnim zahtevam sovjetskega, jugoslovanskega in drugih delegatov, naj bi sejo odložili, ker je bilo zaradi pozne ure onemogočeno vsako resno delo, je anglo-<imeriški glasovalni stroj nadaljeval svoje mehanično pregla.sovanje, ki se je ponovilo več kot 50 krat.
Zaradi tega je jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan izjavil, da prisostvuje jugoslovanska delegacija delu komisije edino zaradi reda ter izjavlja, da ne pripisuje nobene formalne, niti moralne vrednosti odločitvam te seje ter se ne bo čutila vezane z nobene odločitvijo, ki je bila na ta način sprejeta. Jugoslovanski delegat je zahteval, da se vnese la izjava v zapisnik seje.
Sovjetsk; delegat Višinski je izjavil v zvezi s tem, da sovjetska delegacija ne bo odstopila od borbe za demokratični statut Trsta, ampak se bo boriia zanj tudi na plenarni seji, dokler ne bo mirovna konferenca dobila obvezne moči.
Apetit svetovnega imperializma, se je pokazal tudi na sejah ekonomske komisije za Italijo, ki so bile posvečene vprašanju reparacij. Jugoslovanski narodi so bili prepričani, da bo vprašanje reparacij rešeno tako, da bo zadoščeno pravici in da se žrtvam napada da vsaj minimalno povračilo škode. Škoda, ki jo je povzročila Italija Jugoslaviji v mejah, ki jih je imela do izbruha druge svetovne vojne, znaša 10.196,600.000 dolarjev po vrednosti iz leta 1933. Italija je v ugodnem trenutku brez povoda napadla Jugoslavijo. V tej vojni je v nasprotju z osnovnimi zahtevami mednarodnih kodifikacij ln običajev o vojni rušila, ropala, ubijala mimo prebivalstvo, ga deportirala, preseljevala cele kraje in skušala izvujti svojo kolonizcijo. Na eni strani je uničevala, na drugi strani pa jteMpuavičeno bogatela S8
škodo svojih žrtev. Italija ni bila samo nemški satelit, ampak važen činitelj vse napadalne politike, bila je zibelka fašizma. Zaradi tega je razumljivo vsakemu preprostemu človeku, da je Italija dolžna povrniti škodo, ki jo je storila miroljubnim narodom.
Toda na mirovni konferenci je mnogo delegatov, ki ne vedo, kaj pomenijo ruševine vojne. Mnogi izmed njih so iz držav, ki so bile daleč od vojnega pustošenja. Tako tudi ne vedo, kaj pomeni, če ostane sto in sto tisoče ljudi brez strehe in brez najosnovnejših sredstev za preživljanje. Razumljivo je, da potem ne morejo ali nočejo razumeti, kakšno breme je obnova za tako ponošene države, kot je Jugslavija.
Toda nerazumljivo je, zakaj so si zaPadni zavezniki v tako poln; meri zagotovili, svoje lastne interese v Italiji, dočim zahtevajo, da bj se Jugoslavija odrekla vsem resnim reparacijam. Za države, ki niso bile okupirane, se je našel način, da se jim nadoknadi škoda, pri čemer so zelo malo upošteval; gospodarski položaj Italije. Ko pa je jugoslovanska delegacija stavila predlog, da naj plača Itilija Jugoslviji 400 milijonov dolarjev reparacij, so predstavniki Anglije, ZDA in Francije vztrajali na stališču, da Italija ni zmožna plačati tako visokih reparacij.
Izglasovan je bil onglo-ameriški predlog, da mora znašat; absolutna vsota 225 milijonov dolarjev. Od tega dobita' Jugoslavija in Grčije po 100 milijonov, Abesinija 25 milijonov dolarjev. Albanija pa nič.
»Nismo pripravljeni sprijazniti se S politiko, da si nekdo vzame vse, kar želi, dočim prepusti drugega samemu sebi,« je izjavil vodja jugoslovanske delegacije, tov. Edvard Kardelj. Kot je povedal tov. Kardelj, tako mislijo vsi jugoslovanski narodi.
Politično-teritorialne komisije za posamezne države-napadalke so zaključile svoje
delo Mirovna konferenca se bliža koncu.
Na plenarni seji mirovne konference se je sedaj pričela splpšna razprava o načrtu
Na plenumu je ameriški delegat Conelly poudaril, da je vprašanje Trste in jugoslo-vansko-italijanske meje najvažnejše na tei mirovni konferenci. Zahteval je, da se pod-vzamejo na »-nemirnem področju« Trsta izredni ukrepi, govoričil je o popoln; demili-tarizacji tržaškega ozemlja, niti z besedic« pa n; omenil, da daje francoski predlog neomejeno pravico guvernerju, da more poidvzeti v izrednih okolmostih yse potrebne ukrepe«, t. j. da sme poklicati na ozemlje Trsta tudi tuje vojaške sile.
Sef belomsf.ee delegacije Kiseljev je ponovno sprožil vprašanje določb o podani-štvu in ostro protestiral proti temu, ker odstranjujejo te določbe vse razlike med včerajšnjim sovražnikom in državami, ki so žrtvovale vse za zmago nad fašizmom.
Sef ukrajinske delegacije .Manuilski je v svojem govoru ostro kritiziral meje »svobodnega ozemlja Trsta« in tržaški statut. Opozoril je, da je jugoslovanska delegacija opirala svoje zakonite zahteve na neizpodbitna dejstva. Toda z neko trpkostjo — je izjavil Manuilski — moramo pokazati, da nismo med, razmotrivonjem o usodi Trsta dobili samo enkrat vtis, da spor ni bil toliko med Italijo in Jugoslavijo, kolikor med Jugoslavijo na eni stranj in ZDA ter Anglijo na drugi strani. Sodniki niso dali spornega oizemlja niti tožilcu, nit; tožencu, temveč sebi. Poudaril je, da mirovna konferenca nima pred seboj šahovske deske, na kateri bi po milj volji prestavljala figure, temveč ima pred seboj ljudi zavezniške države. Igro z etničnim ravnotežjem, ki daje predpravice Italiji, bo demokratično ljudstvo tolmačilo kot neikako nagrado napadalni državi. Upravičeno lahko vprašamo, kako bi reagirala Holandija, če bi ji predlagali, naj spremeni Rotterdam z okolico v svobodno pristanišče, da bi ugodili stremljenjem države, ki jo je napadla. Tak postopek se izvaja napram zavezniški Jugoslaviji glede vprašanja Trsta.
Zato je dolžnost mirovne konference, da stori vse, da bi bila pogodba z Italijo tak-
da-Jto .»Jugoslevstia lahko podpisala.
SOVJETSKA ZVEZA. —	kadri ter
larrekcga razreda. Medtem, ko je v ZDA nad
38 milijonov brezposelnih, se v SZ neprestano množe kadri delavskega razreda- V teku 1 1946—1950 se bo število delavcev in nameščencev zvišalo še za 6,250.000 tn bo mašalo celokupno število delavcev in nameščencev 33.5 milijonov.
BOLGARIJA. — Moč Domovinske fronte temelji na zaupanju ljudstva. V Bolga-rodno sobranje. Na predvolilnem mitingu v rodno sohmje. Na prevolilnem mitingu v Sofiji je sodelovalo 200.000 državljanov.
GRČIJA — Izjava bivšega znn. ministe*
Grčije. Sofianopu-os, bivši minister za zunanje zadeve Grčije, je izjavil, da predstavlja sedanji grški režim nevarnost za mir na Balkanu in na svetu.
Vladne čete odrekajo pokorimo. Številne
vladne čete se nočejo več boriti za mo-narhofašističnj režim in so odrclde pokorščino.
AVSTRIJA. — Naefefi uživajo aktfvee zaščito mednarodne reakcije, v zapadrd Avstriji se denacifikacija izvaja na zelo nezadovoljiv način. Nekdanji nacistični krogi imajo še sedaj prya mesta v ekonomskem in kulturnem življenju teh predelov. Pod aktivno zaščito mednarodne reakcije obstojajo še vedno ilegalne skupine s fašističnimi in profašisitičntni tendencami. .
POLJSKA. — M.ikolajszyk«ra stranka zatočišče reakcionarjev. Mikolajszykt>ve stranka se je spremenila v zastor, za katerim se skrivajo sovražniki poljske demokracije. Predvolilna aktivnost poljske reakcije je brezpogojno v zvezi s podporo, ki jo uživajo sovražniki demokratične PoUjsbe od gotovih inozemskih -krogov-
Pr#j volitvami v Poljski. Denx*zarične Poljska se pripravlja na volitve za poljski sejem. Prepričanost poljskega naroda v svoje lastne sile in v pravilnost izbraoe poti je najboljše jamstvo za zznago demokracije na volitvah.
ITALIIJA. — Stavke v pHnarnah. Delavci plinarn so objavilo, stavke po vsej Italiji.
Oprostitev zloglasnih fašistov. Sodišče v
Brescii je oprostilo znanega vojnega zločinca generala Gambaro ter več drugih zloglasnih fašističnih generalov.
MADŽARSKA________KP Madžars&e zahteva
večjo skrb za jugoslovansko manjšino na. Madžarskem. Na IIL (kongresu Komunistične partije Madžarske je bilo poudarjeno, da je neobhodno potrebno posvetiti večjo skrb jugoslovanski manjšini na Madžarskem, da se na te način zajamčijo njene narodnostne pravice.
SPANUA. — Borba za svobode fczanške-ga ljudstva. Iz poročila, kj ga je Izdala Francove policija, je razvidno, da vodijo številni guerilski odredi borbo proti Francu. Oborožene akcije gueriicev so bile na področju Estremadure, v planirati Gredos in v okolici mesta Talavem.
Švedska, — ZDA skušajo vsiliti Švedski svoj vpliv. Švedska je v zadnjem času pogosto deležna obiskov visokih vojaških osebnosti ZDA, Poleg tega se kažejo v ZDA poskusi poučevati Švede, kako in s kom naj trgujejo. Razen tega servira švedska izdaja ameriškega časopisja protisovjetsko propagando, ki je namenjena švedski Javnosti
Predsednik švedske vlade mnrL V Stockholmu je umrl predsednik švedske vlade Hanscn.
FRANCIJA. — Prihodnjo nedeljo bo francosko ljudstvo ponovno glasovalo o sprejetju nove ustave. Komunistična partija Francije je pozvala ob tej priliki narod, da glasuje za novo ustavo.
ANGLIJA. — Fašist Mosley prireja sestanke. Vodja angleških rasistov Mosley prireja po Angliji sestanke s somišljeniki fašisti Da ne bj prišle na te sestanke ne-zaželjene osebe, čuvajo zgradbe, kjer se vrše sestanki, posebne straže. Trdi se, da so angleške oblasti zelo dobro inforehirai-ne o delovanju angleških fašistov.
Demonstracije brezdomcev v Londonu.
Brezdomci v Londonu, katerih število čedalje bolj narašča, so .priredili pred kratkim demonstracije, na katerih so protestirali proti odredbi ministrstva za zdravje. Ta odredba prepoveduje vselitev v prazna stanovanja heštevilnim brezdomcem, ki so po večini demobilizirani borcL
BELGIJA. — Demonstracije proti kralju Leopoldu. 6. t. m. so izbruhnile v Bruslju velike demonstracije proti kralju Leopoldu ob priliki izročitve zastave nacionalno-monarhističnemu gibanju.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. — Rooseveltov sin o zunanji politiki ZDA. Rooseveltov sin je v svoji knjigi poudaril, da so politično praznino po smrti njegovega očeta izpolnili reakcionarji. Pravi, da je Roosevelt tik pred svojo smrtjo izrazil mišljenje, da bodo poskušali, ustvariti Britanci ipo vojni blok proti Sovjetski zvezi in da se je sam nameraval borit; proti temu.
Stavlia v Holywoodu. Policija je streljala na stavku joče delavce in nameščence filmskih podjetij v Holywoodu.
Stavka pomorskih inženirjev to mornarjev. stavka mornarjev in pomorskih inženirjev je zajela v-sa pristanišča vzhodne m zapadne obale ZDA.
KITAJSKA. — Izjava šefa delegacije Komunistične partije Kitajske. Šef KP Kitajske je izjavil da prisotnost ameriških čet na Kitajskem ovira notranjo konsolidacijo Kitajske.
INDUA. — Nemiri v Bwmtoayu. V Bom-
bayu je prišlo do novih nemirov in spopadov med musliman; in Indijci Pri spopadih je policija streljala. Bilo je nekaj ubitih in ranjenih.
INDONEZIJA. — Trpljenje indonezijskih narodov. Holandske oblast; nočejo ukiniti blokade Madure. Zato so odgovorne za nešteta življenja Indonezijcev, ki umirajo od lakote. Zaradi blokade republikanci ne morejo pošiljati ljudstvu živil
KOREJA — Preganjanja in aretacije prvakov demokratične fronte na Koreji. Ameriška policija je izdala naredbe o aretaciji sekretarja demokratične fronte ter sekretarja Centralnega komiteta Komunistične partije Koreje. Ameriško vojaško poveljstvo je prepovedalo izhajanje skoraj vseh levičarskih časopisov na Koreji. V mnogih mestih je prišlo do demonstracij. V Južni Koreji ifr-ttiavUeao obseduo staujs, ■> ,
»Težave« okrog preproste zadeve
V Ljubljani obstoja Zadruga rejcev malih Živah, ki ima svoje uslužbence, katerih število ni tolikšno, da bi mogli imeti svojo podružnico. Uslužbencev je devet. Prvotno so bili povezani kot, vplačevalnica ipri podružnici Iniciativnega zadružnega, odbora za Slovenijo. V juniju enkrat jim je ta podružnica sporočila, da naj si vplačevalnica poišče drugo povezavo, češ, da je podružnica že preobsežna. Ker se to r.i zgodilo takoj, je ta podružnica odklonila organizacijske posle za vplačevalnico, ki je potem iskala povezave pri Naprozi na Trgu Sv. Jakoba. Podružnični odbor je dejal, da se mora o tem odločati na množičnem sestanku, ki pa je bil nasprotnega mišljenja z ozirom na to, ker ni mogoče imeti Istočasno sestankov, katere Imajo ti uslužbenci ob priliki izletov v prost; naravi. Za tem je prišla v poštev podružilica prj Naprozi na Vodnikovem trgu. Tam je bilo naročeno, naj se o tem dogovorijo z blagajničarko, kateri naj prinesejo izkaznice in kartoteka. Ko se je to zgodilo, je bila navedena blagajničarka na dopustu. Ko so pri vplačevalnici domnevali, da se je blagajničarka vrnila, sc dobili odgovor, da tovarišice ni več, ker je premeščena. Naslednja pot je bila do predsednika pri Naprozi v Gradišču. Ta predsednik je sporočil, da bodo o zadevi razpravljali na sestadku. Pozneje
jih je obvestil, da je zadevo javil dalje in da bodo dobili obvestilo; toda obljubljenega obvestila ni bilo od nikoder.
Vplačevalnica ni odnehala, obračali so se na predsednika podružnice v Mestni hranilnici, ki jih je napotil do nekega tovariša pri Državnem zavarovalnem zavodu itd. Krajevni odbor Zveze je nato končno sredi septembra odločil, naj pripadajo podružnici pri IZOS-u, torej tam, kjer so v juniju že bili, a ko je vplačevalnica napravila ponovno prijavo, je IZOS sporočil, da jih ne sprejme.
Po nadaljnjem iskanju vključitve, h kateremu sta bila pritegnjena že Federalni odbor m tajništvo Zveze denarnih, zadružnih in trgovskih nameščencev, je bilo takole proti koncu septembra odločeno, da le pripadajo podružnici Nap rože na Vodnkovem trgu, kjer bi se zadeva menda že preje lahko uredila, saj blagajničarka, kakor so to pozneje ugotovili, ni bila premeščena v drugo zadrugo, temveč le v drug oddelek pri isti Naprozi .
To je primer, ki jasno govori o zanikrnem reševanju važnih organizacijskih zadev. Ni brez krivde pri tej stvari Krajevni odbor Zveze. Toda saj vemo, zdaj se bodo izgovarjali drug na drugega. Naj si bo kakor koli,, funkcionarji take zveze bi se morali vsekakor malo drugače izkazati!
Napake pri zbiranju bukovega žira
Letos je dozorel bukov žir skoraj 14 Aii preje, kot smo pričakovali. Kdor je preteklo nedeljo napravil kak izlet, je lahko ugotovil, da leži velika množina bukovega žira na tleh. Ljudje so to oparili in ga začeli zbirati. Tisti, ki so pričeli z zbiranjem nenačrtno, so kmalu obupali. To so predvsem tisti, ki so nabirali trnkov iAr z roko. Tak način zbiranja mora biti seveda že v naprej obsojen na neuspeh.
Zbiranje bukovega žira se mora vršiti organizirano. Skupina, ki ga gre nabirati, mora imeti s seboj predvsem grablje, metlo in po možnosti tudi kose. Potrebne so tudi ponjave, velika sita ter vreče. Če leži žir na tleh, ga je treba pomesti s suhim listjem vred na kup. Z grabljami se potem Ustje odstrani, žir, ostale drobne Brneti in morebitno kamenje pa se loči s pomočjo velikega sita, pri čemer se žir
lahko zbere na vrhu, ostalo pa na dnu sita.
Ce je žir še na bukvi, je potrebno najprej pokositi travo v okolici drevesa in jo odstraniti. Nato se polože okrog drevesa velike ponjave, šele, ko je vse to opravljeno, se začne z otresanjem žira. žir, zbran na ponjavah, se pretrese v pripravljene vreče in se dokončno očisti od listja in suhljadi šele doma,
če je prejšnji dan deževalo, nima naslednji dan zbiranje žira smisla, ker so jezice zaprte. Prav tako nima nobenega pomena zbirati žir zgodaj zjutraj, ko je trava še mokra. Ježice se odpro šele potem, ko je sonce že nekaj ur sijalo.
Poudarjamo še enkrat, da posamezniki ne bodo dosegli tistega uspeha prj zbiranju žira, kot bj ga lahko, če se udeležijo zbiranja v dobro organiziranih skupinah.	Inž. Premrl.
IZ LJUBLJANE
Preglejmo rezultate našega prostovoljnega dela!
Krajevni odbor Zveze delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih
Sodražico obnavljajo
podjetij v Ljubljani je napravil pregled svojega prostovoljnega dela na terenu.
V svojem prostovoljnem delu je Krajevni odbor Zveze predvsem obnavljal porušeno vas Sodražico. V to vas je priredil skupno 12 delovnih izletov, katerin se je udeležilo skupno 2172 članov, ki so v celoti napravili 10.771 prostovoljnih delovnih ur.
Nakopanega, preloženega in sortiranega, presejanega, ter naloženega na kamione je bilo 3568 kub. m materiala. Izkopanih temeljev, zložene opeke in odstranjenih ruševin pa je bilo približno 785 kub. m. Poleg tega je bilo razžaganih 8 kub. m drv in za 95 kv. m prekritih streh.
Finančni efekt tega dela je, če se vzame v poštev tudi delo, ki so ga opravili kamioni pri razvažanju materiala, 194.802 dinarja. Ta znesek so pridne roke prihranile ljudski oblasti pri obnovi Sodražice.
Istočasno pa je Krajevni odbor priredil v Sodražici več kulturnih prireditev in doprinesel svoj delež k politični vzgoji prebivalstva Sodražice na ta način, da je vaščanom podal več političnih referatov.
Skrb'mo za čim boljšo vzgojo novih delovnih kadrov v gradbeni industriji
ttievnl pogoj za dopolnitev delovnih kadrov v gradbeni stroki je pravilna in smotrna vzgoja. Mladino, ki se je odločila za tako lep in obsežnega znanja potreben poklic, je treba načrtno pripraviti in ji doka-sati, da ni zidarski p okle nič manj vreden kot poklic mizarja, strojnika, elektrotehnika, pilota ali mehanika. Vsak poklic je lep in vreden spoštovanja. Mladina pa mora vedeti, da vzame izobrazba za vsak poklic nevšečnost, da je treba biti včasih tudi umazan in raztrgan. Vendar se je treba na vse te nevšečnosti pripraviti, da dosežeš svoj cilj.
Predvsem je potreben sistematični pouk, s katerim naj se v prvi vrsti doseže pra-
vilnost mišljenja In preudarjanja. Ko ho to doseženo, bo vsak sam uvidel, da rabi sleherni poklic gotovo dobo za samospo^zna-nje. To samoapoznanje in nesebično presojanje pa bo ugladilo vsakemu pot v življenje.
Prav zato je potrebno dati pravi Ppuk vajencem in izpopolniti znanje že priučenim delavcem in zidarjem. Naj bo teoretično in in praktično napravljen prvi korak, da se omili neohhodna potreba strokovnega delavstva v gradbeni in stavbni stroki. Čim preje bemo dosegli, da ho naš mladi kader strokovno vzgojen, tem preje bo obnovljena naša porušena domovina. Zato pristopimo k načrtnemu pouku in kmalu bemo videli, da je v tem riajvečji uspeh. B. P.
Razvili so svoje sindikalne zastave
Sindikalna podružnica živilske industrije — mlinarjev v Dobu pri Domžalah je 6. t. m. razvila sv odo sindikalno zastavo. To je prva podružnica živilcev — mlinarjev v Sloveniji, ki ima sedaj svoio res lepo izdelano sindikalno zastavo.
Ta pomembni praznik so počastili številni člani sosednih podružnic, zastopniki Krajevnega odbora Zveze živilcev — Domžale, zastopniki Zveznega tajništva živilske mdu-dustrije Slovenije in Navoda v Ljubljani.
Po slavnostnih govorih in predaji nove zastave praporščaku je zapel mešani pevski zbor nekaj dobro uspelih narodnih pesmi, kar priča, da se naši mlinarji tudi v tern pogledu pridno udejstvujejo.'
Tov- Julka Podpac nam piše, da je tudi
Gostoljubnost primorskih bratov
Koncem septembra smo cestarji podružnice štev. 11 — Ljubljana organizirali izlet v Isolo v Slovenskem Primorju.
Takoj, ko smo po dolgotrajni vožnji prispeli v Isolo, nas je presenetila gostoljubnost tamkajšnjih domačinov. Prišli smo sicer nenajavljeni, vendar pa so bili člani ljudskega odbora takoj obveščeni o našem prihodu. Sprejeli so nas s tovariško gostoljubnostjo in n^m takoj preskrbeti udobna prenočišča ter nam naslednji dan razkazovali lepoto svojega rodnega mesta, ki je
topljeno prekooceansko trgovsko ladjo »Rex«, kj je nasedla na plitvini in deloma štrli iz morja.
Navdušeni nad lepoto naše gostoljubne Primorske smo se težko ločili od gostoljubnih tovarišev in »e s prijetnimi vtisi odpeljali proti domu.	Sulič Lea,
IZ KRANJA
V četrtek popoldne
Izgleda, da gospa Kušar iz Kranja še ne pozna zakona o delovnem času gospodinjskih pomočnic.
Ko fcmo neki četrtek popoldne v septembru hišne pomočnice čistile na prostovoljnem delu sindikalni dem, je bila med nami tudi hišna pomočnica gospe Kušar. Ob pol šestih je gospa privihrala v sindikalni dom in jo nahrulila, češ kako si upa iti od doma, ne da bi ji to povedala, ter prepustiti vse delo doma njej. »Ni vam potrebno hoditi na prostovoljno delo, saj je dela doma dovolj in družina ne bo zaradi vas brez večerje,« se je razburjala.
Kot vse izgleda, je gospa Kušar še vedno mnenja, da živimo v stari Jugoslaviji, ko se je lahko po mili volji znašala nad svojo »služkinjo«.
Danes pa je tudi hišna pomočnica človek, ne le »služkinja«. Zelo priporočljivo bi bilo za-to, da si vse gospodinje natanko ogledajo zakon o gospodinjskih pomočnicah in ga temeljito preštudirajo.	A. Rifel.
IZ CELJA
sindikalna podružnica tovarne »Saturnus« 5. oktobra doživela lep praznik. Razvitje prapora se je izvršila v izredno lepo okrašeni dvorani, k; je bila do zadnjega kotička napolnjena s člani podružnice in gosti. Navzoči so bili zastopniki vojske, zastopniki četrtnega LO in drugi. Tovariš predsednik je v uvodnih besedah orisal pomen slavnostnega dogodka in med igranjem himne izročil zastavo praporščaku v varstvo, ki se je zahvalil delavstvu za prejeto častno nalpgo. Nato je pevski zbor zapel »Naš prapor«. Sledile so razne recitacije in dobro izvajana enodejanka.
Cisti dobiček 3600 dinarjev je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in v taboriščih umrlim tovaršem.
očarala vse, posebno pa one, ki so prvič videli lepoto našega Jadrana.
Ogledali smo sj tovarne za konserviranje rib. v tovarni »Ampelea« s0. nas delavci prisrčno pozdravili. Priredili so nam zakusko. med katero se je razvil živahen razgovor v duhu in želji po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji Na razpolago so nam dali celo veliko motorno ribiško ladjo, s katero smo se odpeljali po morju. Občudovali smo slikovita obalna mesteca in vasi. Videli smo tudi veliko po-
IZ DOL. LEDAVE
Prekmurski delavci nam pišejo
K nekemu »gospodu« je prišel delat delavec. Pridno je delal v>es dopoldan, opoldne pa mu je gospodinja prinesla hrano. Postavila mu je pripravljeno jed na stol na dvorišču, saj za delovnega človeka ni prostora pri »gosposki« mizi.
Delavec pa je vzel krožnik z jedjo in prisedel k mizi, kjer sta obedovala »gospod in gospa«, rekoč:	»Mislite, da jaz nisem
človek in da zato, ker delam, lahko jem na dvorišču kot vaš pes. Prišel je čas, ko delavec svoje kosilo lahko dostojno zaužije.«
Gospod in gospa sta se seveda takoj odstranila in odšla v kuhinjo, da posebej zaužijeta svoje kosilo, saj je po njihovih pojmih sramota jesti pri skupni mizi z delavcem, ki je zanje trdo delal.
V Dolnji Lendavi je še druga vrsta »gospodov«. To je bivša reakcionarna madžarska gospoda, ki trdi, da Slovenci jemo njihov kruh, in trdno upa, da se bo »obrnilo«.
Ko se je delovno ljudstvo Slovenskega Prekmurja borilo za svobodo, so v intimnem prijateljstvu z okupatorjem brezskrbno živeli in naredili vse, da bi čim bolj ovirali narodno osvobodilno gibanje.
Take »gospode« v Prekmurju ne potrebujemo Enkrat za vselej naj si zapomni, da se ne bodo več povrnili stari časi. Za to jamčijo vsi zavedni delavci Slovenskega Prekmurja.
„Dan tiska11 v Celju
Sobota in nedelja, 5. in 6. t. m. sta bila za celjske grafičarje pomembna dneva. 'Obširne so bile priprave za zanimivi »Tiskarski dan«, ki bo vsem posetnikom ostal v Lepem spominu.
V	soboto popoldne je bila otvoritvena predstava v demu OF, na kateri so razvidni tudi napori grafičarjev v minulem in sedanjem času. Prikazano je bilo, kako si je tiskana beseda utirala pot skozi gozdove in borbo, preko velike zmage v svobodno uveljavljanje. Precejšnjo pozornost vzbuja originalen prikaz ene štajerskih tiskarn izze časa ilegale. Majhen, natrpan in temen prostor v neki meri pripoveduje človeku, ki se zamisli v minule čase, da borba ni bila lahka. Na stenah vidimo fotografirane premike štajerskih »tehnik«, kakor so se tiskarne včasih imenovale; dalje delo v sedanjih tiskarnah, udejstvovanje grafičarjev na prostovoljnem delu itd.. Tudi poljedelsko orodje, ki so ga poklonili celjski grafičarji prebivalcem neke popolnoma požgane vasi, je fotografirano. Po mizah so razloženi tiskarski izdelki, iz časa osvobodilne borbe in osvobojenja. Prikazan je postopek izdelave knjige, večbarvnega tiska in podobno. Skratka, razstava, ki še traja, je vredna ogleda, škoda le, da Je njen prostor premajhen.
Kulturna prireditev, ki se je vršila zvečer, je s svojim posebnim programom prav lepo uspela. Pred namj se je v besedi in sliki odvijala zgodovina tiska od klinopisa pa do današnje stopnje. V simboličnih slikah pod naslovom »Mi grafičarji« sta dve tretjini vseh članov sindikalne podružnice, ki so prj nastopu sodelovali, orisali svoje dele v podjetjih in izven njih. Ta točka je bila lep dokaz množičnosti kulturnega dela celjskih tovarišev. Ves spored pa je zaslužil večjo pozornost s strani Ljubljančanov in Mariborčanov, ki so se v premajhnem številu odzvali vabilu svojih tovarišev — celjskih grafičarjev-
V	nedeljo dopoldne so prispele v Celje preizkusit svoje moči šahovske in fizkul-turne ekipe iz Ljubljane in Maribora. Že peti ure po prihodu vlaka So bili šahistj v najhujšem ognju. Šah je bil in je priljubljena igra tiskarjev, zato so bili gledalci priče nekaterim prav napetim razvojem in potekom iger. Posamezna srečanja so se zaključila takole; Celje — Maribor 3:3, Ljubljana — Celje pa 4 in pol : 1 in pol, dočim je dvoboj med Ljubljano in Mariborom zaradi pomanjkanja časa odpadel. Omeniti je treba, da je pri šahovskem dvoboju sodelovalo dvanajst celjskih tovarišev, od katerih je bilo le-po število mladincev.
V	zgodnjih popoldanskih urah se je pričelo živahno, vrvenje v poslopju Mohorjeve tiskarne. Vse Je bilo zaposleno s pripravami za popoldanski fizkulturnj nastop. Za ta dogodek si je mladina omislila celo enotne obleke: fantje modre majce in bele hlačke, dekleta pa bele bluze in modra krila. Precejšnje število jih je bilo. ko so se začeli uvrščati v sprevod. Najprej zastave: državna, slovenska in sindikalna, nato godba, za njo tovarišice, spet zastave in končno tovariši. Godba je zaigrala koračnico in vse četa je v udarnem taktu zavila na celjske ulice proti igrišču »Glazija«.
Pričela se je tekma v peteroboju. Najprej je bil na vrsti tek na 400 m z zaprekami. Nato so tovarišice in tovariši dokazovali spretnost pri skoku na daljavo. Sledil je telk štafete tovarišic itd. Med potekom peterobojev Je bila odigrana tekma Vi odbojki med okrajem in grafičarji, v kateri so grafičarji podlegli. Zanimivost peteroboja je bil tek na 100 m s samokolnicami, nova fiz-kulturna disciplina, ki je odraz našega novega časa. V peteroboju je odnesel prvo mesto tovariš iz B skupine ljubljanskih fizkul-turnkov. Nato je z vajami nastopila podružnica celjskih grafičarjev. kj je za svoje pestro izvedene vaje zasluženo žela priznanje.
Med odmorom tekme Trst : Celje je bile izvedena še balkanska štafeta, v kateri so po težki borbi zmagali s prav dobrim časom 3.41 minut Ljubljančani. S tem je bil fizkultumi nastop končan.
Ko smo se po končanih nastopih zbrali v Mohorjevi tiskarni in se marsikaj pomenili, smo ugotovili, da bi bilo za naše zbiti žanje in spoznanje potrebno organizirati še več podobnih prireditev.
,	Mihec.
Berite In širite »DELAVSKO ENOTNOST«!
IZ DOL. LOGATCA
Mladina je razvita svoj prapor
V lepih jesenskih dneh, ko spravljamo sadove celoletnega truda, ugotavljamo tudi uspehe, dosežene na vseh poljih našega udejstvovanja.
Mladina Dol. Logatca je tako polagala račun dela svoje vzgledno organizirane delovne brigade »Lado Grom«, ki nosi ime po junaškem mladincu Ladu Grcmu. Ta mladi junak je padel ikot talec že leta 1942 v Horjulu. Brigada je imela svoje veliko zborovanje in razvitje prapora. Prireditev so obiskali številni prijatelji mladine in s tem dokazali, kako cenijo njeno delo in napore ter borbeni elan.
Ko so utihnili akordi partizanskih koračnic, ki jih je zaigrala domača godba, so komandirji štirih delovnih čet poročali svojemu brigadirju — tovarišu Bojanu. Zbrana množica je občudovala vzoren red in disciplino vsakega posameznika. S ponosom so matere in očetje gledali svoje otroke. Saj so pa tudi res lahko ponosne mamice na svoje fante in dekleta, ki so v letošnjem poletju dokazali, da spoštujejo in cenijo delo in se zavedajo, da bo le vztrajno in neumorno delo na vseh področjih omogočilo čim hitrejšo obnovo porušene domovine.
Po ognjevitem uvodnem govoru, v katerem je tovariš Bojan prikazal razvoj in delo in težave ter uspehe enotnega dela svoje brigade, ki se vidno odraža v vsem okraju in žanje splošno pohvalo in priznanje, je svečano izročil tovarišu praporščaku novi prapor. Ta mu je obljubil neomajno zvestobo in čuvanje.
Sledili so govori domačih zastopnikov oblasti in gostov iz .ostalih krajev Slovenije. Najtoplejše so bile besede tovariša Andreja, predsednika KMS-a Logatec, v katerem jo dal yse priznanje brigadi, ki je znala vso mladino brez razlike pritegniti v svoje vrste.
Po razvitju prapora se je mladina in vsa ostala zbrana množica zgrnila v veličastno povoiko, ki je ob zvoku partizanskih koračnic krenila po domačem kraju.- Enako ponosno in mladostno kot njihova mladina v prvih vrstah so korakali očetje in mamice, veselih src in vedrih obrazov, saj je njihova mladina ponos naše nove države in garancija njene srečnejše bodočnosti.
<jlilllllllllllllllilllllllililllllllllllilllllll!lllliilllllllllllllllilllllllillllllllllll!llllllllll!llll!flllllliilll!lllllllllllllll!llimilllllifl
IZGUBLJENE ČLANSKE IZKAZNICE
Zveza delavcev in nameščencev usnjarsko predelovalne industrije:
Habicht Alojz, članska Izkaznica štev. 1Z60198. štev. zveze 24906 •
Zveza delavcev in nameščencev gospodarsko-upravnih in tehničnih ustanov:
Kosec Vekoslav, članska izkaznica štev. 295695, štev. zveze 10687;
Zveza delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij:
Borko Julij, članska izkaznica štev. 265138, štev. zveze 21.138; Perič Franc, članska izkaznica štev. 228584, štev. zveze 20584; Gorišek Stane, članska izkaznica štev. 1229315, štev. zveze 26642; Smerekar Cvetko, članska izkaznica štev. 907953, ' štev. zveze 23953; Potočnik Anton, članska izkaznica štev. 907304, štev. zveze 23304;
Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov:
Rihter Helena, članska izkaznica štev. 218996, štev. zveize 30996; Božič Ivanka, članska izkaznica štev. 1247354, štev. zveze 34447;
Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije:
Lednik Slavko, članska Izkaznica štev. 277232, štev. zveze 55256; Krajnc Anton, članska izkaznica štev. 277337. štev. zveze 55341; šmerc Ivan, članska izkaznica štev. 277271, štev. zveze 55274;
Vprašanja in odgovori
Vrčkovnik Anton, Šoštanj.
Vprašanje:	V tovarni usnja sem bil
zaposlen od leta 1901 do 1. 8. leta 1940. Ves ta čas sem bili zavarovan proti bolezni, starosti, onemoglosti in nezgodam. Sedaj prejemam mesečno rento 700 din. Ali mi bo ta renta zvišana na 1200 din?, Odgovor: Ne! Razlogi: Tvo-ja trditev, da si bil že od leta 1901 dalje zavarovan tudi za starost in onemoglost, ne drži. že v svojem članku v štev. 36 »Delavske enotnosti« sem pojasnil, da je bilo v bivši Jugoslaviji uvedeno starostno zavarovanje šele 1. 9. 1937. Pred tem datumom delavci, zavarovani pri bivšem OUZD, niso bili starostno zavarovani'. Starostno si bili zavarovan torej vsega dve leti in 11 mesecev, to je od 1. 9.1937 do 1.8. 1940, medtem, ko bi moral biti zavarovan najmanj 200 tednov (4 leta), da bi se po zakonu pridobil pravico do oaemoglostne rente. Ker si teh pravic niti ti, niti mnogi tvoji sovrstniki niso mogli pridobiti, vam je naša oblast naklonila nekako pomoč, takoomenovane pokojnine po pravilniku, katere pa a predmetno navedbo zaenkrat niso bila zvišane*
Tov. škofljek Jože, Trbovlje
Prašanje: čemu prejemamo rudarji po 700 dinarjev pokojnine in ne po 900 dinar lev sal smo plačevali polno karenčno dobo. Kdo 1« naprava napako in šel pieko zakona itd ?
Kk?A<rt?n°ili0r:	°dst- 4	107 Pravil bratovske
skladmce pravi, da po dovršenih 35 letih vštev» rffP .Polnopravnega članstva pridobijo pred-delavci, kopači in strelni mojstri z najmanj 55 let starosti, ostali pa najmanj s 60 leti star J°?*L pr.a™° do pokojnine tudi brez dokazane onemoglosti. Ta predpis je bil leta 1938 zaradi sanacije Bratovske skiadnice ukinjen, tako da od takrat naprej ni pejemal noben rudar pokojnine. ako niso zdravniki ugotovili da je res onemogel. Zaradi ukinitve gornjega člena so rudarji, ki so plačevali v svoj sklad vse življenje, prejemali enako pokojnino, kot člani OUZD ki so bili zavarovani samo 5 let. Brezdvomno Je bilo tako postopanje krivično, toda gomil predpis ci. 107 je bil ukinjen že 1.1938 m za te zakone naša oblast ne more odgovarjati. Dojela člena 107 so stopila ponovno v veljavo letošnjo pomlad, takrat pa so prejeli vsi rudarji, ki so imeli predpisano starost in 35 let službe, razliko med onemoglostno (700 dinarjev) in starostno pokojnino (900 dinarjev), to je po 200 dinarjev. To razliko Je Federalni zavod za socialno zavarovanje nakazal upravičencem brez prošenj od njihove strani. Prav tako je 1. 10.
1946,	nakazal istim upokojencem razliko me<l prejšnjo pokojnino (900 dinar j ev) in novo pokojnino (1400 dinarjev).
Rudarji, ki niso bili v službi polnih 35 let ne morejo prejemati starostne pokojnine, pač’ pa prejemajo onemoglostno rento, če je dokazano, da so onemogli. Tem je bila renta zvišana od 700 dinarjev na 1200 dinarjev.
Ti osebno si bil upokojen 16. 1. 1940. Zato ne moreš prejemati starostne pokojnine, pač pa prejemaš samo onemoglostno. ker imaš le 33 let, 4 mesece in 18 dni članstva, torej manj kot 35 let. V kolikor je kdo star nad 65 let in nima predpisane članske dobe, prejema sta-rostno pokojnino po pravilniku. Te pokojnine Pa sedaj niso zvišane. Zato so ostale pokojnine članov bivšega OUZD, ki niso imeli izpolnjene predpisane članske dobe (po 1. 9. 1937 _ za-
varovanje 500 tednov) neizpremenjene. rudarjem pa so bile zvišane, ker so bili upokojeni po zakonu.
Po letu 1947 bodo pokojnine urejene po novem zakonu, ki določa za vsako dovršeno leto službe gotov "/o pokojnine, tako da bo vsakemu odmerjena pokojnina na podlagi njegove dejanske zaposlitve.
Bernik Franc, Maribor
Vprašanje: Sem železniški delavec Ko sem se ponesrečil, mi je bila priznana 80",o delanezmož-nost. V službi sem še vedno, a rente ne prejemam. Po pojasnilu v Delavski enotnosti štev. 37. sem mišljenja, da mi nezgodna renta pripade.
Odgovor: Sprememba v socialnem zavarovanju, objavljena v zgoraj navedeni številki Delavske enotnosti, se nanaša samo na rudarje, kar je razvidno iz teksta .samega. Za železničarje veljajo še v celoti predpisi o prometnem osebju in socialnem zavarovanju železničarjev. S 1. i.
1947.	bo stopil v veljavo nov zakon o socialnem zavarovanju, ki izenačuje pravice vsega delavstva.
OBVESTILA
Prostovoljno bolniško zavarovanje upokojencev socialnega zavarovanja.
Po novem zakonu o socialnem zavarovanju bodo od 1. januarja 1947 dalje vsi uživalci nezgodnih rejit. invalidskih in starostnih pokojnin ter vdovskih, otroških in ostalih rodbinskih rent in pokojnin, obvezno zavarovani za primer bolezni. Prostovoljno se pa vsi ti rent-niki in upokojenci po odredbi Zveznega ministrstva za delo. ki je potrdilo tozadevni sklep Osrednjga zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu, lahko zavarujejo za. primer bolezni že sedaj. Kdor se hoče prostovoljno zavarovati, naj se prijavi pri tisti filiali Federalnega zavoda za socialno zavarovanje, na katere področju stalno biva. če se prijavi vdova, se mora zavarovati skupaj z vsemi otroki, za katere prejema rento ali pokojnine. Prispevek za zavarovanje znaša 3.5Vo rente ali pokojnine in se bo odtegoval od te. Uživalci osebne nezgodne rente, Invalidske ali starostne pokojnine imajo pravico do zdravljenja za sedaj le za svojo osebo in n« tudi za svoje rodbinske člane, dečim imajo pravico do zdravljenja vdove, otroci in drugi rodbinski člani, ki prejemajo po umrlem zavarovancu. rentniku ali upokojencu rodbinsko pokojnino. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo ti prostovoljni zavarovanci za vso dobo, dokler uživajo rento ali pokojnino. Namesto brezplačne zdravniške pomoči, zdravil itd. se lahko nudi zdravljenje v bolnišnici največ za 3 mesece v enem letu.
Federalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana
Razdeljevanje in potrošnja premoga.
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS. vrši do nadaljnega razdeljevanje premoga. Opozarjamo potrošnike premoga, da pravočasno prijavijo potrebo premoga in sicer:
Potrošniki premoga — industrije nad 15 ton mesečne porabe, morajo najkasneje do 10. vsakega meseca za prihodnji mesec prijaviti direktno Ministrstvu za industrijo in rudarstvo — Rudarski oddelek — porabo za vrsto premoga v preteklem mesecu, obstoječo zalogo in potrebo po vrstah premoga za prihodnji mesec. Za mesec november, se mora torej prijaviti do 10. oktobra, za december pa do 10. novembra, Za I. tromesečje januar, februar in marec 1947 se mora podati skupna prijava — ločeno za vsak mesec posebej in sicer naj kane j e do 20. oktobra letos.
Upoštevale se bodo samo pravočasno dospele prijave.
Ministrstvo za industrij-o in rudarstvo LRS
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob pokopu tragično umrlega našega brata in strica
VIKTORJA KOLEŠt
počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se zastopnikom vlade LRS tov. ministru Francu Leskošku in tov. ministru Tomu Brejcu, zastopnikom CK-KPS, zastopnikom JA, zastopnikom Federalnega odbora ESZDNS, zastopnikom sindikalnih podružnic, ki so iz različnih krajev Slovenije prišli, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se GO mladine Slovenije; GO AFŽ in zastopnikom ostalih množičnih organizacij. Zahvaljujemo se pevskemu zboru »Cankar«, godbi Enotnih sindikatov Slovenije in godbi železničarskega kulturnega društva »Tine Rožanc«, ki so ga z žalostinkami spremljali na njegovi zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo tovarišem govornikom, vsem darovalcem vencev, tov. Majeršiču za skrb pri njegovem prevozu in njegovim najožjim sodelavcem in prijateljem, ki so nesli njegovo krsto do groba,
LJUBLJANA, 8. oktobra 1946.
SORODNIKI.
Izdaja Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo — Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-n., tel. št. 45-38 — Odgovorna urednica: Bašin Boža — Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca«