Crospodarske stvari. O pretakanju vina. Spisal Antun Kosi, učitelj in pogcstnik v Srodišču. (Dalje.) Pretaka se namreč lahko na dva načina, prvič tako, da pride vino z zrakom v dotiko, kar se godi pri pretakanju s pomočjo škafov, in drugič tako, da je vinu prislop zraka zabranjen. Na zadnji način se pretaka s pomoejo lako imenovanih vinskili pump, katere najdeš-vsaj po jedno v vsakej kleti velikih vinogradnikov in vinskih trgovcev. Tudi kavčukova natega ali «črevo« služi nekaterim vinorejcem pri pretakanju. 8 to natego se labko pretaka na oba načina, treba samo, da pri pretakanju, kadar hočemo, da vino z zrakom ne bi v dotiko prišlo, sod, v katerega bo vino teklo, nekoliko nižje postavimo. Sicer pa nam kavčukova natega najbulj služi takral, kadar hočemo le majhno mero vina iz polnega soda pretočiti. Slarina bi se torej po naukili umnega klelarstva ainela pretakati — če se sploh pretaka — le z vinsko putnpo po kavčukaslih cevih, zakaj vsled dotike z zrakom izgubi vsako dozorelo vino velik del svoje ogljikove kislino in ž njo tudi dokaj svoje vrlosti in čvrstosti, skratka: zrela starina, ki se pretaka s poinočjd škafov na zraku, pustano sčasoma čisto mebka, pusta in prazna. Kolikokrat pa se naj novo vino pretaka? Kletarski voščaki zahLevajo v lej stvari sledeče: Protakaj vino v prvem letu šlirikrat! Prvikrat okoli božiča, drugikrat pred Veliko nočjo, tretjič okoli binkoštij in Getrtič tikoma pred trgatvijo. Pisatelj te knjižice in ž njim mnogo drugih vinorejcev pa more tu z mirno vestjo izjaviti, da v prvem letu navadno dvakratno pretakanje popolnoma zadostuje in sicer, ako se vrši isto prvokrat pred praz- nikom sv. Treh kraljev, drugokrat pa tikoma pred bratvijo. *) Za onega, ki misli prvo leto samo dvakrat pretakati, ne kaže prvokrat s tem delom okoli Božiča pričeti, zakaj skušnje so pokazale, da je vino v tem času po nekojib krajih komaj do poloviee soda čisto, ker se je še premalo drožij na dno sedlo. V drugem letu ne boš grešil, ako vino samo enkrat pretočiš, istotako v tretjem in četrtem letu. V četrtem ali vsaj v petem letu je vino navadno dozorelo in se sme v botelje napolniti. Kako se prepričaš, da je vino sposobno za steklenice, o tem spregovorim več v jednein naslednjih odstavkov. Pretaka naj se vselej v lepem, mirnem in jasnem vremenu. Kadar je jnžno, naj se to delo pusti, zakaj delo bi se v takem vremenu le na pol opravilo, ker jug v sodih drože vzdiguje in tako vino kali. Na luno ni treba pri pretakanju prav nič gledati, zakaj da bi mes.ec uplival na razna dela in njih uspeh, to je le prazna vera. Da se raora pretakati v popolnoma čisto posodo, to se razume pač samo ob sebi Zakajati sode z žveplom je pri zdravih vinih celo nepotrebno, še škodljivo, ker žveplena sokislina zadržuje zorenje. Zmerno žveplanje sodov je le na mestu pri vinih, ki so stisnjena iz gnilega ali pa po toči poškodovanega grozdja. Pri odtakanju naj se natanko pazi, je-li odtekajoče vino še čisto. Kakor hitro se pokaže isto malo motno ali kalno, naj se ne vliva k čistemu, ampak v poseben sod, ki naj bo za tako vino pripravljen. Oni, ki iz nagnjenega soda pretaka vse vino do najgostejše rjave godlje, svoje delo le na pol izvrši, zakaj on spravi goščo, katera bi se morala ločiti od vina, zopet v pretočeno vino. (Konec prih.) Sejuiovi. Dne 6. oktobra v Poličanah (svinjski sejem), v Kostrivnici, Pišecah in pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Dne 8. oktobra pri Sv. Heleni v Šmarskem okraju in v Gomilici. Dne 10. oktobra v Orešju. Dne 11. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). *) Moj j)okojui tast — Bok mu daj dohro — prctakal je svoja mlada vina prvo leto tudi samo po dvakrat in vendar je imel kapljico, ki je slovela zaradi svoje izvrstnosti tudi čez raeje AvstroOgerske, celo v sosedno Nemčijo. . ¦,¦ ¦-B™