KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. fc>. p. LETO XXI / ŠTEVILKA 16 CELOVEC, DNE 17. APRILA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Bolgarski premier v Avstriji Todor Živkov prispel na petdnevni uradni obisk — Pozdrav v Schwechatu V ponedeljek je prispel na Dunaj na petdnevni državniški obisk bolgarski ministrski predsednik Todor Živkov. Gre za prvo potovanje enega izmed vzhodnoevropskih politikov po sestanku Varšavskega pakta dne 17. marca t. 1. v Budimpešti, na katerem so predlagali, naj bi sklicali skupno konferenco o evropski varnosti. Nekoč je bilo Kakor v pravljici se človeku zdijo dnevi, katerih obletnice se spominjamo ta teden. Začela se je tragedija marca 1938, masovno nadaljevala aprila 1941, svoj višek, čeprav ne konec, pa dosegla aprila 1942. Prvi so bili slovenski duhovniki in pro-svetarji, katere je zajelo nasilje, potem pa so sledile družine vsevprek. Brez sodbe obsojeni, so bili oropani svojih domov in svojega premoženja in pognani v tujino. Ukoreninjeni v svojo zemljo, zaljubljeni v svoj dom so komaj rojeni dojenčki in osiveli starčki v senci bajonetov zapuščali grudo, katero so z žuljavimi rokami obdelovali rodovi. Velik je bil načrt oblastnežev, ki so se hoteli polastiti zemlje, ki nikdar ni bila njihova last. Zmagoslavje je vladalo v krogih, ki so že dolgo prej snovali načrte, kako dokončati ponemčenje Koroške, kar se jim do tedaj pri vsej oblasti ni hotelo posrečiti. Peli so slavospeve zmagam nad vso Evropo in preko Evrope, niso pa hoteli vzeti na znanje odpora, ki je rasel z vsakim dnem in tudi niso verjeli v moč vere, v pravico tistih, ki so bili vsake pravice oropani. Drug višek pa si je nasilni režim izmislil. Iz taborišč so nagnali vse, kar leze in gre, na prisilno delo za nemško zmago in celo na fronto v boj proti krivično napadenim. Velika je bila pri izseljencih vera v prihodnost in zmago pravice in to vero so očetje in matere črpali iz svoje globoke vernosti in iz svoje ljubezni do lastne besede in pesmi. Po žrtvah v taboriščih in na frontah smo se vrnili, kar je preživelo vojne dogodke, v domovino, na svoje deloma oropane domove in zagrabili smo zopet za koso in lopato in se zagnali z vso ljubeznijo v delo in gradnjo porušenega. Na eno pa nismo mislili — na maščevanje, čeprav so bile po večini znane osebe, ki so neposredno zakrivile izseljevanje. Nismo vračali, niti nismo v polni meri dosegli poravnave gmotne škode. Odpustili smo — pozabiti pa ne moremo. Naša naloga je, da ob obletnici tega nasilnega dejanja staro in mlado opozarjamo na ta grozodejstva. Posebno smo še tokrat dolžni povzdigniti svoj glas, ko se v deželi zopet pojavlja duh, ki je botroval in vladal v letih 1938 do 1945. Napis na hiši v Dobrli vesi in zadržanje ob kulturni odrski prireditvi v Velikovcu dokazuje, da duh nestrpnosti in sovraštva v deželi še ni zamrl. Veselimo se dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, med Koroško in Slovenijo, vendar trdnost teh odnosov ne more sloneti na ozračju, ki se je v zadnjem času zopet pojavilo v deželi. Dobro se zavedamo, da so v deželi in državi na delu zelo merodajni činitelji, katerim je resno do dobrih odnosov do soseda in sosedne države. Premalo pa je priznati Slovence le na raznih konferencah v Ljubljani, tukaj v deželi pa ne zatirati ozračja, ki je rodilo zlo druge svetovne vojne. Na Brnci je bilo junija 1938 povedano: »Turki so pogazili Koroško, Francozi so jo zasedli, Slovenci pa bomo prestali tudi še nemško zasedbo. Dokler bomo zaupali vase, dokler se bomo zavedali samega sebe, tako dolgo se bodo nestrpneži in sovražniki zaman trudili. Naše korenine segajo globoko v koroško zemljo in v tej smo zakoreninjeni, če je imamo tudi le majhen košček, tej smo držali zvestobo tudi tedaj, ko so jo drugi izdajali. • Več članov bolgarske vlade in visoki uradniki spremljajo ministrskega predsednika: namestnik premiera in minister za zunanjo 'trgovino Avramov, finančni minister Popov, prvi namestnik zunanjega ministra Grošev in deželni glavar Plovdiva Karam uikov. Zvezni kancler dr. Josef Klaus, podkancler dr. Hermann Withalm, zunanji minister dr. Kurt Waldheim in veleposlanika obeh dežel so na letališču v Schwechatu pozdravili visoke bolgarske goste. Po vojaškem pozdrava postroj ene častne čete in igranju obeh državnih himen se je premier Toldior Živlkov s svojlim spremstvom podal v rezidenco v hotel Imperial, kjer bo za časa avstrijskega obiska stanoval. Na programu je bil v ponedeljek najprej sprejem pri državnem predsedniku Franzu Jonasu na Dunaju, nato je Todor Živkov obiskal zveznega kanclerja, pod- Silne pomanjkljivosti jugoslovanske obrambe, katero so odkrili po zasedbi ČSSR, so bile vzrok, da so v Beogradu odstavili nekaj vodilnih generalov, med njimi«'namestnika glavnega poveljnika Ivana Gošinjaka in poveljnika generalnega štaba Mamo vica. Očitajo jim, da so nezadostno organizirali državno obrambo. Po poročilih iz dobro poučenih krogov so upokojili devet generalov jugoslovanskega generalnega št alb a. Ko so' Jugoslovani neposredno po vpadu sovjetskih čet na češkoslovaško mobilizirali svojo vojsko, so odkrili vrsto groznih dejstev: italko' ni bilo na celem območju Vojvodine (ravnina med Beogradom In madžarsko mejp) vobče nobenih vojaških sil. 50.000 sovjetskih vojakov, ki so nastanjeni v Madžarski, bi piri Vkorakanju na Beograd naleteli le na neznaten odpor maloštevilnih jugoslovanskih graničarjev in obmejnih uradnikov. V vzhodni Srbiji je prišlo pri razdeljevanju municije in orožja do številnih primerov zmešnjave. Po drugi strani pa so izdelali za časa za- kanclerja in zunanjega ministra. Istega dne ob 19.30 je dr. Klaus priredil na čast bolgarskih gostov svečano večerjo, oh 19.30 pa je bil slavnostni sprejem. V torek si je bolgarski ministrski predsednik ogledal državno zakladnico in špansko jahalno šolo, dalje se je vpisal na magistratu v zlato knjigo mesta Dunaja, popoldne pa so se odvijali v uradu državnega kanclerja delovni pogovori. V sredo so visoki gostje iz Bolgarije obiskali VoEST (Avstrijske jeklarne v Linzu) in hidrocentralo na Donavi Ybbs—Persen-beug. Danes, v četrtek, bodo podpisali pogodbo o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Avstrijo in Bolgarijo. Jutri pa bo dal Živkov pred svojim odhodom iz Avstrije na tiskovni konferenci v bolgarskem poslaništvu politično izjavo. sedlbe Češkoslovaške strateški načrt, ki jie predvideval ustanovitev fronte in obrambo glavnih mest Beograda, Zagreba, Skopja In Ljubljane z običajnimi vojaškimi silami. V to zamisel ni bilo vključeno partizansko1 bojevanje. Neki vodilni komunistični voditelj partije je k vsem tem odkritjem izjavil, da bi sovjetske čete v primeru vkorakanja v Jugoslavijo z lahkoto doisegle Zagreb v šestih, Jadransko morje pa v dvanajstih urah. Tito je sprejel dr. Praderja Kot gost jugoslovanskega obrambnega ministra Nikole Ljubičiča je v ponedeljek prispel v Beograd avstrijski obrambni minister dr. Georg Prader. Pri odhodu z vDunaja je dr. Prader izjavil, da zunanjepolitični odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo omogočajo posebno plodne medsebojne stike, in poudaril, da je po lanskem obisku jugoslovanskega obrambnega ministra Ljubičiča v Avstriji prišlo do koristne izmenjave izkušenj med IZ VSEBINE: Manjšinski seminar na Danskem 2 65-letnica slikarja "VVernerja Berga 3 Domače novice 4 »Gost 69« vabi 5 Šport doma in po svetu 6 Miloščina 7 Radiotelevizijski program 8 Avstrijo in Jugoslavijo tudi na vojaškem področju. V obrambi svoje državne neodvisnosti se Avstrija kot nevtralna država opira samo na lastne sile. Prader je izjavil, da je zanimanje Avstrije za krepitev vojaških stikov z Jugoslavijo v skladu z razvojem medsebojnih političnih odnosov. Med uradnim obiskom je avstrijskega obrambnega ministra v torek sprejel državni predsednik Tito. Kot je bilo rečeno z uradne strani, je šlo pri tem za prijateljski pogovor. Nov spor med ZDA in Sev. Korejo Med Združenimi državami Amerike in Severno Korejo je izbruhnil nov hud spor: Severna Koreja je namreč objavila, da je njena proti letališka obramba sestrelila nad njihovim ozemljem ameriško- izvidniško letalo. Po drugi sitrani pa javlja ameriško obrambno ministrstvo, da pogrešajo štirimi o-torno izvidniško letalo z 31 mož posadke. Po ameriških podatkih je imelo letalo nalog, da se sme približati Severni Koreji le do 80 kilometrov od te obale. Izvidniško letalo je bilo opremljeno z najmodernejšimi elektronskimi aparati. Opazovalci menijo, da gre tu za primer »letečega Pudbla«. Koroški Slovenci v danski televiziji V torek, dne 1. aprila, je prinesla danska televizija oddajo o južnih Tirolcih, v kateri se je dotaknila bistvenih vprašanj te manjšine. Danci so poročali objektivno, iz izjav južnih Tirolcev pa je bilo razbrati skrb, kako zagotoviti obstoj in nemoten razvoj za prihodnost. Na krstnico, dne 5. aprila, zvečer pa je pokazala danska TV življenje koroških Slovencev. Prinesli so intervjuje z zastopnikoma obeh osrednjih organizacij, s predsednikom NSKS dr. Reginaldom Vospernikom in predsednikom ZSO dr. Francijem Zvvittrom, ki sta orisala pomen političnih organizacij in nakazala številna vprašanja, ki še vedno niso rešena, kljub zagotovilom v državni pogodbi. Dr. Vospernik je naglasil, da je še vedno sporna šolska ureditev, da ni nobenih dvojezičnih krajevnih napisov in da še ni zadovoljive rešitve za slovenski uradni jezik; slovenska gimnazija je že dvanajst let gost v drugi šoli in se mora otepati z izključnim popoldanskim poukom, ki zopet ovira možnosti za obširnejšo izobrazbo. Poudaril pa je tudi, da se vzdušje v zadnjem času na podlagi dobrih odnosov boljša. Dr. Zwitter pa se je dotaknil razmerja z matičnim narodom v Sloveniji. Dr. Mirt Zvvitter, predsednik Zveze slovenskih zadrug, je nakazal socialno stanje (Nadaljevanje na 5. strani) Hudi boji na pod-ičju Sueškega pre->pa so sedaj že sko-j na dnevnem redu. a sliki vidimo, ka-> izraelski vojaki o-izujejo, ko so njiho-: topovske baterije ravkar uničile na ihodni obali preko-t egipčansko petro-jsko ladjo. Oblaki ma pričajo o porinem zadetku le-te. V Jugoslaviji odstavili nekaj generalov Sovjetska vojska bi avgusta lani lahko neovirano prodrla v Jugoslavijo OD TEDNA DO TEDNA BRITANSKI PREMIER VVILSON O SVOJI MISIJI V NIGERIJI V govoru v parlamentu ob svojem nedavnem obisku v Nigeriji je britanski ministrski predsednik H amid Wilson dejal, da jie poglavar nigerijske vlade Goran pripravljen pogajati se z voditelji Blaire, hkrata pa je poudaril, da bo Nigerija v teh 'pogovorih brezpogojno vztrajala na enotnosti države in da n« bodo sprejeli odcepitve Biafre. Premier VVilson je poudaril, da je to napredek v primerjavi s prejšnjim stališčem nigerijske vlade. NOVI DRŽAVNI PREDSEDNIK V GANI V afriški državi Gani’ imajo -zopet novega državnega predsednika, Sedanji vodja države, generaillajtinant Josef Ank rab je moral odstopiti. V uradnem sporočilu je rečeno, da je ministrska komisija ugotovila, da jie general-lajtnant Ankrah za politične cilje sprejemal denar od neke tuje tvrdke. Za novega vodjo države so izvolili generala Afr.ifa, dosedanjega finančnega ministra. Af-nif jie star 33 let, in jie najimlajši član nacionaiinega odbora Gane. Generail Ankrah je postal predsednik ganske države, po odstranitvi predsednika dr. Nkrumaha februarja leta 1966. PODGORNI V ALŽIRIJI Prvič se je zgodilo, da je najvišji predstavnik Sovjetske zveze, državni predsednik Podgoirni obiskal Alžirijo. Zahodni tisk pripominja, da sodi ta obis-k v sklojp »vojaško-političnih iimiperialističnih smotrov« Sovjetske zveze. Sovjetska politika v Afriki se ne ozira več na ideološka načela, Glede nadaljnjega razvoja v Afrika so Sovj.eti optimisti. Rusiji je uspelo močno- oslabiti francoski vpliv v Alžiriji. Tudi gospodarsko je danes Alžirija močno* odvisna od Sovjetske zveze. Sovjetski svetovalci in izvedenci de- lujejo v Alžiriji na mnogih področjiiih. Po sovjetskih podatkih so ti napravili 82 gradbenih načrtov, od -tega 60 za industrijska podjetja, ki so bila postavljena s posojila Sovjetske zveze. V Alžiriji j-e danes več tisoč sovjetskih inženirjev, petrolejskih izvedencev, geologov, hidralogov in specialistov za gradnjo jezov, agronomov itd. Dve strokovni šoli pod sovjetskim vodstvom vzgajata fante, in dekleta za razne poklice. Rafinerije ,in tekstilne -tovarne delajo pod sovjetskim vodstvom. Rusi so posodili Alžircem 90 milijonov rubljev, nato še 115 milijonov. Blagovna izmenjava med obema državama je dosegla leta 1963 225 milijonov alžirskih dinarjev, lani pa že 275 milijonov. Po sovjetskih napovedih naj hi se letos povečala trikrat. Rusija kupuje petrolej in vino. V prvih dveh letih izvrševanja 7-letne pogodbe bodo Rusi kupili 1 mil. ton petroleja, potem pa 750.000 ton vsako leto in po 5 milijonov hektolitrov rdečega vina. Podgorni se je menda zanimal tudi za dogovor o oporišču za sovjetsko mornarico v Alžiiru. GOLDA MEIR TAKO - HUSEIN DRUGAČE Pred nedavnim izvoljena predsednica izraelske vlade gospa Golda Meir je v -svojiem radijskem govoru dejala, da Izrael ne bo sprejel morebitnega sporazuma štirih velesil o Srednjem vzhodu. Dejala jie, da bo težko doseči takšen sporazum, »toda, če bi se to -tudi zgodilo, ga -mi ne bomo priznali in sprejeli.« »Upaim, da bodo pogovori predstavnikov štirih velesil uspešni in da bo njihov izid omogočil nadaljevanjie prizadevanj za trajen iin pravičen miir,« je izjavil jordaai-ski' kralj( Husein.« SPLOŠNA AMNESTIJA V ŠPANIJI Vlada generala Franca jie ob proslavi 30-letnice zmage Francovih -n aicioinal.ist i-čnih upornikov ,proti republikanski vladi (državljanska vojna je trajala od leta 1936 do 1939) proglasila politično amnestijo. Prva amnestija je hiila razglašena novembra 1966, 'toda zadevala je samo politične prekrške iz državljanske vojne, medtem ko zadeva ta vse kazenske prekrške, ki izvirajo iz dejanj, zagrešenih pred 1. aprilom 1939. Tako so deležni amnestije tudi republikanci, ki so bilii obdolženi uboj'ev in nasilja med državljansko vojno. Pravijo- sicer, da je prav malo takšnih 'državljanov še v ječi, več pa jih je v begunstvu, od koder ise -bodo zdaj lahko vrnili. KRVAVI REŽIM V ALŽIRIJI Revolucionarno sodišče v Oranu (Alžirija) je te dni obsodilo (v odsotnosti) na smrt nekdanjega podpredsednika začasne alžirske vlade, podpisnika eviamskih sporazumov Krima Belkasema, ki so ga obtožili, da je lani skušal vreči alžirsko vlado. Na smrt sta bila obsojena tudi Tamsaut Belkasam (v odsotnosti) ter Amirat Sli-main, edini od vseh treh, ki je sedel na zatožni kloipi pred sodiščem v Oranu. Devet obsojencev pa je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. Alžirski opozicijski voditelj Krim Belika-sem je po obsodbi izjavil, da ga ne more nič ustaviti, da ne bi nadaljeval boja za osvoboditev Alžirije izpod Bumedieinove diktature. Živi v begunstvu v Franciji, kjer je leta 1967 ustanovil demokratično gibanje za obnovo Alžirije. ZASEDANJE MEDPARLAMENTARNE UNIJE NA DUNAJU V -sejni dvorani parlamenta se je v torek, 9. aprila, zbralo 360 delegatov iz 55 držav na petdnevno redno zasedanje medparlamentarne unije (IPU) — trajalo je do nedelje. Na programu je b-ila diskusija o tistih »mirovnih inštrumentih«, katerih se dandanes lahko poslužujejo tudi majhne in srednje države. Tako dr. M a let a kot zvezni kancler dr. Josef Klaus sta 'podčrtala pomen medparlamentarne unije za dosego avstrijske svobode: državna pogodba je nastala tudi s posredovanjem prav te IPU, ki je po dunajskem zasedanju leta 1954 seznanila svoje vlade s stališčem Avstrije. Dve stvari je dr. Klaus še posebno podčrtal: Avstrija je kot nalašč pripravna za zasedanja medparlamentarne unije, in dejstvo, da so v tern zboru zastopniki velikih blokovskih sil, ki vzajemno aktivno sodelujejo. General de Ganile je v svojem televizijskem govoru izjavil, da bo odstopil, če se Francozi 27. aprila na ljudskem glasovanju ne bodo izrekli za njegove predloge o reformi senata in pokrajin. IIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIlIlllllllllIllltllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIllllllllllllllltllllltlllllllllllllllllllllllllllUlIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllRIlIllllllllilV TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO iiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiuiiMiiiiiitiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Manjšinski seminar na Danskem Na povabilo mladinske komisije Federalistične unije evropskih manjšin se je udeležil seminarja na Knivsbjergu prof. Jože Wakounig kot zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je član FUEV; Koroško dijaško zvezo je zastopal predsednik Filip Warasch. Op. ur. Federalistična* izveza* evropskih manjšin (FUEV) je priredila- od 31. marca do 3. aprila 1969 na Kniivslbjengu na jiužnem Damskem imlladiniški, seminar včlanjenih organizaciji; svoje prastare je dala ina razpolago Nemška- mladinska zveza za severni Sohleisvvig '(Deutscher Jugondverband fur Nord9chlesw,ig). Seminarja ise j,e udeležilo 45 zastopnikov Bretoncev, Škotov, Dancev v Nemčiji iin Nemcev na Danskem, severnih Frizoiv, južnih Tirolcev, Alzačanov in Korenčanov, sudetskih Nemcev, jezikovne skupine *za norveščino, norveških in finskih Laipoincev, finslkih Švedov, gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev; zaradi političnih razmer pa- niso mogli priti Baski i:n Katalonci. Predsednik mladinske komisije FUEV Armiin Niickeilsen je v pozdravu naglasil, da s.e bori FUEV že 20 let za pravice evropskih manjšin, da pa n-j-ein boj ni bil vselej uspešen. Izredno važna za nadaljnji razvoj in obstoj teh narodnih skupin da je tesna medsebojna povezava iin spoiznainj-e življenjskih vprašanj iin boja drugih; to pa je v veliki -meri naloga mladiinsikiih organizacij.. Ob koncu je citiral Nickelsen podpredsednika FUEV Jesa Schmidta: »Če nočemo k-ompu terske Evrope, se moramo truditi za 'tradicionalno raznoliko,st narodov v Evropi.« Glavni urednik dnevnika nemške manjšine na Danskem, »Der Nordisehliestviiger« Jes Schmidt je predaval o pomenu FUEV. Rekel je, da je edina muč FUEV, ki zastopa manjšine v obsegu kakih 20 milijonov ljudi, moč pravice. Delo za manjšine da ni nič zastarelega, ampak delo za Evropo. »Narodne skupine niso zrele za muzej, prej države v današnji Obliki. Države ■iin režimi pridejo in grejo, narodi pa ostanejo. Oni so življenje, države so več ali manj prometna pravila za vsakdanjost... Pomen FUEV je razviden že iz "tega, da smo doživeli že prepovedi kongresov FUEV in drugih prireditev. Tu se pokaže le pre-jasno strah sile pred pravico. . . Delo FUEV koristi človeku in njegovi pravici, da se razvija svobodno v -svoji domovini iin v svojih lastnih tradicijah.« Model za Evropo O položaju damske manjšine v Nemčiji je poročal Ernst Meyer, o Nemcih na Danskem pa Rudolf Stehr (podrobnejše poročilo o teh dveh manjšinah bomo še prinesli v NT). Meyer se je v začetku spomnil bojnih dogodkov pred 105 leti, ko so grmeli danski in pruski topovi -dine 31. marca 1864 pri Diippelu; zmagali so k-oinčno Prusi iin zavzeli ves Schlestvig. Meyer jie poudaril, da se j,e razmerje med Nemci in Danci v zadnjih 20 letih močno spremenilo. Treba da je pritrditi izjavi notranjega ministra nemške zvezne dežele Schlestvig — Holstein, H ar twIga Schlegeilibeiiiger j a, da moramo zanikati nasprotja in poudariti razlike. Pac pa je treiba.isipoiznati nevarnost, da manjšina razume napačno neko evropejstvo' in s tem zgublja lastne moči. Meyer je poročal nadalje o prosvetnem, šolskem, športnem iin -političnem delovanju damske narodne skupine. Ravno na političnem področju da je vaižno-, da imajo Danci svojega zastopnika v parlamentu v Kielu. Zastopnik Dancev ni več vezam na klavzulo 5 odstotkov veljavnih glasov; to pa da je dober zgled za odnos večin iškega naroda d-o mainjlšiine. Tudi v Bonnu obstaja manjšinski odbor. Seveda pa kljub tej aktivni manjšinski politiki mnoigo* vprašanj še ni rešenih. Rudolf Stehr je v začetku svojega poročila poudaril važnost dobrih, plodovitih odnosov med manjšino iin državo večinskega naroda. Cilj. nemške narodne skupine na Damskem da- je ohranitev narodne zavesti, hkrati pa sodelovanje in soodločanje v javnem življianjlu; njeno- delo- sloni na izjavi dd 22- novembra 1945, ko- so obljubili lojalnost danski državi. Pri tem delovanju pa da iso v veliko oporo doibri meddržavni odnosi med Nemčijo iin Dansko. Hans J iirigen Niissen je poročal o mlacLin-,sikam delu nemške manjšine iin o številnih vprašanjiilh, kiaiko* .zajeti in ohraniti mladino, ki inii vtič šoloobvezna.. V torek, din-e 1. aprila, je predaval prof. dr. Hans Mairiinger z Dunaja o federalizmu in o inairodniilh iskupiinah v Evropi. Glavna .misel tega predavanja je bila, da bi veljala pravična ureditev, ki podpira v vsem delo manjšine iin zagotavlja -njen obstoji, kot vzor za evropsko prihodnost. Popoldne so si ogledali udeleženci nemško- gimnazijo' in knjižimico v Aalbemraaju ter šolska in športna poslopja v Tinglevu, zvečer pa oddajo o Južnih Tirolcih v danski televizija (glej, .poročilo na 1. strani). V sredo, dne 2. aprila, jie predaval generalni tajnik FUEV Poivl škaiddega.ard o 'poimeinu -človečanskih pravic za narode in narodne skupine v, Evropi; poudaril je, da je FUEV skušala doseči zboljša-vo položaja za razne evropske narodne skupine, da pa je pravična rešitev odvisna od dobre volje in uvidevnosti prizadetih držav. Popoldne smo obiškali prvega predsednika Zveze Nemcev v severnem Schlestvigu (Bund deutscher No-rdschleswi-ger), posestnika H ar ra Marcjuardsena, ter slikarja Andreasa Petersena na otoku Romu v Severnem morju. Spoštujmo sosede V četrtek, dne 3. aprila, j*e sprejela udeležence mladinskega seminarja deželna vlada Schlestvig — Hoilsteiina v Kielu. Zastopnik vlade je najprej razložil sestav deželnega zbora in odnos do danske narodne skupine teir način reševanja manjšinskih vprašanj. Sledil je pogovor ;z zastopniki evropske umi j e, -ki jo jie vodil vladni direk tor pri deželni vladi dir. Ernst Hessenauer. Tu j*e opoizoiri.1 zastopnik Bretoncev na boj za uveljavitev osnovnih človečanskih pravic v svoji domovini, zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev pa je poudarili, da vse tako dolgo v Evropi ne bo plodovitih odnosov med velikimi iin manjšimi narodi, dokler bodo morali mali samo dajati, veliki pa ne bodo hoteli razumeti skrbi* in teženj malih; za boljše medsebojno razumevanje bi bilo umestno, če bi se tudi veliki učili jezikov malih in s tem Skušali boljie spoznati in razumeti njihovo narodno bitn-osit ter jo spoštovati; treba pa se bo tudi učiti slovanskih jezikov, kajti na vzhodu je ogromen del Evrope, ki je danes še marsikomu nerazumljiva, tudi nekaterim izmed tistih, ki govorijo največ o Evropi. Dobro je, če človek spozna, kako rešujejo drugod manjšinska vprašanja. Še bolj važno pa je, da človek lahko primerja razmere drugod z dejstvi doma. Med Danci in Nemci -so bila v zgodovini stalna nasprotja. Šele po drugi svetovni vajini se jie razmerje začelo boljšati, kar je koristilo močno manjšinam. Gotovo so vprašanja za Dance, bolj pereča kot za Nemce, ki imajo za seboj večje gospodarsko in kulturno zaledje. Seveda še ni vse rešeno zadovoljivo. Če je Ernst Mever rekel v svojem predavanju, da bi bilo še pred 20 leti nemogoče, da bi on govoril kot zastopnik damske manjšine v -poslopju nemške manjšine, med njenimi- zastopniki, njeno mladino; če opaizujemo živahno medsebojno kulturno- izmenjavo; če si ogledamo tamkajšnje šole, moderne zgradbe, sodobno opremljene, ki omogočajo učencem vsestransko izobrazbo; če si ogledamo- prosvetne ustanove, če spoznamo- kulturno avtomoimijoi, če vidiim-O' obširno podporo, potem bi tam prav lahko videli model za rešitev manjšinskih vprašanj v naši lastni domovini. Ne smemo pa seveda prezreti, da je med Koroško in evropskim severom le ogromna razlika. Zastopane so bile manjšine, ki imajo mnogo manij pravic kot mi koroški Slovenci-Toda. pri boju iz a obstoj, se ne smeš nikoli Zgledovati pri tistem, ki je na slabšem-Vaižno je bilo, da simo- spoznali skrbi drugih, še bolj- važno pa je, da so tudi drugi zvedeli iz a maše osnovne skrbi iin težave, za vsa nerešena vprašanja v ngšem narodnem žilvljjdnju. Jože Wakounig 65-letnica slikarja Wernerja Berga Te dni je praznoval 65-letnico svojega rojstva umetnik Werner Berg. Ta izredno sugestivni slikar in doktor političnih ved se je rodil 11. aprila 1904 v Elberfeldu v Nemčiji, umetniško pa je zorel ob študiju v Munchnu, Parizu in na Norveškem, zlasti pa ob luči tistih pomembnih umetniških tokov, ki. so se družili ob skupinah »Der Blaue Reiter« in »Die Brucke«. Hvaljen in hkrati obsojan v ožji domovini si je končno, hrepeneč po samoti, iz- lja z ekspresivno, poenostavljeno obliko, ki ne išče podrobnosti, pač pa enkratnost gibanja v mirovanju. Seveda sc je ta težka elementarna melodija likovnih gmot in gostih barvnih ploskev kar ponujala, da se izrazi tudi v grafiki. V obeh strokah je postal Werner Berg Jkravi poet predmet-nosti, ki je obenem živa in simbolna. Z otvoritvijo »Galerije Wemerja Berga« 20. maja lani je Pliberk storil kulturno dejanje izrednega pomena. V Avstriji kaj podobnega, kot je ta Galerija, še niso ustanovili. Z razstavljanjem umetniškega ustvarjanja pomembnega mojstra lesorezov in slikarja Galerija ni le njemu v prid, temveč predstavlja tudi za lepo mestece na spodnjem Koroškem samoniklo in primerno kulturno prizadevanje. Ob otvoritvi te Galerije so se srečali kul- turni in politični zastopniki Koroške in Slovenije ter ob Bergovih slikah poudarili prijateljstvo dveh sosednjih dežel. »Nihče še ni tako upodobil koroškega slovenskega človeka kakor naš profesor Berg«, je tedaj dejal v nagovoru podžupan Mirko Kumer, sam »eden izmed tistih kmetov, ki jih je umetnik tako rad upodabljal«. Res se je dr. Werner Berg, ki mu je zibelka stekla v nemškem Porurju, tako povezal z novo koroško domovino in s slovenskim človekom okoli domačije na Rutarjevem., da ga slovenski živelj na Koroškem po pravici imenuje »našega«. Sam je nekoč dejal: »Ne znam slovenski govoriti, znam pa slovensko slikati...« Plibcrčani so šli sedaj še korak naprej: mestna občina je pri svoji seji 9. aprila soglasno sklenila, da podeli Wemerju Bergu naslov častnega meščana mesta Pliberka. Imenovanje mu bodo izročili na svečani občinski seji na dan ponovne otvoritve »Galerije VVcrnerja Berga« maja letos. Zlata knjiga Dr. Werner Berg častni meščan Pliberka. bral novo »izvoljeno domovino«, ko se je 1930-31 naselil na gorski Rutarjevi kmetiji ]>od Obirjem na Koroškem in sredi slovenskih sosedov našel svoj svet. In to preprosto resničnost kmetov je zajel v barvah in likih kot veliko izpoved bivanja z zemljo povezanih ljudi. Krajina in človek mu govorita isti več-nostni jezik in umetnik ga za njima ponav- OB SMRTI BORISA KARLOFFA Na mednarodni dan mladinske literature 2. aprila, ki ga je pred dvema letoma proglasila Zveza za mladinsko literaturo UNESCO (Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo) zato, da bi vsi narodi pospeševali dobro knjigo za otroke in mladino ter ob tem poglabljala vezi med otroki in narodi vsega sveta, so dobili Slovenci v domovini edinstveni zavod: letno nagrajevanje najboljše in najbolj brane mladinske knjige. Tako se je po stopetdesetih letih pojem »zlate knjige«, ki ga slovenski izobraženec in slovenska šolska mladina pozna iz življenja dr. Franceta Prešerna in njegovega šolanja v Ribnici, preoblikoval v vsakoletno samostojno izbiranje in odlikovanje najboljšega slovenskega besednega mladinskega dela z odličjem »Zlata knjiga«. Ta zamisel je plod desetletnega prostovoljnega dela učiteljstva osnovnih šol in mladine, ki je iskala in išče pota do dobre knjige. V koroškem kotu Slovenije so Prežihove" »Solzice« vzbudile gibanje bralnega znač-karstva, ki je kmalu zajelo še tolminske grape z Bevkovimi mladinskimi povestmi Igralec s srcem Kdor je videl filmskega igralca Borisa Karloffa — s pravim imenom Charlesa Ed-'varda Pratta — brez maske, v umirjenem in dobrodušnem obrazu sploh ne bi spoznal tistega igralskega lika, ki je skoraj 40 let zbujal srh milijonom gledalcem, zaradi katerega so obiskovalke med predstavo omedlevale in so filme spočetka morali označevati s pripombo »samo za močne živce« — opomba, ki so jo kasneje uporabljali za reklamni slogan. Boris Karloiff je predstavljal v svojih likih sko.ro vedno/ skrajno negativne osebnosti. Osebno pa je bil eden najbolj poštenih in prijetnih ljudi. Boris Karloff je namreč nedavno umrl v starosti 81 let, potem 'ko je nastopil v ISO filmih, kjer se je nenehno dvigal 'kot mrlič i,z grobov, davil nedolžna dekleta in uničeval vse, kar mu je prišlo pod roke. Boris Karloff je nastopal zelo uspešno tudi' v gledališču (siamo v kriminalni komediji Arzen in stare čipke je Praznovanje 100-letnice Riharda Jakopiča Dne 9. aprila je bil v Ljubljani praznik likovne umetnosti. Tega dne so priredili v lKtčastitev rojstva Riharda Jakopiča, mojstra slovenskega impresionizma slavnostno akademijo. Na njej so prvič prisodili nagrado »Rihard Jakopič«, likovnemu umetniku, pokojnemu slovenskemu slikarju Mariju Preglju v spomin na njegovo pomembno delo v slovenski slikarski ustvarjalnosti. Prvo nagrado Riharda Jakopiča je na svečani akademiji podelil predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov akademski slikar Jože Ciuha. Nagrado bodo podeljevali odslej vsako 'eto za najboljšo slovensko likovno storitev. Na akademiji je govoril tajnik republiškega sekretariata za kulturo in prosveto Slovenije Tomo Martelanc. V koncertnem delu, katerega je izvajal simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vod- stvom dirigenta Sama Hubada in s solistom Brankom Slokarjem, so prvič v Ljubljani izvajali »6. simfonijo« Milana Rističa in »Simfonijo 68« Primoža Ramovša, prvikrat pa so bili izvedeni »Integrali v barvi« Ivana Petriča in »Musique concertante pour trombone et orehestre« Pavla Si vica. O akcijah v počastitev Jakopičevega jubileja, ki se bodo vrstile v Sloveniji vse leto, in o novi nagradi za stvaritve na področju likovne umetnosti pa je spregovoril predsednik odbora Zoran Kržišnik. Likovna razstava INTART Kateri umetniki zastopajo Koroško na likovni razstavi treh dežel v Ljubljani? V soboto, 19. aprila, ob 18. uri, bodo v Moderni galeriji v Ljubljani odprli likovno razstavo »INTART III«. Žirija Društva umetnikov za Koroško, in sega danes že skoraj v vse slovenske šole in šteje že čez 30.000 članov-tekmovalcev, ki se ob vrstnikih postavljajo z bronasto, srebrno ali zlato zinačko z imenom naših najodličnejših mož peresa: poleg Bevka im Prežiha še Levstika, Župančiča, Finžgarja, Aškerca, Gregorčiča itd. Komaj hi mogli kaj podobnega odkriti v svetu! Založba Mladinska knjiga, ki je pred 20 leti ustanovila »Levstikove nagrade«, da bi vzpodbudila ustvarjalce dobre knjige, hoče z izbiranjem »Zlate knjige« leta dopolniti z bralčeve strani, po njegovi lastni in prosti izbiri to, kar je namen Levstikove nagrade. Ta zamisel je tudi izražena v plaketi z junakom Martinom Krpanom: simbol boja za dobro knjigo, ki raste iiz mladinske literature Frana Levstika. nastopili 1400-krat ma Broadwayu!). Poleg tega je nastopa,! v angleškem radiu kot 'vzgojni svetovalec, za neko tovarno gramofonskih plošč pa j,e prebiral otroške pravljice. Kljub vsej filmski grozljivosti je bilo v igri Borisa Karloffa vedno nekaj več kot samo cenena srhljivost: njegovi monstrumi, njegovi zločinski liki, njegovi obsedenci so bili vedno »človeški« — vedno je bilo čutiti iz njih globoko tragiko takšne človeške deformacije. Najbolj je bilo to razvidno v njegovem liku monstruma dr. Franken-steina, kjer je postalo gledalcu kljub vsej grozi jasno, kakšna globoka tragika se skriva v takšnem umetnem bitju, ki ga je ustvaril človek. Pri tem je ta lik postal tako popularen, da so Borisu Karloffu pravili kar »mr. Frankenstein« — čeprav je v vseh teh filmih igral bitje, ki ga je dr. Frankenstein umetno sestavil in obudil iz mrtvih trupel. Eike Konoid in Peter Uray v modernem delu „Tango” poljskega dramatika Slavomira Mrožeka. Drama, ki jo uprizarja celovški mali oder, je doživela v torek, 8. aprila, navdušen sprejem. Proti pričakovanju na premiero niso prišli tisti obiskovalci, ki radi očitajo vodstvu celovškega gledališča, da uprizarja samo konservativne dramske stvaritve. ki ji pripadajo docent dr. Milesi, salzburški slikar Breiter in člana Društva umetnikov Josip Tichy in Siegfried Tragatschnig, je izbrala za tretjo likovno razstavo treh dežel: Koroške, Furlanije in Slovenije v Ljubljani sledeče koroške umetnike - slikarje: Krausa, Hokeja, Marijo Lassnig, Trosta, Makringerja, Holzerja, Lossla, Grabnerja, Kravvagno, Wulza, Gablerja in Schuschniga ter kiparje: Jaindla, Glatvisch-niga in Untervvegerja. Imenovani umetniki bodo zastopali Društvo umetnikov Koroške vzajemno z Umetniškima društvoma Slovenije in Furlanije. GOST IZ GRADCA V Ljubljani in Mariboru je pretdkJli teden predaval o moderni arhitekturi na Štajerskem graški univerzitetni profesor dr. Ferdinand Schuster. SLOVENCI dama in slabo poučen o poteku najnovejše zgodovine. Sploh je razgovor predsednika NSKS z mariborskim Večerom zmešal ipreveč prahu, 'tako da so se tudi uradni prevajalci lovili zai črke, niso pa: dojeli aili pa niso hoteli1 dojeti duha sestanka-. PODPISI - TAKI IN TAKI... Da je nemški Velikovec ogrožen, je po zadnjih dogodkih gotovo že vsakemu znano. Posebno pereča pa je 'postala nevarnost, odkar je divji Krpan skušati premestiti našo »Abs t iimmumgsist adi t« iz Evrope nekam na Balkan. Vsak domoljub bo moral uvideti, da je take poizkuse kar od začetka treba preprečiti in, ker živimo v demokraciji, se mora nujno upoštevati glas ljudstva. Zaradi tega so v Velikovcu pravočasno začeli pobirati podpise proti uprizoritvi Martina Krpana. Občani evropskega mesta so se pomena odločilne ure dobro zavedali in v kratkem času so domobranci pobrali, 440 podpisov, s katerimi so podprli sklep občinskega sveta, da bo v bodoče v pravem »evropskem« in »demokratičnem« duhu politična manjšina imela možnost preprečiti vsako slovensko prireditev na posvečenih velilkovških tleh. Popolnoma prepričani pa amaterski de-moskopi o svojem uspehu, kakor kaže vendar niso bili, kako bi sicer bilo potrebno, da so se posluževali pravih sleparskih metod. Med drugim so namreč prišli tudi k neki slovenski ženkici, stari preko 80 let, ter jo prosili za podpis. Morda so- dvomili, če je res tudi ona prepričana, da se Velikovec nahaja v taki nevarnosti, na vsalk način so od nje izvabili podpis s tem, da so hitro smuknili v drugo kožo: iker nekateri nestrpneži delajo slovenskim bratom take težave, je s podpisno akcijo treba omogočiti uprizoritev slovenske ljudske igre... Če je domovina v nevarnosti, je pač vsako sredstvo dovoljeno, čemu bi bilo človeka sram? Gospodinjska šola šolskih sester Starši deklet, ki morajo obiskovati 9. šolsko leto, izrabite priložnost in prijavite svojo hčerko v enoletno gospodinjsko šolo v Št. Jakobu, ki jo vodijo prav za taka dekleta šolske sestre že 3 leta. Šoli je priključen internat, zato je dekle obvarovano pred kvarnimi vplivi na vožnjah v šolo in iz nje. Ves pouk se vrši po državnem učnem načrtu in v obeh deželnih jezikih: slovensko in nemško. Največ časa je odmerjenega pouku šivanja in kuhanja. Za pouk v kuhanju ima šola lepo urejeno šolsko kuhinjo. Učenkam je dana možnost, da se v prostem času učijo strojepisja. V šolo morejo biti sprejete samo učenke, ki so dovršile 8. razred osnovne šole ali 4. razred gimnazije, odnosno 4. razred glavne šole. Pouk se začne kakor na vseh drugih šolah v začetku septembra. Za dekleta, ki teh razredov niso končale, pa so že obiskovale politehnično leto, vodijo sestre posebej 7-mesečno kmetijsko gospodinjsko šolo. Tej je priključen še poseben šivalni oddelek. Pouk v tej šoli se prične 15. oktobra. Prijave pošljite na naslov: Haushaltungsschule der Schulschvvestern 9184 St. Jakob im Rosental, Kamten. t Elizabeta Lampichler Na veliki četrtek je v osemdesetem letu svojega življenja nepričakovano za vedno zatisnila svoje trudne oči Elizabeta Lampichler, pd. Kajžnikova mama. Že leta ni mogla več brez pomoči hoditi zaradi nesrečnega zloma obeh nog. To oporo sta ji nudila največ mož in hčerka Lizi, ki sta ji z vso ljubeznijo in potrpljenjem lajšala 'težki večer življenja. Na velikonočno nedeljo opoldne se je zbrala ogromna množica ljudi iz vse radi-ške okolice, zlasti veliko se je udeležilo pogrebcev iz Šmarje te v Rožu, kjer že dolga leta pas tiraj e pokojne naj-starejši sin Han-zej, ki je vodil pogreb k farni cerkvi in opravil tudi slovesno žalno daritev. Med sv. mašo je govoril besede slovesa in velikega upanja, ki ga nam narekuje ravno praznik Gospodovega vstajenja g. prelat Aleš Zechner, ki je tudi opravil pogrebne obrede na grobu ob pomoči sina in številnih duhovnikov. Ob kirsti pred cerkvijo sie je poslovil od Kajžn-ikove mame moški kvintet s čustveno zapeto Slomškovo pesmijo »Ko dan se zaznava«. Po pogrebnih obredih so se domači pevci z moškim in mešanim zborom poslovili z ubranimi žalostinkami. Tudi na domu so odpeli dve pesmi, v slovo materi, katere trije sinovi ih ena hčerka so že nad dvajset let redni in zvesti člani nar šega zbora, sedaj pojeta že dva vnuka. Treba je povedati, da je bila tudi pokojna mati v mladih letih pevka in igralka ter bila že pred 65 leti soustanoviteljica našega prosvetnega društva. Življenje pokojne matere j,e tako podobno velikemu tednu, v katerem ga je tudi končala. V težkem času prve svetovne voj- ne leta 1916, sta z možem začela skupno življenje v zakonu. V najtežjih letih sta prejela osem otrok, katere sta vzorno vzgojila za življenje: naj-starejši, sin je šel študirat in leta 1939 končal svoj študij s slovesno primiicijo, ki jie bila prava cvetna nedelja za mater, družino in za faro, ko smo sprejeli in spremljali Kaj im ikovega sina Hamzija pred božji oltar. Tedaj so se začeli zbirati nad Kajžmiikovo družino grozeči, sivi oblaki, ki so naznanjali najhujše. In reis: Teden po tej slovesnosti so gestapovci odgnali moža-očeta v ječo, kjer so ga zasliševali mesec dni. Na obletnico pri-micije je moral v zapor sin Hanzej, tedaj šmihelski kaplan, potem pa na zgornjo Koroško, od koder do konca vojne ni smel več domov. Januarja leta 1945, ko so bili trije sinovi v vojaški suknji nemške vojiske, so v strašnem mraizu odgnali v celovške gestapovske ječe tudi bolehno pokojno mater, moža in hčerko Lizijo. Kako strašni so bili 'tisti 'trije meseci v mrazu in gladovanju, ki so jih 'morali pretrpeti ljudje v teh zloglasnih prenapolnjenih ječah, bo ipač mogel oceniti 'le tisti, ki j,e vse 'to sam doživel. Sele majhika- 1945, ko se j|e zrušila Hitlerjeva tiranija, iso se mogli vrniti na opustošeni dom, kjer so ga: s skupnimi močmi ponovno -obnovili. Mati je 'kljiuib bolehnosti skrbno pomagala izravdn. Pred leti sta še s sinom -doživela slovesnost 'zlate poroke, a na to- je prišlo težko trpljenje — bolezen. Hvala ti skrbna mati :za trpljenje, ki si ga imoraila prenašati. Naj, ti Bog povrne bogato za vse to. Vsem dragim pai naše iskreno sožalje. :: Naše prireditve^ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bo ob 70-letnici koroškega skladatelja in harmonizatorja PAVLA KER-NJAKA priredila v nedeljo, dne 20. aprila 1969, ob 14.30 (pol treh) popoldne, v veliki dvorani Glasbenega doma v Celovcu KONCERT KERNJAKOVIH PESMI Sodelovali bodo združeni mešani in moški pevski zbori z Gur in iz Podjune ter moški zbor SPD »Kočna« iz Sveč kot zastopnik Krščanske kulturne zveze. Ljubitelji lepega petja prisrčno vabljeni! * DOBRLA VES Farna mladina v Dobrli vesi vabi na igro LUMPACIJ VAGABUND v nedeljo, 20. aprila, ob pol osmih (19.30) zvečer v farni dvorani. Vsi prisrčno vabljni! * ŠMIHEL Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi vse prijatelje dramske umetnosti na komedijo v treh dejanjih POKOJNIK Komedijo je napisal hrvatski dramatik Branislav Nušič, prevedel pa jo je v slovenščino Ciril Debevec. Igro »Pokojnik« bodo izredno aktivni Šmihelčani uprizorili v nedeljo, dne 27. aprila 1969, in sicer ob osmih zvečer (20. uri) v dvorani pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku. Pridni šmihelski igralci zagotavljajo, da se bo občinstvo ob tej komediji odlično zabavalo. Iskreno vabijo igralci! cik«, pa čeravno ni imel železnega ročnika, bliska pa ni videl, in ko je ,z roko prijel železne predmete v dežniku, je začutil v njej, elektriko. Mogoče se je pojavilo tudi drugod kaj takega. Ta pojav bi bilo dobro raziskati. VALOVCA PRI GRABŠTAJNU Strokovni delavec Alojizij Mulle, star 46 ‘let, doma iz M ali ega Št. Vida pri Vaiženber-Iku, je pred 'dobrimi štirinajstimi dnevi obvaroval svojega delodajalca Herberta Sussitza, ki ima v Valovci veliko mizarsko delavnico-, ogromne škode. Alojziji Mulle je na podstrešju mizarske delavnice opazil, kako se je iz sesalne na- prave za prah valil gost dim. Mulle ni mnogo pomišljali, neigo je takoj tekel k svojemu -gospodarju. Z ostalimi uslužbenci so naglo pričeli gasiti ogenj z ročnimi gasiil-nilk-i, ki j-e nastal na podstrešju, ki je povezan s sesalno- napravo. Trud ni 'bil zaman: pretiho so prišli gasilci iz Celovca in Valovce, so domači požar vsaj toliko udu-šili, da so došli gasilci le še mogli rešiti mizarsko delavnico pred popolnim uniče-injiem. S tem so očuvali tvrdko milijonske škode. Le-ta pa znaša komaj 12 tisoč šilingov. Darujte za tiskovni sklad! O smrti in pogrebu Krasnilcove matere Na velikonočni ponedeljek zvečer j,e umrla Angelina Martinšic, po domače Kraisni-ko-va mati v Podgradu pri Medgo-rjaih. Rajna je bila rojena v Šteb-nu pri Malo-ščah v Ziljski dolini. Še mlada je prevzela lepo posestvo v Podgradu pri Medigoirjah pri Krasniku, ki ga jie nad 40 let vzorno vodila. Bila je že dalje čaisa bolha, pa se ji je vedno povrnilo zdravje, letos pa je po par dnevih oslabelosti podlegla bolezni, .kljub temu, da j,e še zadnje u-re, ko se ji je vidno zdravje vračalo, upala, da bo ozdravela. Umrla je lepo previdena s svetimi zakramenti, lepo pripravljena, kot je sama rekla, -se je poslovila" od vseh dragih domačih. Ob navzočnosti dveh duhovnikov in cele domače družine je med molitvijo svetega rožnega venca lepo in mirno izdihnila svojo dušo. Rajna je bila skrbna mati, gospodinja m posestnica, zlasti pa izredno dobrega in usmiljenega srca. Kadar je mogla jie darovala za misijone. Skozi 4 leta je podpirala misijonskega bogoslovca do nove maše. Za domačo farno cerkev je vedno, kadar se je kaj obnavljalo, veliko pomagala. Izredno plemenito pa se je izkazala v pomoči do bolnega duhovnika. Dolga leta je pomagala, kolikor je mogla s samaritansko ljubeznijo, ki je samo Bogu znana. Ta dobrota, pomoč in njej lastna gostoljubnost do duhovnikov jii je bila posebno ob zadnja uri lepo izkazana, ko sta molila v zadnji uri njenega življenja z zbrano družino pri njej dva duhovnika. Zadnja leta življenja je večer za večerom zbirala sinove - otroke v sv-ojr sobi in z njima glasno molila sveti rožni venec. Bila je pri sestrah Živega rožnega venca in ga tudi vzgledno molila vsak dan. Rajna je bila naročena na vse slovenske koroške časopise, veselila se je Našega tednika in ga, k-o je prišel celega prebrala. Imela je tudi Nedeljo, Družino in dom, vse Mohorjeve knjige, na katere je bila naročnica vs-e življenje. Otroka božjega je brala vsak teden še malim otrokom, ki ne hodijo v šolo. Rajna je bila narodno zavedna in poštena žena. Vsakdo, ki jo je poznal, jo je spoštoval in cenil. Ko je odložila skrbi in odgovornosti kot gospodinja in posestnica, je dnevno prihajala k sveti maši in sv. obhajilu, če ji je le zdravje dopuščalo. Njen pogreb j-e bil dokaz, kako je bila cenjena in spoštovana. Izredno veliko ljudi se jie izbralo iz Ziljske, Rožne in Podjunske doline. Pogrebne molitve na domu je imel g. Laimpichler, župnik .iiz Šmarje-te, pogrebno sv. mašo z nagovorom pa domači g. župnik; olb -grobu se je po molitvah poslovil njen rojak, Ziljam, raidišiki g. župnik Jarnik. • Žalujoči otroci, sestra in vsi sorodniki rajne Kra-smilko-ve matere se lepo zahvaljujejo, vsem, ki so rajno v bolezni -obiskovali, še jrosdbno se zahvaljuj ejo zdravniku 'dr. Adlasianigu za vso -njegovo pomoč v bolezni, pevcem, gasilcem in vsem, ki so v tako- izrednem številu prišli k pogrebu, darovali za rajno svoje molitve in prejeli v tako lepem številu sv. obhajilo. Zahvaljujejo se vsem, ki so- osebno in pismeno izrazili svoja sožalja. Ohranimo drago ra-jlno mater Angelino v blagem spominu in v nalših dnevnih molitvah! Žalujoči Keasnikovi družini v Podgradu iizralžamo- naše iskreno sožalje ob 'smrti -naše izveste bralke in naročnice: uredništvo in uprava Našega- tednika, Družine in doma, N edicije 'in Družba sv. Mohorja:, katere članica je bila že nad 50 let. BOROVLJE Čestitamo gospodični Bredi Travnik, ki bo diplomirala v soboto, 19. aprila, na graški univerzi za tolmača ruskega jezika. BISTRICA V ROŽU (Nenavaden pojav) Čuden dogodek je doživela kmetica Marija jeroliitsch na Polani, k-o je šla v nedeljo, dne 13. aprila, po šesti uri k prvi sv. maši v Sveče. Deževalo je malo, žena je drža-la v -roki železni ročnik odprtega dežnika. Ko je dospela na Spodnjo Bistrico na asfaltiramo cesto, je nenadoma začutila nekaj v rolki in -tudi zaslišala je udarce »cik, cik«, hkrati se j-e za-svetilo iz votlega -ročnika. Pri vsakem blisku j-e kmetica začutila zračni priti-sik v obrazu, la-sje pa so- -se j-i začeli -dvigati, posebno močno je to bilo sredi po-ta v Sveče, in sicer tako krepk-o, da je bilo kmetico prav resno strah, i-n -začelo jo je skrbeti, kaj ibo iz tega: po vsem -telesu se je znojila, končno pa je vse odnehalo-. Kakih petdeset korakov pred .kmetico je šla so-seda Marija Matschmi-g, ki j-e doživela isti pojav, bliska iz železnega- ročnika -pa ni videla. I-n ko -sta se obe ženi z odprtimi dežniki skupno- vračali od maše domov, nista opazili nič dragega, kakor da so- obema -lezli laisj-e kvišku. Ko se -j-e -v-mil dom-ov molž kmetice Lipan, bil je -namreč pri drugi sveti maši, je -dejal, da- je tudi on -slišali v -dežniku udarce «cik, OBJAVA SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22. Za •izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list 2. dokaz avstrijskega državljanstva 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Koroški Slovenci v danski televiziji (Nadaljevanje s 1. strani) koroških Slovencev, ki so v glavnem narod obrtnikov in malih kmetov; manj obrtnikov — manj kmetov — manj Slovencev. Poslopje slovenske Hranilnice in posojilnice v Celovcu je jasno pokazalo naše gospodarsko stanje; so načrti, da bi zgradili novo, moderno hišo, tudi lastna sredstva so na razpolago, samo uradnega dovoljenja ni. O položaju slovenskega kmeta sta spregovorila Mirko Kumer, pliberški podžupan, in Janko Janežič iz Leš pri Št. Jakobu v Rožu. Janežičev dom nam je tudi dal Antona Janežiča, ki si je pridobil izrednih zaslug za kulturno delo med koroškimi Slovenci in za slovenski pismeni jezik. O prosvetnem delu je poročala Milka Hartmanova; njena pesem »Kruh domači« je tudi dala naslov celotni oddaji. Šolsko področje so orisali na kratko prizori iz ljudske šole pri Božjem grobu in iz slovenske gimnazije v Celovcu; ravnatelj dr. Pavle Zablatnik je podal kratek pregled o gimnaziji. Pod vodstvom dr. Joška Tischlerja je razpravljala mladina o svojih vprašanjih, o pomenu slovenske gimnazije in o odnosih do večinskega naroda. Položaj slovenskega duhovnika in versko stanje je prikazal šmihelski dekan Kristo Srienc, ki je izjavil, da so zavedni koroški Slovenci veren narod, da pa z narodno zavestjo pada tudi verska zavest in da je zaradi tega versko stanje najslabše vprav na jezikovni meji; dotaknil se je tudi težav v zvezi s slovenskim veroukom. V oddaji so prav tako pokazali delo in pomen gospodinjske šole v Št. Petni pri Št. Jakobu ter Mohorjeve družbe v Celovcu. Stališče dežele do koroških Slovencev je obrazložil deželni glavar Hans Sima, ki pa se je izognil vprašanju, če je Koroška dober zgled za južni Tirol. Glasbeno delovanje med koroškimi Slovenci sta pokazala sveški moški zbor pod vodstvom dr. Antona Feiniga in zbor slovenske gimnazije pod vodstvom dr. Franceta Cigana, ki je oddajo zaključil; s svojimi živahnimi vižami so navdušili tudi Veseli študentje. Danska televizija je v kratkem času (35 minut) podala jedrnat, jasen pregled o življenjskem boju koroških Slovencev; prikazala pa je tudi diskriminacijo in duha nestrpnosti, ki je na žalost še vedno živ pri nekaterih krogih v deželi (odtrgan slovenski napis pri Naši knjigi v Celovcu in napis »Kamten ist deutsch« na temeljih razstreljenega partizanskega spomenika na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu). Oddajo je vodil Thomas Mikaelsen, na magnetofonski trak je snemal Ole Steffen-sen, na filmskega pa Harald Haugsted. Koroški Slovenci smo hvaležni danski TV za zanimanje in za objektivni prikaz, da smo na Koroškem že od nekdaj Slovenci, da hočemo polno enakopravnost, česar pa spet nekateri nočejo imeti za resnico. Iskreno bi pozdravili, če bi avstrijska televizija film kupila in ga prevzela za svoj spored; predobro se še namreč spominjamo oddaje »Wir — Sudkarnten«. ..GOST 69" VABI Prva koroška tujskoprometna razstava v Celovcu od 12. do 20. aprila 1969 Celovec ima spet novo posebnost: maili — pomladanski velesejem, ali točneje povedano: prvo tujskopromet no razstavo v deželnem okviru. Preteklo soboto je bili a njena slavnostna otvoritev. Vodstvo Koroškega oz. celovškega velesejma se jie že dalje časa bavilo z mislijo, kako bi se dali lepi iln smotrno graijleni ve-lesejimski objekti nekoliko dalljie izkoristiti. Ker se tujski promet na Koroškem vedno bolj pozitivno razvija., se je ipojavila splošna želja, naj bi bila vsako pomlad prirejena razstava, ki bi prikazovala najnovejše pridobitve na področju hotelske in kuharske stroke. V svojem otvoritvenem nagovoru je predsednik velesejma, celovški župan Ausser-winkler pozdravil zelo številne ugledne goste iz gospodarskega in političnega življenja in nato prikazal borbe in .napore za uresničitev te ideje. Prodajalci oz. trgovci (zlasti koroški) so se odzvali v zelo lepem številu in so razstavili aparate in raizme potrebščine za hotelsko kuhiinjlsko stroko. Nadalje je govornik omenil, da bo ta razstava postala trajna, vsakoletna ustanova, kajti koroška dežela si ne more »privoščiti« tega, da bi se tujski promet razvijal mimo nje oz. brez njenega sodelovanja. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da postaja gost vedno bolj zahteven in bo šel raje drugam, če ne bo naša dežela stala na višini drugih znanih tujsko prometnih pokrajin. V imenu koroškega gospodarstva je udeležence kot tudii razstavljavce pozdravil predsednik •velesejima in predsednik Zbornice za trgovino, obrt iln industrijo ing. Pfrimer, ki je poudarjal važnost te razstave tako za proizvajalce kot tudi interesente - kupce. Želeti bi ile bilo, da bi. postala doba trajanja tujskega prometa letno dalj- ša, in da ne bi trajala vsako leto samo par mesecev, kot je marsikje dosedaij. Tudi deželni glavar Sima je v svojem izčrpnem govoru poudarjal važnost tujskega prometa na Koroškem in z njim otvoritvenega dne te razstave — in to ine samo za Koroško, temveč za ves predel v prostoru AIpe-Adria. »Sožitje javnih ustanov, krajevne In zasebne iniciative na področju domačega tujskega prometa se je pokazalo kot zelo koristno. Vkljub vedno močnejši mednarodni 'konkurenci in občasnim oviram se 'je posrečilo doseči na Koroškem nove uspehe na področju tujskega prometa iln celo Stalini iporast razvoja zimske sezone,« jie ugotovil deželni glavar. Kot dokaz tega razvoja bodi omenjeno, da je bilo 1956. leta le 3,6 milijonov nočnin, 1. 1968 pa že 12,6 milijonov. Govornik je jpoudarja.1 tudi važnost dobre propagande oziroma reklame .na tuj-skoprometnem 'področju; vendar se moramo zavedati, da je najboljše priporočilo z a d o v o 1 j e n gost, zato si mora vsak tujskapronietni obrat prizadevati, da bo gostu ustregel čimbolj v vseh ozirih. Šele tedaj smemo pričakovati, da bomo dosegli resničen uspeh. Na tej' prvi tovrstni razstavi, ki. je v glavnem nameščena v mestni velesejmski hali in v njeni neposredni bližini, jie zastopanih 272 tvrdk (189 iz Avstrije, 83 iz inozemstva); več deset interesentov je morala vele-sej|mska uprava odkloniti zaradi ipomamjr kanja prostora. V okviru »Gosta 69« naj še omenimo dve posebni razstavi, in sicer »Pogrnjena miza« in »Velesejmski hotel«. Kdor ima kakorkoli opraviti s tujskim prometom, malj. ine zamudi prilike, ogledati si ta »mali« pomladanski celovški velesejem! Gospodarski vzpon za izvoz lesa Za .avstrijske izvoznike jie bilo leto 1968 .rekordno leto. Prvič po letu 1960 se jie spet .posrečilo v izvozu rezane smrekovine prekoračiti mejo. 3 mili. kubičnih metrov. Od tega je šlo več kot 2 mil. kub. metrov v Italijo, količina, ki j'e že od leta 1946 niso mogli doseči. Odvisnost od italijanskega trga pa pomeni za izvoz avstrijskega lesa tudi veliko nevarnost. Že manjšega izpada bi namreč skoraj, ne mogli na drugih trgih izravnati. Povod za ta rekordni uspeh jie 'bil na eni strani v visoki ponudbi, ki je izvirala deloma Se Od vetrovne katastrofe leta 1967, na drugi, strani; pa s tem povezanim pritiskom na cene. S tem je postala avstrijska ponudba nudi spet zanimiva za druga tržišča Bližnjega vzhoda in za grški trg. To LINZ Vsi v mestu Linzu in okolici, pa tudi po drugih krajih Gornje Avstrije bivajoči Slovenci, Hrvatje ter pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, so vabljeni na koncert AVSENIKOVEGA KVINTETA, ki bo v torek, 22. aprila 1969, ob 20. uri (ob osmih zvečer) v kino dvorani »Ko-losseum« v Linzu, LandstraBe—Schiller-platz. Predprodaja vstopnic od 13. do 20. ure pri blagajni kina. Vstopnice dobite tudi v Kartenburo Pimgruber, LandstraBe, od ponedeljka do vključno petka vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Govorniško tekmovanje Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine vabi dekleta in fante na govorniško tekmovanje, ki bo 27. aprila 1969 ob 14. uri v prostorih KDO v KarfreitstraBe 21 v Celovcu. Na izbiro so sledeče teme: 1. Skupno delo vodi k uspehu; 2. Vera je več kot znanje. 3. Resnica osvaja; 4. Biti mlad — gledati v bodočnost; 5. Poklic — drugim pomagati; 6. Politika je zadeva vseh; 7. Mir se začne z revolucijo v lastnem srcu; 8. Duhovnik v gledanju mladega človeka; 9. Demokracija potrebuje demokrate. Govori naj ne trajajo dalj kot 8 do 10 minut — Žirija bo ocenila: jezik, izraz sestavka, vsebino in prepričevalnost govora. Prijavite se do 21. aprila 1969 na naslov: Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, — 9020 Klagenfurt. Ne ustrašite se truda! — Čakajo vas lepe nagrade! j.e dovedlo do večjih naročil, kot so jih zaznamovali v letu 1967. Dobavam na ta področja jie koristila olkolmosit, da sta Sovjetska zveza iin Romunija kot dobaviteljici :na italijanskem trgu skoraj, popolnoma izostali. Druga ugodna okolinost je bila sorazmerno cenen prevoz po Donavi. Izvoz jie pa pospeševala tudi 1. februarja 1968 uvedena izvozna premija v višini 2.55 odst. Tudi za tekoče leto jie, kot se zidi, zagotovljena prodaja podobne količine avstrijskega lesa. Italija bo oisitala še nadalje glavni kupec, pa tudi Zahodna Nemčija .bo verjetno povečala nakupe. Res jie pa nemški trg spričo konkurence Skandinavskih dežel omejen na področje južne Nemčije. Cene težijo navzgor Cene kažejo sicer trenutno rastočo težnjo, vendar nikakor ni računati z viharnim razvojem. Na notranjem trgu pričakujejo letos večjo prodajo lesa. K temu bo. verjetno prispevalo poživljen je stavbnega gospodarstva. Premene na stanovanjskem področju morajo to prinesti, kot mislijo v strokovnih krogih. Lani je notranja potrošnja rezanega lesa celo rahlo nazadovala: dosegla je le 1.9 mil. proti 2.1 mil. kubičnih metrov v letu 1967. Kljub temu, seveda v prvi vrsti zaradi povečanega izvoza, so se zmanjšale zaloge. Konec leta 1968 je bilo na skladiščih 0.8 (1967 —1.1) mil. kubičnih metrov rezanega lesa in 1,12 (1,1) mil. kubičnih metrov hlodovine. Rekordni uspeh v januarju Avstrijski lesni izvoz je dosegel nov rekord v januarju t. 1. Izvozili so nad 219 tisoč kubičnih metrov rezane smreko vin e proti 152.490 kub. metrom v januarju 1968. Torej za skoraj 45 odst. več. Glavni kupec Italija je prevzela 148.000 (v januarju 1. 1968 106.000) 'kubičnih metrov in Zahodna Nemčija 28.000 (18.000) kubičnih metrov. Tudi dobave v večino drugih dežel so presegle dobave v januarju 1968. Posek lesa se jie v prejšnjem letu zmanjšal od 10.7 na 9.6 mil. kubičnih metrov. Na smrekoviino j,e odpadlo 8.1 (9.1) mil. kuib. metrov in na trdi les 1.6 (1.5) mil. kub. metrov. Delež okvarjenega lesa je nazadoval od 3.9 na 2.3 mil. kub. metrov. Avstrijska industrija vezanih plošč Zmogljivost avstrijske industrije vezanih plošč se je 1968 še povečala, in sicer na 475.000 kubičnih metrov. Čeprav jie narasla proizvodnja vezanih plošč proti letu 1967 za 18.8 odstotka na skoraj 300.000 kubičnih metrov, so lahko izkoristili zmogljivost le s 65 odstotki. Od celotne proizvodnje »o prodali 252 tisoč kubičnih metrov, to je 22.8 odstotka več kot leta 1967, v .notranjosti dežele, medtem ko so izvozili 48.000 kubičnih metrov. Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Kmet in vrtnar v aprilu Marec je bil letos precej muhast ter je deževno in hladno vreme oviralo delo na polju in na vrtu. NA TRAVNIKIH: Pobranane travnike gnojimo z gnojnico. Dobro ohranjena gnojnica je primerno gnojilo za travnike, ker vsebuje dosti hranilnih snovi v lahko pristopni obliki. Zaradi tega pospeši rast trav. Gnojnici primešamo fosforna gnojila v lahko topljivi obliki. Porabimo 3 kilograme super-fosfata na vsakih 100 litrov gnojnice. NA NJIVI: Žita gnojimo z apnenim nitratom. To gnojilo uporabljamo v manjših obrokih. Na Krasu je navada, da posadijo krompir čimbolj zgodaj, da se dovolj razvije še pred sušo. Letos so kmetje pri nas s sajenjem krompirja zelo zaostali; takoj ko preneha deževati tudi ni mogoče krompirja saditi, ker je zemlja premokra. SADNO DREVJE: ■ Pri sadnem drevju nimamo posebnih opravil, razen če moramo cepiti kak divjak. Paziti pa moramo, da se ne pojavijo razni škodljivci, kot so listne uši, cveto-žer in drugi. V takem primeru bomo morali poseči po zatiralnih sredstvih zoper nje. NA VRTU: Če vreme dopušča, bomo začeli sejati na prosto zelenjadnice, ki so za mraz manj občutljive V toplejših dnevih bomo zalivali posevke s s soncem segreto vodo, in sicer v toplejših urah. Ne smemo premočno zalivati, ker bi ponoči temperatura lahko padla pod ničlo in tako poškodovala posevke. Kasna spomlad združena s slabim vremenom ovira na žalost vse delo in bo neugodno vplivala tudi na rast vseh rastlin. DOBRLA VES (Tečaji) Februarja je priredila WIFI v hotelu Rutar kuharski tečaj. Velika udeležba iin uspeh je dal pogum, da bodo od 21. do 25. aprila nadaljnji -tečaji za turizem im sicer: »Kako pripravimo zajtrk«. »Meniji (obedi) za goste«. »Specialitete na ražnju«. Prijave: Okrajna trgovska zbornica v Velikovcu in hotel Rutar. Izrabite to priložnost — vam in gostom v korist. -Y:.. MEŠALNIKE za beton - komplet “ “ vključno elektromotor in d v e samokolnici za neto ceno S 2995.- Dobrla ves - Eberndorf pri RUTARJU Dobrla ves Telefon 04236-281 Spod dama Ut pa svetu NOGOMET Teden dlni pred turnejo aivstriljlsike državne rqprezenitance po Sredioizamljm z mednarodnimi nogometnimi tekmami proti Cipru (svetovno nogometno prvenstvo), Izraelu ter Malti, je bilo to soboto in nedeljo v avstrijski nacionalni ligi na sporedu sedmo spomladansko 'koflio. Dunajska Aivstirijia je po zmagi 2:1 v Železnem proti domačemu moštvu Eisenstadtu obdržala prvo mesto in s tern vodstvo na lestvici avstrijskega državnega prvenstva. Raipid in Wr. Sportkliuib sita igrala neodločeno 2:2. SpoUCkluib jie taikio obranil drugo mesto na lestvici. V obzir moramo pa v.zeti dejlstvo, da je Raipid doslej igral dve tekmi manj. V boju za izipaid iz nacionalne lige pa je ostal ipoložaij zaienkralt nespremenjen. Vsi ogroženi klubi se niiso mogli tokrat še rešiti iiz nevarne cone. VVattens je sicer dosegel proti salzburški Avstriji neodločen rezultat 1:1 (0:1), je pa še zmerom v brezupnem položaju na predzadnjem mestu, kot Dona-vvi-tz, ki je proti GAK iz Gradca izgubil doma z 0:1 (polčas 0:0) in tako ostal zadnji. SW Bregenz je igral v Gradcu s Sturmom in doživel poraz 0:1, (0:1), medtem ko je bil dunajski Wacker tokrat prost. Svoj položaj si j,e izboljšalo tudi nogometno moštvo Wacker Innsbruck s precej sreče v Celovcu: tekma se je končala 1:0 (0:0). Najbolje moštvo zveznih dežel je ostal LASK, kar je dokazalo z zmago proti Adniiri-Energie 2:0 (1:0). Admira je s tem porazom zdrknila na 9. mesto, pa tudi Avstrija Salzburg je zdrknila za eno mesto navzdol, medtem ko sta oba gra>-ška kluba izboljšala svoji mesti. Vobče gledano so bile to nedeljo zmogljivosti v golih prav skope. Več kot dva zadetka ni doseglo nobeno moštvo. Avstrija Celovec — VVacker Innsbruck 1:0 (0:0) V nedeljo sta se pomerila v Celovcu domača Avstrija in VVacker Innsbruck. V tej tekmi so bili deloma domačini v premoči, a celovški napadalci niso mogli proti odličnemu goiimanu Rettemsteiner-jiu (Innsbruck) nič opraviti. Sicer so Celov-čani Reiiter, Lampichler in Repiltsch pridno in veliko streljali na vrata Wackra, a izredno razpoloženega vratarja Retten-s tein er j a niso in niso mogli premagati. Z neverjetnim instinktom je ta sijajni vratar lovil nevarno streljane žoge, ko so že vsi gledalci mislili, da bo šla le-ta v mrežo. Srečo je imel Wacker Innsbruck, ko je v 82. minuti ilgrail S-dhauflor -z roko, sodnik je pokazal na belo točko. N a jistrožjo kazen je izvedel Edtmayer in že jie bila žoga v celovški mreži. Na težkem, spolzkem terenu se je odigravala precej izenačena in živahna tekma, v kateri sta imeli obe moštvi najboljše igralce v obrambi. V celoti gledano pa je nogometni klub Wacker Innsbruak pokazal zrelejšo igro. MEDNARODNI NOGOMET Na Dunaju sta v prvi četrtfinalni tdkmi Artistične podvige sta pokazali v soboto nogometni moštvi Radenthei-na in KAC v koroški regionalni ligi. Tekma se je končala 4:2 (1:0) za Radenthein. Gornje Korošci so bili v stalni premoči: štirikrat so zadeli vratnico, a tudi drugače ■X) zapravili številne možnosti za povišanje rezultata. Igralci KAC so bili za razred slabši, pa vendar so iz treh strelov na vrata zabili kar dva gola. Ponovno je zaustavil vratar KAC Radenthei-nov napad; žoga je bila neštetokrat plen vratarja Schemmla. Od leve na desno: Fink, Seipt, Schemmel, Jacivv (vsi KAC) in Koli (Radenthein). srednjeevropskega pokala XV i en er Sport-club in Union (Teplice) igrala 1:1. Povratno srečanje bo 30. aprila. V prvi polfinalni tekmi pokalla evropskih pokalnih prvakov jie Koln pred 40.000 gledalci doma igral saimo 2 : 2 z Barcelono. Revanša bo v soboto, 19. aprila v Španiji. Turški prvoligaš Fenerbačke je z 2:1 premagal reprezentanco Romunije. Nizozemska nogometna reprezentanca je z 2 : 0 odpravila Finsko. V povratni četrtfinalni tekmi pokala ve-lesejmskih mest je domači Atletko Bilbao pred 30.000 gledalci z 2 : 0 premagal Glas-gow Raingers, vendar gredo Škoti naprej, ker so bili doma uspešni s 4 : 1. * V jugoslovanski nogometni zvezni ligi sita slovenska zastopnika igrala- takole: Olimpija (Ljubljana) proti Vardarju (Skopje) 1:0 (0:0). SK Maribor proti Beogradu 0:2 (0:1). Po nedeljskih tekmah je Olimpija m,a enajstem, Maribor pa na 16. mestu. SMUČARSKI SKOKI V Lachtalu, štajerskem smučarskem središču, je bila -pretekli -teden -zadnja pomembnejša mednarodna tekma sezone v smučarskih skokih. Nastopilo je 57 skakalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Povabljeni so bili tudi češkoslovaški skakalci, vendar od svojih oblasti niso dobili izstopnih vi.z in se tekmovanja niso mogli udeležiti. Ob lepem sončnem vremenu si j-e tekmo na dobro pripravljeni skakalnici ogledalo več ko-t dva tisoč ljudi. Pri članih je zmagal Krofi, 'ki je zbral 201,7 točke s skokoma (71, 72,5), drugi je bil Bachler z 200 točkami (skoka: 69,5 in 72), tretji j,e bil Walter Schwabl (vsi Avstrija). Najdaljši skok dneva pa je dosegel Slovenec Marjan Mesec, in sicer 73 metrov in s tem izenačil rekord skakalnice, ki ga je lani postavil W alt er Schwabl. Pri mladincih jie bil najboljši 18-letni Slovenec Danilo Pudgar, kii jie premočno zmagal: zb-ral j-e 172 točk s skokoma-: 64 im 65; drugi j-e bil Avstrijec Geisberger s 148 točkami im skokoma: 57, 62,5 metrov. HOKEJ NA LEDU: Nova zvezda na nebu hokeja na ledu med profesionalci je Phil Esposiito'. Pred dvema letoma ga jie moštvo Ch-ikago Black Havviks za n-ii/ko vsoto prodalo k Boston Bruims. V letošnji sezoni jie dosegel največje število točk, ki jih j,e sploh kdaj kak hokejist dosegel. Skupno- je zabil 49 golov im je is|praivil na svoj konto 77 podaj, kar pomeni skupno 126 točk. Kazenskih minut je 'dobil 79 v vsej sezoni. Kot »na-jostrej-ši« igralec se jie izkazal Bobby Orr, ki j,e dobil 133 kaizentskih minut. Bobby Hull, Nova zvezda na profesionalnem področju hokeja na ledu se imenuje Phil Esposito. ki j.e sikozi več let veljal za najboljšega igralca, se je moral zadovoljiti z drugim mest cim. Najboljša vratarja sta bila Glemn Hull im Jaicques Planite (oba sta stara že 40 let). TEL(WADBA: V soboto zvečer j-e bila -na Dunaju poražena avstrijska telovadna reprezentanca: V mednarodnem dvoboju z Madžarsko je bil rezultat sledeči: 261,65 : 274,20 točk. Avstrijski telovadci niso zmagali na nobenem orodju, čeprav -lahko rečemo, da tudi pri Madžarih ni -bilo bogve kakšnih nadpovprečnih telovadcev. DIJAKI MED SEBOJ: Pri nogometnem prvenstvu DS G je moštvo Koroške dijaške zveze prvič v novi -sezoni igralo- in sicer proti P-lešiv-cu (Tan-zenberigu). Na igrišču celovškega bogoslovja j,e l-ežailo par centimetrov snega; teren potemtakem seveda ni mogel biti najboljši, a kljub temu se je moštvo KDZ dosti boljše znašlo na igrišču. Tekma se je končala z odločno- zmago 5:2 za naše barve. Gole za KDZ so- zabili Hribar in Dovj-aik Fortun at -v prvem polčasu; Tratar, O-raže in Oiiip pa v drugem -polčasu. Tudi drugo moštvo KDZ se je izk-aizalo, in jie doseglo prvo zmago v sezoni. V Št. Rupertu j-e premagalo moštvo Viinzetinu-m-a 3:2, k ar pomeinii velik uspeh. L. Ganghofer 44 Samostanski iovpe »Lipce,« j-e vprašal Volfrat z negotovim glasom, »ali me ne poznaš več?« »Oče, oče!« j,e zakričal fant noro vesel, splezal Volfram na kolena in ga objemal ter poljuboval, da je obema kar sapa pohajala. »Kje je -pa dekle?« »Ne vem, kaj imajo z njo. Zdaj so jo spet pridržali v s-amostanu. In ves ta čas....« Toda Zefa ni mogla dalje govoriti. Lipce ji je bil pritisnil roko na usta -in zapovedal: »Bodi tiho, mamica, moram očetu nekaj pokazati!« Skočil j-e očetu s kolen, strgal s sebe suknjič in ga vrgel na tla; potem se je pri--pogni.1 hop! in že je stal ravno ko sveča na glavi. Seveda se jie izvalil -takoj spet na stran, a zaradi -tega ni bil nič -manj ponosen, ko se je pobral s tal. »In tega so te naučili v samostanu?« se je čudil Volfrat. »Da, da, pa ne -nune!« Zefa in Volfrat sta se spogledala in se morala na glas zasmejati. Kaiko dolgo, dolgo je že bilo, odkar je bil v tej -izbi l-zzvenel zadnji smeh! 30 Drugo jiuitro navsezgodaj„ j-e zapustil pa-ter D-ezert proštijo In naglo odšel v nunski '.-lauiostan. N i kaj ur poiznejie se jie odpravil gospod Henrik proti jezeru. Ko j-e prišel mimo Egerjevin.e, sta. stala ob -plotu, ki jie ločil eno dvorišče od drugega, Eger in Volfrat; kmet je -povešal glavo, Volfrat mu je -pa bil položil roko na ramo in mu očitno ne--ka-j vneto dopovedoval. Z zamišljenim nasmeškom j-e stopal gospod Henrik dal j-e pod usihajočo listnato streho obcestnaga drevja. »S-pe-t eden, ki je -v -temi življenja našel sonce! Seve, samo eden! Toda kani le eno kapljico v morje, vedno bo zagnala kolobarje in zganila sto drugih!« Uro nato -j-e prišel do jezera. Oba ribiča, ki -sta razobešala tam mokre mreže, sta se odkrila in se mu približala. »Ali sta videla -kje samostanskega- lovca?« »Ha-jma? Ne, gospod!« »Potem popazita malo. Utegne priti tod mimo. Ni mu treba -praviti, -da sem spraševal po -njem. Recita mu samo: ako bi želel govoriti z menoj, me najde pri novi hiši.« Gospod Henrik je odšel. Ni trajalo d-olgo., ko je na s-tezi zalzven-čala kljukača in se oglasili koraki. Hajmo se je pojavil izmed drevja. Hodil je počasi -in utrujeno; njegov obraz je bil žalosten, četudi mu je močno rdel; nosil je težko breme. Samostrel mu je visel okoli vratu, na hrbet si je bil oprtal natrcano vrečo. »Kaj pa nosiš talko težko?« je vprašal eden hlapcev. »Svoje stvari,« je odvrnil Hajmo kratko. »Čemu neki? Saj ni še .snega tam gori! Ali se že seliš z Rdečine?« »Da, selim se,« je zamomljal lo-vec. »Ali so te poslali v drug revir?« Hajmo je odkimal in gledal v tla. »Kam si pa sedaj namenjen?« »V s-a-mostan h gospoLu.« »Najdeš ga bliže. Pravkar je odšel k novi hiši.« »K novi hiši?« Hajmo jie -izgubljeno pogledal okrog s-ebe im težko vzdihnil. »Ali bi smel za nekaj ča-sa shraniti tu svojo vrečo?« Ne da bi čakal odgovora, je stopil v kočo, odložil vrečo na tla, pokimal hlapcema -in, krenil po cesti. Nove hiše ni bilo težko najti. Iznad vrhov zlato orumenelih dreves se je svetila bela streha s trakovi ovešeno jelči-co. Ko se je Hajim-o s počasnimi kor alki -bližal vratom, ki so držala skozi novi plot, je v hipu obstal, kakor -bi ga bil prešinil vesel strah. Zazdelo se mn je, da je skozi odprto o-kn-o v hiši zazvenel jasen s-meh. Vlekel je na uho — vse je bilo tiho. Bridko se j-e nasmehnil. Ma-r se mu v teh dolgih, tesnobnih tednih mi že sto in stokrat tako primerilo. Kadar je stopal po tihem gorskem gozdu ali tja čez po pustih pečeh, zatopljen v svoje sanjavo hrepenenje, je iznenada neštetokrat začul ta sladki, zvonki glas, zda-j kakor -iz velike daljave, -potem zopet čisto od blizu. Toda če se je z utripajočim srcem naglo obrnil, jie -bila okoli njega sama -praznima in tiha drevesa i-n gluho k amen j-e. In kadar je v tem-niih nočeh ležal na volčjem kožuhu, utrujen, da so -mu drgetali udje, kadar mu je po muke polnih razmišljanjih in raz-glabljanjiih legel spanec na veke, da so se mu zaprle o-či, je iznenada jasno in drameče zazvenelo v njegov ispainec: »Hajim-oli!« Skočil jie pokonci, potegnil drhtečo roko po čelu in vlekel na uho — im bil sam, sam v nepredirni temi, in le njegovi vzdihi so tožili v tiho noč. »Elo-di pač povsod -za -menoj!« je zamrmral, ko j;e z zmedenim pogledom ošinil lepo hišo.. Počasi je stopili n,a; dvorišče in prebledel, ,ko j e pod starim -brestom uzrl gospoda Henrika, sedečega na mahasti skali. »Hajmo, ti-?« Lovec se -je odkril in medtem ko je mečkal kapo -v rokah, jie s ;povešeno glaivo -stopil bliže. »D-obiro- jutro, gospod!« »Tebe vidim tu? Kaj -te je privedlo v dolino?« »Gospod!« Lovčev glas -se je tresel. »Danes je Mihelo-vo.« »Mihelo-vo?« je rekel gospod Henrik ves v čudu. »Resnično, Mihelo-vo! Tako, -tako! M-iihelovo! In zato- .si prišel?« »Zato, da! Saj ne smem ostati dalje, tudi če bi hotel.« Hajmo je govoril vedno tiše. »Danes mi. -neha služba.« »Resnično, resnično! Od danes naprej imam enega .samostanskega lovca manj, i® ■najbo'1 išega. In zdaj si prišel in mi hočeš voščiti zbogom, jeli? In -potem si karnis iskati novega -gospoda?« Hajmo- je -mečkal -kapo, vrtel glavo, kakor bi, iga -držal kirč v zatilniku, -iin mrščil obrvi kakor človek na natezalnici, ki noče tožil ti . »Govori, H-a-jmo, poglej me!« Hajmo- j.e pa le še bolj povesil glavo, GB Zdenka R y d v a 1o v a : Miloščina Dain je ugašail. Sonce-je zahajalo zia hrbte gorskih velikanov din somirak se je spuščal v tlolino*. V .mračni .itflbi stare Mete je bilo tiho, samo polena so prasketala v železni pečici, na kaiterd so se kuhali koruzni žganci. Stara Meta je imela zgrbančene roke ■sklenjene v molitvi in brezzoba usta so se tiho 'gibala.. Sin Tone s.i j.e podpiral črno, cigansko kodrasto glavo in predel svoje malopridne načrte. »Denar! Ah, ko bi imel denar!« je vzdihnil. Meta se j« prekrižala. »Moli, faint! — Čemu potrebuješ denarja? Saj nama ni talko hudo — in alko bi ti več delal...« »Eh — delo! Delo iln beda — nič drugega!« je znova vzdihnil Tone in udaril s težko pestjo 'po mizi. Nejevoljno je odrinil skledo žgancev, iki mu jo je postavila mati na ■mizo, in zagrebel glavo v dlani... * Noč jie dihala hlad, dišala po jeseni in se svetila od zvezd. Gorska slemena, zalita z bledo mesečino, so strmela v nebo iin oči stare Mete so v grozi zrle na Toneta, ki je klečal pni leseni skrinji um si s tresočimi rokami polnil žepe z ubogimi, po potu smrdečimi, leta in leta branjenimi novci. Ni se mogla premakniti, le slabotno je zastokala, ko je v sinov žep izginil tudi zlati križec na ozkem črnem traku. Tone je vstal. Z nekoliko koraki je bil pri vratih in noč ga je vzela. # Meta j,e jokala. Tisoč solz je izteklo iz njenih oči, ki so bile zardele od krvi strtega materinega srca, toda vse te solze niso mogle odplaviti podobe Toneta, gube-čega se v temo. štirinajst dni se je prevalilo čez Metino razbolelo glavo, štirinajst dni se je prebudilo na gorskih vrhovih v rožnati zori in štirinajst dni je ugasnilo — Metine oči pa še n liso bile suhe. Ogenj v pečici j e ugasnil — ni ga bilo več treba. Meta ni imela, da bi si skuhala žgance. Poslednja miš je že razočarana zlezla iz hišice, kjer ni bilo niti drobtinice kruha. Meta je zrla za njo z bolestnim, trpkim pogledom, nato je vstala. Sključena, zlomljena, s težkim križem na starem hrbtu se je vlekla po neskončni cesti v mesto. Beraška mošnja ji je s svojo 'tezo upognila tilnik, toda tisočkrat težja je bila zavest, da je vzredila sina-tatu! # Glas zvonov je plaval po čistem, veselem jutru im množice :pobožnih ljiudi so hodile v cerkev, široka cerkvena vrata so bila vabljivo odprta, skozi nje je dišal vonj kadila in stari beračiti, ki se je stiskala k beli steni, se je .zdelo, da je Bog blizu. Ponižno je povešala glavo, roke jie imela sklenjene — ustnice so ji šepetale tiho molitev. Te roke! Toliko so se žulile, toliko se trudile z napornim delom — samo zdaj se nočejo iztegniti po miloščino. * Tone se je pomešal med množico ter spretno in naglo delaj. Preden so v cerkvi orgle mogočno zadonele in se je prostor pred cerkvijo izpraznil, mu je že žvenketalo v žepu polno kovancev. Tonetu je bilo čelo oblito s potom, obraz mu je bil siinjebled. »Krst — tatinski krst!« je težko zašepetal. »Eh — na vse se človek n.aivadi, iin imel bom denar — veliko denarja!« Boječe se je skrčil, se ozrl okrog sebe in njiegov pogled se jie dotaknil beračice, sključene in uboge, ki je sedela na cerkvenih stopnicah. V Tonetovi duši se rodi primitivna želja, 'da bi zlo popravil z dobrim delom. Kar nevede seže v žep in stopa bliže. V tistem hipu je starka dvignila tresočo se roko in odprla dlan. Trda, žuljasta roka — toži nebesom. Novec pa je padel vanjo. Starko je zazeblo; privzdignila jie glavo. Tome jie zakričal in se opotekel. »Mati!« Roka z miloščino je omahnila, novec se jie zakotalil z dlani. »Tone — fant moj — fanti« Materino srce beračice pozabi na vse, čudežno preneha krvaveti in hiti otroku naproti — ne siinu-tatu, samo siniu-otraku. Tonetu so se zašibiila kolena. »Mati — tega — tega nisem hotel...!« blebeta in se prijemlje matere, skesan in strt od resnične bolesti. »Ne — mi slab ta moj fant!« ■Metini prsti so se vpletli med mladeničeve kodre im ga 'božali. Nebo modro žari in Bog je blizu ... Tonetovi žepi se praznijo. Na stopnicah leiži 'beraška mošnja, zraven pa kupček nakradenega denarja. »Vrniva se domov, mati!« pravi Tone mehko iln na licu se mu sveti potoček solz. Potem se pa vendar še pripogne in .nežno pobere inovec — miloščino, ki je padla z Metine dlani. »To vzamem s seboj — za .spomin in svarilo!« pravi tiho in .poboža zgubamčemo materino roko. Krepko objame starko — in molče se vračata domov. DIMITRIJ J.: Jz p&fiiLadnih dni Tako so mirni zvezdnati večeri, da slišal bi pritajen glas, če tiho trkal bi na srčne dveri. Oči so polne zlatih sanj, skrivnosti bajnih, šepetanj — kot v uri najsvetejših darovanj. Morda si ti stopila v mojo sobo, obvila me s pramenom las, zazibala v opojno me mehkobo. Res, ti si bila, tvoj skrivnostni glas, prilil je olja moji plahi veri, da mehki, božajoči so večeri. FRANCE BEVK: QREŠNA DUŠA Živela je mati, 'ki je imela mnogo otrok. Vzgajala jih je v strahu božjem, pri tem pa je včasih pozabila skrbeti za lastno dušo. Zbolela je in umrla. Njeno telo še ni bilo na mrtvaškem odru, ko je njena duša že staila pred nebesi. Potrkala je na vrata. »Kdo je?« se je oglasili sveti Peter. »Duša, ki bi '"i gledala Boga.« Sveti Peteir je gledal in ni bil nič kaj zadovoljen. Duša ni bila tako cista in bela kakor sneg, da Ibi smela naravnost v nebeško 'kraljestvo. »Joj!« je zavpila mati. »Kaj pa sem storila?« »Treh grehov is e miši spovedala ne se zanje spokorila,« je odgovoril sveti Peter. »Oh, kaj bo zdaj z menoj?« »V vice pojdeš za tisoč in še za tisoč let. Potem pridi in zopet potrkaj na vrata.« Mati j.e bila potrta in žalostna. Toliko je na zemlji trpela in skrbela, težko čakala, da vidi Boga, zdaj pa mora v vice za tisoč in še za tisoč let. Svetemu Petru se je nazadnje Je zasmilila. »Pojdi, grešna duša«, ji je rekel, »pojdi LUDOVIKA K.: BARČICA Noč na zapad je pred jutrom zbežala, zvezde srebrne s seboj je peljala. V skalah galebi so se prebudili, luči svetilniki so ugasili. Sončece je pozlatilo obzorje, s toplo roko je pobožalo morje. Pisana jadra je barčica bela v jutranjem vetru široko razpela. Lahno kot ptica zdaj jadra čez morje, brazde šumeče pred sabo si orje. Nekam v daljavo hiti vsa vesela, kot da pod krovom srce bi imela. po tej stezi! Dospela bdš do treh prepadov, ki so jih izkopali trije tvoji grehi. Ako jih .preskočiš ali preletiš, prideš tudi v nebesa.« Odšla j.e po stezi, 'ki ji jo je pokazal sv. Peter. Prišla j,e do prvega prepada, 'bil je globok in širok, ni ga mogla preskočiti ne preleteti. »Otroci moji!« je zavpila, kakor da jih kliče na pomoč. Tedaj se je čez prepad vzpela bela vrv. Spletena je bila iz misli njenih otrok, ki je niso pozabili. Mati je stopila čez belo brv, šla je dalje po stezi, prišla do drugega prepada. Ta je bil širji in globlji od prejšnjega. Ne bi ga mogla preskočiti ne preleteti. Še preden je od žalosti znova zavpila, j:e že peljala čez prepad srebrna brv. Nastala je iz solza njenih otrok, ki so za njo žalovali, ker so jo ljubili. Hodila je in hodila, prišla je do tretjega prepada. Ta je bil najširši i.n najgloblji. N i mu bilo videti do dna ne na drugi breg. Stala je ob njegovem robu in glej, že je držal na -drugo -stran zlat most. Postavila ga je molitev njenih otrok, ki so jo za blagor njene duše pošiljali pred večnega Boga. Bila je rešena. Na drugi strani prepada se je širil krasen vrt, bili je raj. Sredi raja je stal zlat prestol, ma njem je sedel Bog. V rokah je držal -svet, okoli njega pa -so stali angelci in igrali na harfe. Mati je bila vsa prevzeta od nebeškega sijaja. Stala je im gledala. »Pridi!« ji' je rekel Bog. »Veliko si trpela, deset otrok si lepo vzgojila, veseli se z nami!« In tedaj je mati pristopila, dvignila rolke v zahvalo i.n z angelci zapela... Zdaj gleda Boga na vekomaj. vtem ko je hripavo jecljal besedo za besedo: »Prosim vas, gospod, da opravite kratko. In če odhajam še talko težko od vas, oditi le moram.« »Moraš? Tako? In 'kaj hočeš zdaj?« »Kar pač hoteti moram. Samo eno. Samo eno še v življenju in venomer samo eno! In vendar ne vem za stezico, ki bi me vodila do cilja. Pregrešil sem se iin zdaj moram trpeti. In če bi se tudi vrnili nazaj v gore k svoji sreči, bila bi vendar samo polovična sreča.« Pogledal je proč, ker je začutil, da mu silijo solze v oči. »Hajmo!« Lovec je vztrepetal ob toplem, prisrčnem zvoku svojega imena. »Ali sem slišal prav? Rad bi ostal pri meni?« Hajmo ni rekel da in ni prikimal: samo še bolj sc j .e obrnil od gospoda Henrika in sklonil brado na prsi. V tihem nasmehu ga je motril prošt nekaj časa. »Torej ostati bi hotel? Vidiš, Hajmo, dobro mi de, da me imaš rad za gospodarja. Skoda! Zakaj niisi govoril prej! Zakaj zdaj, zdaj bo pač prepozno. Danes je Mihe-lovo. Nisi več moj samostanski lovec.« Hajmo je prikimal in globok vzdih mu je stresel prsi. Gospod Henrik se jie čim dalje tem vesele] e smehljal. »Kdo ve, midva bi se morda še pobotala.« Hajmo je boječe pogledal prošta. »Toda pater Dezert je pri zadnjem zboru predlagal nekaj, kar je bilo sprejeto. Samostan je imenoval 'posebnega logarja, od danes dalje. Imel bo pod seboj ves samostanski lov. Bo pravi im strog lovec; kolikor ga poemam, bo svoje ljudi držal krepko na vajetih. In s takim, iki bi 'iz Objesti in mo-roglavosti odpovedal službo, s takim, pravim, se bo težko' spri j aeinil? Kaj mencaš? Ali si ogleduješ hišo? čedna hišica jela? Eo je dom novega logarja. Čez štiri tedne bo obhajal poroko. Poglej, Hajmo, tam med vrati, tam stoji njegova nevestica.« Hajmu, ki mu je bila padla 'kapa iz rok, so zadrhtele roke iai se zašibila kolena. Zdaj bled, potem spet zagorelo rdeč je zijal iin strmel proti vratom, od koder jie prihajal pater Dezert, vodeč Gitko za rolko. Kako ljubko in zalo je bilo videti dekle! Rdeče krilce, ki je v mehkih gubah obdajalo vitko postavo, ni bilo krojeno po kmečko, ampak je segalo, kakor pri plemkinjah, do stopal; snežnobele pražnje platno je nabuhnjeno pokrivalo ramena in roke in temnozelen, s srebrnimi verižicami prepet životek se jie tesno prilegal nežnim prsim. Njene oči so bleščale v radostni vzburjenosti, lica ji žarela kakor rože im trdo spletene 'kite, ki so se vile okoli čela, so bile podobne črni kronici. Hajmo jie nesmiselno blebetal. A že ga je uzrla Gitka iin z veselim vzkrikom stekla proti njemu. Hliipaje in ihteč se mu je vrgla okoli vratu, dočiim je Hajmo, čisto zmeden, še vedno hlastal z roko v prazno.. A Gitka ga še poljubiti mi utegnila. Z nestrpno naglico je zdrknila Hajmu s prsi, ga prijela za roko, z drugo pa segla po patrovi, desnici. »Kajne, častiti oče, kajne? Mu že kar smem vse pokazati?« S .svetlimi očmi ji je pater Dezert prikimal in Gitka, je 'potegnila lovca za seboj ter v smehu in solzah hitela pripovedovati: »Poglej, Hajimoli, .poglej! Kaj delaš? Poglej to lepo hišo! Zijaš, kaj? V njej bova doma oba skupaj, je rekel dobri, ljubi pater! In poglej kamnito -klopco pred hišo, veš, tu bova, včasih posedela din vasovala, je rekel dobri, .dobri pater! In tudi sam bo prišel kdaj k nama, je obljubil. Kako ima naju rad, pravim ti, rodni oče ne more imeti svojih otrok rajši! Im vidiš, Hajmo, v tisto dol-binico nad vrati, je rekel, pride Marijina podoba, ibo. varovala 'najino hišo iin najino •srečo! In 'tam, glej, taim je hlev za živino, toliko, kar bova potrebovala. I.n kaj šele...«, 'Gitka jie plosknila z rokama, oči so ji zableščale še svetleje, »kaj šele kuhinja! Moram ti. jo pokazati! Kar siveti se od bakrene ipois-ode! En šlkaifič pri drugem, im lončki .iin ponvice in islkladice! Pojdi, pojidi vendar. . .« Prijela ga je z obema rolkama in ga potegnila za seboj. V temačni veži j .e Hajmo obstal, si pritisnil pesti na prsi in težko zasopel... Še vadbo ni pojmih Toda eno je bilo gotovo: da jie pred njim v resnici stala njegova draga deklica. In 'iznenada je vzkliknil, jo objel in vrače 'poljubil... Zunaj sta stala prošt in pater Dezert. »Pojidi, Ditvald,« jie -rekel gospod Henrik. »Tako* doilgoi, da bo tega* poljuba konec, ne -bova čakala. Zaise samo naj imata ta dan. Ko se toliko prebudita iz svojega blaženega opoja, -da utegneta potrebovati še nekoga drugega, te boista že poiskala.« Počasi sta odšla duhovna gospoda med mejami proti cesti in krenila v žaru jasnega jesenskega 'dn,e proti domu. Hajmo in Gitka sta med tem ogledovala svoj novi dom od vrha do tal in trajalo je res dovolj dolgo, preden sta .pogrešila oba patra. Stopila sta ven, da bi se ogledala za njima. »Kje pa sta?« se je ustrašila Gitka. »Poglej; Hajmo, odšla sta!« Z očmi isikaje sta se ozirala naokoli. Tedaj so se na cesti oglasili počasni koraki in podobar Ule j je stopil na dvorišče. Na rokah je nosili visok lik, zavit v sivo platno. »Tole naj tu oddam, so mi veleli. Pride gor nad vrata!« je naročil. »Podoba Matere božje!« je vzkliknila Gitka. Ulej je postavil lik na kamnito klop in z drhtečimi rokami odgrnil platno. »Poglej, Hajmo, poglej! Katko ljubeznivo iin "lepo! Kakor bi živela in naju gledala!« 'Bledi U lejev obraz je zalila lahna rdečica. Pohvala ga je razveselita. Molče se je obrnil in zapustil dvorišče. Hajmo in Gitka nista opazila, da je odšel. Stala sta tesno drug ob drugem in gledala svetlo pobarvano režij aviino. Podnožje je tvoril siv oblak, ki ga .jie ovijala kača, na njeni glavi je stala Marijina podoba. Modra obleka ji je v ozko nabranih čistih gubah zakrivala vse telo; vitki prsti so oklepali lilij mo stebelce; bledi obrazek s sinjimi očmi je bil lahno sklonjen in razpuščeni lasje so padali kakor plašč okoli ramena. Čelo je krasil veinčič cvetočih telohov. »Hajmo! Poglej ta obraz!« je zašepetala Gitka. »Ali ne vidiš, komu je podoben?« Prikimal je in se z vlažnimi očmi zatopil v ogledovanje podobe. (Dalj.e) RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM RADIO CELOVEC NEDELJA, 20. 4.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 4.: 14.15 Informacije. Žena, družina in dom. — 18.00 Za našo knjižno polico. — TOREK, 22. 4.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Mlada grla. športni mozaik. - SREDA, 23 4.: 14.15 Informacije. Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. Koroški kulturni pregled. — ČETRTEK, 24. 4.: 14.15 Informacije. Solistična ura. Pomenek s starši (Darina Konc: Učimo naše otroke vljudnosti). — PETEK, 25. 4.: 14.15 Informacije. Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem — 4. (SPD Škofiče). - SOBOTA, 26. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 20. aprila: 15.45 Mednarodna revija jazz glasbe — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej; Cirkus Sindy — 17.00 Za mladino od 11. leta naprej: Sir Francis Drake — 17.25 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 17.35 Za družino: Hank (5. nadaljevanje) — 18.00 Iz moje knjižnice: Karl Heinrich Wagerl bere svojo zgodbo Binkoštno potovanje — 18.25 Quicky, Pingo, Časar, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.30 Pogled z okna: Delo tvojih rok — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Oče; žaloigra Augusta Strindberga — 22.30 Čas v sliki in konec oddaje. PONEDELJEK, 21. aprila: 18.00 Zeleni svet: Novosti iz kmetijstva — 18.20 Quicky, Pingo, Časar, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Sleparji proti sleparjem — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 športni magazin — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Posebno za vas: Nagrade Oscarja za 1969, konec oddaje. TOREK, 22. aprila: 18.00 Walter in Comnie; tečaj angleškega jezika za začetnike — 18.20 Quicky, Pingo, Časar; lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam nas nese veter — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Prenos bavarskega radia: Kaj sem (v barvah) — 21.00 Gledališče in diskusija: Kako se je težko koncentrirati — 23.05 Čas v sliki, nato konec oddaje. SREDA, 23. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Program za delavce: Diamanti kralja Salamona — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Grad laži — 17.15 Piščanec in oblak — 17.25 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.40 Milijoni biserov — 18.00 En francais; tečaj francoskega jezika — 18.20 Quicky, Pingo, Časar, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Dragi stric Bill (v barvah) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Obzorja — 21.00 Ženska brez pomena, televizijska igra — 22.40 Čas v sliki, nato konec oddaje. ČETRTEK, 24. aprila: 10.00 Televizija v šoli: 1914 — 1918 Avstrija in Madžarska v svetovni vojni — 11.15 Predelava nafte — 11.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 12.00 Komentar k časovnim dogodkom — 18.00 Dobrodošli v Italiji; tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 Kapitan Smo-cky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Donavske zgodbe — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Prenos 2. nemškega televizijskega programa (v barvah) — 21.45 Jour fix z Wolfgangom Krausom — 22.45 Čas v sliki, nato konec oddaje. PETEK, 25. aprila: 10.00 Televizija v šoli: Denar in življenje — 10.25 Tečaj francoskega jezika — 11.00 Program za delavce: Dama s kamelijami — 12.50 Športna panorama — 18.00 Aktualno iz znanstva — 18.20 Kapetan Smocky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 O pištolah — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki — 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama - 20.15 stari sodnik; železniška afera — 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki; nato konec oddaje. TELEVIZIJA LJUBLJANA SOBOTA, 19. aprila: 9.35 TV v šoli: Prirodo-slovje — Koncert, opera, ples — Slika v življenju — 16.45 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca — 17.15 Mladinska igra — 18.15 Partija revolucije — film iz serije Jugoslovanska revolucija — 18.45 Pet minut za boljši jezik — 18.50 Cikcak — 19.00 50 let partije — prenos zborovanja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Šlager sezone — prenos — 21.55 Rezervirano za smeh — 22.10 Maščevalci — serijski film — 23.00 TV kažipot — 23.25 šlager sezone — nadaljevanje prenosa — 23.50 Napoved sporeda za nedeljo. NEDELJA, 20. aprila: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.25 Pet minut po domače — 9.30 Kmetijski film — 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja — . .. TV kažipot — športno popoldne in ponovitev —18.15 Celovečerni film — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD — 2030 3-2-1 — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 Športni pregled — 22.00 TVD. PONEDELJEK, 21. aprila: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Ruščina — ponovitev — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) - 17.45 Tiktak - 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Ekonomika in samoupravljanje — 18.50 Godala v ritmu — H. — 19.20 Ljudje in poklici: pilot - 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 — 20.35 TV drama — 21.35 Biseri glasbene literature (za JRT) — 21.50 Fransoščina — ponovitev — 22.05 poročila. TOREK, 22. aprila: 9.35 TV v šoli - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.10 Francoščina (do 16.40) — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Obrežje — odd. za italijan. narod. skup. — 18.40 Torkov večer — 19.05 Od zore do mraka — odd. TV Beograd za JA — 19.35 Portret — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film -... Baletna oddaja — ... Poročila. SREDA, 23 aprila: 9.35 TV v šoli - 17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) — 17.45 20 slavnih — odd. za otroke — 18.30 Francoščina — 18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 TV prospekt - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 — 20.35 TV drama — ... Dokumentarni film ... poročila. ČETRTEK, 24. aprila: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Nemščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (do 16.40) — 17.45 Tiktak — 18.00 Risanka — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Rezerviran čas — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD — 20.30 3-2-1 — 20.35 Dramska nadaljevanka — 21.05 Kulturne diagonale — 21.50 Wojeck — serijski film — 22.40 Poročila. PETEK, 25. aprila: 9.35 TV v šoli - 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) — 17.55 Naica — serijski film — 18.15 Mladinski koncert — 19.00 V središču pozornosti - 19.50 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 3-2-1 -20.35 Rezerviran čas — . .. Poročila 4 mešalec za I beton kompleten z motorjem za 220 ali 350 V, s prevesnim kolesom in mešalnim sodom I N 1 samokolnica 100-litrska, enovito (brezšivno) korito, trajni ležaj, z jamstvom oboje le za S 2595-. KAUFHOF VELETRGOVINA VALENTIN In ANGELA PLIBERK - LIBIJCE bel. 04235-394 (noč. štev. 302) SPOMLADANSKI GRAŠKI SEJEM V soboto, dne 26. aprila, bodo v Gradcu odprli vsakoletni običajni spomladanski sejem, ki bo trajal do nedelje, 4. maja. Razstavni prostor zajema 142 tisoč kvadratnih metrov, udeležilo pa se ga bo nad 1800 razstavljalcev iz tridesetih evropskih in čezmorskih držav. Razstavni prostor je že več tednov popolnoma razprodan. QLEDALlSČE V CELOVCU V Mestnem gledališču bodo imeli sledeči program: Četrtek, 17. aprila, ob 19.30: Gasparonc, opereta Carla Millockerja (premiera) — Petek, 18. aprila, ob 19.30: Baletni večer (Frederic Chopin: Les Syphides, Antonin Dvorak: Slovanski plesi, George Gershwin: Američan v Parizu). — Sobota, 19. aprila, ob 19.30: Boeing, Boeing, veseloigra v treh dejanjih Marca Camolettija (poslednjič). — Nedelja, 20. aprila, ob 19.30: Tango, drama Slavo-niira Mrožeka, delo uprizarja celovški „mali oder”: enotne cene: 25.— šilingov. — Sreda, 23. aprila, ob 19.30: Gasparone, opereta Carla Millockerja. — Četrtek, 24. aprila, ob 19.30: Geschichten aus dem Wienerwald (Zgodbe iz Dunajskega gozda), ljudska igra Odon von Horvath (premiera). — Petek, 25. aprila, ob 19.30: Gasparone. Ali že imate pomembno jubilejno knjigo o sv. Cirilu in Metodu z naslovom »ZVEZDI NAŠEGA NEBA«? Dobite jo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu! SADJARJI! Sadna drevesca vseh vrst: češplje, slive in jago-dičje kakor tudi vinske trte oddaja po zelo znižani ceni domača sadna drevesnica. Ing. MARKO POLZER pd. LAZAR ST. VID V PODJUNI Hai tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— š£r., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.