18 štev.
V Kranju, 30. aprila 1904.
V. leto.
60R6JO6C
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. SKStLtE
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravni>lvu.
Nazaj v cerkev!
u.
Da^iravno je nam znano, d,t že od nekdaj, posebno pa v zadnji dobi v Vatikanu igra največjo vlogo denar in da se med vatikanskimi prebivalci več politikuje in zabava nego moli, vendar ne sodimo tako%labo o provzro-čiteljih vatikanskega ukaza: «Ven iz zakristije!», da bi i*Mj. da je bil ta ukaz izdan v isti namen, v kateri namen ga je katoliška duhovščina križem sveta takoj začela izrabljati in izkotiščali v svoj prid na najbrezobzirnojši in nogostoma tudi na najzlobnejši, najpodlejši in najbrez-v^tnejši način!
Dobro in prijetno se je godilo liste čase, v premnogih krajih pa se še zdaj tako godi političnim duhovnikom. Prebivajo v lepih velikih hišah, njih vsakdanja opravila so navadno lahka in kratka, in vendar dobro, ntkatera se celo po večkrat plačana; v prostem času, ki ga imajo toliko kakor v nobenem drugem stanu pa se smejo zabavati, razveseljevati in delati, kar se jim poljubi! In dasi jim ni treba skrbeti za žene in otroke, vendar jim ni denarja nikoli dovolj, sladkih ženskih darov pa jim vseeno ni treba stradati. Z vseh strani in ob vsaki priložnosti kopljejo podse posvetno premoženje in bogastvo kakor bi imeli večno živeti. Raj na zemlji hočejo imeti, zato si privoščijo vse udobnosti in sladkosti posvetnega življenja, za življenje po smrti, za nebesa pa jim ni mar! A da je njih zemeljski raj popolen, ne sme jim manjkati za zabelo drugim pozemeljskim prijetnostim žensk, ki jih lahko vsak čas dobe na izbero izmed nezavednega pobožnega ljudstva. Sredstev, močnih in vspešnih sredstev za dosego svojih vsakokratnih namenov imajo vedno v obilici na razpolago, dokler je ljudstvo tako kratkovidno in nevedno.
Pojdi pa poslušal, ti dobri pohlevni kristijan, njih pridige in izvedel boš, kaka nečimernost je denar in sploh vse posvetno premoženje in v kako veliko nevarnost postavljaš svojo dušo, ako navezuješ srce na minljive in ničeve posvetne stvari! In opišejo ti z ognjenimi besedami natančno vse neskončno nebeško veselje, ki si ga boš
najlažje in najgotovejše zaslužil, ako vse svoje imetje (če si lepa mlada ona, tudi svoje telo), daruješ za razne « dobre* namene svojim skrbnim dušnim pastirjem in se potem po golih kolenih plaziš za njimi do smrti! Ako jih kaj dolgo poslušaš brez premitdpl in brez opazovanja njih življenja, se moraš nazadnje kar razjokati nad grozno nesrečo, da si sebi včasih privoščil kak boljši prigrizek in kak boljši požirek ali pa, če si za slabše čase na stran položil kako denarno svotico! Zakaj že nisi zdavno berač, zdaj bi si bil morda že lahko pristradal nebesa! In popade te sveta jeza in vse tiste nevarne reči, ki se jim pravi denar i. t. d., neseš v farovž ter jih tam izročiš v blagoslovljene roke, ki jim morejo odvzeti vsako nevarnost! Potem pa si lahak in brez skušnjav in začne se zate lepo pasje življenje, a ko ti opešajo telesne moči, da ne moreš več delati, živi naj te srenja!.
Takih tepcev, ki res tako narede, je mnogo še dandanes posebno med našim ljudstvom. Vse do zadnjega vinarja iznosijo v farovž in cerkev, tam v raztrganih in smrdljivih bajtah ali kar na prostem pa umirajo siromaštva njih otroci, sorodniki, rojaki! Ali ko se slaboob-lečena in shujšana postava plašno približa gradu podobni palači, v kateri mogočno frfetajo dolgi črni škrici in se zadovoljno gugljejo lepo pitani trebuhi, ter v tej palači naznani, da je ta in ta umrl in da ga bo treba pokopati, zasliši se navadno ta-le odmev: «Ali imaš denar? Kdo bo plačal pogreb?*
Kdo more reči, da ni gola resnica vse to, kar smo tukaj napisa ? Kdor nam ne verjame, a ima oči za gledanje, ušesa za poslušanje in možgane za premišljevanje, pa naj sam malo pogleda okrog sebe, posluša in premišljuje in hvaležno nam bo moral pritrditi, ako je še pošten človek! In kaj dobimo za zaključek svojega premišljevanja? Nauk, ki veli: Ti neumni in slepo udani človek, daj meni vse, kar imaš, da si boš potem s stradanjem prej pridobil raj po smrti onkraj groba, jaz pa hočem imeti raj že zdaj v življenju tu na zemlji, ker v drugi raj tako ne verujem!
Slovenski Baedeker.
Pro d orno.
Širšemu občinstvu pač ni znana zgodovina pravkar izišlega <Vodnika po Gorenjskem* in namen, katerega sta imela založnik in pisatelj F. (j., ko sta izdala zgoraj
omenjenega »Vodnika«. Pisatelj «Vodnika« je bil še v onih časih, ko se še nikomur ni sanjalo ne o »Slovenskem planinskem društvu* ne o slovenski t mistiki, vnet hribolazec, ki pa ni pohajal edinole recimo kraje, ki so moderni, temveč je posvečal svojo pozornost tudi krajem, o katerih se med Slovenci niti čulo ni imena, da ti nudijo turistu krasen užitek. Z žalostjo je opazoval, da ve le tujec za naše krasote, in da si hoče le-la prilastiti v naših krajih prvenstvo, dobro vedoč, kako velike gospodarske važnosti je ravno turistika za vsaki narod. Kamor je prišel, povsod je naletel le na Nemce, slovenski turisti so bili bele vrane.
Slučaj je nanesel, da se je F. G. seznanil in potem mnogo občeval z gospodom Lampretom, tiskarjem v Kranju, ter mu tožil, da se naše slovensko časopisje (izvzemši •Planinski Vestnik*) le premalo peča s turistiko, kamoli, da bi ji posvečalo toliko pozornosti, kakor nemški listi. Z veseljem mu je g. Lamprct ponudil list »Gorenjec*, ki ima v zadnjih letih med slovenskimi časniki največ spisov o prometu s tujci. V teh člankih se je vedno in vedno poudarjala potreba »Vodnika*. Klicali so se na pomoč vsi interesiram činitelji, a »Vodnika* le ni bilo in ga ni bilo.
Konečno se izreče g. Lamprct, da izda »Vodnika*, če bi mu bilo pokriti le troške tiska štirih tiskovnih pol v 200O--3000izvodih,ki naj bi se razposlali brezplačno. Da bi g. Lamprct potem še plačeval pisateljsko nagrado, kakršno dobe pisatelji »Vodnikov* pri Nemcih, o tem bi bilo smešno govoriti. In kje je poštnina za razpošiljatev, dobava naslovov in dr.
Torej edino požrtvovalnosti dveh oseb, ki pa pravzaprav nimate nobenega interesa na tem, ali se povzd'gne promet tujcev na Gorenjskem ali nc, je provzročil«, da imamo vendar enkrat »Vodnika*, da imamo temelj, na katerem se dalje zida.
»Vodnik* ima ob koncu nekaj inseratov, ki so tudi jako značilni za naše razmere.
V prvi vrsti bi bili dolžni ravno naši gostilničarji in posestniki hotelov od Ljubljane dalje po celi Gorenjski priobčiti svoje inserate v »Vodniku*, kar bi bili storili tem lažje, ker je bila pristojbina za itiseratc nečuveno nizka. In koliko je teh mož med našimi inserenli, dasi je bil »Vodnik* izdan takorekoč največ le v njihovem inte-
PODLISTEK. Žreb naj odloči!
Osnovna slika z makedonskega bojišča. Dalje. IV.
V krvavozračno morje se je solnce potopilo tistega dne kmalu po odhodu vojaštva in odvozu orožja iz vasi in hladni tihi mrak je začel napovedovati temno noč s tako skrivnostnogrozno tišino kakor še nikdar popred. Vsi bolgarski vaščani so slutili in za trdno pričakovali, da jih ponoči napadejo Turki. Nobeden ni več mislil niti na večerjo niti na spanje, ampak je vsak premišljeval, kako bi se branil in rešil si vsaj golo življenje. Zato je ostalo po vseh bolgarskih hišah v vasi temno in tiho in so se prebivalci v njih na tihem in v temi posvetovali ter pripravljali za obrambo, obupno obrambo brez orožja!
Dobrilkin oče je dal precej v mraku zapreti hišna vrata in jih znotraj zapahniti z močnimi zapahi, nato pa je peljal svojo družino in posle v temno klet, kjer je odprl skrivna vratica v orožarno ter razdelil vsakovrstna orožja mednje. Vedel je, da preti največja nevarnost njegovemu domu, ker bodo Častniki na vsak način po-iskušali ugrabiti in odpeljati hčerko Dobrilko. Vsled tega je hotel preskrbeti njej, njeni materi in njenemu mlajšemu bratu varnejše zavetje kakor v domači hiši v bližnjem cerkvenem stolpu, ki je iz močnega debelega zidu in sezidan tako, da je zelo pripraven za skrivališče in obrambo.
Kmalu je bilo vse pripravljeno za obrambo v hiši in za odhod v stolp. Oče je kot hišni gospodar odredil,
resu. delih dvanajst jih je, dasi se je razposlalo okrog tisoč vabil za inserate, poleg tega je založnik še osebno vabil za inseriranje. Ako bi bili ti interesovanci umeli svojo dolžnost, bi bil »Vodnik* obsežnejši. Ne bi se mu bilo trebalo odmeriti vsega skupaj le štiri pole ter se omejiti le na popis najvažnejs h toček.
Odtod izvira domnevanje g. Ž., da pisatelj niti sam ne pozna nekaterih krajev, da mu je ušel marsikak znamenit kraj ali da je popis nejasen, da ne pozna Dovjega, Mojstrane i. t. d. Konec prih,
V Kranju, 30. ap.ita. Iz državnega zbora. Minuli petek so se vršile volitve v delegacijo med nepopisnimi viharji. Ćeški radikalci so na vsak način hoteli preprečiti volitve. Ves čas so žvižgali in razbijali. Za Kranjsko je izvoljen delegatom dr. Sušleršič. namestnikom dr. Žitnik. — Šušteršić je vložil interpelacijo glede štrajka na Javorniku.
Ogrski železničarji so bili v svojem pravičnem boju premagani s krutim nasilstvom in kršenjem zakona. Naredba, s katero so bili železničarji poklicani v vojaško službo, je nečuveno in brezprimerno teptanje zakona. Niti budimpeštanska, niti dunajska vlada nimata pravice sklicati železničarjev raznih letnikov, nego se smejo sklicati samo rezervisti posameznih letnikov, nikdar se ne smejo rezervisti izbrati po njih civilnem poklicu iz različnih letnikov in se porabiti za civilno službo. Vladno postopanje je v poslanskih krogih obudilo nepopisno ogorčenje. Ministrski predsednik Tisza se je po vsi pravici bal, da bi parlament njega in Hieronvmija linčal in vsled tega je dne 2;"). aprila kar nenadoma razgnal parlament. Za-j sedanje poslanske zbornice je zaključeno.
Na Ogrskem v Heresu pri Velikem Varadinu je minulo nedeljo sklicala neodvisna stranka velik shod. Zborovalcev se je polastila takoj s početka silna razburjenost, ker se je širila vest. da nameravajo socijalisti razgnati shod.  Za vzdrževanje miru in reda je došel en j eskadron huzarjelv iz Velikega Varadina, na licu mesta I pa je bilo mnogo orožnikov. Množica je bila čimdalje i bolj razburjena in veliki župan se je zaman trudil, da bi jo umiril.  Naenkrat je počil strel in smrtno zadet se je zgrudil orožniški stražmojster Ress. Ta pa je imel še
da ostane on s starejšim sinom in z močnejšimi posli doma za obrambo hiše in premoženja, Svojan, ki je bil takrat tudi v hiši, pa naj bi šel z ostalo družino in dvema hlapcema v stolp.
Po tem dogovoru so se mala stranska vrata zadaj na vrt tiho odprla in iz hiše so stopili vsi oni, ki so bili namenjeni, v stolp. Nesli so s seboj mnogo orožja, nekaj hrane in vse najvažnejše dragocenosti ter denar. Ž njimi sta šla tudi oče in starejši sin, da se poslovita. Šli so tiho in oprezno zadaj po vrtu na župnikovo dvorišče in od tam v župni dvorec, da so prosili župnika za pomoč in ključ od cerkvenega stolpa. Župnik, star častitljiv mož, jih prijazno sprejme in pošlje ž njimi tudi nekaj svojih ljudi v stolp.
Pot do vrat v stolp jih je peljala skozi zakristijo in cerkev, v kateri ni bilo nobenega človeka, dasi je strah pred Turki marsikoga silil vanjo. Vsak Bolgar razun Dobrilke ter njenih spremljevalcev in varuhov se je z nočjo zaprl v svoj dom in s strahom čakal, kaj bo prinesla tista noč. V cerkvi pred glavnim altarjem je gorela večna luč s trepetajočim plamenčkom in skrivnostno razsvetljevala prostor tam okoli. Ko so hiteli mimo altarja, bila bi se rada Dobrilka kakor tudi vsi drugi zgrudili pred njim na kolena ter se v dolgi in goreči molitvi izročili in priporočili v varstvo Bogu in vsem svetnikom, toda časa niso smeli izgubljati, da bi jih ne prehiteli Turki. Zato so se med begom skozi cerk: v le globoko poklonili pred glavnim altarjem in iz prsi so se vsem
toliko moči, da je dosegel svojo puško in pri priči ustrelil dotičnega socijalista; nato se je sam zgrudil in izdihnil. OrotnUtvo je potem ustrelilo v množico, kar je napravilo strahovit učinek. 2l\ oseb je bilo takoj mrtvih, 40 pa težko ranjenih. — O tem krvavem dogodku se še poroča: Orožnik Ress je socijaliste, ki kot Rumunci niso hoteli poslušati madžarskih srovorov. psov&l in Kalil njih narodna čutila. Bogati rumunski kmet Akys, katerega je orožnik sunil z nogo v zobe, je ustrelil in zadel orožnika v srce. Padajo s konja je stražmojster trikrat ustrelil in usmrtil Akvsa. Nato j • stra/mojstrov namestnik ukazal streljati.
Vstaja med Buri? Nekateri listi so poročali, da se je pričela med Buri vstaja. General Bolha je pa imel dne 22 t. m. popoldne v Johanesburgu govor, v katerem je povdarjal, da nihče ne namerava provzročiti vstaje. Buri hočejo s svojimi sestanki le utrditi položaj vlade.
Dopisi.
Iz Moš pri Smledniku. [Dalje in konec.] Kakor hitro so minule občinske volitve, spomnil se je smleški župnik, da je pred par leti moral plačati par petdesetakov Reškovi Jaka, s katerim je imel veliko pravdo. Mimogrede povedano, da je ta Jaka doma iz Podreče, torej od tam, kjer niso dosti vredni ljudje, kakor se je izrazil kapelan Hybašek. Mislil si je ta vsakemu le dobro želeči gospod: «Jakob Cebašek klesti in seka brste na cerkvenem, kar jo ravno toliko, kakor na mojem svetu, volil je moje nasprotnike, tožil ga bom, saj bom tako gotovo dobil pravdo.« Pa to pot se je mož spekel. Prišel je v Moše, tam sklical priče, za katere je bil popolnoma prepričan, da bodo zanj prav govorili, toda dobil je koj slab odgovor, ko mu je Zupelj iz Moš rekel: <Jaz bom tako pričal, kakor je res, saj imam samo eno dušo.* Nato ga je koj odvrgel za pričo, potem ga pa, ko je videl, da ni nihče ž njim, zopet potrdil. Iz tega postopanja /.upnikovega bi se dalo marsikaj sklepati ... Se Vesov »Slik* mu je prav prišel, tisti mož, za katerega vsakdo ve, da ni posebno brihlen. Menda je to kasneje župnik tudi sam izprevidel, ker Franceta niso klicali k obravnavi, ki se je vršila na licu mesta. Mi bi pa bili gotovo župniku nasvetovali Franceta za pričo, bi bil vsaj imel enega, ki bi bil zanj dobro govoril. Tako je pa vse govorilo, kakor gotovo ni pričakoval župnik. Pa saj niti vseh prič ni bilo treba zaslišati, ko je koj druga za drugo določno iz-
izvili žalostni vzdihi: «0, Gospod, usmili se nas, Gospod brani nas, Gospod reši nas!*
Velikanski ključ je zaropotal v ključavnici in težka, z železjem vkovana vrata so se odprla v stolp. S svetilko, svetočo le na eno stran, so posvetili črez prag v mali štirioglati prostor, da so videli kam odložiti reči, ki so jih prinesli s seboj, potem pa so se poslovili od očeta in starejšega brata Dobrilke. Slovo je bilo kratko, a zato toliko bridkejše in obupnejše.
Naši znanci so bili že vsi na svojem mestu in oso-depolno čakanje se je začelo tudi zanje. Čutili so, kako mirno leži in diha v nočnem počitku pod njimi trudna zemlja, ki jo bo morda vsak trenotek pomočila gorka bolgarska kri, in slišali so, kako hiti nad njimi s težkimi peruti v temno večnost čas, ki jim lahko vsak hip privede v vas dogodke, s katerimi se ne morejo primerjati v grozovitosti niti oni, ki se bodo po prerokovanju vršili na sodnji dan. In s kakšnimi čutili v potrtih in obupanih srcih so čakali ubogi bolgarski vaščani na te dogodke!? 0 človek s človeškim srcem, ki živiš mirno in brezskrbno daleč proč od Macedonije ter se ti ni treba bati krutega Turčina, ti ne veš, kako srečen si!
Niso čakali dolgo, ko se zasliši zunaj vasi sumljivo šumenje in vrvenje, ki postaja vedno glasnejše in razloč-nejše. Vse bolgarske vaščane spreleti groza, in usta jim zašepečejo eno misei: «So že tu!* Dilje prih.
javila, da so, odkar pomni, to je nad štirideset let, na spornem svetu vedno Španovi (Cebaški) klestili iu sekali brste. Kaj je hotel škodoželjni župnik? Sramotno jo je popihal s svojem prijateljem Liscem. Sedaj pa Mošani odločno zahtevajte, naj župnik sam plačuje troške, saj je sam od sebe začel pravdo. Premislite pa dobro, g. župnik, kako bo patron cerkve v Mošah vagal vašo dušo, če mu premoženje, katero so mu uročili v varstvo pobožni vaščani, tako po nebotrebnem trosite in plačajte raje sami. Vsi tUU pa, ki mislite, da imajo gospod vse prav, kar delajo, tukaj lahko vidite, da tudi oni nimajo včasih prav, in da je tudi nad njimi gospodar, marsikateremu pogosto nadležna pravica.
Iz Preske pri Medvodah. (Oznanilo velečastitega gospoda Brencela v Preski velikonočno nedeljo 1. 1904.) — Preljubi kristjani! V petek sem prišel v cerkev pozno, precej pozno je bilo, ja, precej pozno, mhm pozno. Sem pa našel v klopi, v zadnji klopi, veste, v zadnji klopi je bilo, veste nekaj pomaranč. Pa precej jih je bilo, te pomaranče so gotovo kupili kaka mati, da bi svojim otro-čičkom veselje napravili za "elikonoč. Pa so jih v cerkvi pozabili, ja, v cerkyi pozabili, jaz sem se pa bal, ja, bal sem se, da ne bi otroci prišli in ne bi tistih pomaranč vzeli, In bi potem tista dobra mati ne mogli otročičkom veselja storiti za velikonoč, zato sem pa tiste pomaranče, kar jih je bilo, precej vzel in nesel domov, k meni domov sem jih nesel, k meni v župnišče sem jih nesel, in tista dobra mati, kije te pomaranče kupila, pomaranče, da bi svojim otrokom veselje storila za velikonoč pa jih je v cerkvi pozabila, naj pride k meni v župnišče, v farovž, naj pride, kjer bo dobila tiste pomaranče in bo labko storila svojim otrokom za velikonoč, ja, za velikonoč veselje storila otrokom, pomaranč je bilo pa precej, le naj pride ponje v farovž, bo dobila za velikonoč. Se jednokrat povem, da sem prišel precej pozno v cerkev, in da je bilo pomaranč precej veliko v zadnji klopi, so bile — veste — v zadnji klopi, kateri tam sedijo, bodo že vedli, ja, v zadnji klopi, le naj pride ponje, ja, v župnišče naj pride — veste — v farovž, ja, v zadnji klopi so blie pomaranče za veliko noč. — Po stenografičnem zapisniku. Toraj takole čvekanje naj hodimo župljani poslušat v našo cerkev? Nikakor ne! Ako nam g. knez in škof Bonaventura ne pošlje druzega župnika v Presko, bode naš Janez kmalu sam sebi prodajal pomaranče v cerkvi. Naše ljudstvo se kar spogleduje, in že je začelo k maši hoditi v sosedno faro, kjer župnikuje velespoštovani in ugledni gospod župnik Anton Berce.
Iz Žabje vasi pri Poljanah. Slavno uredništvo <Gorenjca*! Prosim Vas ponižno, da bi vsprejeli naslednji dopis kot odgovor na »izjavo* v »Slovencu* štev. 57 z dne 2. aprila 1904. — Veseli pojav se kaže pri nas, da so se možakarji pri hranilnici zaceli poboljševati, seveda na zvijačen način, kakor je to že klerikalna navada, da jasno in glasno potrjujejo svoje zmote v «Izjavi* P. Stanonika z Lovskega brda v zadevi posojila 25 gld. in od tega zadevajoče obresti, kar se je svoječasno poročalo v Vašem vrlem listu «Gorenjcu* in da je šele sedanje načelstvo dognalo, da je nevešč pisec, to je njih uradnik, res zapisal v knjižico P. Stanonika od 25 gld. posojila 74 gld obresti. Ali, ljubi hranilničarji, zakaj pa v »Slovencu* štev. 281 z dne 6. decembra 1902, ko ste napadli »Gorenjca* in »Narod* niste pripoznali tega, ker ste imeli v rokah dotično knjižico, da je imenovani imel v njegovi knjižici res tako zapisano, kakor se sedaj prizna z »Izjavo*, namreč, da se je vaš pisec zmotil, tega nihče trdil ni in se tudi nikjer ni tiskalo, da bi bil imenovani tudi plačal dotično svoto. Bili ste pa takrat ravno tisti odborniki kakor sedaj. V knjižici je imel tako zapisano in to je gotovost, katero lahko potrdijo priče s prisego in katero ne morete in ne boste mogli ovreči z vsemi vašimi izjavami, še celo sedaj ne, ko tudi sami to priznavate. Vsak član ima knjižico zato, da se inu natančno vpišejo vse svote, prejete ali izplačane, in da ve svoje razmerje s hranilnico, pač žalostno je torej za vodstvo posojilnice, ki vzame v svojo službo tako nevešče pisce, oziroma uradne osebe, kakor se razvidi iz izjave »Sloven-čeve*. Kako pa imate to svoto vpisano v vaših knjigah,
pa P. Stanonik boru malo ve, ker je sani rekel, da ne zna ne brati ne pisati in se na njegovi takratni odpovedi niti lastnoročno ni znal podpisati. Tudi sedaj se lahko dvomi, da bi se bil toliko priučil, da bi razumel računstvo pri posojilnici in zato so mu vaši računi z devetimi pečati zapečatene knjige. Ker je pa ta vaš verni pristaš, se je ta izjava natisnila in s tem se je potrdilo, da sta resnicoljubni »Gorenjec* in »Narod« takrat v tej zadevi poročala resnico, torej ni bila tako mastna raca, kakor je poročal »Slovenec* z dne 6. decembra 1902. Take mastne race na krožnikih prepuščamo vam, ali pa vašim pristašem, kolikor jih še imate, ter jih dobro pitajte ž njimi, ali dvomljivo je, da bi se od njih debelili, tembolj pa bodo morda enkrat shujšali na svojih mošnjičkih.
Franc Stanonik. Iz Vintgarja. Nastopil je pomladni čas. Narava se je zbudila iz spanja in vabi na prosto. Izletnikom se je priljubilo obiskovanje Vintgarja. In po pravici! Nikjer ni več naravnih krasot na enem kraju kot tu. Videti jih je treba! Pa tudi druge zanimljivosti so. Ako izstopiš na Javorniku, si ogledaš grede proti Dobravi, kako delajo železnico. V Vintgarju je zanimiv «šum», električne naprave in predor, katerega delajo skozi Vintgar in Holm. Koncem tesni se v restavraciji, ki se odpre v nedeljo dne 1. maja, okrepčaš z dobro jedjo in pijačo, da se oddahneš in poživiš za nadaljno pot proti Bledu.
Iz Cerkljan. (»K i kl a je zmagala — !») V Zalemlogu pri Cerkljah se je naselil duhovnik. Seveda je to ljudem prav, ker imajo v Cerklje daleč in radi hodijo v cerkev, ako ne že toliko k pobožnosti, pa vsaj iz navade. Duhovnika zelo spoštujejo, ker je menda ponižen in uljudan. To pa je gospoda Matevža in »Slovencevega* Janeza zelo zbodlo. Spoditi sta ga hotela in mu pisala, da ne sme tam maševat i. t. d. Kmetje pa so ondi tudi bolj na »šnajd* in šli so naravnost k škofu. Škof sam je razvidil, da se skoraj more udati pritisku in dovolil jim je, naj duhovnik opravlja dušna opravila. Upravitelj župnije je bil gotovo o tem natanko informiran. Konec meseca pošlje duhovnik gospodu kolegu Kosu pobotnico v podpis, da potegne tiste male groše penzije, a on se protivi, da ne podpiše ničesar. Nazadnje se praznično obleče še cerkovnikova žena in hajd k gospodu Matevžu, koje možicelj zagledal »kiklo*, pa je podpisal pobotnico. — Cerklje že od nekdaj slove, da smo imeli in imamo še vedno lepo pelje in orglanje. Pa upravitelj g. Kos, ki vtakne v vsako reč svoj rdeči nosek, je iz maščevanja dosedanjemu organistu g. učitelju L., ki je pri nas jako j priljubljen in ki je baje volil Novaka, hitro odpovedal službo. No, g. L. menda zato ne bo pretakal solz. Govorili pa bomo še o tem, ko bo Kos pel in preobračal kozolce že drugje. — Te dni dobimo pri nas novega župnika. Iz srca želimo, da bi bil pravi naslednik bivšega občeljubljenega in spoštovanega župnika Golobica. Gospodu Kosu pa ne bomo kadili k slovesu, kakor novemu župniku, še z ajdovco ne, ker je predraga. Rečemo le: Reši nas, o Gospod, takih naslednikov. Cerkljančan.
Novlčar.
Na Gorenjskem
Osebna vest. Finančni koncepist g. Ivan Ditz je prestavljen od davčnega nadzorstva v Krškem k davčnemu nadzorstvu v Radovljici.
«Legijonarji*. Dne 24. t. m. priredila nam je »Čitalnica* v Kranju zopet večer, poln zabave in umetniškega užitka. Vrli njeni diletantje uprizorili so namreč zopet igro »Legijonarji*. Ni nam mogoče, da bi to omenili kar mimogrede, temveč hvaležnost nas sili, da izrazimo svoje občudovanje neumornosti, a še bolj naravnost umetniškemu nastopu vseh igralcev. Vse uloge, od prve do najmanjše, so bile izborno igrane. Predstavljalci ulog Ježa, Lavre, Ferdinanda, Brnjača, Ane, Raka, Medveda so nam že pri prejšnjih predstavah izvrstno ugajali, a ta večer so tako-rekoč kar sami sebe prekosili. Višek dovršenosti so pa dosegli prvi trije. To je v resnici umetnost in ne dile-tantizem. Prizor Lavrine smrti je silno učinkoval na gledalce in izvabil marsikatero solzo sočutja. Vsa hvala tudi Gričarici in Tonetu, Barbi in Ipavcu, da, krivično bi
bilo celo pozabili malega Boštjančka. Kaj pa naj rečemo o naših pevcih? Tudi o njih in njihovem pevovodju smo se že zadnjič izrekli z največjo pohvalo in danes moramo isto le ponoviti v podvojeni mori. V resnici naslajali smo se ob njihovem čistem tako melodičnem kakor harmoničnem petju. No, pa saj njihova slava je že od prej razširjena daleč izven naše bližnje okolice. Z veseljem tudi konHatujemo. da jo tudi godba izvrstno igralu. Občinstvo, kojega se je bilo zbralo nepričakovano mnogo in to najboljšega iz mesta in bližnje ter daljne okolice, je bilo očividno očarano od prekrasne igre in izražalo svoje zadovoljstvo večkrat z burnim odobravanjem. Neuliudljivi in izborni naš režiser, g. H. R., sme se posebno ponosen biti na ves uspeh, kolikor so ga dosegli »Legijonarji* na našem odru. V znak priznanja in hvaležnosti prejel je ta večer lep lavorov venec s trakovi in primernim napisom v spomin. Naj mu bode tudi v spodbudo k nadaljnemu trudoljubnemu delovanju.
Gledališki večer s koncertom priredi tukajšnja narodna čitalnica s sodelovanjem članov slovenske opere in drame iz Ljubljane jutri v nedeljo, dne 1. majnika t. I. Spored: 1.) Zaje: Domovina: 2.) Prohaska: Zvpzde žarijo, obe točki poje operni pevec g. Lang; 3,) Nedved: Pogled v nedolžno oko, poje g. Kočevarjeva; 4.) Igrokaz »Rdeči talar*; lf>.) Prohaska: Pred durmi, poje g. Lang: 6.) »Pri vratarju*, burka s petjem. Cene sedežev: Prve štiri vrste po 1-80 K, II. vrste po L'40 K: stojišča 1 K: dijaške vstopnice po 40 vin. Blagajna se odpre ob polomiih; začetek točno ob poldevetih. Predprodajo sedežev je prevzel iz prijaznosti g. Ferdinand Sajovie, trgovec v Kranju. Vstop je vsakemu dovoljen.
Opozarjamo na III. peš-izlet »Gorenjskega Sokola*, ki se vrši jutri v nedeljo, dne 1. maja t. I., in sicer v Olševek. Odhod ob poldveh popoludne. Zbirališče pred telovadnico.
Senčursko postarico opozarjamo, da v prihodnje redno dostavlja naš list naročnikom in ga nam ne pošilja svojevoljno nazaj, sicer bi bili primorani potrkati pri poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Izlet trziškega Sokola. V nedeljo, dne 1. maja t. 1. poleti tržiški Sokol prvič v sokolski obleki, in sicer v romantične Begunje. Odhod točno ob enajstih dopoldne. V Begunjah izvajali bodo telovadci proste vaje, ki so določene za II. vsesokolski izlet v Ljubljano.
Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje v četrtek dne 5. maja ob poldvanajstih v ljudski deški šoli (soba 5, razreda) v Školji Loki. Poleg navadnih točk je poročilo g. Al. Potočnika: »Kako si ohrani učitelj ugled v današnjih časih*. Gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
V Selcih se vrši v torek dne S. maja, živinski semenj, kamor se vabijo prodajalci in kupci.
Krasnega divjega petelina je vstrelila kakor se nam poroča — minuli teden v bližnjem Loškem pogorju soproga c. kr. notarja Nika Lenčeka, gospa Lina Lenček.
Letošnja učiteljska konferenca kranjskega šolskega okraja se bo vršila dne 7. julija 1904 ob poldeseti uri dopoludne v Škofji Loki v šolskem poslopju po sledečem sporedu: 1. Predsednik otvori konferenco. 2. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika. 8. Nadzor-nikovo poročilo. 4. Podrobni učni načrti za ponavljalne šole v smislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. februvarja 1904, leta št. 409. Vsaka šola izdela ta referat in ga pošlje c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku do 15. junija t. 1. 5. Kako naj se obravnavajo šolske zamude. (Referent nadučitelj Josip Kragl iz Tržiča.) 6. Izbor učnih knjig za leto 1904/5. Predloge je poslati pravočasno v smislu razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 23. junija 1872. št. 888. 7. Poročilo o stanju in porabi računa okrajne učiteljske knjižnice in nakupu novih knjig. Nasvete je poslati pismeno do 30. junija 1904. 1. načelniku knjižničnega odbora. 8. Volitev članov stalnega in knjižničnega odbora. 9. Samostalni predlogi. Oglasiti jih je pismeno najkasneje do 30. junija 1904.1. stalnemu odboru.
II. vsesokolski shod v Ljubljani se vrši v juliju povodom 40 letnice ljubljanskega Sokola. Sodi se, da se bo one dni zbralo v Ljubljani okrog 2000 Sokolov.
Visokočastiti gospod dekan Koblar! Izvolite sprejeti najiskrenejšo zahvalo, ker ste ugodili nadi, v »Gorenjcu» od 16. t. m. izraženi ponižni prošnji glede snaženja župne cerkve. Izginila je mej drugim uprav velikanska, že več mesecev stara pajčevina nad levim stranskim altarjem in prah po klopeh se sedaj briše saj toliko, da se obleke več tako ne pokvarjajo. Naša hvaležnost pa zato ni nič manjša, ker nas nekdo v »Slovencu* radi naše ponižne prošnje imenuje »najnovejši cvet na smrdečem „Gorenj-Čevem" vrtu». Glavna stvar je, da je naša prošnja imela uspeh, »Slovenčevc* slabo dišeče rožice pa vračamo s primernim spoštovanjem in pomilovanjem «Slovence vemu* piscu, kateremu je tak čuden parfum postal že življenski pogoj. Sploh naj se pa o tem govori, kar se hoče, me si ne moremo misliti, da bi nas dostojanstvenik, kakor jekranjsk' dekan, obkladal kot dušni pastir s takimi, recimo nedelikatnimi psovkami. Iz tega vzroka nam tudi ni treba stopiti na dan s polnimi imeni, kar »Slovencev* dopisnik po vsem soditi pričakuje. In če bi bili tudi Vi, visokočastiti gospod dekan, poslali v <Slovenca* ono ne-ilno notico (Česar pa ne verjamemo), bi nas to kar nič ne odvračalo od cerkve. Hodimo namreč v cerkev iz notranjega prepričanja in ne zaradi duhovnov. Ce bi bili duhovniki v stanu pregnati nas iz svetišč, bi že zdavnaj več ne obiskovale cerkve.        Več pobožnih liberalk.
»Novice iz Kranja* so sedaj stalna rubrika v vsakokratnem sobotnem »Slovencu*. Kadar Koblarju ali kakemu klerikalnemu profesorju nedostaja primerne snovi, takrat je dobra vsaka malenkost, da jo potem v »Slovencu* zmažejo na dolgo in široko. Zadnjič so se spravili na policaje, ker je občinski sluga odpravil na rotovž nekega dijaka, ki ni hotel povedati svojega imena. Nočemo o tem -azpravljati, če je bil ta korak ravno potreben, a vsekako je boljše za prizadetega, ako se o tem lepo molči. Nadalje tarnajo v »Slovencu*, da javna varnost v Kranju kar izginja, ker ni bilo nobenega policaja blizu, ko so se zadnjič enkrat — kar se dogaja večkrat — zravsali na Pungratu dijaki in rokodelski vajenci ali pomagači, pri kateri priliki je bil nek dijak tudi nekoliko opraskan. Storilci so že prejeli zasluženo kazen, a prihodnjič, kadar se bodo zopet hoteli pretepati na samotnem kraju, naj p. n. dijaki in vajenci izvolijo o tem obvestiti redarje, da bo potem rešilni angelj v podobi mestnega policaja kar pri roki. Pripomnimo naj le toliko, da mestni redarji vsled prejetih navodil postopajo napram dijakom skrajno dobrohotno in da bodo postopali tako tudi v prihodnje, če vsled zlobnega in neumnega izzivanja v »Slovencu* ne bodo primorani nastopati strožje, četudi bi se jim seveda nikdar ne dovolilo, da bi igrali temu ali onemu na ljubo ulogo »špicljev*. Gospod ravnatelj Hubad nas že razume, kaj mislimo reči. Sicer se pa iz »Slovenčevih* notic spozna na prvi hip, da imajo z ozirom na bližajoče se občinske volitve edinole namen hujskati zoper občinski odbor, zoper naš list in zlasti zoper gotovim gospodom neljubo osebo, četudi ni imela z vso zadevo ničesar opraviti. Omenjajmo naj konečno le še toliko, da si je g. ravnatelj Hubad dovolil slab dovtip. Poslal je županstvu uraden dopis s prošnjo, da naj se policaje opozori, da bodo pazili na — varnost življenja dijakov! Gospod ravnatelj in vsi oni, ki so ga pripravili k temu junaškemu činu, naj bodo uverjeni, da bi se odgovor na ta dopis glasil vse drugače, ako bi se bil izročil policijskemu odseku v rešitev. Sploh se nam vidi, da so gotovi gospodje zopet močno potrebni primerne lekcije in če ne bo miru, jo bodo prav gotovo prejeli in to v najizdatnejši meri!
Štrajk na Javorniku in Savi. Dočim je bil štrajk do 26. t. m. omejen le na Javornik, se je od tega dne razširil dalje na Savo. V nedeljo je priredila takozvana »krščansko-socijalna* stranka na Javorniku shod, ki je sprejel resolucijo, da se ravnateljstvu naznanja splošni štrajk, ako ne ustreže zahtevam javorniških delavcev, in da se prepove delo prisiljencev v tovarni. Te resolucije pa se niso izročile ravnateljstvu, pač pa je vtorek zjutraj okrog 120 žensk, ki delajo v tovarni na Jesenicah, nagovarjalo delavce, naj popuste delo. In res tekom popoldneva so skoro vsi delavci ustavili delo. Agitacija je v rokah krščanskih socijalcev Gostinčarja in Mostiča,
m
ki sta se stalno držala na Javorniku, kjer sta imela vsak dan shode. Ravnateljstvo je sklenilo dotlej, dokler delavstvo ne gre na delo, ne bo privolilo v nobene zahteve. — V četrtek popoldne ob petih je bil štrajk končan. Po dolgem pogovoru je ravnatelj Lukmann izjavil, da bodo delavci tako iz Javornika kakor s Save enako postavljeni, ako pridejo zopet na delo. Plačani bodo enako po njihovih kategorijah in po njihovem delovanju, zaradi Štrajka ne bo nihče odpuščen od dela; vse pogoje, ki so jih delavci stavili tekom štrajka, je ravnatelj Lukmann odklonil. Na Savi se je že začelo včeraj z delom, na Javorniku se začne v ponedeljek. S tem je štrajk končan. V prihodnji številki hočemo tudi mi nekaj izpregovoriti o tem štrajku.
Vozni red na gorenjski progi. Z 2. junijem bosta vozila na progi Ljubljana-Trbiž dva nova vlaka, in sicer vsako nedeljo in praznik. Prvi vlak odide iz Ljubljane 5'05 zjutraj; drugi, ki bo vozil le iz Ljubljane do Podnarta in nazaj, pa odide iz Ljubljane ob 12*10 popoldne. Prihod v Ljubljano ob 10*40 zvečer, oziroma ob 8*30 zvečer.
Volilo. Dediči po pokojnem trgovcu Ivanu Guzelju, ki je pred kratkim umrl v Celovcu, so darovali ljudski šoli njegove rojstne vasi Trata pri Skofji Loki za nakup šolskih knjig in učil za revne šolarje znesek 500 kron.
Avtomobilni promet na železnicah na Kranjskem. Železniško ministrstvo se je izreklo proti uvedbi avto-mobi'nega prometa na gorenjski in dolenjski železnici, in sicer iz prometno-tehničnega stališča. V zadevi avto-mobilnih voženj na progi Ljubljana - Kamnik je pa ministrstvo uvedlo pogajanja.
Is Kamnika. Mestna občina namerava priklopiti svojemu vodovodu neki studenec v Godiču v občini Mekinje in hoče razširiti vodovod v predmestja pod mostom, novi trg in Zapuže.
Poročil se je zdravnik v Šoštanju g. dr. Karba s hčerko kamniškega župana g. Jos. Močnika. Čestitamo!
Najnovejše amerikansko vstavljanje sob bres plošče na nebesa. Ti zobje so tako trdni, kakor naravni; ž njimi se lahko je in grize; tudi ne motijo pri govorjenju. Glavna stvar pa je, da ne provzročajo slabega duha iz ust, kar se pri drugem zobovju zmirom zapazi. Tako zobovje vstavlja po nizkih cenah zobotehnik Oton Seydl v Kranju pri g. dr. Edv. Globočniku. 67—8 Križem sveta.
Velik požar. V mestu Buczacz v Galiciji je nastal dne 25. aprila opolnoči velikansk požar, ki je v par urah vpepelil okrog 200 hiš. Nad 3000 ljudi je brez strehe. Dve osebi sta menda še zgoreli.
Rasne vesti. Pred londonskimi porotniki se je zagovarjal te dni mornar Thompson, ki se je po smrti svoje žene poročil s svojo — taščo. — V Velikem Vara-dinu je vse delavstvo, okrog 15.000, v štrajku. — Vlak je skočil s tira na Češkem blizu Litomeric. Ranjenih je 21 oseb.
Rusko-japonska vojna.
Vladivostoško pristanišče ježe popolnoma prosto ledu. Vsled tega so Japonci menda sklenili, da čim preje napadejo Vladivostok. Japonski admiral Togo je že poslal več ladij v japonsko morje. Podadmiral Jesen, novi poveljnik vladivostoške eskadre, poroča, da sta dva ruska torpedna lovca 25. t. m. v Gensanu potopila japonski parnik »Hojomaru* s 500 tonami. Istega dne ob osmih zvečer je naša eskadra potopila na širokem morju japonski parobrod »Nakanuramaru*. Naslednje noči ob dveh zjutraj so naše ladje zajele japonski vojaški transportni parnik »Kiušiumaru* s 4000 tonami, ki je bil obložen z rižetn in drugimi živili za vojne svrhe.
General Kuropatkin je carju Nikolaju naznanil, da hoče v najkrajšem času stopiti v boj, ker je uverjen, da je njegova armada že dovolj številna. Zatrjuje se, da ima že zbranih 450.000 mož vojaštva.
Po poročilih iz Petrograda sta dva japonska polka prekoračila reko Jalu pri Siaopuzike. Pri selu Sigu pa se Japonci pripravljajo, da z glavno armado prekoračijo reko. Na desnem bregu stoji ruski general Sasulič s svojim vojeni,
Listnica uredništva.
— Dopis od nekod: Prejeli.
—• V Naklo: Vaš depis se bo dal le težko porabiti.
— Gospodu Ivanu Žarku, županu v Lescah: Ker mm pišete, da Vas dolže, da ste Vi pisali zadnji dopis iz Lesec, tem potom izjavljamo, da nam Vi nisto niti poslali in tudi ne napisali onega dopisa. Dopis je v živo zadel ondotne klerikavrke, zato tako brusijo jezik in pete. Pa nič ne dajte na to. Imena dopisnika Vam — žul
— ne moremo naznaniti, ker je to uredniška tajnost.
Tedenski sejem v Kranju dne 26. t. m.
Prignalo se jc 313 glav goveje živine, 18 telet, 314 prašičev,
— ovac, — koza, — buš, — konj.—50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 7*60, ovsa K 650, rži K 7 25, ajde K 9*—, ječmena K 7*—.
Čvrstega hlapca
sprejmem takoj.
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
tzvratan okui kave dosežete S primaianjem
jjjjjrg žitne kawe
POSKUSITE! Vzorek dragovoljno.
Postna 6 kg. pošiljka 4 K 60 h tranco,
^DOMAČI PRIJATELJ"
»»•m odicmaicm tatlonj potajan mataćnk.
Zfr/rtđđ Mama /i/ne ledi 9rifa-V7Il.
JVaznanilo.
Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, zidano, z opeko krito, v prav dobrem stanju, se proda iz proste roke. — Gospodarsko poslopje je pripravno za gostilničarsko obrt in ima veliko prihodnjost za vsako drugo obrt, kadar se začno graditi nameravane T. Pavšlarjeve tovarne. Poslopje in posestvo se lahko posamezno odda in se nahaja na Bregu. Pojasnila daje JOS. Novak, župan na Jami. 74—2
Išče se oženjen (majer)
vešč v vseh poljedelskih delih, na vrtu, pri živini in konjih. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo tega lista.   Oženjeni prosilci brez otrok imajo prednost. 73 _ 2
Izjava.
Podpisana Avgust in Valentin Oman izjavljava, da, ako kateri mojemu Inatu Janku
Omanu, davčnemu adjunktu v pok., posodi ali zanj porokuje, midva moj oče in jaz nisva pla-čevalca za njim. 8O-1
Avgust Oman, posestnik in mizar v Kranju. Val. Oman, posestnik in trgovec v Predosljih, p, Kranj.
se vrši v nedeljo, 8. maja ob 3. uri popoludne na Visokem pri Poljanah, in sicer za 16 glav goveje živine in   16 jesenskih in pomladnih prešičev. 77-1
JVaznanilo.
Nižje podpisani naznanja slavnemu občinstvu mesta Kranj in njegove okolice, da je prevzel zastopstvo svetovno znane tvrdke ,The Singer', akcijska družba šivalnihstrojev. Ima tudi stroj na ogled. Vse zraven spadajoče potrebščine, n. pr. olje, šivanke i. t. d. so v zalogi.
Stroji se dobe tudi na mesečne obroke, ter se obroki lahko, ker sem od tvrdke pooblaščen, pri meni plačujejo. 78 -1
Z odličnim spoštovanjem se si. občinstvu priporoča za obilni obisk
Ivan Potočnik, črevljar, Kranj 192.
Naznanilo.
Marija Kern v Kranju hiš. št. 118 naznanja, da bode odslej naprej hodila vsako sredo in soboto v Ljubljano kot po-tovka. Vsled tega uljudno prosi slavno občinstvo za cenjena naročila, katera bode točno, zanesljivo in poceni izvrševala. $1—3
foto-emai/l v barvah
J}ro$J(t, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d.
Jakp lepa in primerna darila.
Jzdefuje po vsaki fotografiji
3v. Jagodic---
49-
fotograf v Kranju
Sredstvo zojkt
muhe
86-5
V salonih.
Komad 10 vin.
Glavna zaloga za Gorenjsko:
£tyria-kolo se proda.
Kje? pore upravni*!vo »Gorenjca*.
IW
Več učencev
čvrstih in zdravih, sprejme lakoj
«3(J-3      Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju.
Odda se tako] v najem
dvonadstropna hiša
7o 3 v Vodicah
ležeča poleg farne cerkve, poleg pelje okrajna cesta; hiša hi bila pripravna za kakega obrtnika.
Već se izve pii Marijani Jenko na Zg. Brniku hiš. št. 14.
flnlon Dczdic «■*
Jm        T ===, posavcu"
Oteče pri potoartu
pet minut od železniške postaje Otoče, priporoča svojo
gostilni
S
v kaleii loči pri« t na vina ter dobro Reininghausovo pivo. Dobe se tu<li oku«na, tečna, mrzla in gorka jedila. Za tujce zračna prenočišča. Oddado se tudi letna stanovanja.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne, ješče in debele će se jim pri-meauje h krmi
živinski prašek
iz lekarne Picooli ,pri Angelju', T^ju t>lja.xxa
Dunajska cesta.
En zavoj */< Wlogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč/ls) po povzetju.
Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim apoštovanjom        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, lo./VI. 1902. I. 199-29
i   Gričar & Mejač
jp Ljubljana, Prešernove ulice 9
I Velika zaloga zgotovljenih oblek
>l za gospode, dečke in otroka
I    konfekcije za dame.
g -3***- Solidno blago po čudovito nizkih cenah
S    Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    52—(5
K
Plošče za M iz
izdelane, kakor tudi korita, žlebove, cevi, različne podstavke in druga cementa dela, priporočata po najnižji ceni
88—8    Bili & Tabor v Kranju (na Farovški Loki).
Sedaj aamo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—4
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FRVSEUNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
W( Vina
je odprla s 1. febr. 1904
V Kranju
Wts<a Vitarslja zadnji
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet je v hiii Fr. Kur alta.
Kdor želi imeli zlravo in dobro vino, naj pride inT poskusi ter se s.iin osvedoči o tem. m
Cene bodo primerne!
R. LANG, LJubljana (KollzeJ)
tovarno zn modror* ni »»t in posteljno opMVO, Mtegi
pOlligtVH, pri porota VMk« vrste
nodrocev. posteljne uloge, zrcal, Not otročjih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divu) li sobno opravo 94 - 52
po najnižjih cenah.
Cenike » 300 podobami po*lj» uu.tonj m poatnin« protrto.
Razpošiljanje torno.
I Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s is i5
5»cl(aloVl«i brizgalnkatui
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujočo, kretanje biizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. pošastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
it
iT
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Loterijska srećka dne 28, aprila t. 1.
(Jradec:      74     90     43     69 56
Nikelnasta anker-reniont. roskopf. železnica) jem dobro poznanji, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, |fld. &-m 140—45
, iPiP
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Šivalni sin>|i ti. koles*
Tovarniška zaloga
144-44
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
izvolite si ogledati v Špitalski ulici št. 5
moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek,
broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševi jot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo p' tnine prosto.
H0 49 R. Miklauc.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
vse vrste rent,  zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
£       Polno vplačani akcijski *i    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično ustno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranjn.
38-8
Svetem laike
% PodKrajSc*
frizer za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brc. nadležne vročine. Ne provzroč»je skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperat-
uim vhodom.
1
S*
§tina$te peci, £ie3ili4i&£, banje,
z>a hoditi, 4a4ot t vidi Itipe, va&e iti
dtuyc alinaste izdelke, ) vatvan,   ttpefcne  in cen«
priporoča ptua in največja
tova-z/na
in aUnaMh izdelkov
v 2ju6(jani.
115-4»
Imam v kleti 58-4
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovoa ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
01 O
01 OI o.
71-3
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom jVIER W Peter Majdič v Kranju.
99
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile, ko vanje za okna in vrata, žico, žični ke, ka-tranovo lepko, železno in pocin!:ano ploščevino, kar-
boiinej, trsje za obijanje
Prodaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redilnega praška za živino.
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih
peči,
Roman-1« portland-cement, traVerze, stare, železnice
Sin
šine za kolesa, podvozi in drugo železo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tipkama v Kranju.
Naročajte si preziinimivo knjigo
Bahovi huzarji in Jliri.
Starina slovenskih pisateljev. J. Trdina nam popisuj« v tej knjigi osebe in dog idke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizrna, ko so tudi nekUeri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej čaatne uloge. Trdina je man izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je zu-niniimiv, njegnv jezik v resnici naroden, bogat in IS-brušen.
Kdor si hote razširili svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se r»b-emm piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pii založniku 10—16
L. Schwentnerju v Izubijani.
(lena broš. 3 K, po pošti 8 K 20 b.
6
3C
romatična harmonika se proda.
Kje? pove upravnKtvo < Gorenjcu*.
Konces. zobotehnični atelije
V Kranju (pri dr. atobočttiKu)
izdeluje vsa zobotehniena dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
JMzHe cene! TaHojSna postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
žično omrežje na stroj, obhajiln« miz«, ngra:e na mirodvoru, obme'no omrežje, vezna vrata, talkom. v»rande, stoto«« križe, štedilnike i t d rj:>-48
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalkeni.
G. Tdnnies
tovarna za stroje, Železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Fran ci i - turbine osobito za zagine naprave zvezano neposredno* Z vratilom. 8 esa I n o- gener a -to i s ki plinski motori, najcenejša ironiln« sila 1 do o vin.
17 48
		m	SiMiMM	mm	
					
Izhaja vsako soboto zvečer, če je t« dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za diuge države stane K 5 60. Za K ran; brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol lela K 1 50. Lforth vijanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na nuroćbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniitvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Itokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zmU^th konsorcu «<torenjca»
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.