-53V % Proletarci vseh dežel,združite sei \ ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV^XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXVXXXX^ MINUS 18”C V VAŠEM HLADILNIKU? NEI Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 lxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv.xxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx. PLENUM SVETA ZSJ: XXX« Za večji vpliv delovnih __ ljudi pri določanju DELAVSKA ekonomske politike ram ENOTNOST OKTOBRA Št 42, leto XXVI. kava Razprava o nalogah sindikatov pri uresničevanju srednjeročnega plana © Sprejet delovni program Sveta ZSJ ter predsedstva in komisij ZSJ © Mednarodna dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije Aktivnost sindikalnih organizacij po VI. kongresu ZSJ je postala znatno bolj smotrna in konkretna ter znatno bolj borbena — je bil zaključek plenuma Sveta ZSJ, ki je minuli ponedeljek pod predsedstvom Dušana Petroviča razpravljal o stališčih jugoslovanskih sindikatov glede uresničevanja srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije, o delovnem programu sveta, predsedstva in komisij Sveta ZSJ ter o mednarodni dejavnosti jugoslovanskih sindikatov. Razprava o prvih dveh točkah dnevnega reda je trajala več ur, mnenja, ki so jih zastopali udeleženci diskusije, pa so bila zelo različna. To še posebej velja za razpravo o stališčih sindikatov glede uresničevanja srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije, za katero je uvodne misli podal Marjan Rožič, predsednik komisije ZSJ za družbeno-ekonomske odnose. Zato svet ZSJ na zaključku razprave tudi še ni sprejel končnih zaključkov glede stališč sindikatov do uresničevanja srednjeročnega družbenega plana, temveč je to prepustil svojemu predsedstvu. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da bodo ti zaključki formulirani samo kot načelna stališča sindikatov v zvezi s tem vprašanjem, ko bodo predstavniki sveta ZSJ sodelovali v razpravi zvezne skupščine, ki se bo zaključila s sprejemom resolucije o uresničevanju srednjeročnega plana in o ukrepih ekonomske politike za prihodnje leto. Hkrati s tem pa je Svet ZSJ zaključil, da se morajo pripraviti konkretni predlogi za vsa nerazrešena vprašanja gospodarskega sistema, ki jih bodo predstavniki Sveta ZSJ zastopali v zvezni skupščini takrat, ko bo razpravljala o sprejemu konkretnih ukrepov ekonomske politike. Samo na te način — je bilo poudarjeno na plenumu Sveta ZSJ — d« sl sindikalna organizacija izoblikuje jasna stališča, ki bodo izražala predebatirane zaključke sindikalnih razprav, bo naš delavski razred res lahko zagotovil upoštevanje svojih stališč pri določanju ekonomske politike, in samo na ta način se bodo zares taercator V polni meri lahko uresničili zaključki zadnjega kongresa ZSJ. Ko je podajal uvodne misli za razpravo o stališčih sindikatov glede uresničevanja sred- njeročnega plana, je tov. Rožič poudaril, da ugodni rezultati v gospodarstvu in razvoju proiz- PLENARNA SEJA RO SINDIKATA GRADBENIH DEUAMCEV Poslej: odgovorno in dosledno DELOVANJE SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEVV SAMOUPRAVNEM IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU Razširjeni plenum Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je minuli teden razpravljal o dejanju sindikata gradbenih delavcev v pogojih samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Uvodno besedo v obširno razpravo je imel predsednik RO Lojze Capuder, . je med drugim govoril o sicer v naši družbeni praksi *e uveljavljeni, za gradbince pa vendarle novejši kvaliteti iaHoupravnega in družbenega dogovarjanja. O tem je ^ojze Capuder med drugim dejal: :nJ^,ružbeno dogovarjanje je se dogovorijo, sklepajo pogodbe, j.^akor nova kvaliteta v raz- ki dobijo tudi pravno veljavo. . naše samoupravne družbe; Ravno v tem vidimo možnosti, J.*r nadaljnji korak v deetati- da se bodo sprejeti dogovori na eJ1 gospodarskega in politič- vseh ravneh bolj dosledno iz-^5, življenja, ki daje vsem vaj ali, to so hkrati možnosti za tCb&nim dejavnikom, ki v tem večjo učinkovitost sindikata.« _ v T5 ««,,U1: XI*-: /-JKe i-n H i L* o t-a na dnevni red plenuma vprašanja reorganizacije in integracije slovenskega gradbeništva z namenom, da bi po večletnih prizadevanjih za tak razvoj gradbeništva ugotovil, do kakšne mere je integracija v gradbeništvu uspela in kaj je potrebno storiti, da bi še pospešili zdru- ževanje slovenskih gradbenih podjetij. Že doslej so v okviru republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev posvetili tem vprašanjem več razgovorov, posvetovanj in konkretnih 'političnih akcij,. Med zelo . pomembnimi je nedvomno posvet Nadaljevanje na 12. -strani) vodnih odnosov niso nastali zaradi kreditev in ukrepov države, temveč predvsem zato, ker so delovni ljudje dojeli potrebo po gospodarjenju na novih osnovah in ker so sami začeli obračunavati - z vsemi negativnimi navadami na tem področju. Kritika proizvajalcev se vse bolj spreminja v ustvarjalno dejavnost in namesto izključnega obračanja »navzgor« iščejo in tudi najdejo rešitve v svoji delovni skupnosti. Res je, da so med delavci pojavi nezadovoljstva, ki pa jih ne moremo smatrati kot zahtevo po odstopanju od reforme; razumeti jih moramo kot zahtevo in priprav-Ijenost, da se načela reforme uveljavljajo bolj dosledno in hitreje. Delavci npr. ne kritizirajo,, denimo, razlik v standardu zaradi načela delitve pri delu, temveč zato, ker mnogi zaslužki niso rezultat dela. Jugoslovanski proizvajalci, se stri- . njajri s samoupravljanjem, pri : nadaljnji krepitvi samoupravnih " družbenih odnosov pa jih ovi- (Nadaljevanje na 4. strani) nastopajo, ne samo več Ogt, avice, ampak tudi velike ‘šiv 2?nosti- Eden izmed teh tak samoupravni in oruzoem ših dejavnikov so tudi dogovor štiri skupine ^vrašanj. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev predlaga za samoupravni in družbeni d - odgovornosti. Eden iz- reorganizacija in integracija „teh najvažnejših dejavni- slovenskega gradbeništva in in-loe« tudi sindikati. Mesta in dustrije gradbenega materiala, ^ sindikatov v tem družbe- pridobivanje in delitev dohodka, kjfc-^tocesu ne določajo samo politika zaposlovanja •Vg™1 dokumenti VI. kongresa v tujini ter usposabl. 'ititta. sindikatov Jugoslavije, ‘it* * tudi smernice CK ZKJ, 'Ptm-v te naloge tudi jasno eiike ljer|e- Vse to daje izredno tnožnosti za polno akti-Celotne sindikalne orga-fi do V,osnovnih organi zankat foruma zveze j6 °v- Gre v glavnem za ___ , doma in usposabljanje strokovnih kadrov, konkretni problemi življenjskih in delovnih razmer delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. O vseh teh vprašanjih je razpravljal plenum in s tem skotalil prvi kamen, ki naj sproži samoupravni in družbeni • vre v glavnem za sproži samoupravni m aruzoem Y, Nadaljevanju, poudaril dogovor o vseh teh vprašanjih sira«.- .buder, »da se zainte- tudi med drugimi družbenimi ^ira«; ~.aPuaer, »da se zainte-preri . užbeni • dejavniki, kot anj d s;S-Vniški in izvršilni or-?sti, Uzbeno političnih skup-^^ati '^u^-Jska zbornica, .^edseK«- ..drugi dogovarjajo J, doji« odnosih, pravicah ^etiih r.C5ltlh Pri izvajanju do-da o tem, o čemer tudi med drugimi družbenimi dejavniki. REORGANIZACIJA IN INTEGRACIJA — POGOJ ZA USPESEN RAZVOJ GRADBENIŠTVA Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev je uvrstil Sprožiti .........ITI želimo - ■ 'mm nadaljnje Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti bo še v oktobru vložilo v Skupščini SRS zahtevo po družbenem dogovoru za področja zdravstva, otroškega varstva, socialnega varstva, visokega in višjega šolstva, srednjega splošnega in strokovnega šolstva, kulture in bančništva. Berite na 6. strani REZERVIRANI STOLPEC Tone Gašperšič predsednik sindikalne organizacije tovarne pozamenterije in plastike »TOTHA«, Ljubljana: 0 Kako se pripravljate na letošnji občni zbor vaše organizacije? Posebno pozornost v zvezi z volitvami novega sindikalnega vodstva namenjamo kadrovskim pripravam. Sedanji izvršni odbor meni, naj bi v novi odbor volili večje število razgledanih delavcev in strokovnjakov, kot pa smo jih doslej, ko smo menili, da je najbolje, če tudi sestav IO sindikalne organizacije odseva strukturo članstva naše delovne organizacije. Mislim, da moram pojasniti takšno naše stališče, da ne bi kdorkoli v tovarni in izven nje pomislil, da nekako odrivamo neposredne proizvajalce. Nedavna preteklost in pretresi v tovarni namreč še niso povsem pozabljeni. Tega ne bi poudarjal, če naš kolektiv ne bi bil razdrobljen na štiri, med seboj tudi po več kilometrov oddaljene obrate. S kadrovsko boljše izbranim vodstvom torej želimo doseči, da bi sindikat več pomenil v naši tovarni in da bi s tem p omagal utrjevati ne le enotnost kolektiva, marveč da bi vplival tudi na hitrejše urejevanje notranjih odnosov. In še nekaj: tako sestavljen novi odbor, če bo seveda delaven, v kar pa ne dvomim, bo najbrž lahko veliko pomagal pri izpopolnjevanju in uveljavljanju naše notranje zakonodaje. Vse to, kar sem povedal, pa v bistvu predstavlja najbolj boleče točke našega kolektiva. $f: 5* . Franc Hlastec predsednik sindikalne organizacije LIP Slovenske Konjice: 0 Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta ste se pogovarjali e pripravah na občne zbore. O katerih ■ vprašanjih boste vzpodbudili razpravo na občnem zboru vaše sindikalne organizacije? Znatni del svojega poročila bom posvetil delovanju našega sindikata v minulem obdobju. Obudil bom spomin na notranje razmere v kolektivu pred letom. Da je ostal kolektiv enoten, da so se razmere uredile, ima prav gotovo največ zaslug sindikat. Z opisom takratne-dejavnosti sindikata želim med drugim povedati o delu sindikata tudi tistim članom kolektiva, ki se sprašujejo, kaj počne sindikat in pri tem merijo na njegovo nepomembno vlogo. Lanske razmere, to želim poudariti v uvodni besedi, se ne smejo več ponoviti. In tega se morajo zavedati predvsem vodilni delavci. Poleg tega bom v poročilu podčrtal vprašanje hitrejšega uresničevanja rekonstrukcije vratarne. V tem obratu delajo delavci v izredno težkih delovnih razmerah. Prostori niso ogrevani, nimajo prezračevalnih naprav, strojna oprema pa je pomanjkljiva in zastarela. Velik del uslug tega obrata opravlja : sedaj mizarski oddelek. Zaradi velikega povpraševanja po galanterijskih izdelkih bo mizarski obrat povsem zasedel svoje zmogljivosti in vratarna bo morala pod lastno streho. Tako je tudi za boljše gospodarjenje potrebno pohiteti z rekonstrukcijo. Finančna sredstva so: letos ima konjiški obrat 640 tisoč novih dinarjev skladov, medtem ko je imel pred letom dni 20 tisoč novih dinarjev izgube, čakamo le na elaborat, ki naj pove, kako se bo vloženi denar najbolj zanesljivo povrnil. 76 TERU E “ . BATERIJE za tranzistorje ® specialno za transi* storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR S 50 % daljša življenjska doba © | plastična prevleka onemogoča izločanje kisline 0 izredno natančne mere elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJU B L JANA UPORABLJAJTE IN TUD! VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 # UPORABLJAJTE WD-40 ® UPORABLJAJTE WD-40 9 UPORABLJAJTE VVD-40 ® § WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. VVD-49 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. • VVD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. • VVD-40 ne škoduje laku! tudi VI UPORABLJAJTE WD-40 ■ TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 « IZ RAZGOVORA S SLAVKOM LAMBERGARJEM, PREDSEDNIKOM PODODBORA ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI Ni prav, če vsak hodi po svoji poti Ugotovitev, da je višji dohodek in osebne dohodke mogoče zagotoviti samo na podlagi racionalnega planiranja in gospodarjenja v delovnih organizacijah ter ob učinkovitih sistemskih rešitvah družbeno političnih skupnosti, nikakor ni nova. Dejstvo pa je, da bi težko našli področje, kjer bi ta resnica veljala bolj, kot velja za položaj in pogoje gospodarjenja v komunalnih delovnih organizacijah. Le-te sicer opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, kar pomeni, da imajo relativno monopolen položaj in da zategadelj pogosto same sploh ne iščejo učinkovitih rešitev v gospodarjenju in poslovanju. Res pa je tudi to, da nepravilne sistemske rešitve ali ukrepi družbeno-političnih skupnosti bolj kot kjerkoli drugje vplivajo na višino dohodka teh organizacij. Oboji, komunalne organizacije in družbenopolitične skupnosti pa seveda želijo, da bi bili občani s komunalnimi uslugami čimbolj zadovoljni, vendar o tem, kako ta skupni cilj doseči, očitno govore vsak svojo govorico. Skratka: bolj ali manj natančno vemo, kaj ni prav. Zato menim in tako smo zapisali tudi v našem delovnem programu, da je dolžnost občinskih odborov in vodstev sindikalnih organizacij, da vztrajno zahtevajo od samoupravnih organov v delovnih organizacijah in od družbeno-političnih skupnosti, naj hitreje kot doslej odpravljajo navedene in druge napake.« 9 »To je sicer lahko reči, storiti pa bo precej teže. Kako bo pododbor za komunalne dejavnosti konkretno podprl uresničitev navedenih hotenj?« Ob teh vprašanjih se je razvila zelo živahna razpravi na zadnji seji pododbora za komunalne dejavnosti pri republiškem odboru sindikata delavcev Storitvenih dejavnosti Slovenije. Prav zaradi tega, ker gre za aktualno problematiko, smo zaprosili za kratek razgovor predsednika pododbora za komunalne dejavnosti Slavka Lambergarja. • »Nerazumevanje, če lahko tako rečemo, se izraža na obeh straneh, v kolektivih in v družbeno-političnih skupnostih. Oboji si žele tesnejše sodelovanje in skupno delo, rezultatov pa ni. Zakaj?« »Z vprašanjem ste v bistvu zadeli v jedro problema. Dejstvo je, da večina kolektivov komunalnih dejavnosti ni ustrezno organizirana, da dolgoročno in kratkoročno planiranje še vedno predstavlja osrednji problem, da se poslovno-tehnično sodelovanje med komunalnimi organizacijami nikakor ne razmahne in da se kadrovska struktura izboljšuje samo v prid tehničnih, ne pa tudi drugih kadrov. Posledica slovan j a in nižja raven uslug, kot bi jih komunalne organizacije dejansko bile sposobne zagotoviti občanom. Po drugi strani pa je res tudi to, da družbeno-politične skupnosti delovnim organizacijam komunalnih dejavnosti ne posredujejo dovolj zgodaj regionalnih urbanističnih in ekonomskih zasnov in projektov, čeprav samo to lahko pomeni temelj za globalno in tekoče programiranje v delovnih organizacijah. Razen tega družbenopolitične skupnosti tudi premalo usklajujejo programe delovnih organizacij. V Ljubljani in delno tudi v Mariboru se zadnje čase teh vprašanj sicer lotevajo z večjo resnostjo, vendar pričakovanih rezultatov še ved-vsega tega so visoki stroški po-no ni. Razmere so še toliko težavnejše, ker tudi cene komunalnih storitev ne temeljijo na dolgoročnih programih razvoja komunalnih organizacij in ker s cenami ne določamo vnaprej tistega dela akumulacije, ki je potreben za razširjeno reprodukcijo. »Prepričan sem, da bi z ustreznimi spremembami ali dopolnitvami zakonodaje lahko razrešili marsikaterega od navedenih problemov. Prav zaradi tega, da bi si bile tako družbeno-politične skupnosti kot komunalne organizacije povsem na jasnem, kaj kateregakoli teh dveh taborov, če se tako izražam, moti v medsebojnih odnosih in glede na veljavne predpise, bomo v najkrajšem času v vseh večjih komunalnih potrošniških centrih pripravili skupne sestanke vseh zainteresiranih. Pripravljamo še dve zelo konkretni akciji. Strokovne službe našega sindikata že pripravljajo posnetek trenutnega stanja v komunalnih delovnih organizacijah. Ob bodočih naših akcijah bomo torej vedno izhajali iz dokumentiranega gradiva, saj govorjenje na pamet — pa čeprav v bistvu točno — ne vodi nikamor. Pripravljamo pa se tudi na razgovor z : gospodarsko - zbornico, sekretariatom za gospodarstvo in z vsemi drugimi zainteresiranimi. Prepričan sem, da mora izmenjava mišljenj in pogledov prav tako prispevati k naglej-šemu razjasnjevanju problemov.« -mG IZ NOVE GORICE: Vso skrb izbiri res sposobnih vodstev Priprave za občne osnovnih sindikalnih org31' zacij v novogoriški občini v polnem teku: občinski ^ dikalni svet te dni sklic"' posvete s predsedniki in tai ki osnovnih sindikalnih dtf nizacij različnih panog g<*r darstv«, na katerih se d« var j a jo o organizaciji obč» zborov, o njihovi vsebin-pripravi in o drugih vpr« njih s tem v zvezi. Na takšnem posvetu, KM je minuli petek vodil Ir predsednik ObSS Nova G0*', tov. Bruno Tutta, je stekel.y govor o pripravah za ob zbore sindikalnih organi33 v kolektivih industrije, BjZ beništva, prometa in r Glede roka za izvedbo ^ občnih zborov — predvid je, da bodo v manjših sij kalnih organizacijah kom. do konca tega leta, v ve organizacijah pa v prvem . seču prihodnjega leta, so udeleženci posveta sicer nja, da je precej kratek, v I I dar pa so bili kljub temu K pričani, da to ne bo v s» piaucuii, vid v v ut uu * - . dobri izvedbi občnih zbor0 ' Posvet je razkril, da * V rajo priprave za občne I potekati organizirano in no, da pa je vseeno nui^K se v marsičem up vajo posebnosti, v kateri^ vijo in delajo posamezni i lektivi. Gradbinci na prime1 # še vedno v polni delovni zoni in tako jim ne kaže y-gega, kot da svoje občne v re pomaknejo v januar, k° ^ do imeli več časa za druU no-politično delo; druge / dikalne organizacije i# spet drugačne problemej^o bo seveda vplivalo na vF w) njihovih občnih zborov, -V morala biti prilagojena ftij! jem in potrebam njih0^ dela. j) Zato je tudi razumlji^jjr so predstavniki osnovnih ^ dikalnih organizacij glede ^ bine občnih zborov na posvetu poudarjali rati.j1 potrebe: nekateri so govor » nujnosti, da se ob tej P1 j: n osti pogovorijo o novih - n osti pogovorijo o novin ,j| kah delavskega samoupm*; nja, drugi o različnih Pr° nja, drugi o raznomn Parnih njihovih delovnih f —--- —«*---- ' ' " tretji o problemih nagraj M - __? * i * t« ^ i nja, minimalnih osebnih > hodkov itd. Vsi pa so bili finega mnenja, da morajo -/Lini zbori spreleti dobre ’ --- tindrirf me za bodoče delo s .... ____________________ da novoizvoljeni izvršni P ri ne bi šele razmišlialh "" ir« naj zastavijo svoja prizaM,,; in vsi so pouda* nja — nujnost, da se skrb izbiri takšnih v< posveti ff nih vod5-: ,MW7 L|M osnovnih organizacij, ki ' sposobna zagotoviti ^.2 organizacijam ustrezen 0 beno-pplitičen ugled. , 4 V tem okviru naj kstt J’ »H je postopek delovne organizacije zoper mene zakonit, in i.C®?ler mislim predvsem na odstranitev z delovnega mesta 01iko časa lahko ta odstranitev oziroma postopek traja. B. T.. — LJUBLJANA zakon o delovnih razmerjih določa, da roki, v zastarajo uvedba in vodenje postopka, ne morejo biti 6 mesecev od dneva, ko je bila storjena kršitev. Zakon Xi ^°loča, da sme odstranitev z delovnega mesta trajati naj-Xav*° dokončne odločitve o kršitvi delovne dolžnosti in o toliko krivdi. Glede na to lahko traja vaša odstranitev le n d6i casa, kolikor je v vašem splošnem aktu — pravilniku vnih razmerjih ali v drugem pravilniku — določeno, da *®* * * * veda za uvedbo in vodenje postopka. Ti roki pa so lahko f. krajši kot 6 mesecev. del0vn in'i zakon o delo\’nih razmerjih tudi določa, da mora ko je ? skupnost v splošnem aktu določiti primere in pogoje, X®vr- e aVec lahko odstranjen z delovnega mesta. O odstranitvi delovnega mesta pa lahko odloči tudi pooblaščeni veznik delovne skupnosti. O vaši odstranitvi z delavnega I mesta je torej lahko odločil vodja oddelka le v primeru, če je po splošnih aktih delovne organizacije za to pooblaščen. Določeno je tudi, da lahko delavca za tisti čas, ko je odstranjen z delovnega mesta, razporedi delovna skupnost na drugo delovno mesto, ki ustreza ali približno ustreza njegovim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. Po zakonitih določilih mora tudi posameznik, ki je odločil o odstranitvi, predložiti to svojo odločitev že na prvi seji upravnemu odboru oziroma dragemu ustreznemu organu. Ta organ lahko odločitev o odstranitvi potrdi, razveljavi ali odpravi. Ce so torej podani tako pogoji, ki jih določa zakon, kot tudi pogoji, ki jih določajo splošni akti vaše delovne organizacije, je vaša odstranitev z delovnega mesta zakonita. V nasprotnem primeru pa seveda lahko vložite ugovor zoper odločbo o odstranitvi na pristojni organ v delovni organizaciji ali pa lahko sprožite delovni spor pred rednim sodiščem. M. STUPAN PRIPRAVE ZA 50-LETN1CO JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Prihodnje leto bodo jugoslovanski sindikati praznovali petdeseto obletnico ustanovitve. Datum obletnice sicer pade na 23. april 1969. leta — tega dne pred pol stoletja je namreč zasedal združitveni kongres jugoslovanskih sindikatov — vendar pa se bo po sklepu pripravljalnega odbora za proslavo praznovanje raztegnilo na vse prihodnje leto in bo hkrati povezano s praznovanje 50. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Na prvi seji odbora za proslavo 50. obletnice jugoslovanskih sindikatov je bil izvoljen za predsednika odbora Dušan Petrovič-Sane, sedanji predsednik Sveta ZSJ. Po sklepu pripravljalnega odbora pa bo morala imeti proslava ob spominskem iv. mani-festativnem obeležju tudi izrazito delovno obeležje in mora zato postati nova priložnost za samoorganiziranje sindikatov pri uresničevanju nalog,lii so si jih zadali na VI. kongresu. Proslave 50. obletnice sindikatov Jugoslavije bodo organizirali zlasti v delovnih kolektivih. Ob teh priložnostih naj bi v delovnih organizacijah prirejali srečanja z veterani delavskega gibanja, seznanjali naj bi mlade generacije proizvajalcev s pomembnimi dogodki v zgodovini boja delavskega razreda za oblast ter osvetljevali pomen sindikatov v tem boju. Člani odbora za proslavo 50. obletnice jugoslovanskih sindikatov so na tej prvi seji tudi poudarili, da je treba na proslavah še posebej ovrednotiti pomen stavk, ki so bile v marsičem odločilne za jugoslovansko delavsko gibanje v času med obema vojnama. Odbor je sklenil priporočiti, naj bi podobne odbore za proslavo 50. obletnice jugoslovanskih sindikatov ustanovili po vseh republikah in pokrajinah ter v občinah. PRIPOROČILO SINDIKATOV Občinski sindikalni svet v Despotovcu je predlagal občinski skupščini, naj bi se odrekla tistemu delu prispevka na osebne dohodke, ki ga je federacija prepustila rudarjem in s tem po-mtga izboljšati, pogoje poslovanja v despotovačkih in resavsko-moravskih premogovnikih. Če je federacija sklenila pomagati rudarjem, potem je to še posebej dolžna storiti občinska skupščina, so poudarili sindikati v Despotovcu. V rudnikih rjavega premoga v despotovački občini je zdaj zaposlenih več kot polovica vseh delavcev komune, osebni dohodki teh delavcev pa so izredno nizki: v premogovniku »Rem-bas« znaša letošnji povprečni osebni dohodek 608 novih dinarjev, v premogovniku »Morava*> pa celo 478 novih dinarjev. Z oprostitvijo plačevanja zveznega prispevka 'na osebne dohodke in z oprostitvijo plačila obresti na poslovni sklad bi despotovački in resavsko-moravski premogovniki dobili 2,000.000 novih dinarjev, če bi se seveda tudi občina odrekla svoji udeležbi na ta na novo pridobljena sredstva rudarjev. Odborniki občinske skupščine so sklenili, da bodo predlog sindikatov upoštevali in osvobodili premogovnike plačevanja občinskega deleža, hkrati pa bo občinska skupščina zaprosila tudi republiko, naj se še ta odreče svojemu deležu, da bi tako rudarjem ostalo čimveč sredstev za modernizacijo proizvodnje. POMOČ NEZAPOSLENIM INVALIDOM Po petnajstih letih napornega dela v rudniku Kreka številni delavci niso več sposobni za delo v jami in jih komisije socialnega zavarovanja invalidsko upokojujejo. Številni od njih pa se kljub invalidski upokojitvi hočejo ponovno zaposliti, saj s pokojninami ne morejo preživljati niti sebe, kaj šele svoje družine. Število teh delavcev se je v Kreki povzpelo že na nekaj sto. Spričo takih razmer invalidsko upokojenih rudarjev so se v sindikatu rudnika Kreka in v samoupravnih organih odločili, da bodo materialno pomagali vsem tistim invalidsko upokojenim rudarjem, ki niso sposobni s pokojninami preživljati sebe in svojih družin in pri zavodu za zaposlovanje iščejo možnosti za ponovno zaposlitev. V ta namen so izločili iz sredstev za osebne dohodke rudnika približno 700.000 novih dinarjev, ki jih kot podpore razdeljujejo svojim nekdanjim delovnim tovarišem. S temi sredstvi pa so v Kreki dosegli to, da zdaj invalidsko upokojeni rudarji prejemajo na mesec, seveda če seštejemo vse njihove dohodke, približno 75 % osebnega dohodka, kot so ga imeli, predno so odšli v zasluženi pokoj. LITOSTROJ V TEH DNEH NEZAUPNICA PRETEKLOSTI Potem,: 1cq so se skozi leta v tem delovnem kolektivu kopičila nasprotja, pogojena z nesposobnostjo vodstvenega in vodilnega kadra, da se podjetje organizira na načelih moderne proizvod-nje; ko so zakonitosti tržišča posledice te nesposobnosti še zaostrila, se je kipenje moralo razliti preko roba. Prvič 10. junija letaš-v stavkovnem pohodu po ljubljanskih cestah. Obljube in besede so poskušale preprečiti kipenje, ker pa jim niso sledila dejanja,, je v Litostroju ie kipelo. In iz dneva v dan se je pravzaprav večala nevarnost, da bo spet prekipelo. V .takem trenutku se je rodila pobuda: sindikalna organizacija; Litostroja; in Mestni sindikalni svet Ljubljana sta se sporazumela, naj javna razprava osvetli posledice zaostrenih ekonomskih in medsebojnih :odnosov, naj osvetli žarišča teh konfliktov;, hkrati pa naj razkrije, kolikšna je individualna odgovornost posameznih delavcev, da se odnosi zaostrujejo, namesto da bi se izboljšali. ■ZA oktobra leto? sta sindikalna organizacija Litostroja in Mestni'širidikalni svet povabila članstvo litostrojskega kolektiva na razgpvor O.teh vprašanjih. Predsednik Mestnega sindikalnega sveta,''Ljubljana Rudi Bregar na koncu, svoje idejno-politične ocene _QdnpšQV in vzrokov zanje v imenu sindikatov predlaga odstop generalnega direktorja, tehničnega direktorja, direktorja kadrovske službe in sekretarja podjetja, medtem ko je že bilo razpisano delotPno niesto direktorja finančnega sektorja. Zbor se-,pa koncu purne razprave soglasno izreče za nezaupnico vodilnim delavcem v podjetju, ne soglaša pa z odstopom generalnega direktorja. Jo bi pravzaprav zadostovalo, če bi se novinar odločil, da ostanecob, dogodjcih v Litostroju samo neprizadet poročevalec. Odločil pa se je za nekaj drugega, za to, da podčrta tisto, kar bi lahko /ob dramatičnosti dogodkov preveč potisnila v ozadje nekatera spoznanja in pretila preveč zabrisati njih dejansko vrednost. v ■< Očitno-Je, da gre za enotno spoznanje: stavka v samoupravnih odnosih ne more. pomeniti učinkovite metode razreševanja konfliktov. Ne samo zato, ker je s svojimi ekonomskimi posledicami neposredno uperjena zoper tiste, ki bi se je hoteli poslu-žith 'temveč v prvi vrsti zato, ker stavka sama po sebi ne more pomeniti razreševanja vzrokov, ki so privedli v zaostrene odnose, ker stavka v samoupravnih odnosih samo podira, ničesar in prav ničesar ne gradi. S tega stališča velja tudi ovrednotiti pobudo sindikalne organizacije Litostroja in Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane. Poiskala sta drugačno metodo razreševanja konfliktov. tiahko 'bi ta način razreševanja konfliktov poimenovali tudi predčasna reelekcija, ali po domače zamenjava vodilnih delav-cevtgkoj, ko se izkaže, da niso več kos svojim nalogam in dolžnostim, ko njihova prizadevanja kolektivu ne Zagotavljajo več napredka, temveč ga pehajo nazaj. In izkazalo se je tudi, da je tak'način ukrepanja najbolj uspešna in hkrati najbolj demokratična javna presoja, kdo in koliko je za kaj odgovoren. Presenetljiva in pretresljiva obenem pa je bila pripoved o tem, kako se je med kolektivom razraščal polip nezaupanja. Nihče nikomur v ničemer ve&me verjame ... Tako so nekajkrat spregovorili najbolj odkritosrčni. Lovke tega polipa pa se imenujejo nesposobnost organizirati moderen proizvodni proces, moderno organizacijo dela, delitev dela, nesposobnost razmejiti pristojnosti, /opredeliti*dolžnosti in odgovornost vseh in'Vsakogar. Gniloba se razrašča tu in v takem okolju. Nekdo je v tej razpravi približno takole razgalil resnico: delna zamenjava vodilnega kadra ne more pomeniti rešitve..., kajti zlasti srednji vodstveni kader je tisti, ki je sposoben spodkopati še tako pametno ^akcijo. V samoupravnih organih smo lahko sprejemali Se tako dobre sklepe, če pa se je njihov učinek lomil in slednjič zlomil prav ob/tem kadru... Resnica, ki ne velja samo za Litostroj, čeprav je tu morda res nekoliko bolj očitna. Govorimo o tehnokratizmu, govorimo 0 birokratizmu, pozabljamo pa, da obrtniška mentaliteta vodstvenega kadra ni nič manj nevarna. Ni vselej samo mojster tisto, kar v tem primeru razumemo pod tem pojmom, lahko je tudi tehnik in celo inženir z mojstrsko mentaliteto. Te strukture so in se bodo upirale modernim konceptom proizvodnje in poslovanja, slehernemu posodobljenju medsebojnih odnosov. Te strukture so in bodo najnevarnejši nasprotnik samoupravnega odločanja in samoupravnega reda, tehnološke discipline. Nič presenetljivega, saj prav samoupravni red in čvrsta tehnološka disciplina najbolj rušita njihovo moč. Zalo tudi mislim, da smo storili le malo več kot nič, če smo uveljavili načelo zamenjave le za štiri ali pet vodilnih delavcev;’medtem ko drugi vodstveni delavci brez sleherne nevarnosti ribdrijo v kalnem. Naj se izmenja še toliko vodilnih garnitur, kopja še bodo Še naprej lomila, razdor in nezaupanje naraščalo, demagogija slepila zdrav razum in meglila razsodnost duha. Kaj storiti? Očitno bo treba načelo zamenjave raztegniti na vsakogar in na sleherno delovno mesto, zamenjavo pa izvajati tedaj, kadar postane očitno, da nekdo noče ali ne more izpolnjevati svojih dolžnosti, Samo v tern primeru slednjič tudi gre za resnično uveljavitev načela, individualne odgovornosti, A če kje, potem bi se morali prav v družbeno-političnih organizacijah boriti za to. Pa smo se dovolj, se dovolj vztrajno borimo za to? 'Tako je torej v Litostroju v teh dneh. V dvajsetih letih pa smo se ob Litostroju že marsikaj naučili. Verjamem, da se bomo tudi v prihodnje. BOJAN SAMARIN DELMAVS Tonic VVater koKolna pijača z dodatkom kini K nrp p st ODLIČNA SAMOSTOJNA PIJAČA IZREDNA ZA MEŠANJE Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI j •A/VVVVSAAAZVVNAAAZVVN/VN/VS^VVN/NZVVVVNZVVVN/VNA/VVN/VN/V^^ VELEBLAGOVNICA nama j priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin, za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo: j? potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; <| za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a Za večji vpliv delovnih ljudi pri določanju ekonomske politike Svet ZSJ o problematiki srednjeročnega planiranja in o mednarodnih odnosih jugoslovanskih sindikatom (Nadaljevanje s 1. strani) rajo samovolja birokracije in težnje tehnokratizma. Glede nalog sindikatov je tov. Rožič dejal, da bodo sindikalne organizacije odločno podpirale močnejšo gospodarsko ekspanzijo in si zanjo prizadevale zlasti v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in v storitvenih dejavnostih — in to na podlagi stabilizacije zahtev tržišča in na podlagi večje usmeritve v izvoz. Da hi se vse to uresničilo, je nujno, da se okrepi ekonomska moč samoupravljanja. Udeležba delovnih organizacij v narodnem dohodku mora rasti hitreje kot družbeni proizvod; v tem smislu je treba zmanjšati obresti, različne takse, prispevke in druge načine zaseganja dohodkov delovnih organizacij, tako da bi bili v letu 1969 odnosi v delitvi dohodkov med delovno organizacijo in družbeno skupnostjo vsaj na ravni leta 1966. Sindikati podpirajo predlog, da bi v letu 1970 ukinili obresti na poslovni sklad in da bi jih delno in selektivno zmanjšali že v prihodnjem letu. Federacijo je treba razrešiti vseh novih investicijskih obvez in intervencij v gospodarstvu ter ustvariti pogoje, da bi morebitne subvencije in dotacije urejali s samoupravnimi dogovori in z večjim sodelovanjem republik. Hkrati z deetatizacijo državnega kapitala pa je tudi potrebno določiti stabilne vire za financiranje razvoja premalo razvitih področij. Tov. Rožič je dalje dejal, da je po sprejemu novega zakona o določanju in delitvi dohodka ena osnovnih nalog sindikatov ta,v da si prizadevajo za nove rešitve pri pridobivanju in delitvi osebnih dohodkov, s katerimi bi spodbujali storilnost in večje naložbe v sklade delovnih organizacij. Osnovna vprašanja standarda delovnih ljudi moramo urejati na podlagi solidarnosti in na podlagi delitve po delu. Sindikati so v tem smislu že začeli akcijo za ukinitev tiste proizvodnje in tistih delovnih mest, na katerih ni možno ustvariti sredstev za dostojno življenje delavcev in njihovih družin. Vendar pa proizvodnje ni mogoče modernizirati z odpuščanjem delavcev, temveč je treba ob vsakem načrtu modernizacije in rekonstrukcije zagotoviti tudi sredstva za prekvalifikacijo delavcev oziroma za ustanovitev novih, produktivnih delovnih mest. Zveza sindikatov bo posebej zahtevala, da se bo v naslednjem obdobju povečala gradnja stanovanj za delavce. POVEČANA MEDNARODNA DEJAVNOST ZSJ Plenum sveta ZSJ je sprejel tudi zaključke o mednarodni aktivnosti jugoslovanskih sindikatov in program komisije za mednarodne odnose ZSJ. Predsednik te komisije Raif Dizdareviti je seznanil plenum z reagiranjem svetovnega sindikalnega gibanja na oboroženo intervencijo petih članic Varšavskega pakta v Češkoslovaški. Tako v njegovem referatu, kakor tudi v zaključkih plenuma je bila ta intervencija ostro obsojena; pri tem je bilo poudarjeno, da ima ta intervencija »daljnosežne negativne posledice za razmere v svetu, s tem pa tudi za razmere, v katerih delujejo sindikalna gibanja in v katerih se odvija sindikalno sodelovanje«. Zato jo je obsodila večina naprednih sindikalnih organizacij v Evropi, med njimi tudi dve največji prokomunl-stično usmerjeni sindikalni organizaciji v Evropi — italijanska CGIL in francoska CGT, prav' tako pa tudi sekretariat Svetovne sindikalne federacije. To je bilo prvič, da so se te organizacije zoperstavile stališčem in ukrepom Sovjetske zveze. Plenum je poudaril, da je pogoj za odpravo negativnih posledic agresije na Češkoslovaško umik tujih sil iz te države in prenehanje vmešavanja v notranje zadeve te suverene socialistične države. ZSJ je v zvezi z dogodki v Češkoslovaški zavzela javno stališče, o katerem je pismeno obvestita tudi vse sindikalne organizacije, s katerimi sodeluje, dala pa je tudi pobudo za številne bilateralne sestanke s sindikalnimi delegacijami različnih evropskih držav pa tudi s sindikalnimi delegacijami držav v razvoju in nerazvitih držav. Intervencija na Češkoslovaškem in njeni pobudniki — je bilo rečeno na plenumu —. so se znašli v mednarodnem sindikalnem gibanju v veliko Večji izolaciji, kot pa je bilo pričakovati. Hkrati pa je velika večina sindikalnih organizacij v svetu zavrnila vračanje na mednarodne odnose iz obdobja hladne vojne, kar so začele zelo aktivno' propagirati reakcionarne in ekstremne sile. Celo nekatere sindikalne organizacije, ki so v znak protesta zaradi intervencije na Češkoslovaškem prekinile svoje stike s sindikati petih držav Varšavskega pakta, želijo, da ta prekinitev stikov ne bi bila dolgotrajna, in pričakujejo od omenjenih petih držav takšne ukrepe, ki bi omogočili ob- novitev stikov. Mednarodno si*r dikalno gibanje se zaveda Varnosti nadaljnje zaostrit; mednarodnih odnosov, še pose" no pa nevarnosti politike deU ve interesnih oodročii in z® ve interesnih področij in - „ izraža pripravljenost, da s svti strani aktivno prispeva k prečevanju takšnega razvoz Svet ZSJ je s tem v SVj zavzel stališče, da so -naprej sile in ideje v svetu kljub vsj mu tako močne, da je protVf za delovanje birokratsko-heč*j j,^c monističnih in reakcionarnih t k “st zelo zožen; prav na tej podi” vnic pa moramo tudi razvijati dejo' tu n ost ZSJ v mednarodnem s1” dihalnem sodelovanju. M. P* OB RAZŠIRJENEM PLENUMU MARIBORSKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV Pred občnimi zbori Kolektivi morajo sindikalna vodstva izbirati z enako prizadevnostjo in govornostjo, kot izbirajo svoje samoupravno vodstvo C fr 5'* y, £k0 & liri ih h ž SE Si fril, jr, enc r&iei S h & l>e, Mi rt >r >■“ Pi Sk Nit, jMnj Mije 'k > Viii (i Med osrednjimi Točkami dnevnega reda plenuma občinskega odbora sindikatov gradbenih delavcev v Mariboru so bile priprave na občne zbore sindikalnih organizacij in razprava o uresničevanju novega zakona o dohodku v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala ter urejanje terenskega dodatka. Peturna prizadevna razprava je razkrila, da je v gradbeništvu obilo vprašanj, ki jih je potrebno rešiti tako na področju gospodarjenja in notranje delitve kakor na področju notranjih odnosov, predvsem pa na področju urejanja življenjskih in delovnih razmer delavcev. Hkrati pa je razprava opozorila na prizadevanje sindikata, da bi v okviru svoje organizacije čim uspešneje razreševal vsa ta vprašanja. mogoče obiti sindikalne orga11, ’!< zacije, kadar si le-ta pri zada1,'* 1 pomagati pni urejanju notra% gospodarskih in samoupray odnosov. Doslej se je naflLg pogosto dogajalo, da so postaj nekateri vodilni delavci in 'uj nar, samoupravni organi prizri pomembno vlogo sindikata mu prepuščali pobudo le v P' merih, ko so se razmere v *, lektivu poslabšale. V vlogi silca ali čelo zagovornika ^ uspelih gospodarskih ali P°s m- ;■« nih razmer si seveda tako *k dikalno vodstvo ni moglo til*} lo(6| Za razpravo, predvsem pa za kvalitetno pripravo občnih zborov je pripravil občinski odbor gradbenih delavcev pregled problemov, s katerimi se srečuje sleherna delovna organizacija in ki bi jih morali tudi Sindikati razreševati. Prav gotovo o vseh teh vprašanjih na občnih zborih ne bo mogoče razpravljati, vendar, tako so poudarili v razpravi, lahko najde vsaka sindikalna organizacija v njiih izhodišče za razpravo na občnem zboru. Med mnogimi nalogami so še posebej poudarili naslednje: vrednotenje dela gradbenih delavcev, problematika, ki jo poraja zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka, terenski dodatek, življenjske in delovne razmere delavcev, zaposlovanje gradbenih delavcev v tujini in skrb, da se bodo ti delavci organizirali v sindikatu in samoupravljanju, Člani plenuma so pohvalili republiško vodstvo sindikata gradbenih delavcev, ki jim je tokrat v pripravah na občne zbore pomagalo s skrbno pripravljenim gradivom. riti ugleda med članstvom, - -v, ,ie branilo povsem druga 5 jih $> & Vbo is nost jo, kot izbirajo v delovnih kolektivih predsednika in druge člane samoupravnih organov. Pri tem ne bi smeli pozabiti na pomlajevanje sindikalnih vodstev z mladimi člani Zveze komunistov, vendar spet ne tako, da bi izrinili iz vrst dosedanjih sindikalnih delavcev tiste, ki so se s svojo aktivnostjo in uspešnostjo uveljavili v sindikatih. Člani plenuma pa So opozorili tudi na težave pri izbiri kadrov v manjših kolektivih in na težave pri skladnem delovanju sindikata v kolektivih, ki imajo organizacije po gradbiščih, oddaljenih od matičnega podjetja. K temu je predstavnik Tehno-gradenj posredoval lastne izkušnje: . da bi bilo delovanje sindikatov na gradbiščih kar najbolj uspešno, se njihov sindikat povezuje z občinskimi sindikalnimi vodstvi na območju, kjer gradbišča so, lišča kot večina kolektiva. ZAGOVORNIKI FUNKCIONALNIH , TERENSKIH DODATKO> Na plenumu so govorili' a o spre: zakona o načrtu zakona o spremen1^, in dopolnitvah stvih gospodarskih organi z*6'« zakona o knjigovodstvu de*0 ( nih organizacij in zakon® >1 spremembah in dopolni1'!.j, J osnovnega zakona o podjeO Poudarili so. da je potreb00^ ^ novi zakonodaji v delovnih W.( ganizacijab razpravljati z V resnostjo. Nova zakonodaj® Ji k stveno spreminja dohodkov. iotl in delitvene odnose v delcu,; $ tSi tijN C S 5? C11® S organizacijah, zato bi jih v kolektivih dobro proučiti, bi jim lahko pravočasno in ujL-kovitn nndredili svmn ensood® ODGOVORNO IZBRATI NOVO VODSTVO Ni naključje, da so v' razpravi o občnih zborih v Mariboru največ govorili o kadrovskih vprašanjih, o izbiri vodstev sindikalnih organizacij. Izkušnje potrjujejo, da so lahko kos odgovornim nalogam, ki si jih je sindikat postavil v svojem programu, le politično in strokovno razgledani ljudje, ki so hkrati priljubljeni pri članstvu, in ne nazadnje, ki so voljni prizadevno opravljati svojo funkcijo, kot je uvodoma poudaril predsednik mariborskega sindikata gradbincev Alojz Zver. Zato je potrebno predsednika sindikalne organizacije in drugo ožje vodstvo sindikata izbirati enako prizadevno in z enako odgovor- UZAKONITI DELOVANJE SINDIKATA Precejšen del razprave so na plenumu posvetili tudi osvajanju stališč in izvajanju sklepov sindikalnih vodstev. Pogosto se primeri, da sindikalna vodstva sprejmejo sicer pozitivna, stališča, vendar do uresničitve le-teh ne pride, ker. — po. mnenju nekaterih razpravljavcev v Mariboru — ni urejen status sindikalne organizacije v delovnem kolektivu. Dejali so, da bi bilo potrebno tak status urediti in ga uzakoniti v statutih. Za večje uveljavljanje sindikatov pa so na plenumu ponovili Že večkrat izrečeno resnico, da je potrebno sindikalno organizacijo razširiti iz ozkega kroga na celotno članstvo. To pa pomeni, da je resnično potrebno sodelovati s članstvom in z. mne-niem večine krojiti politiko sindikata. njegove Predloge in zahteve, potem bržčas tudi ne bo kovito podredili svojo gosp1 sko in poslovno politiko. i Razumljivo je, da so se h1, spremembami nove zakone- f na plenumu sindikata gradV nih delavcev v Mariboru h,, dlje ustavili pri terenskih osebi1' 0 Se dsf bS' datkih. O tem »delu ose»-j, dohodkov« imajo gradbinci^ več izkušenj, hkrati pa kaj hitro izračunajo, posledice bi utegnila Imeti ^ nitev dodatkov. Menili s0> ,e je terenski dodatek zašel v po ulico. Zaradi nekaterih Pjj merov pretiranega izrabil3’,,, terenskega dodatka za ’’U< dohod*. pravljanje« osebnih pa vendarle ne bi smeli cem ta »i odvzeti gradbenim ae!> si,1 t fSi. "586* StSk & .„1 A noči odvzeti so zaredi specifičnih del°_^|, in življenjskih razmer upX čeni. Zato so se člani ple „ve' izrekli zoper ukinitev tereh^ji, ga dodatka, vendar so poud3g^j ^ . ^k anjU pojavov, do-kakršni j/Korupcija, špekulacija, ego-Vj6cna zloraba družbene imo-t Vaif1 oblasti ali političnega Wa’ Privilegiji in pridobi-dohodka na način, ki jFJrotuje socialističnim in ij^nim odnosom v naši m 1?,y preteklosti je sprejela vrsto resolucij, ki so i^krat ostale na papirju, t 1® Potrebno tokrat preiti ‘cdneje od besed k deja-^ »k V zvezi s tem je nujno tu .ti tudi odgovornost ko-f L^tov v posameznih insti-r ki lahko prispevajo k ■ žvj, aciji omenjenih stališč. Ojl fraj ZK je potrebno za-il, f|ti odnos do socialistične Lra'e in na osnovi idejne di- , 5 (L^^acije hitreje izločati iz < n, .tva komuniste, ki so obre- g ? L11 leni z negativnimi pojavi, ^ 'k tu.di tiste, ki brez posluha ^ 1,1 dajejo in omogočajo take ž L. ere. Kriterije do teh vpra- ^ 1 bi morali oblikovati jav- ^ ,J kakor tudi javno obsojati ž Uk .ere korukcije, izkorišča- g lit|. bd. Potrebna je torej po-l(.^a obsodba posameznih lu ‘berov moralnih deformacij jg ijihovih nosilcev, ki jih je Z^ebno, kolikor so komuni-1 ’ tudi izključiti iz Zveze jbunistov. y Republiški organi bi molj** Po mnenju nekaterih ob- »isi , - (5’ kot je to primer gospo-banke v Ljubljani, za-Ca za poslovne zgradbe in i)J*h, kjer je bilo to možno lfjb° razkriti. V zvezi s temi L .eri delovni ljudje priča-najostrejše sankcije. big.j0 se pripombe, da je pre-eJ^ba kazen, če se takšno k izključi iz partije, ker 6tti a oseba oškodovala ce-ii^0 družbo, rušila samo-lijj ayni sistem ter zavirala fcCiši družbeni razvoj, iilf .Organiziran e razprave na-tr,. C'an°v dajejo popolno pod-® Političnim smernicam za VS:.neiše izvajanje gospodar-i ‘o družbene reforme, v >Vvbth organizacijah pa so 1 h aa*ce spodbudile delavce ■ ^l^iubovitejše samoupravno iijg Vanje in dosledno izvaja-samoupravnih odločitev, k^kje pa so bili glede na tl^ank V|Cl smernic, ker po mnenju 'iijg.bov konkretno ne obve-državnih organov in «tj ž°eno političnih organizacij IfeJ^stranjcvanju raznih dc-facij. Odkrivanje nekaterih 'ij j etnih primerov deforma-Protizakonitosti je med in tudi med komunisti , ^kra^° plaz odobravanja, * Pa so se izražale za- f Ce> vr "^n)o prakso izraženi tudi ”ii in pesimizem v učinko- da *Ccrih se v teh in drugih -**« ne tolerira nihče, ne ^ * ha ime in položaj. Takš-% ^hteve odločno podpira- g v Proučiti možnost in eko-1 < ^■"sko smotrnost valorizacije < '^itov za stanovanjsko iz- g Idrijo v skladu s stopnjo in- £ jcije, proučijo pa naj tudi ^ ' >znost sedanjih stopenj ^ , Avčenja prodaje nepremič- ^ tijllasti je veliko vroče krvi $ flo **fun privilegijev, ki jih $c0Bezniki uživajo na račun ki položajev, in anomalij, M prinašajo dnevni časo- ” Ppskrbelo se bo, da se v V 'erib, ki se jih obravnava, ^ tnejah, ki jih dopušča . (,elo, informira javnost, f4(ja®e»ner se bo strogo vodilo H»a. da se ne iznašajo polij, V ki so nedokumentirani So , h* drugače neupravičeni lahko škodovali časti in ri| 7** občanov ali bi se z nji-Nev Uranieno Prejudicirale Čj e. še bolj bomo obrača D°z°rnost tistim dejanih)^ L.ianom’ v katerih bi V ®ilo zazreti elemente kr-Sav bravic samouprave in , SM°m.širjenja lažnih vesti, 'j Sjl ania in obrekovanja r tp6ri'b i” državnih institu-9a,,r Posameznih družbenih t,eev. ^ S^?L°eil in govorov na te-691ERNICE prepisal VINKO BLATNIK Pred časom so v občini Trebnje razpisali občinski samoprispevek, s katerim naj bi zgradili tudi novo šolo v Mirni na Dolenjskem. Za novo šolo na Mirni so se odločili zaradi nemogočih razmer v stari, kjer so razredi veliko premajhni in prenapolnjeni z učenci. Na učenca pride v stari stavbi namreč le 0,8 ms, kar je daleč pod vsemi normami. Pouk imajo sedaj v dveh izmenah, ena učilnica pa je celo na krajevnem uradu. Stara šola tudi nima niti enega kabineta, le majhno zbornico, medtem ko o ostalih prostorih, kot je telovadnica, lahko le sanjajo. Toda te sanje bodo kmalu uresničene, saj grade že novo šolo. Novo šolo bodo gradili v dveh etapah. Prva etapa, za katero so sredstva že zagotovljena, bo stala okoli 225 milijonov starih dinarjev, z opremo pa preko 300 milijonov. V prvi etapi bodo zgradili 8 učilnic z ustreznimi kabineti, upravne prostore, telovadnico, pionirsko sobo s knjižnico, kuhinjo z jedilnico in celo sobo za psihologa, ki ga bo imela nova šola. Za drugo etapo, ki bo veljala nekaj čez 100 milijonov, pa sredstva še niso zagotovljena. V drugi etapi bi zgradili še 7 učilnic, tako da bo možen v novi šoli enoizmenski pouk. Sedaj obiskuje šolo v Mirni 367 učencev, do leta 1970 pa računajo, da se bo število povečalo na preko 400 učencev, medtem ko bo v nosi šoli prostora za 500 učencev. Šolo gradi SGP Grosuplje, stroške gradnje, ki bodo presegli 400 milijonov, bodo financirali iz samoprispevka (100 milijonov), ostalo pa je zagotovljeno z republiškimi posojili. Sola bo še letos verjetno pod streho, prihodnjo jesen pa računajo, da bo začela služiti svojemu namenu. HI. D. lifflimillllllilM^^ .h...........iiiiiii^hiiiiiMiiiip DOGRAJEN JE NOV OBJEKT STROKOVNE SOLE ZA NOTRANJE ZADEVE V TACNU Med kadeti v Rozmanovem gaju Ko je avtobus zaustavil, je bila Šmarna gora tako blizu, da bi jo lahko z roko prijel. Vsa zlatorumena je bila in nič več zelena, kot spomladi, ko sem zadnjič hodil tod naokoli. Zavil sem s ceste in krenil po poti proti Rozmanovemu gaju. V drevoredu mi je listje šumelo pod nogami, majhen slap ob poti pa je dobrodušno žuborel. Enako vesel in razigran je bil, kot spomladi, ko so prvi zvončki že odcveteli in sta se Šmarna gora ter Grmada šele odevali v zeleno. Šolsko igrišče strokovne šole za notranje zadeve v Tacnu je bilo pusto, prazna gola sta otožno samevala, v zraku pa so še odmevali navdušeni klici mladih športnikov. ogledat novo šolsko poslopje. Sedaj poteka na šoli pouk po kabinetnem sistemu. Ogledali smo si večino kabinetov. Greh se pove, grešnika pa ne, pravi star ljudski pregovor. Neki ljubljanski novinar je v fizikalnem kabinetu zavzdihnil: »Tukaj bi pa še mene naučili fi-ziko, v gimnaziji me je tako niso!« V drugem kabinetu so se kadeti učili telegrafijo. Vsak je imel na ušesih slušalke, pred se- Pri vhodu me je ustavil fant v miličniški uniformi: »Kam pa greste, prosim?« me je vprašal. Pokazal sem mu vabilo: »Vabimo vas, da se v petek, 11. oktobra ob 12. uri udeležite novinarske konference, ki bo v strokovni šoli za notranje zadeve v Rozmanovem gaju v Tacnu. Na konferenci se bomo pogovarjali o zaključnem šolskem uspehu I. letnika in o začetku šolanja II. letnika miličnikov-kadetov ter o dograditvi novega šolskega poslopja.« Pokimal mi je z glavo: »Zgodni ste še, ura še ni niti enajst.« V Tacen ne vozi dosti avtobusov. Prišel sem pač z dopoldanskim. »Bom počakal,« sem rekel in šel proti šoli. Zunaj pred šolo sem sedel na klop. Iz zvočnika so odmevale pesmi: same slavnostne — otvoritev novejga objekta je za šolo velik praznik. Praznično so bili oblečeni tudi kadeti: v belih srajcah so bili in nosili so bele rokavice. »Dober dan,« me je pozdravil eden od kadetov. Nisem ga spoznal. »Janko Rumež« se je predstavil. »Lani, ko sem prišel v šolo, ste se z menoj pogovarjali za časopis« »Zrastel si.« sem mu rekel. Ko sva se lani pogovarjala, je bil Janko še otrok, ki ga je mama pospremila do šole. Z obema sem se takrat pogovarjal. »V naši hiši je miličniška postaja, zato sem se tudi jaz odločil, da bom miličnik,« mi je takrat odgovoril na vprašanje, zakaj je prišel v miličniško šolo. »Ali ti je všeč tukaj, sedaj, ko si že eno leto kadet?« sem ga vprašal. »Všeč mi je. Najraje imam vojaške predmete. Žal pa je naš umik tako natrpan, da nimam zadosti časa za šport — rad bi se posvetil judu — kot šport mi je všeč!« »Janko je bil na taborjenju bolničar« so mi povedali njegovi kolegi Janko je skromno rekel ^Tečaj za prvo pomoč sem naredil že v osemletki. In ko smo šli na obvezno taborjenje, sem bil pač bolničar-. Drugače pa je bi. lo na taborjenju prijetno — gotovo bolj, kot bi bilo leto in pol v vojski,« je dejal in se hudomušno nasmehnil. Miličnikom-kadetom po šoli ne bo treba služiti kadrovskega roka. Tako je določil generalni štab JLA. Kramljali smo do 12. ure, potem pa sem šel na razgovor. Na konferenci je pomočnik ravnatelja tovariš Gruden povedal ne- Novost v svetovni kozmetiki Uporabljam, gaby’s spray za Idealno pričesko zato ker... f&i I flL* gaby’sB|. spray ! ■ ne masti in ne lepi las- ■ se razčesuje brez težav ■ utrjuje in daje lep sijaj pričeski Po licenci gaby>a FLYNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja AA LEKljubljaka. kaj podatkov o zaključnem uspehu lanskega letnika miličnikov-kadetov. Od 148 kadetov je prvi letnik opravilo 92 odstotkov dijakov, eden z odličnim uspehom, 26 s prav dobrim, 83 z dobrim, 21 z zadostnim, 11 kadetov pa letnika ni izdelalo. Letnik je mogoče ponavljati samo na lastne stroške, ti pa niso majhni. Letos so na novo sprejeli 150 kadetov. Zanimanje za miličniško službo narašča na Gorenjskem in Goriškem, upada pa v Ljubljani in Mariboru, vseeno pa je največ bodočih miličnikov prav iz Ljubljane, Maribora in nato iz Celja. Potem smo si šli POHIŠTVO boj pa oddajnik. Z Morsejevimi znaki so se učili, pisati črke, sestavljene iz pik in črtic. Ogledali smo si še šolsko ambulanto in zobno ambulanto. Obe sta vzorni. Sicer pa: že letos so milični-M-kadeti dosegli zavidljiv učni uspeh, pravijo pa, da bodo dosegli še bol jšega. Vsi - jim želimo to, kajti po šoli jih vse čaka trda preizkušnja: življenje miličnikov ni lahko! TEKST IN SLIKA: MATJAŽ VIZJAK Na 10 cicero • DOBROVNIK Na Bukovniškem jezeru v Dobrovniku v Prekmurju so se minulo soboto srečali borci I. prekmurske čete in mladina iz lendavske in soboške občine. V prijetnem vzdušju so preživeli borci mladini pripovedovali spomine iz borb na tem področju. A. G. - • PTUJ Na osnovni šoli Franca Osovnika v Ptuju in v osnovni šoli v Kidričevem so letos uvedli 5-dnevni tedenski pouk. Za učence, ki ostajajo ves dan v šoli, imajo organiziran poseben varstveni oddelek. Izkušnje, ki si jih bodo pridobili na teh dveh šolah, bedo koristile tudi drugim šolam v občini, ko bodo uvajale. 5-dnevni tedenski pouk. F. H, • RADOVLJICA Na sejmu Moda v svetu 68, ki so ga odprli pretekli, teden v Beogradu, je tovarna Almira dobila »Zlato košuto« za svoje res lepo izdelane pletenine. • ČRNOMELJ Ker se je v zadnjem času položaj v lesno predelovalni industriji Zora zaradi zmeraj hujše konkurence zelo poslabšal in ker je očitno, da z dosedanjo proizvodnjo tovarna ne bi več dolgo uspevala, so se začeli dogovarjati za združitev črnomaljske Zore z novomeško IMV. Za tovarno avtomobilov namreč Zora že tri leta izdeluje kosovno pohištvo za stanovanjske prikolice.. Če se bosta oba kolektiva odločila za združitev, bo IMV organiziral serijsko proizvodnjo pohištva za prikolice. samo v Zorinih prostorih. • SEŽANA V pekami, v katero je za modernizacijo matično' podjetje Mlinotest' iz Ajdovščine lani vložilo 420.000 dinarjeVj spečejo dnevno okrog 3.600 kg kruha, v sezoni pa tudi do 4.000 kg dnevno. Kruh prevažajo z lastnimi prevoznimi sredstvi do večjih krajev, kar pa seveda proizvodno ceno veča. • KOPER Letos je bilo na slovenski obali kar za 9 odstotkov turistov več, kot lani v enakem času. Skupaj so zabeležili S09 tisoč 500 nočitev, kar je za 6 odstotkov več kot lani. Ker je bilo letos vreme za turiste neugodno, pomenijo te številke vsekakor velik uspeh za turizem slovenskega Primorja. • ŽALEC Stanovanjsko podjetje gradi v najlepšem mestnem predelu dom za upokojence, kjer bo 12 enosobnih stanovanj in 6 garsonjer. V tej stavbi bodo imeli upokojenci tudi svoj klubski prostor. Ker novi dom ne bo kril vseh potreb, stanovanjsko gospodarstvo , že pripravlja gradnjo, še enega 6-sta-novanjskega bloka. • VELENJE Zaradi velikih potreb na trgu je velenjska tovarna gospodinjske opreme,. Gorenje med letom že dvakrat popravila svoj proizvodni načrt. Kar 30.000 avtomatskih pralnih strojev bodo letos izdelali-v. Gorenju več, kot pa so predvidevali v svojem prvotnem programu proizvodnje. miličniki. Z današnjo številko začenjamo drugi del razprave o skrajšanju delovne dobe in o znižanju starostne meje. Na vprašanja bo odgovarjal tovariš dr. MIHA BUTINA, vodja ekonomsko analitičnega sektorja pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje. V resoluciji VI. kongresa ZSJ o razvoju zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja piše: »Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zavzema politično stališče, da je potrebno do konca leta sprejeti zakon o skrajšanju delovnega staža od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske ter za znižanje starostne meje od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske.« O tem stališču kongresa so naši bralci povedali svoje mnenje. Njihove odgovore smo že objavili v nekaj zaporednih številkah. Večinoma pa so bralci želeli vedeti, za koliko bi poraslo število starostnih pokojnin, če bi osvojili predlog sindikatov, kaj pravijo o tem in o finančnih posledicah, ki bi jih utegnilo imeti znižanje delovne dobe in starostne meje strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s politiko našega socialnega zavarovanja. Izvedeli smo, da so na republiškem zavodu za socialno zavarovanje že proučili to vprašanje in pripravili nekatere številčne podatke. »Besedilo tega dela resolucije pomeni zahtevo, da se spodnja starostna meja za moške zniža od 60 na 55 let, za ženske pa od 55 na 50 let in da imajo zavarovanci pravico do starostne pokojnine ne glede na starost, moški ko dopolnijo 35 let in ženske ko dopolnijo 30 let delovne dobe. Zato smo število prirastka starostnih pokojnin izračunali na naslednjih predpostavkah: • ne glede na starost, pridobijo pravico do starostne pokojnine moški, ko dopolnijo 35 let in ženske, ko dopolnijo 30 let delovne dobe; • pravico do pokojnine imajo moški, Im dopolnijo 55 let in zenske, ko dopolnijo 50 starostnih let; • z dopolnjeno pokojninsko dobo 15 do 19 let imajo moški pravico do pokojnine, ko dopolnijo 65 let, in ženske, ko dopolnijo 60 let.« Kako bi se gibajo Število upokojencev, če bi se ravnali po Zahtevah sindikatov v primerjavi s sedanjimi predpisi? »Med vsemi republikami je starostna struktura zaposlenih najbolj neugodna v SR Sloveniji. Če bi se ravnali po zahtevah sindikatov, bi to zato v naši republiki povzročilo največ je obveznosti sklada. Gibanje števila starostnih upokojencev smo izračunali le za prirast in odpad starostnih upokojencev po splošnih predpisih, ne pa tudi za dejansko gibanje. Dejansko število starostnih upokojencev bo višje, ker bi morali prišteti še upokojence, ki se upokojujejo izven splošnih predpisov. To so vojaški upokojenci, upokojenci TNZ, borci NOV, predčasne pokojnine in izjemno priznane pokojnine. Za obdobje 1969 do 1980 bi se gibalo število upokojence! primerjalno po sedanjem sistemu in upoštevanju zahtev sindi- katov tako: leto sedanji sistem zahteva sindikat™ več 1968 83.200 — 1969 64.207 , 85.422 108.282 24.055 1970 110.936 26.514 1971 87.596 114.507 26.911 1972 90.898 118.715 27.817 1973 94.139 123.205 29.066 1974 98.284 129.209 30.925 1975 101.189 136.508 34.740 1976 105.089 144.290 39.201 1977 109.020 153.618 44.508 1978 113.386 164.314 50.928 1979 119.292 174.496 55.204 1980 126.342 185.276 58.934 Po popisu zaposlenih je bilo na dan popisa 31. 3. 1967 sku- f paj 7175 zavarovahcev, ki so izpolnili pogoje po sedanjih pred- St piših za starostno pokojnino in je še niso uveljavili. Vsi ti za- p varovanci so potencialni upokojenci, ki lahko uveljavijo pokoj- § nino in jo tudi bi, če bi se spremenili predpisi v njihov prid, g ali če bi spet uveljavili prisilno upokojitev. Zato upravičeno I predpostavljamo, da bo. vedno neki odstotek upokojencev, ki 1 iz kakršnihkoli vzrokov ne bodo uveljavljali pravice. Zato tudi | teh 7175 upokojencev nismo upoštevali v prej prikazanem giba- p n ju upokojencev. |i Če bi ugodili zahtevi Sindikatov, bi v letu 1967 izpolnjevalo 1 pogoje za starostno skupino skupaj 25.209 zavarovancev. Če 1 ed tega števila odštejemo, pravkar omenjenih 7175 zavarovancev, 1 jih preostane 18.034. Tem je potrebno prišteti še zavarovance iz I leta 1968, ki jih je 3180, kar pomeni skupno 21.214 primerov več. I Če upoštevamo umrljivost v teh dveh letih in še večji priliv v P letu 1969 pomeni skupno za 24.391 večji priliv novih uuoko- 1 jencev. g Ker dotekajo mladi upokojenci, je odpad zaradi večjega pri- E liva novih upokojencev le malenkostno Večji od prejšnjega". V I? daljšem obdobju ima to za posledico zelo velik prirast starost- | nih upokojencev. Kot je razvidno iz številčnega prikaza, se raz- B lika poveča v 12 letih od 24.055 na 58.934 primerov. Zato se tudi | indeks med številom upokojencev po sedanjem sistemu in šte- g vilu upokojencev po predlogu sindikata zviša od 128 v letu I 1969 na 164, 65 v letu 1980. Medtem ko je stopnja umrljivosti g; starostnih upokojencev približno 3.60 % ves čas, umrljivost ob B upoštevanju zahteve sindikatov počasi pada od 3,07 odstotka v g letu 1969 na 2,88 odstotka v letu 1980.« Kako bi se predlog sindikatov odrazil na obveznostih sklada p invalidsko pokojninskega zavarovanja? H (Nadaljevanje na 7. strani) 1 ,^/'^W\A/W\A^/^\AAAA/WWW7W\/WWVAAA^/\Ar/\AAry\/WWWv ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv e omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—'Osijek SEJA PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Sprožiti želimo nadaljnje akcije Predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti bo že oktobra vložilo v Skupščini SRS zahtev® po družbenem dogovoru za področja zdravstva, otroškega varstva, socialnega varstva, visokega in viš* jega šolstva, srednjega splošnega in strokovnega šolstva, kulture in bančništva Pred letom dni je bil sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije pri teoretičnem in praktičnem razčiščevanju vsebine in metod družbenega dogovora še sorazmerno osamljen. Orali so ledino, sprožili kasnejša razmišljanja, takšna, ki so bila in tudi takšna, ki niso bila naklonjena družbenemu dogovoru. Vodili so bitko za priznanje te institucije kot nove kvalitete v družbenih in samoupravnih odnosih. Leto dni kasneje pa lahko ugotavljajo, © da so družbeni dogovor politično verificirale smernice IK in predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije, © da je družbeni dogovor pravno sankcioniral Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki ga je sprejela Zvezna skupščina, @ in končno lahko po letu dni ugotavljajo tudi to, da so tovrstna njihova prizadevanja že dala prve rezultate tudi v materialnem pogledu (družbeni dogovor predsedstva RO in IO republiške izobraževalne skupnosti) in je tako enoletna akcija sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije dobila potrditev v življenju. Zdaj je potreben nadaljnji napor, so ugotovili na minuli seji predsedstva RO, nov korak, ki naj sproži nadaljnje akcije in procese, da bi tista načela, ki jih je ta sindikat lansko jesen zapisal v svojih sklepih, čimbolj dobro uresničili v praksi. Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah predvideva d\?e vrsti dogovorov: družbene in samoupravne dogovore (nekateri družbene imenujejo tri-partit ne). Pri družbenih dogovorih zakon predvideva, da so partitne). Pri družbenih dogo-nih organizacij na ravni republike oziroma občine, sindikati in izvršni organi družbeno-po-ltičnh skupnosti. Da bi vedelo vsako cd sindikalnih vodstev, kje je njegova naloga pri izvajanju družbenega oziroma samoupravnega dogovora, je že na minuli V. plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev družbenih -dejavnosti bil potrjen sklep o določitvi organov, ki lahko zahtevajo družbeni dogovor in dajejo pobudo za samoupravno dogovarjanje v imenu sindikata. V tem sklepu je 'med drugim določeno,, da predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije vlaga zahtevo po družbenem dogovoru pri pristojnih zborih skupščine SRS. In ker je v delovnem programu tega foruma bilo pred- videno, naj bi še v oktobru predsedstvo vložilo zahtevo po družbenem dogovoru pri pristojnih, so na zadnji seji o tem obširneje razpravljali in sprejeli tozadevni akt. Poudarili so, da je zdaj važno predvsem sprožiti nadaljnje akcije in procese družbenega dogovarjanja in torej ne gre ta čas za to, da bi v celoti natančno strokovno in politično opredelili vse elemente teh dogovorov. Vsebina družbenih dogovorov naj se izoblikuje v samem postopku dogovarjanja. Kajti, ko predsednik pristojnega zbora skupščine SRS dobi vlogo upravičenega partnerja, mora sprožiti postopek in nadaljnje akcije. KAJ VSEBUJEJO ZAHTEVE ZA DRUŽBENI DOGOVOR Predsedstvo RO pristojnega sindikata bo vložilo pri predsedniku Socialno zdravstvenega zbora Skupščine SRS zahtevo po treh družbenih dogovorih: za področje zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Pri predsedniku Prosvetno-kul-turnega zbora bo vložilo prav tako zahtevo po treh družbenih dogovorih:., za- področje- vjšiegu in visokega šolstva, področje srednjega splošnega in strokovnega šolstva in z.a področje kulture. Pri predsedniku gospodarskega zbora pa bo predsedstvo vložilo zahtevo po družbenem dogovoru za področje bančništva. Družbeni dogovor o oblikovanju In delitvi dohodka ter Osebnih dohodkov naj bi v vseh sedmih primerih sklenili z zakonom predvidena partnerja, predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti in Izvršni svet Skupščine SRS, sicer pa še naslednji partnerji po predlogu sindikata: za zdravstvo — Republiški zdravstveni center SRS, komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in devet medobčinskih zdravstvenih centrov, Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev in Skupnost zdravstvenih zavodov SRS; za otroško varstvo — Republiška skupnost otroškega varstva; za socialno varstvo — Skupnost socialnih zavodov Slovenije; za višje in visoko šolstvo — Republiška izobraževalna skupnost, Univerza Ljubljana, Skupnost višjih in visokih šol Ljubljana in Združenje visokošolskih zavodov Maribor; za srednje splošno in strokovno šolstvo — Republiška izobraževalna skupnost, skupnosti gimnazij, ekonomskih srednjih šol, administrativnih in upravno-administrativnih šol, tehniških sol, gostinskih šol, zdravstvenih šol, šolskih centrov za blagovni promet, posebnih šol SRS, skupnost glasbenih šol, dijaških domov, združenja kmetijskih šol in strokovnih šol; za področje >oae»>oesacsaa9a»ee>i>«8>«ee««»aeo»oeeeee»eeeweoe>»»e»e>e»»«aL vor in pri sestavljanju osnu1’’ dogovora. Za ta namen Je !j voljo tudi »Gradivo o vseh®" in metodah družbenega doC var jan ja za vrednotenje de' družbenih dejavnosti«, ki je 5 lo pripravljeno novembra l*v Teh sedem zahtev za dr®’ benl dogovor seveda pušča tj strani področja zavarovalstva '| javne uprave ter pravosodja * dve področji nimata svojih * publišltih asociacij. Zato bo PJ trebno področje zavarovale*! začeti urejati takoj s saC upravnimi dogovori, za A upravo in pravosodje pa ne velja in bo zato njihovo P* blematiko oblikovanja in \ litve dohodka ln osebnih dohC® kov uravnavati s sporazumi. Predsedstvo RO je tudi sk£, nilo, da bo spodbudilo prister občinske sindikalne odbore % roma občinske svete, da n V benem dogovoru pri pred** čim prej vložili zahtevo po nikih občinskih skupščin za Pjg dročja osnovnega šolstva ima samo funkcijo dopolnil1’6*, financiranja!), otroškega v'\, stva, kulture, zdravstva (P* ventive). , Na zadnji seji pred sedi so razpravljali tudi o drU*B nih dejavnostih v luči družbe® ekonomskih izhodišč za obl1^, vanje dohodkov in kritja P, treh splošne porabe v SRS ’ leto 1969, dokumentu izvrši® sveta Skupščine SRS. Toda. K bo o teh vprašanjih 21. okl0*!, skupna seja RS Zveze si®0,, katov Slovenije in Izvršne*, sveta SRS. bomo o enotnih * liščih sindikatov Slovenije * ročali ob tej priliki. SONJA GAŠPERŠIČ ______ s™ s nun«! E S LJUBLJANA ! Ta teden, 17. in 18. okto^j 5 sta na obisku v Slov®' • podpredsednik . komisije sk®^ S nosti evropskega tržišča b®, E Sandra ter šef za tisk v f j komisiji dr. Enrico Paler*®, j Gosta bosta najprej obisk®^ j tovarno Iskra v Kranju, ^ j se bosta pogovarjala o org® ' 5 zaciji in poslovanju podj®1! 3 o skrbi za standard del»v® j ?, o integracijskih procesih i problemih tržišča. Na obč'®V ! skupščini v Kranju se k®^ j nato oba gosta seznanila 9 • moupravo v komuni, z • darskitni gibanji v z go^l -----........ v krab < j občini In z vlogo sindfk«*® ! komuni. V petek, 18. p' 2 bosta Levi Sandra in dr. jj, 2 rlco Palermo obiskala tudi 1 publiški svet ZSS, se se*b® e j la z gospodarskimi In dru* | > nimi problemi Slovenije : vlogo sindikatov v naši -; publiki. Zatem bosta oba L, ■ sta obiskala še podpredsč” < - Izvršnega sveta SKUP8;, i E ka Izvršnega avei« - -j SRS Vinka Hafnerja ter - ,(> j njim in z njegovimi sode* ^ \ pogovarjala o problemih 0 ! cialne politike prt nas 5 delovnih odnosih. Tega ; zvečer se bosta Levi s®L,||t • in dr. Enrico Palermo S v Beograd, PORTRETI IN SREČANJA »Dve leti se nisva videla,« je najin razgovor začel FRANCE DOBROVOLJC, upravnik Slovanske knjižnice v Ljubljani, »problemi pa, s katerimi se naša knjižnica še zmerom bori, so isti, kot takrat. Ne vemo še, kdo nas bo v prihodnje vzdrževal, tolikokrat smo že menjali svojega ustanovitelja, prostore imamo tudi iste, kot že vsa leta po vojni, samo vsako leto imamo več knjig, sedaj jih imamo že 65 tisoč.« coščino. V študentskih letih me je še posebej privlačila francoščina. Po diplomi sem dobil štipendijo francoske vlade in odšel sem v Francijo. Tam sem se posebej zanimal za literarne stike med Slovenci in Francozi, zlasti pa za prve neposredne stike med obema književnostma za časa Napoleonove Ilirije.« France Dobrovoljc se je zamislil: »Že v srednji šoli me je zanimal Cankar. Cankar je tako velik mož, da zasluži, da toliko možnosti, da ob delu združim vse te tri svoje konjičke, kot ravno v knjižničarstvu! To vem, preje sem bil profesor: do leta 1948 sem poučeval na gimnaziji.« »Ali ste samo zato opustili profesuro?« »Takoj po vojni sem bil štiri mesece delegat, tako smo takrat rekli ravnateljem, na gimnaziji na Rakovniku, potem pa sem bil na lastno MED KNJIGAMI Njegova pisarna je polna knjig. Knjige so naložene od stropa do tal in še na pisalni mizi jih je lep kup! »No, vseeno pa je mnogo bolje, kot takrat, ko sem šele prišel sem. Tega je sedaj že 20 let. Takrat je Slovanska knjižnica imela vsega približno 20 tisoč knjig. Nihče ni vedel prav, katere knjige so v knjižnici. Kot v vodo so me vrgli: seda) pa plavaj! Vsaka knjiga je šla skozi moje roke, da sem lahko spoznal, kakšen je sploh knjižni fond!« »Kako pa ste prišli v knjižnico?* »Dolga zgodba je to. Po poklicu sem slavist in romanist. Na ljubljanski univerzi sem študiral slovenščino in fran- se mu človek z vsem srcem posveti. Sedaj že več kot 30 let raziskujem Cankarja in še vedno odkrijem o njem kaj novega.« Najin razgovor je prekinil telefon. Franceta Dobrovoljca so spraševali za neke podatke o Cankarju. Ni jih dosti stfo-kovnjakov pri nas, ki bi o Cankarju vedeli toliko, kot ravno on! »V prvih dveh letih svoje nove službe sem dobil nalogo, da likvidiram vrsto knjižnic. Dosti knjig sem nabral v nekdanji knjižnici češke skupnosti v Ljubljani, nekaj v knjižnici bolgarsko-jugoslo-vanske lige, nekaj v nekdanji Gregorčičevi knjižnici, precej lepih knjig pa nam je podaril veliki prijatelj naše knjižnice književnik Božidar Borko in tudi še mnogi drugi.« »Od kod dobivate novejšo slovansko literaturo?« »In še enega konjička imam: zanimajo me namreč prevodi slovenskih literarnih del v tuje jezike. Lahko vam povem, da so slovenska literarna dela prevedena « skoraj 30 jezikov, med njimi tudi v kitajščino in malajščino! Nikjer drugje, v nobenem drugem poklicu ne bi imel prošnjo premeščen na bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani. Ko je bila ta leta 1948 ukinjena, sem prišel na prosvetni oddelek MLO, kjer pa so mi poverili vodstvo Slovanske knjižnice v Ljubljani.« »V zadnjih dvajsetih letih se je knjižni fond' Slovanske knjižnice Skoraj potrojil. Kakšne zasluge imate vi pri tem?« »Izredno tesne in dobre stike imamo s Slovansko kni-hovno v Pragi in še z nekaterimi drugimi knjižnicami v Bolgariji, Italiji in Angliji. Knjige si knjižnice med seboj izmenjujemo.« »Koliko slovanskih knjižnic pa je po svetu?« »Tri so: praška, pariška in Slovanska knjižnica v Ljubljani. Naša je najmanjša. Vseeno pa imamo na leto do 12 tisoč obiskov študentov, znanstvenikov, časnikarjev in drugih kulturtiih delavcev.« »Vaši načrti za prihodnje% »Možnosti knjižnice za njen nadaljnji razvoj so prostorsko zelo omejene. Nameravamo pa vsekakor še vedno opravljati svoje kulturno poslanstvo po svojih najboljših močeh. Morda bodo naše perspektive v nekaj prihodnjih letih svetlejše, kdo ve?« je pomenek zaključil France Dobrovoljc. MATJAŽ VIZJAK IZVRŠNI KOMITE CK ZKS 0 VOLITVAH ZELENA LUČ za mlade in sposobne Kakor je znano, bomo v skladu s predlaganimi spremembami spomladi volili vse poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine in odbornike občinskih skupščin. Izkušnje zadnjih volitev so pokapale, da se volilne priprave lahko uspešno odvijajo le ob aktivnem sodelovanju druž beno-politiČnih organizacij. Samo organizirane socialistične sile lahko zagotove izvajanje sprejetih načel, spoštovanje postavljenih kriterijev, demokratično borbo mnenj, demokratičen postopek in onemogočijo antisocialistične pojave in težnje. To jasno opredeljujejo tudi teze za volilni sistem, ki dajejo SZDL ne samo vlogo organizatorja celotne politične aktivnosti v volilnih pripravah, ampak tudi nalogo osnovnega nosilca kandidacijskega postopka. Glavna naloga organiziranih subjektivnih socialističnih sil, ?!asti pa ZK in njenih članov — sodeč po dosedanjih pripravah na volitve — prispevati £ izboljšanju kadrovske strukture skupščin, od občinske do Zvezne. Zaskrbljujoče je nam-*W, da se v zvezni in republiški „ skupščini stalno zmanjšuje število neposrednih proizvajal-Cev, žena in mladine in da pre-v,adujejo vodilne strukture, zbo-r> delovnih skupnosti pa so po sestavi preveč profesionalni in Enostranski (npr. v kulturno-Prosvelnem zboru prevladujejo Prosvetni delavci), kar je v na-sProtju z vlogo teh zborov. Teze za volilni sistem predvidevajo kot nosilca in organi-utor j a volilnih priprav SZDL h Zvezo sindikatov (za zbore uelovnih ljudi). To pa nikakor e pomeni, da se ZK ni treba Ključni v volilne priprave. Na-Protno: kot najnaprednejši del in8an*ziranih socialističnih sil n kot vodilna idejnopolitična J^bena sila bo morala polno ^delovati pri teh pripravah in ^ Inko, da si bodo njeni člani okviru SZDL, sindikatov in Ugih družbenopolitičnih orga-j ^nuij oziroma v volilnih te-njS„lh prizadevali, da bodo ures- tvsmotri in cilji volitev, raksn sno stališče so poudarili tudi +.. ^ndnji seji izvršnega komi-iJ.^ CK ZKS, hkrati pa obliko- ?ali ‘tudi več načel pa in stališč, bi jih morali upoštevati pri Ri“in kandidatov za nove po- siH ' ^uuumarov za nove po-%ne in odb°mike naših skup- se predvsem zavzema vsehVnost pr* razpravljanju o Vom Vprašanjih, povezanih Z *- vamti (zlasti o kriterijih, hiši*«* „ m hiu n,“ kandidatih, evidentirala m°Snih kandidatov, kritiki Prem °Eer>jeyanju posameznih bjih °^ov itd.). Tudi o vpraša-'tirusV ki terjajo širši skupni »o ~fn°Politični dogovor, kot Usklni r' struktura skupščin, In if^vanje različnih lokalnih interesov (republiških. zveznih) moramo razpravljati javno in demokratično. Že v krajevnih organizacijah SZDL in v okviru sindikalnih organizacij naj bi komunisti aktivno sodelovali pri izoblikovanju kriterijev za odbornike in poslance posameznih zborov. Sodelovati morajo pri evidentiranju kandidatov za odbornike in poslance, pri izbiri delegatov za občinske kandidacijske konference SZDL ter pri selekciji in imenovanju kandidatov. Pri evidentiranju, selekciji oz. imenovanju kandidatov za odbornike in poslance pa naj bi po priporočilu IK CK ZKS med drugim upoštevali tudi naslednja stališča: • če gre za ponovno kandidiranje odbornikov in poslancev, ki jim je v celoti ali delno potekla mandatna doba, je treba objektivno oceniti dosedanje delo posameznega odbornika oz. poslanca v predstavniških organih in njihov odnos in povezanost z volivci. Za tiste odbornike in poslance, ki so se v predstavniških organih in njihovih telesih uveljavili kot nosilci naprednih konceptov in so se odlikovali z delovnimi rezultati, hi razlogov, da ne bi ponovno kandidirali, zlasti še, če je s tem izpolnjen tudi širši družbeni interes; # za skupščine in njene organe ter za odgovorne funkcije v teh organih so potrebni sposobni ljudje, ki so se uveljavili z naprednimi stališči in delovnimi rezultati pri uresničevanju družbene in gospodarske .reforme in v izvajanju smernic predsedstva ih IK ZKJ in ki so se uveljavili tudi v samoupravni praksi; t za vsako poslansko mesto naj bi praviloma predlagali več kandidatov, Izjeme so mogoče, kadar se je večina volivcev že v predvolilnem postopku opredelila za enega kandidata; £ dosledno je treba uveljavljati načelo deakumulacije funkcij. Pri tem je treba upoštevati obsežne naloge predstavniških organov, obremenjenost kandidatov z rednim delom in dolžnostmi ter nujnost, da se posvetijo delu v skupščini; O pri predlaganju kandidatov za posamezne zbore si je treba prizadevati, da bo njihova sestava kompleksna in to tako, da bodo v posameznih zborih zastopani in upoštevani interesi vseh delovnih ljudi, ki so tudi širše zainteresirani za problematiko, ki jo določeni zbor obravnava (npr., da bodo razen prosvetnih delavcev v kulturno-prosvetnem zboru tudi predstav- DOPISNIKI POROČAJO« • koper • KRANJ ZA IN PROTI (Nadaljevanje s 6. strani) _ ^ »Povečanje obveznosti sklada za leto 1969 smo izračunali • »jrovecunje uuveiuusu omaua -c* ----- ----- ---- predpostavko, da ostane raven pokojnin ista, to je, da velja za ni ki gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij, občanov itd., ki so prav tako življenjsko zainteresirani za kulturo in prosveto kot sami prosvetni delavci); 0 pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju Na razširjeni seji predsedstva ObSS so se razgovarjali o socialni politiki na Gorenjskem v odnosu do Slovenije. Seji sta prisostvovala Vinko Hafner, podpredsednik IS, in Dolfka Boštjančič, predsednica komisije za življenjske in delovne razmere pri RS ZSS. Čeprav so bila mnenja okoli pokojninskega zavarovanja in zdravstvenega varstva deljena, so vsi prisotni v razpravi izhajali iz konkretnih podatkov, ki se nanašajo na probleme Slovenije in Gorenjske. Ob koncu tega uspešnega in koristnega sestanka so se domenili, da se bodo najkasneje čez en mesec ponovno sestali, do takrat pa bodo proučili celotno gradivo o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju ter na Podlagi takratne razprave sprejeli tudi sklepe, za katere si bodo sindikalni delavci na Gorenjskem prizadevali, da se bodo izpolnili. s. K. preapostavko, aa ostane laven puaujiuu »i«, — 35 oziroma 30 let delovne dobe 75-odstotna pokojnina. Povprečen znesek pokojnin po splošnih predpisih v letu 1968 ni znan, pač pa imamo zanesljiv podatek, da je znašalo povprečje starostnih pokojnin, ki so bile priznane po splošnih predpisih 1967 leta 533 novih din. Če upoštevamo porast osebnih dohodkov v letu 1968 za 8 odstotkov, tedaj povprečje pokojnin v letu 1969 ne more biti nižje kot 575 dinarjev na mesec. Neto pokojnine znašajo le 83 odstotkov bruto pokojnin, zato moramo računati s povprečno bruto pokojnino po splošnih predpisih v letu 1969 v znesku 683 dinarjev. V letu 1969 bi znašale večje obveznosti za te pokojnine: 24.055 X 693 X 12, kar znese 200 milijonov novih dinarjev. Večje obveznosti bi do leta 1980 narasle, ne da bi upoštevali povečanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, ampak samo naraščanje pokojnin — na 490 milijonov dinarjev, kar pomeni porast obveznosti na 145 odstotkov.« Ste računali tudi s tem, da bi znižanje starostni meje vpit-, valo na manjši priliv invalidskih upokojencev? »Koliko bi bil priliv invalidskih upokojencev manjši ni mogoče računati, ker nimamo na voljo statistično obdelanih podatkov o Stopnji invalidiziraiija zaposlenih. Po podatkih iz leta 1967 je ta stopnja najvišja v zadnjih letih pred starostno mejo, zato bi seveda znižanje spodnje starostne meje imelo za posledico zmanjšanje priliva invalidskih upokojencev. Ker pa je priliv invalidskih upokojencev v Sloveniji približno polovico manjši od priliva starostnih, bi znižanje priliva invalidskih pokojnin le malenkostno znižalo povečanje obveznosti sklada za starostne pokojnine.« Poleg vsega tega pa vendarle najbolj zanimata zavarovance dva podatka: za koliko bi se povečale mesečne obveznosti po-savneznikov, če bi osvojili predlog sindikatov in bi želeli ohra-niti normalno višino pokojnin, oziroma če zavarovancev ne bi obremenili z dodatnimi prispevki, za koliko bi se znizale pokojnine, če bi hoteli izhajati z obstoječimi sredstvi? »Če upoštevamo, da bo v letu 1969 osebnih dohodkov 9434 milijonov dinarjev, bi ob upoštevanju predloga sindikatov morali zavarovanci dodatno prispevati za povečanje obveznosti skladov 2,11 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Če prispevkov ne bi zvišali, bi se morale pokojnine, dosedanje in bodoče, znižati za približno 14 odstotkov.« Prihodnjič: Koliko plačujemo zavarovanci od osebnih dohodkov za socialno zavarovanje? I. VRHOVČAK iiraiiN!raimn!iiiinifliniiiiiBiiniiiiiHi!i!ii!HiiHiH®iiiaiiiiinMBiraiiiiiiiffliiraBn!nHii!i8!!minBfflminiiiiiiiiraniifflmHDniH!!iniB!!nunufflnniiiiiiiiBraiiiiiauinn« Razpravljamo o žaščitni vlogi sindikata Tudi delavci družbenih dejavnosti imajo pravico do rekreacije in oddiha ® v skupščinah bodo morali biti najustreznejše zastopani neposredni proizvajalci, delavci in žene, zlasti pa je nujno, da odločnejše in bolj smelo vključujemo v predstavniške organe mlajše, sposobne kadre, ki so se s svojo sposobnostjo in družbenopolitično aktivnostjo uveljavili v okolju, kjer delajo in živijo. Stališče izvršnega komiteja CIC ZKS o načelih in načinu izbire novih vodstev družbenopolitičnih skupnosti v Sloveniji pričajo, da bo priprave na volitve ves čas do volitev osvetljevala zelena luč za prodor in uveljavitev novih, sodobnih načel kadrovske politike. Bilo bi napak in proti načelom reforme, če bi jo zasenčevali s političnim intrigantstvom in kadrovsko kombinatoriko iz pred-reformnih časov. V. B. Razprava o zasnovi dolgoročnega razvoja obalnega področja Na obalnem sindikalnem svetu so se sestali predstavniki medobčinskega sveta, skupščine občine Koper, komisije za izdelavo zasnove dolgoročnega razvoja obalnega področja pri medobčinskem svetu Koper ter komisije za gospodarstvo pri obalnem sindikalnem svetu. Razpravljali so o organizaciji Irt vsebini nadaljnjih razprav po delovnih organizacijah in panogah o zasnovi dolgoročnega razvoja obalnega območja. S tem bi razpravo o teh pomembnih vprašanjih prenesli v delovne organizacije, kjer naj bi osnutek programa dopolnili z mnenji ln predlogi. Skratka, to naj bi bila skupna akcija delovnih ljudi obalnega območja, s katero bi pospešili gospodarski in splošni razvoj obalnega območja. kc Nekatere delovne organizacije s področja družbenih dejavnosti, predvsem tiste, ki so se povezale z istovrstnimi ali sorodnimi organizacijami, so storile za rekreacijo in oddih svojih članov sorazmerno veliko. Večina pa mnogo manj. Razlogi so, vsaj za nekatera področja družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, socialno varstvo, zdravstvo, javna uprava), predvsem objektivni. Zaradi neustreznega vrednotenja teh dejavnosti so imele delovne skupnosti doslej le malo možnosti formiranja skladov skupne porabe in s tem tudi sredstev za oddih in rekreacijo. Pred leti smo neposredno urejanje zadev s področja rekreacije in oddiha prenesli na delovne organizacije, hkrati pa ukinili nekatere neekonomske ukrepe, ki so stimulirali izkoriščanje prostega časa za oddih in rekreacijo. To pa je pomenilo omejitev možnosti dotiranja letnih dopustov, počitniški domovi so dobili enak status kot druge gostinske organizacije (sicer pa imajo lastnih domov delavci družbenih dejavnosti zelo malo), opuščen je bil sistem voznih olajšav s »K-15« in tako dalje. V istem obdobju pa smo začeli uvajati 42-umi delovni teden, podaljševati dopuste in s tem smo znatno podaljšali čas za oddih. Ti in še nekateri drugi tovrstni ukrepi bi morali, tako smo predvidevali, delovne skupnosti usmeriti v načrtno in dolgoročnejšo organizacijo oddiha in rekreacije. Kot pa smo zapisali v uvodu, se večina delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti tu ne znajde, ne more znajti, ker preprosto v družbeno priznano ceno njihove dejavnosti nismo prišteli Sredstev za formiranje skladov skupne porabe. V taki situaciji so se delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti oprijele izgovora, da sodi ta oblika potrošnje med. redne izdatke posameznika in naj torej zato troši vsakdo toliko, kolikor pač zmore in tudi za tisto, kar se mu zdi najbolj koristno. To je precej oportunistično stališče in prav ob njem se je še naprej lahko širilo in uveljavljalo mnenje, da v kalkulacijo cene storitev družbenih dejavnosti ne sodijo normalni stroški za zadovoljevanje skupnih potreb. Jasno pa je, da skupnih potreb ni mogoče zadovoljevati brez ustreznih skladov, skladov skupne porabe. Sredstva, ki so jih delovne organizacije obdržale iz naslova nadomestila za K-15, so v mnogih primerih vključili v osebne dohodke in se delijo po kriterijih za osebne dohodke. Ne glede na težke materialne razmere posameznih delovnih kolektivov tako ravnanje ni mogoče opravičiti. Zaradi nizkih osebnih dohodkov zlasti na nekaterih področjih družbenih dejavnosti in zaradi neorganiziranosti pogojev za smotrno izkoriščanje oddiha, so delavci pogosto prisiljeni, da prekomerno delajo in da zlasti tisti z družinami težko odhajajo na dopust izven domačega kraja. Zaradi nizkih osebnih dohodkov tudi marsikje delavci z regresi za dopust zadovoljujejo druge elementarne potrebe (ozimnica, šolske potrebščine). Opozoriti je treba tudi na to, da je v družbenih dejavnostih mnogo poklicev, ki terjajo povečano skrb za preventivno klimatsko okrevanje (na primer prosvetni delavci — poklicna obolenja grla). Redki so primeri skrbi tudi v tem smislu. Niti v delovnih organizacijah niti v družbeno-političnih skupnostih očitno nimamo dolgoročnejše politike o programiranju razvoja te dejavnosti. Sindikati pa so bili na tem področju udeleženi doslej vse preveč enostransko in tudi kampanjsko. In vendar bi bili dolžni analizirati, kako se izkorišča prosti čas in predlagati rešitve za zboljšanje materialnih pogojev rekreacije in oddiha. V tem smislu gre predvsem za prizadevanja, da se v ceno storitev vkalkullrajo vsaj najnujnejše potrebe rekreacije in da sorazmerno z dvigom osebnih dohodkov narašča tudi v tem smislu lastna udeležba posameznikov. Delovne organizacije bi za področje rekreacije in oddiha morale sprejeti dolgoročnejše programe, v samoupravnih aktih pa opredeliti pravice delavcev v zvezi s tem. Izkoristiti bi morali izkušnje tistih, ki so že doslej to problematiko organizirano reševali. Pri vodstvih sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa bi morali formirati posebna telesa za oddih in rekreacijo, ki bi se posebej ukvarjala z nalogami tega področja. Kako gospodarimo T\ ružbeno politične organi-I J zacije, vodstva delovnih in družbeno političnih skupnosti ter upravni in izvršilni organi v Sloveniji so v času po objavi smernic vodstva ZKS sprejeli in uveljavili številne ukrepe, ki zagotavljajo pospešeno izpolnjevanje temeljnih nalog gospodarske in družbene reforme ter povečanje celotne učinkovitosti slovenskega gospodarstva in družbe. Politično, samoupravno in upravno aktivnost pri razvijanju družbeno ekonomskih in političnih odnosov v Sloveniji je zlasti spodbudila pobuda IK CK ZKS o sklicanju predstavnikov vodstev družbeno političnih organizacij, samoupravnih ter upravnih institucij na akcijski dogovor o konkretizaciji, načinu in rokih za uresničenje smernic ter o njihovih konkretnih nalogah in odgovornosti. V obdobju izvajanja smernic se je zato zlasti povečala učinkovitost dela republiških organov uprave, predvsem republiškega sekretariata za gospodarstvo. V ponazoritev en sam primer! V smernicah je vpisana ugotovitev, da zaradi razlik v pogojih gospodarjenja in doseženih rezultatih nastajajo precejšnje razlike v višini osebnih dohodkov, zato da je potrebno s pomočjo celotnega davčnega sistema zagotoviti doslednejše izvajanje načela, da morajo vsi občani, ki imajo večje osebne dohodke, tudi več prispevati za kritje skup- Po predlogu sekretariata naj bi republike imele pooblastilo, da same določijo, koliko delavcev sme opravljati dopolnilno delo v obrtni delavnici ter pooblastilo, da določijo, v katerih obrtnih dejavnostih, ki zahtevajo poslovni prostor in posebne sanitarne in tehnične pogoje, ni mogoče opravljati obrtnih storitev kot postranskih poklicev. Tudi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o obrtnih delavnicah ' samostojnih obrtnikov je že pripravljen. Določil naj bi. da se nekatere obrtne delavnice ne morejo ustanoviti z dokazovanjem strokovne usposobljenosti, to je s pismenim potrdilom delovne organizacije oziroma obrtne delavnice samostojnega obrtnika, ki se ukvarja z dejavnostjo, katero želi prosilec opravljati kot obrt. Da bi obrtne dejavnosti prilagodili doseženemu razvoju, je sekretariat v sodelovaniu z gospodarsko zbornico SRS predlagal tudi spremembo zveznih predpisov o nomenklaturi obrtnih dejavnosti. Izdelali so predlog o dopolnitvi in spremembah republiške odredbe o razvrstitvi obrtnih dejavnosti. In represivni ukrepi ob ugotovljenih nezakonitostih? Vsem samostojnim obrtnikom, pri katerih je bila ugotovljena prekoračitev predmeta poslovanja ali druge nepravilnosti, so izdali odločbe laiaiaaiaiaiiiaaaiaiaaiaaaaaiaaiiaiiaai Učinek smernic nih potreb. To naj omogočijo progresivno obdavčenje, diferencirana politika prometnega davka in še druge davčne oblike. In aktivnost republiškega sekretariata za gospodarstvo? Oblikoval je nekaj predlogov za izdajo novih predpisov oziroma za dopolnitev doslej veljavnih s področja inšpekcijskih služb, gostinske dejavnosti, obrtnih delavnic samostojnih obrtnikov, obrtnih na-bavno-prodajnih zadrug ter o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili. Da bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s spremenjenimi zveznimi predpisi, predlaga sekretariat izdajo republiškega zakona, ki naj bi dal inšpekcijskim službam na področju industrije in gradbeništva zakonito osnovo za njihovo delovanje. Ker tudi ni urejena materialnopravna osnova za delo tržne inšpekcije, se ti organi ne morejo učinkovito vključiti v aktualna gospodarska in družbena dogajanja; zato tg sekretariat predlaga tudi sprejem republiškega zakona o tržni inšpekciji. Sekretariat je predlagal tudi spremembo temeljnega zakona o gostinski dejavnosti v tem smislu, da bi bila dana republikam možnost, da s svojimi predpisi same določijo, koliko delavcev lahko opravlja dopolnilno delo v zasebnih gostiščih, ter spremembo zakona o opravljanju javnega prevoza z motornimi vozili v lasti zasebnikov. o uskladitvi predmeta poslovanja in drugih pogojev z veljavnimi predpisi. Vsem obrtnikom, ki so se ukvarjali z grafično dejavnostjo, so izdali odločbe, da v roku 30 dni prilagodijo delo predmetu poslovanja, za katero imajo dovoljenje, nekaterim pa so odvzeli pridobljene imovinske koristi. V primerih opravljanja obrtne dejavnosti brez dovoljenja ali neupravičenega zaposlovanja delavcev so vložili tudi prijave za kaznovanje in uvedli postopek za odvzem neupravičeno pridobljene premoženjske koristi. Tudi vsem zasebnim gostilničarjem, ki so zaposlovali večje število delavcev, so izdali odločbe in uvedli postopek za kaznovanje. Prav tako so izdali odločbe prevoznikom, ki so morali do 1. oktobra prilagoditi poslovanje novim predpisom, proti kršiteljem predpisov pa so pri pristojnih organih uvedli postopek za kaznovanje in za odvzem neupravičeno pridobljene premoženjske koristi. Že kratek pregled dela republiških upravnih organov pri izpopolnjevanju predpisov torej priča, da se uresničevanje smernic v Sloveniji ni izrodilo v »lov na čarovnice«, marveč da postaja ustvarjalna akcija celotne naše družbe, njeno bistvo pa je: nenehno demokratizirati družbeno življenje in dosledno uresničevati načelo delitve po delu. VINKO BLATNIK to H o F *o H O S O S m 2 H > H O S) - M ■d to ►3 O P 3 B O o a o. j O p 0) > a K g < b Z a S o a o a a, a o p to >. H K O a < b Z M S o X % s 0 b 01 M >-s < b Z a S o o a a a 0 H 01 > H K O b < b Z sr S o M o M 0, a 0 b 01 > H g < P Z a S o * o H h J 0 E- 01 > H ►H K O b < b Z a S o K Vozilo za vas Izredna priložnost: nakup osebnega avtomobila Moskvič 408, cena 23.900 N-din s 4 vrati, s 4 žarometi, v vgrajenim radioaparatom, jakost motorja 55 KM/DIN, 1357 ccm. Rok dobave takoj po vplačilu. Za vozilo odobravamo potrošniški kredit v neto znesku 9060 N-din, brez porokov in brez pologa. Vse informacije pri Volanu, Kersnikova 6— Telefon 311-734. VOLAN, Ljubljana Šoferji, lastniki osebnih avtomobilov nesreče ne morete preprečiti — lahko pa zmanjšate posledice Z VARNOSTNIM PASOM TAP Varnostne pasove za vse tipe osebnih avtomobilov proizvaja in nudi po konkurenč ni ceni samo za 100 din za pas TOVARNA AVTOOPREME PTUJ SINDIKATI DAJEJO POBUDO ZA TESNEJŠE SODELOVANJE IN POVEZOVANJE SLO-VENSKE USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE ____________ Doklej drag mimo drugega Sedanji gospodarski položaj slovenske usnjarsko-predelovalne industrije opozarja, da se bodo razmere še poslabšale, če kolektivi ne bodo prisluhnili skupnim interesom in če ne bodo strnili svojih prizadevanj Nobena skrivnost ni, da je usnjarsko-predelovalna industrija Slovenije v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami Še najmanj notranje organizirana. Ugotovitev, da je v nekaterih primerih sicer prišlo do po-slovno-tehničnega sodelovanja in povezovanja na primer med tovarnama PEKO in RUNO Tržič — tega dejstva ne demantira, ker so hkrati očitna povsem nasprotna hotenja. Tovarna TOKO Domžale, na primer, preusmerja proizvodnjo, ker je niti tovarna usnja Vrhnika niti kamniška usnjarna ne zagotavljata zadostnih količin svinjskega usnja; prav z izdelki iz tega usnja pa se je ta tovarna najbolj uveljavila na svetovnem trgu. In še drug primer: na zadnjem sestanku sveta za tekstilno, usnjarsko in predelovalno industrijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so ugotovili, da niti predstavniki predelovalne industrije ne vedo, kaj jim lahko nudijo domače usnjarne in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni prevzeti naročila! Rezultat teh razmer je, da čevljarska in predelovalna podjetja marsikaj uvažajo povsem po nepotrebnem, v usnjarnah pa se kopičijo zaloge ali pa le-te prodajajo svoje proizvode malodane za vsako ceno. To še ni najhuje, ker takšna usmeritev — čeprav manj značilna za predelovalno kot za osnovno, usnjarsko industrijo — hudo izčrpava gospodarsko moč panoge kot celote. Vse to se izraža v zmanjševanju fizičnega obsega proizvodnje — za 5 % v devetih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem — v zmanjševanju akumulativne sposobnosti — za 15 % ob polletju glede na enako lansko razdobje — v naraščanju zalog gotovih izdelkov in v zmanjševanju izvoza za 9, oziroma za 28 % (po polletnih podatkih), v nizkih osebnih dohodkih — 835 novih dinarjev v prvih devetih mesecih letošnjega leta — v nižji produktivnosti — za 4 % nižja kot lani v tem času itd. Na takšne rezultate nedvomno vpliva tudi delovanje ukrepov gospodarske reforme. Vendar so udeleženci omenjenega sestanka vendarle menili, da gre tudi za posledico zastarelosti proizvodnih naprav in pomanjkanja strokovnih kadrov ter. kot smo že zapisali, ?a premajhno samoorganiziranost panoge in grupacij znotraj usnjarsko-predelovalne industrije. Prav slednje pa predstavlja temeljno vprašanje, ki ga v sedanjem času mora razrešiti naša usnjarsko - predelovalna industrija, če naj si obvaruje obstoj in zagotovi' trajnejšo perspektivo. ZAKAJ »VMEŠAVANJE« IN... Vsa omenjena in še druga vprašanja so bila znana tudi pred leti, ko je še delovalo poslovno združenje usnjarske industrije. Združenje je razpadlo, ker ni znalo poiskati pravega delovnega področja, kakor so trdili takrat, oziroma zaradi osebnih nesporazumov izvoljenih predstavnikov podjetij, kakor je bolj ali manj odkrito slišati zdaj. Kakorkoli pa je že bilo, zdi se nam vredno poudariti naslednje: Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva je dal na dnevni red ta vprašanja zato, ker je dolžan ščititi interese usnjarskih, čevljarskih in drugih delavcev — članov sindikata, ki ne morejo v nedogled čakati, da bi njihovi samoupravni in vodstveni organi spoznali, da je sedanje stanje nevzdržno. In drugič: sedanji položaj je naravnost primeren za takšno obravnavo, ker še nikoli ni bilo tako očitno, da so ne le možni, marveč tudi potrebni skupni napori in dogovori glede usmeritve panoge kot celote. Se to-le: miniti je sicer moralo leto dni, toda na opozarjanje sindikatov se je vendarle začela razreševati podobna problematika tekstilne industrije. Ce je bilo to mogoče pri tekstilcih, zakaj bi to bilo nemogoče v usnj arsko-predeloval-ni industriji? PREDLOGI SINDIKATOV Na osnovi vseh teh spoznanj so predstavniki večine slovenskih obutvenih in usnjarskih kolektivov na zadnjem sestanku sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije izoblikovali program skupnih prizadevanj. Iz tega programa povzemamo samo najvažnejše naloge: % Usnjarsko-predelovalna industrija, združena v okviru Gospodarske zbornice SRS, mora čimprej izdelati razvojni program panoge kot celote. Prizadevanja za izdelavo takšnega programa podpira tudi sindikat delavcev industrije in rudarstva. • Pri sanaciji industrije usnja in obutve bi morali finančno podpreti predvsem tista podjetja, ki so se že vključila v svetovni trg in ki zaradi specializacije doživljajo težave in žrtve zaradi premagovanja zunanjetrgovinskih razmer. Ostala razmišljanja pa naj bi veljala razreševanju problemov v tistih podjetjih ali grupacijah, ki imajo enake težave zaradi drugačnih vzrokov. Eno osnovnih poroštev za sanacijo pomenita ustrezna kadrovska politika in poslovno-tehnično povezovanje posameznih kolektivov. # Proizvajalci usnja in obutve bi se v prihodnje morali sporazumeti v skupnem snovanju in ustanovitvi službe za raziskavo trga, o skupnem in organiziranem nastopanju na domačem in na tujih tržiščih, o specializaciji in delitvi dela ter o medsebojnih odnosih med grupacijami znotraj panoge. Ko pa bodo kolektivi snovali razvojne programe, nikakor ne smejo pozabiti na ustrezno politiko v osebnih dohodkih in na vključevanje vseh drugih elementov — sredstev za enostavno reprodukcijo in vsaj za minimalno akumulacijo — če naj bo poslovanje tudi dejansko rentabilno in s tem uspešno. ® Sindikati podpirajo zahteve prizadetih kolektivov, da bi družba morala s konkretnimi ukrepi — stimulacija izvoza, povrnitev dajatev itd. — vplivati na povečevanje izvoza na konvertibilna področja. <1 Sindikati niso poklicani, da bi sprejemali stališča do sprememb konkretnih deviznih in zunanietrgovinskih instrumentov, ker le-to zahteva kompleksno strokovno proučevanje. Menijo pa, da bi pristojni organi morali proučiti vse predloge gospodarstva. -mG S * Ste slišali... ... da proizvodni rezultati zadnjih dveh mesece^ razkrivajo, da se obseg proizvodnje vidno stopnjuje. Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila v prve® polletju že za 4,6 odstotka večja kakor lani, v juliju pa je presegla lanski obseg v tem mesecu kar za 9,5 odstotka; ... da je v avgustu zabeležila industrija Slovenije z indeksom 110,9 na j večji obseg mesečne proizvodnje v letošnjem letu. Tako je osemmesečni rezultat za 5,8 % višji od lanskega i° že pomeni preseg za letošnje leto planiranega povečanja proizvodnje; ... da tudi v jugoslovanskem merilu ugotavlja®0 znatno povečanje obsega proizvodnje. Osemmeseč® rezultat je za 4,8 % boljš1 kakor je bil lani; ... da nam nudi pomembne podatke o oživljanju gospodarstva tudi gradbeništvo. Vrednost opravljenih del je bila v junij0 za 32 % večja kakor lani, v juliju za 30 % in v avgustu za 37 %, medtem k° znaša enomesečno povečanje 28 odstotkov; ... da se je v zadnjik dveh mesecih bistveno izboljšal tudi izvoz. V julij1' je bil jugoslovanski izv^ za 25,3 % večji kakor lak v avgustu pa za 14,1 %, c* lotni izvoz v osemmese0 nem obdobju pa je za malenkost večji kot minul6 leto; ... da je splošno oživljanje v gospodarstvu prineslo v zadnjem času tudi Povečanje povprečnih osebn® dohodkov. V Sloveniji sS je povprečje osebnih dohodkov v avgustu poveča'0 na 1036 novih dinarjev v primerjavi z 955 novimi dinarji v juniju letos. mmiiiii[ipiiiiraiiiiiMiiliiiiiiiiiiii!iii:iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii]iiiiii^ ; Naložbe morajo biti varne Kemična industrija je pripravljena investirati Kemična industrija je pre- Zanimivo je, da na primer minulega do letošnjega prvega 1 ko gospodarske zbornice anga- celo tovarna zdravil Lek za- polletja zmanjšala za 4 odstot- J žirala najuglednejše strokov- govarja soinvestiranje v raz- ke. Razen tega bi podražitev E n jake za svoje področje, da bi voj kemične surovinske baze, domačih surovin poslabšala g si zagotovila v okviru medna- toda postavlja zahtevo, naj izvozne možnosti predeloval- 1 rodnega gospodarstva prostor kemijski teoretiki in praktiki, cev. s na soncu, in sicer za čimdalj- angažirani za proučitev ko- Zagovarjanje administra-V desetih zajetnih študijah, njunkture na svetovnem trži- tivnih posegov v politiko cen šču, najprej končajo svoje de- na področju bazične industrije lo, šele nato bi kemična in- seveda nasprotuje težnjam go- dustrija skupno izbrala pro- spodarske reforme po razma- prodajne možnosti vseh zna- izvode, ki bi. bili perspektivni, hu tržnega gospodarstva. Žanih elementov in sestavin na določila izdelovalce glede na časno pa je ta zagovor mogo- področju bazične in predelo- proizvodne pogoje in sofinan- če opravičiti: celotni panogi industrije, cirala potrebno proizvodno koristi. V primerjavi z drugo opremo. industrijo je kemična precej Ob tako neomajnem stali- trdnejša, njeni finančni rezul- Sele na podlagi temeljitega šču predelovalne in farma- ta ti poslovanja so se od mi* 1 pregleda nad svetovno proiz- cevtske industrije, to je tistih nulega leta znatno izboljšali, g vodnjo v tej panogi in na podjetij, ki so finančno veliko kar je tem večjega pomena, če 1 osnovi skrbno proučenih trž- močnejša kakor bazična, na- upoštevamo burno industrijsko g nih razmer naj bi skupno za- letijo priporočila proizvajalcev revolucijo na področju kemi- 1 snovali, pa tudi realizirali surovin, naj bi jim s spre- je v gospodarsko razvitih dr- 1 perspektivni načrt razvoja slo- membo gospodarskega instru- žavah. Ko se bosta bazična in | venske kemične industrije. mentarija olajšali pdložaj — predelovalna industrija tesne-Da ne gre zgolj za besede, predvsem se zavzemajo za je povezali, v kar spričo že | je videti že iz sedanjega delo- sprostitev cen — pri predelo- končanih in uspešnih integra- | vanja predstavnikov kemične valcih na odpor. Jasno je cijskih procesov v drugih dr- | industrije v njihovem svetu na namreč, da bi podražene suro- žavah ni mogoče dvomiti, ib I gospodarski zbornici. Naspro- vine povečale proizvodne stro- skupno financirali razvoj ti* 1 tu jej o vsakršni tvegani naložbi ške predelovalcem in priza- stih surovin, ki jih bomo lahko j J investicijskih sredstev — tu- dele njihovo podjetniško aku- doma in v tujini prodajali z % | di družbenih — v bazično in- mulacijo, ki se je zaradi po- z dobičkom, bo tudi bazična j 1 dustrijo, četudi se zavedajo večanega deleža družbe pri de- industrija zlezla na zeleno j 1 njene zastarelosti. litvi družbenega proizvoda od vejo. Ma- ( IIBiMllllIlilllllllMIIIlIMMlIlIlIllIlilllllilliilllllllllim^^ ..................i.iaiiimmiiuiiiiBiffllM11^ od katerih jih je sedem že končanih, bodo kompleksno obravnavane proizvodne in valne kemične vštevši farmacevtsko in zmetično. I Za dom in družino cLi $ca SEVNICA IZDELKI »LISCE« SO: moderni in preizkušene kvalitete udobni, lahki in prilegajoči se; izredne oblike in enostavni za vzdrževanje IZDELKI »LISCE« VAM OMOGOČAJO: lepo prileganje, elegantno in neovirano gibanje, dobro počutje in samozavest. IRANA 'ASOV, PRVA ILteOSLOVANSKA SF 'TOVARNA DAMSKIM NEDRI KORZITtiV IN, STEZNIKOV KAJ BODO IMELI LETOS NA VOLJO NASI SMUČARJI Vsak kupec bo prišel na račun Elan je tudi letos poskrbel za presenečenje Meteorologi napovedujejo letos dostojno zimo. Baje bo snega dovolj, zato se ni bati, da smučarji ne bi prišli na svoj račun. In ker si bo marsikdo izmed ljubiteljev zimske rekreacije nabavil potrebno smučarsko opremo v naslednjih dnevih in tednih, to je na samem pragu zime in prvega snega, smo se pozanimali v Tovarni športnega orodja Elan, kaj nam je pripravila za letošnjo sezono. Prepričali smo se, da bo izbira smuči, vezi in palic še bolj pestra kot minulo leto in, kar je vsaj najmanj tako pomembno, cene bodo ostale tako rekoč nespremenjene. SPET NOVI MODELI ZA LJUBITELJE KVALITETE IN MODE Poleg številnih modelov smuči za potrebe naših najmlajših, tistih, ki smučajo za razvedrilo, In končno tudi najzahtevnejših tekmovalcev, ki jih je izdeloval Elan že minulo leto, je poslala tovarna za letošnjo zimo na trg še dva nova modela. Gre za smuči METAL — GT 34 in METAL — ES 68. METAL — GT 34 so kombinacijske smuči. Zgornji alumi-jasti plošči sta vulkanizirani in prevlečeni z ACRYL ploščo v črni barvi. Stranska plošča je obložena s specialno plastično oblogo, drsna pa s PETEXOM. Spodnji jekleni robniki so nedeljeni in vulkanizirani. Cena: od 705 N-din — za dol-ne od 185 do 190 cm — do 820 dinarjev, za dolžino 215 cm. METAL — ES 68 so cenejše metalne smuči, lepljene v kombinaciji jesen* aluminij, plastika. Zgornja ploskev je iz aluminija, stranska ploskev je zaščitena s plastično oblogo, drsna pa je obložena s PETEXOM. Spodnji robniki so jekleni in vulkanizirani. Cena: od 300 N-din za dolžine od 185 do 190 cm — do 820 510 N-din za dolžino 205, 210 in 215 cm. ; Poleg omenjenih smuči boste letošnjo sezono dobili v šport- Nov poklic: REKLAMAM V ljubljanski Na-ma svoje kupce spoštujejo »v.Dekle se mi je zasmejalo: j^PDtrebne stroške ste si na-čče že drugega ne, pla-pr ste vsaj poštnino! Srajco bi p0’I?esli k nam nazaj, mi bi jo irtinv * v tovarno, vi pa ne bi Potov in ne bi izgubljali bom zapomnil za prihod-vz f sem rekel, se zahvalil, 1 kupljeno srajco in odšel. H,:.pikole,« sem po poti pre-ho Jeval- »najpreje je potreb-Srajco iz umetnih vlaken iztočiti v pralnem prašku BIO A* voda mora imeti 30 sto-C, j0 pustiti čez noč na-°br *n°’ drugi dan jo moraš ‘ ® Pralnim praškom KO-irtW' ab Pa 2 NILO. Voda mora -tl Prav tako 30 stopinj C.« Stgi^toišljam si, da sem po-sra. strokovnjak za pranje belih vlak' So narejene iz umetnih Dotifiv' ® načinu pranja so me LarIa* strokovnjaki tovarne UD iz Novega mesta. ikh n i me ne hi, ko pa sem kuooial tako ogorčeno pismo! hflgj aem belo srajco, njihov tlj ustreznih kadrov, ki bi vodili tekmovanja v nižjih, občinskih tekmovanjih. Ta šport pa nima samo zgolj športni, ampak tudi ob-Tarrthvi rt^vopn. REZA'J ^ATI: Člani — (8 ekip): 1 TVD »Partizan« Medvode — 36,45 minut, 2. TVD »Partizan« Muta. I — 43,45, 3. TVD »Partizan« Kranj I — 46,27; mladinci — (32 ekip): 1. Gimnazija Kranj 1 — 31,36, 2. TVD »Partizan« Medvode — 36,40, 3. Gimnazija Kranj U — 39,35; mladinke — (14 ekip): 1. Gimnazija Kranj I — 23,20, 2. Gimnazija Kranj II — 30,10, 3. SSD »Slavija« Celje — 30,35; članice — (5 ekip); • 1. TVD »Partizan« Kranj — 30,10, 2. TVD »Partizan« Narodni dom — 36,58, 3. Tekstilni šolski center Kranj I — 48,48; starejši člani-članice — (8 ekip); '1. TV D »Partizan« Gorje — 34,55, 2. TVD »Partizan« Narodni dom — 35,45, 3. TVD »Partizan« Kranj JI — 45,44 minut. F. ROZMAN • LJUBLJANA Napačna usmerjenost Pred dnevi so člani odbora za telesno kulturo Prosvetno kulturnega zbo-r ki mora potekati na celotnem jugoslovanskem področju, d® bi na ta način čimprej raz- ---- k* rešili nekatere probleme, škodljivo vplivajo na perspektivni razvoj gospodarstva i® migracijo delavcev. Posebn® pozornost zasluži zaposlovanj6 v tujini. 5. RO sindikata gradbeni® delavcev zavezuje predsedstvo, področne aktive in njihove odbore, še posebej P® vodstva sindikalnih organizacij v gradbeni operativi in i®' dustriji gradbenega materiai»> da zaostrijo odgovornost za higiensko tehnično varnost in *e posebej za zaščito delavcev n® delovnih mestih in da se zavzamejo za upoštevanje z’ sprejetih stališč o organizacij’ in vzdrževanju delavskih u»-selij. 6. Da bi lahko čimbolj usp6”' no delovali v pogojih družbenega in samoupravnega dogovarjanja, je treba stalno P61' lagajati organizacijo in met®®^ dela sindikata potrebam družbenega razvoja. Usmeriti se J potrebno predvsem v osnov®® sindikalne organizacije, P66®' vsem pa skrbeti za tek0®. boljše informiranje delavcev stališčih republiškega odb01. sindikata gradbenih delavci' DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA ZA LITOSTROJ J Povabilu sindikalne organizacije Litostroj in Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana na razgovor o urejanju problemov pri gospodarjenju in odnosov v tovarni so se odzvali številni člani sindikata. LJUBLJANA, 14. oktobra 1968: Danes ob 16. uri se je zbralo v prostorih tovarniške menze v Litostroju nekaj sto delavcev, ki so se odzvali vabilu sindikalne organizacije Litostroj in Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, da bi se pogovorili o nadaljnjem urejanju problemov gospodarjenja in odnosov v tovarni. Po uvodni besedi predsednika Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana RUDIJA BREGARJA, ki je pomenila družbeno-politično oceno dosedanjih prizadevanj v Litostroju za ureditev ekonomskih in medsebojnih odnosov v podjetju ter oceno posameznih vodilnih delavcev za počasno razreševanje konfliktnih odnosov, se je razvila živahna razprava, v katero so posegli številni člani kolektiva. Na osnovi uvodne besede predsednika MSS Ljubljana Rudija Bregarja in bogate razprave je zbor sprejel tudi nekaj pomembnih zaključkov, ki jih objavljamo v celoti. O uresničevanju sklepov tega zbora sindikata v Litostroju in o nadaljnjih ukrepih za ureditev odnosov v podjetju pa vas bomo seznanjali v rednih izdajah Delavske enotnosti. j ^ RUDI BREGAR: : / Obljube in besede naj zamenjajo dejanja! Uvodna beseda predsednika Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana RUDIJA BREGARJA na sestanku lito- strojskih delavcev Tovarišice in tovariši! Takoj na začetku moram povedati, da v ljubljanskih sindikatih nismo nikoli podvomili v iskreno prizadevanje in zavzetost pretežne večine delovnega kolektiva — za samoupravno in celovito urejanje razmer v Litostroju. V to smo bili vedno prepričani; najprepričljivejšo potrditev za to pa smo dobili na popoldanskem zborovanju 10. junija letos. Na današnjem sestanku moramo doseči, da to pripravljenost kolektiva povežemo z organizirano akcijo sindikata in drugih političnih sil ter da jo usmerimo v učinkovito obravnavanje in reševanje nakopičenih problemov v Litostroju. Naša naloga je tudi, da ugo- tovimo, v kolikšni meri in na kakšen način so se obravnavali in izvajali utemeljeni predlogi in upravičena opozorila, ki ste jih delavci navajali na omenjenem zborovanju. Pred občinsko skupščino sem vam zagotovil, da bomo sindikati kot tudi druge politične organizacije Ljubljane pomagali, da se vaše težave in naloge rešujejo po samoupravni poti tako v podjetju kot tudi na drugih ravneh. V vodstvu ljubljanskih sindikatov smo dali odločno podporo vašim upravičenim pripombam, da je potrebno odpraviti nekatere nesmisle v delitvi osebnih dohodkov, pripombam glede izboljšanja organizacije dela, jasnejše oprede- litve odgovornosti vodilnih in strokovnih kadrov, zahtevi po izdelavi ustreznih meril za nagrajevanje strokovnjakov po uspehu, glede ureditve vprašanj dela v nadurah, zahtev za izboljšanje in učinkovitejše informiranje kolektiva itd. Se posebno prizadeto in odgovorno pa smo se zavzemali za človeško toplo obravnavanje mnogih stisk in težav, ki jih imajo posamezni delavci v.vašem kolektivu. Naša prizadevanja so težila za tem, da skupino z vami ustvarimo v kolektivu odnose zaupanja, poštenosti in odkritega obravnavanja odprtih problemov, kar naj bi prispevalo k dobremu počutju delavcev in večji ustvarjalni vnemi vseh zaposlenih v kolektivu. Meniti smo, da se bodo na podlagi zahtev kolektiva za ureditev nekaterih nerazrešenih vprašanj notranje politične sile, samoupravni organi, strokovne službe in najbolj odgovorni posamezniki hitreje zganiti in pričeli razmere v Litostroju celoviteje reševati. Priznati moramo, da smo pričakovati več zavzetosti in večjo odgovornost vseh. V SINDIKATIH OSTAJAMO DOSLEDNI SVOJIM STALIŠČEM Biti bi enostranski, če ne b;i imeti pred očmi tudi drugega dela upravičenih zahtev litostrojskih delavcev, (Nadaljevanje na 2. strani) Zaključki i zbora sindikata v Litostroju 1. Zbor članov sindikata v Litostroju predlaga odstop vodilnih kadrov, tehničnega direktorja, šc'-'a kadrovske službe, šefa splošne službe, medtem ko je delovno mesto fin večnega direktorja že razpisano. Zbor pa ni soglašal z odstopom generalnega direktorja. 2. Današnji zbor še posebej zadolžuje vse dosedanje vodilne kadre, da ostanejo in delajo na delovnih mestih vse dotlej, dokler ta delovna mesta ne belo zasedena z drugimi ljudmi. 3. S pravilno kadrovsko politiko je treba zagotoviti nenehno preverjanje sposobnosti vseh strokov nih in vodstvenih delavcev, zagotoviti njihovo rast in pravočasno obnavljanje. 4. Upravni odbor naj stori vse potrebno, da se čim-prej reši vprašanje ustrezne kadrovske zasedbe vodilnih delovnih mest, pri čemer pričakujemo ustrezno pomoč tudi od občinsko skupščine in drugih političnih ter samoupravnih dejavnikov v mestu in v republiki. 5. Vodstvo podjetja, samoupravni organi In druž-beno-politične organizacijo v podjetju se morajo zavzemati, da pritegnejo k reševanju nekaterih nerazrešenih sistemskih vprašanj gospodarjenja, ki tarejo li-tostrojski kolektiv, tudi izvršni svet in skupščino SRS. 6. Zbor meni, da je novi enotni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v osnovi dober, saj vnaša v nagrajevanje številne nove elemente, ki bodo pozitivno delovali na dvig produktivnosti dela. Zato ga ne kaže zavrniti, marveč ga je treba strokovno izpopolniti. Predlagamo tudi. da odgovorna strokovna služba čimprej izdela kriterije za penaliza-cijo. 7. Današnji sestanek kolektiva naše delovne organizacije je pokazal, kako nam je potrebna masovna in učinkovita sindikalna organizacija, ki se bo sposobna boriti vselej in z vsakomer za interese delavcev. Izvršnemu odboru nalaga, da takoj izdela akcijski program dela sindikalno organizacije, v katerem morajo dobiti današnji sklepi osrednje mesto. 8. Zbor sodi, da ni nobenih razlogov za nepremišljena dejanja, ki bi utegnila okrniti enotnost in ugled našega kolektiva in poziva vse h konstruktivnem sodelovanju pri reševanju slabosti v gospodarjenju in v notranjih odnosih na demokratičen način in po samoupravni poti. Očitno je, da gre za enotno spoznanje: stavka v samoupravnih odnosih ne more pomenili učinkovite metode razreševanja konfliktov. Ne samo zato, ker je s svojimi ekonomskimi posledicami neposredno uperjena zoper tiste, ki hi se je poslužili, temveč v prvi vrsti zato, ker stavka sama po sebi ne more pomeniti razreševanja vzrokov, ki so privedli v zaostrene odnose. S tega stališča tudi velja ovrednotiti pobudo sindikalne organizacije Litostroja in Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, da po iščeta drugačno metodo razreševanja konfliktov. Zboru na rob Sporazumela pa sta se še, da naj javna razprava osvetli posledice zaostrenih ekonomskih in medsebojnih odnosov, osvetli žarišča teh konfliktov, hkrati pa naj razkrije, kolikšna je individualna odgovornost posameznih delavcev, da se odnosi zaostrujejo, namesto razrešujejo. Lahlco bi tak način razreševanja poimenovali tudi predčasna reelekcija, ali po domače: zamenjava vodilnih delavcev takoj, ko se izkaže, da niso več kos svojim nalogam in dolžnostim, ko njihova prizadevanja kolektivu ne zagotavljajo napredka, temveč ga vlečejo nazaj. In izkazalo se je, da je tak ukrep najbolj uspešna in hkrati najbolj demokratična metoda razreševanja protislovij in urejanja notranjih odnosov. Presenetljiva in pretresljiva obenem je bila pripoved o tem, kako se je med kolektivom razrasel polip nezaupanja. Lovke tega polipa pa se imenujejo nesposobnost organizirati moderen proizvodni proces, moderno organizacijo dela, razmejiti pristojnosti, opredeliti dolžnosti in odgovornosti vseh in vsakogar. Gniloba se razrašča tu in V takem okolju. In nekdo je v tej razpravi približno takole razgalil resnico: delna zamenjava vodilnega kadra ne more zagotoviti rešitve ... Kajti zlasti srednji vodstveni kader je tisti, ki je sposoben podreti še tako pametno akcijo. Resnica, ki ne velja samo za Litostroj, čeprav je tu morda res nekoliko bolj očitna. Zato tudi mislim, da smo storili le malo več kot nič, če smo uveljavili načelo zamenjave za štiri ali pet vodilnih delavcev, medtem ko drugi vodstveni delavci lahko brez sleherne nevarnosti zase uživajo sadove svojega nesposobnega vodenja, pogosto tudi ribarjenja v kalnem. A če kje, potem bi se prav v družbeno političnih organizacijah morali boriti proti temu. BOJAN SAMARIN j Obljube in besede I I I I I I I I I I I I S I I I ! I I I (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih je mogoče urejati predvsem izven kolektiva. V mislih imam ureditev nekaterih sistemskih vprašanj, kot so: prevelika obremenitev gospodarstva z družbenimi dajatvami, ureditev kreditiranja prodaje strojne opreme za izvoz in na domačem trgu ter odpravo nekaterih anomalij v zunanjetrgovinskem režimu (deli strojev so višje obdavčeni kot stroji sami, premalo je deviz za uvoz reprodukcijskega materiala in preveč za uvoz luksusnih artiklov itd.); vprašanje kreditiranja rekonstrukcije strojnega parka s strani slovenskih bank; z davčnim mehanizmom zlasti pa na podlagi enakopravnih pogojev vseh delovnih organizacij v državi, za kar smo se zavzemali na VI. kongresu ZSJ, kako odpraviti razlike v osebnih dohodkih, ki ne izhajajo iz rezultatov družbeno potrebnega dela; odpravo vzrokov neupravičenega bogatenja in špekulacij itd. Glede teh in drugih vprašanj, ki jih moramo urejati v širši družbeni skupnosti, imamo ljubljanski sindikati povsem jasna, odločna in glasna stališča. Predkongresno konferenco, naše nastope na VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov in še mnoge druge akcije smo usmerili na ta področja. Naj ob tej priložnosti navedem samo nekaj naših stališč: gospodarstvu pustiti več njihovih ustvarjenih sredstev, limitirati vse potrošnike, ki ustvarjajo svoj dohodek iz dajatev proizvodnih delovnih organizacij na raven rezultatov v gospodarstvu. Ostro smo obsodili nekatere kardinalne nesmisle v uvozu, ki ga je zvezna administracija proglašala za nujen intervencijski ukrep. Močno pritiskamo za hitrejše in učinkovitejše ukrepanje zveznih organov v korist izvajanja reforme. Zastavili smo odločno besedo v zahtevi po reorganizaciji in preobrazbi zvezne uprave in drugih institucij, ki kroje usodo gospodarstvu itd., da ne naštevam vsega. Te naše zahteve so dobile osrednje mesto tudi v Smernicah predsedstva in IK CK ZKJ o najvažnejših nalogah ZK pri razvijanju družbeno - ekonomskih in političnih odnosov, ki so že do sedaj povzročile precejšnje premike v doslednejšem izvajanju nalog, začrtanih z gospodarsko in družbeno reformo. Toda povrnimo se na naš ožji, tovarniški teren! Osnovni podatki o rezultatih gospodarjenja Litostroja, ki ste jih pred dnevi prejeli v posebnem pismu generalnega direktorja dovolj zgovorno govore o težavnem gospodarskem položaju podjetja. Znano je, da reforma s svojimi zahtevami krepko pritiska predvsem tiste, ki so samoupravno in organizacijsko - tehnološko slabo organizirani. Ob tako težkem gospodarskem stanju več kot 3000-članskega kolektiva in ob njegovi politični razdvojenosti ne more biti ravnodušen in neprizadet nihče, ki hoče dobro delavcem. Tudi na primeru Litostroja smo se lahko pre- pričali, da ob pretresu, ki s stavko v koreninah zamaje podjetje, birokratske in tehnokratske metode vodenja! na katere se do tedaj pretežno opirajo nekateri posamezniki) do konca odpovedo. Povsem razumljivo je, da se samouprava, ki je bila podcenjevana in mnogokrat tudi izigrana, po takšnem pretresu ne more čez noč utrditi in uveljaviti. Raziskava MK ZKS Ljubljana je pokazala, da gre v našem primeru celo za to, da so vodstva samoupravnih organov v svojem delovanju zraščena z upravnimi organi do takšne mere, da se birokratizem vnaša tudi v način njihovega delovanja. Ugotavljamo, da vedno takrat, ko nastanejo razpoke v samoupravnih odnosih in kadar zaradi slabe gospodarske politike upada zaupanje delavcev v upravno vodstvo in organe samoupravljanja — dobe plodna tla za svojo nepošteno »raboto« različni anarhistični in špekulant-ski demagogi. V imenu delovnega človeka poskušajo na različne načine zapeljevati delovni kolektiv na pot izsiljevanja in uličnega pritiska, češ: »Kaj nam pa kdo more, saj smo v državi, v kateri se toliko poudarja demokracija.« Res je, demokracija je naša najsvetlejša pridobitev socialistične revolucije, vendar v naši samoupravni de- mokraciji ne more biti nihče do te mere pristojen, da bi pod pritiskom ulične demonstracije na svojo roko obljubljal karkoli in na račun drugega — razen tistega, kar je v okviru samoupravnega dogovora možno in realno doseči. Zato nam mora biti jasno, da od posedanja pred občinsko skupščino ali kjerkoli drugje ni mogoče pričakovati nobenih dolgoročnih rešitev. Ob treznem in premišljenem sumiranju izrečenih zahtev smo lahko skupno ugotovili (tudi tedaj), da je pretežni del le- teti možno rešiti v lastnem kolektivu na podlagi samoupravi j alskih pravic in dolžnosti. Nad našim sistemom delavskega samoupravljanja se dandanes navdušujejo milijoni in milijoni delavcev v svetu. V programih revolucionarnega političnega boja — v katerem padajo tudi žrtve — dobivajo zahteve po resnični delavski oblasti nad rezultati svojega dela osrednje mesto. Tako v gospodarsko razvitem kapitalističnem Zahodu, kjer elementarni standard zaposlenih ni več vprašanje, kot tudi v vzhodnih socialističnih državah delavski razred ne soglaša več z oklepom državnega, od delavcev odtujenega upravljanja s presežkom ustvarjalnega dela. Nič čudnega ni torej, če je Jugoslavija s svojim demokratičnim samouprav-ljalskim socializmom trn v peti prvim in drugim. Voditelji buržoaznih kapitalističnih sistemov se zavedajo, da se njihov delavski razred ne navdušuje nad socializmom sovjetskega tipa, da pa kaže veliko zanimanje za napore in uspehe jugoslovanskih delavcev za zgraditev samoupravne družbe. Naši uspehi — čeprav z njimi nismo zadovoljni, saj jih zato kar naprej kritično obravnavamo in iščemo boljše rešitve — so zanje vendarle svetla oporna točka, da vztrajajo v svojem boju. Na drugi strani pa nekateri vzhodni oblastniki, zariti globoko v okope državnega vodenja vsega življenja, zastrašujejo delavski razred doma in v satelitskih državah, da je vsak proces demokratizacije in večjega uveljavljanja človeka »strašna kontrarevolucija«. Teh nekaj preprostih resnic je slehernemu razgledanemu in količkaj politično mislečemu človeku pri nas dodobra znanih. Saj smo imeli priložnost slišati besede navdušenja in zahvale češkoslovaških prijateljev, ko so se le-ti vračali iz jugoslovanske svobodne stvarnosti v svojo domovino — negotovosti in teptanja človeškega dostojanstva. SAMO Z ŽELJAMI, REFERATI IN BESEDIČENJEM NI MOGOČE KREPITI SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Ce je temu tako, potem je odgovornost za razvoj našega samoupravljalskega socializma še toliko večja in pomembnejša. Prepričan sem, da se velika večina litostrojskih delavcev tega globoko zaveda. Z nepremišljenimi dejanji nikakor ne smemo dati prav tistim, ki tiho ali na glas govore, da je samoupravljalska družba neorganizirana družba, družba brez norm in okvirov, v kateri se lahko dela vse, kar komu pade na um. Seveda samo z željami, referati in resolucijami ne moremo kaj prida prispevati in premikati samoupravi j aiske prakse k večji učinkovitosti in ustvarjalnosti. Boj za samoupravno družbo je dolgotrajen in zahteven proces. Posebej še zaradi tega, ker moramo premagovati, mnoge stare nazore, ki so v nas samih. Vsak dan imamo opravka z mnogimi pojavi grobe samovolje, popačene zavesti pri odgovornih posameznikih, primeri špeku-lantskega hlastanja za neupravičenimi zaslužki in podobnimi deformacijami, ki kdaj pa kdaj močno načenjajo zaupanje delovnega človeka v uspešnost samoupravnega sistema. Toda iz naše zgodovine in današnjih razmer v svetu se lahko prepričamo, da drugačne od samoupravne poti za nas ni! Ta in mnoga druga dejstva je potrebno imeti pred očmi, če hočemo resneje analizirati razmere v vašem delovnem kolektivu in poiskati najbolj primerne rešitve. Mnogi podatki in opozorila članov kolektiva nas iiiinii)ii«iiiiiHiHiittttwimtttiiiHiitiiiiitiiiiiiiititiiiHHniiiH!miimii«tHiiii!tRmei)U)iHitHHiiiriiH!miiiiiiniiiiiimmii!iiwiiiiiittiimi;it!iiii»iiiiiiUiiiiK!n 1 1 Uvodna beseda predsednika Mestnega sindikalnega sveta | Ljubljana Rudija Bregarja na sestanku | litostrojskih delavcev | iiilllllllllllllllllllliilKillllllilHIIIIIIIIiillllllllitlllllllllllllllllUlMUliiilllilliKinimillllillUIIUUIIIIIIIIIIIIHIIIIIlillllUilliillilllllimiltlllllHIHIIIIItllllllllin naj zamenjajo dejanja? utrjujejo v prepričanju, da sedanje vodstvo ni sposobno uspešno urejati nekaterih notranjih problemov. Čeprav posameznikom ni možno odrekati naporov in tudi zaslug za uspešno reševanje posameznih poslovnih nalog, ki so vezane za dejavnike izven kolektiva, pa prenekateri nerešeni problemi s področja organizacije dela, tehnologije, kadrovskih zadev in medsebojnih odnosov povzročajo mnogo upravičenega negodovanja, ki je prišlo do izraza tudi ob zadnji prekinitvi dela. Številna od teh nerešenih vprašanj so prisotna že mnogo let, vendar ni odločnejše pripravljenosti pri vodilnih kadrih za uspešno reševanje. V kolektivu obstaja mišljenje, da tudi v bodoče ni pričakovati, da se jih resno lotijo. Vsi smo najbrž enotni v tem, da z urejanjem notranjih razmer ne kaže odlašati, če hočemo sedanjo negotovost preusmeriti v ustvarjalno delo. V nasprotnem bodo imeli tudi v bodoče plodna tla tisti posamezniki, ki jim ni do samoupravnega reševanja notranjih problemov. Bili bi veliki politični naivneži, če ne bi spoznali, da so sile, ki so proti razcvetu naše samoupravljal-ske družbe, zarile svoje tipalke tudi v vaš kolektiv. Politično dogajanje in nemir, ki je zasejan že nekaj časa med delavci, in pota, ki se nakazujejo za reševanje težav, nas opozarjajo, da so na delu tudi posa- Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 813/VI, telefon uredništva 316-672, 316-965, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, štev. 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-par - 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din — polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana mezniki, katerih idejno politična orientacija nima ničesar skupnega s samoupravljanjem in s splošnimi interesi delovnih ljudi. Tako ameriškemu kot ruskemu hegemonizmu je mnogo do tega, da diskreditira samoupravni socializem v Jugoslaviji, zato je včasih težko ugotoviti, za čigav račun delujejo taki posamezniki. Toda človeka čudi, kako je možna tolikšna ravnodušnost notranjih političnih, samoupravljal-skih in strokovno operativnih dejavnikov. Zaradi premajhne budnosti in slabotnega političnega delovanja lahko dobivajo taki hujskači tolikšen maneverski prostor. Osupli smo, ko poslušamo in beremo parole o tem, da naj pridejo k nam Rusi, ki naj napravijo red, pa pri tem teh ljudi ne obsodimo odločneje. Sprašujem se, koliko je takih med nami, ki žele v zameno za naše samoupravljanje komisarja v podjetje? Mislim, da zelo malo! Nepojmljivo je, kako je mogoče, da v takem, v bistvu zdravem kolektivu, dopuščate komunisti in drugi obveščeni ljudje, da se lahko, čeprav le za hip, zadržuje človek, ki objokuje Hitlerjevo smrt in izjavlja, da bi nas le on lahko rešil. Četudi gre za umobolnega človeka in je nevaren za okolico, ga je treba zaradi tega »premestiti« na varnejši prostor. Morda bo kdo menil, da preveč dramatiziramo stvari in da so to le posamični pojavi, ki jim ne kaže posvečati tolikšne pozornosti in iz njih delati' političnih zaključkov. Toda ali naj mirno opazujemo, kako posamezniki sejejo nemir in malodušje v delovni kolektiv, ki se bori s tolikšnimi težavami za svoj obstoj in gospodarski napredek? Dejstvo, da nenehno visi v ozračju parola o ponovni prekinitvi dela, prav gotovo ne prispeva k ustvarjalnim naporom in normalnim razmeram, ki jih zahteva produkcijski proces. SEDANJIM RAZMERAM JE TREBA ODLOČNO NAREDITI KONEC Zato smo se odločili, da takim razmeram odločno napravimo konec. Kolektiv potrebuje za izvajanje svojih težavnih proizvodnih in gospodarskih nalog normalno samoupravno vzdušje, če hočemo, da bodo jutri »kuverte« bolj debele. Sindikati ne vidimo druge poti. Sedaj moramo odgovorno presoditi, kaj nam je storiti. Ni dovolj samo obso- jati nevzdržnih razmer, nujno je ukrepati. Sindikati smo za ukrepanje in prihajamo pred članstvo s konkretnimi predlogi za zdravljenje sedanjih razmer: 1. Čeprav smo sindikati odločni poborniki, da izrinemo državo iz neposrednega vodenja delovnih organizacij. bomo podpirali vse akcije države, da z ustreznimi ukrepi zagotovi red in vzdušje za zdrav in nemoten razvoj samouprave. Podporo bomo dajali tudi v primeru, ko bo potrebna njena odločnejša intervencija proti posameznim sovražnim elementom. 2. Spričo tega, da člani kolektiva na najrazličnejše načine in ob različnih priložnostih že dlje izražajo svoje nezadovoljstvo in nezaupanje do najodgovornejših vodilnih delavcev, predlagamo skupaj z vami organom delavskega samoupravljanja odstop generalnega direktorja, tehničnega direktorja, direktorja kadrovske službe in sekretarja podjetja. Tega si nismo izmislili mi, ki delamo izven podjetja, ampak vam želimo s tem samo z vso odgovornostjo pomagati za uresničitev tistega, o čemer se toliko pogovarjate in razmišljate. Obstaja enotna ocena političnih organizacij mesta, predstavnikov občine in tudi najodgovornejših tovarišev v republiki, da je tak ukrep nujen za nadaljnje uspešno reševanje problemov v Litostroju. Spremembe v vodilni strukturi so nujne — tako so mnogi govorili že ob junijski stavki — ker bodo sicer prizadevanja delavcev v podjetju zaman. Naša opozarjanja vodilnih, da je potrebno delati z ljudmi in vse, tudi najtežje probleme reševati skupno z delavci, bodo v nasprotnem prime- ra tudi v bodoče zvenela v prazno, saj je očitno, da se je pri nekaterih vodilnih kadrih globoko zakoreninilo mnenje, da so delavci pač neosveščena raja, ki ne razume potreb Litostroja. Ti vodilni tovariši so izgubili zaupanje kolektiva, ker pri njih ni bilo zadostne pripravljenosti, da bi realizirali mnoge vaše pobude in upoštevanja vredne predloge. Bolj kot nam, so vam znani mnogi nerešeni ali slabo reševani problemi s področja organizacije dela in tehnologije, ki preprečujejo boljše proizvodne rezultate in večje zaslužke. Podjetje nima izdelanega jasnega perspektivnega programa razvoja, strokovni kadri se premalo zanimajo za delo in uspehe v Litostroju. Pri tem pa smo prepričani, da ni vzrok samo v nizkih osebnih dohodkih. Skratka, razlogov za takšen predlog je več kot dovolj. Nikakor ne kaže v tem, za nadaljnjo usodo Litostroja odločilnem trenutku opravičevati posa- meznikov s težavami, s katerimi se je pač treba boriti na sedanji stopnji izvajanja reforme. Vse to poznamo, vemo, da ni lahko, saj gre za biti ali ne biti, tri tisoč in stočlanskega kolektiva, za njegovo boljšo jutrišnjo eksistenco. Vemo tudi to, da je predvsem generalni direktor vlagal svoje sile v to, da se zagotovi delo in realizacija proizvodnje. Pripravljen je s svojim ravnanjem, z znanjem in z iz- kušnjami v sedanjih kritičnih razmerah prispevati svoj delež k uspešnemu urejanju razmer v Litostroju. 3. Ta ukrep smo dolžni storiti, ker je treba obvarovati in še bolj dvigniti ugled kolektiva ter podjetja nasploh, kar v sedanji, vse hujši konkurenci na tržiščih ni tako preprosta stvar. Prepričani smo, da sedanja notranja politična razrahljanost, različna gru-paštva, iskanje ozkih osebnih interesov, stalne grožnje s stavko itd., niso znane samo nam. ampak jih pozorno spremljajo tudi vsi tuji partnerji, ki stopajo z Litostrojem v proizvodne in poslovne odnose. Zato moramo tudi zategadelj napraviti konec sedanjim nevzdržnim razmeram v Litostroju. 4. Predlagamo, da se potrebne zamenjave izvedejo na normalen samoupraven način. Stališča sindikatov glede reelekcije vodilnih pa so znana in jih skušamo sedaj samo koristno uporabiti. Zadolžiti je potrebno občinsko skupščino, družbeno politične organizacije mesta, da pomagajo samoupravnim organom podjetja, da pride čimprej do čimbolj ustreznih zasedb omenjenih delovnih mest. Razburkan svet, v katerem živimo, in skupna odgovornost do našega demokratičnega socialističnega razvoja nas zavezujeta, da usodna vprašanja naših dni obravnavamo in rešujemo v samoupravnih okvirih. S tem ne le da ubiramo najbolj primemo pot za reševanje naših problemov, ampak s tem krepimo tudi svoj lastni položaj — položaj in veljavo človeka, H mora imeti v resnično demokratičnem socializmu svojo polno veljavo. Prav tako pa je krepitev naše samoupravne prakse naš internacionalistični dolg in velik prispevek k mednarodnemu delavskemu gibanju. Imejmo pred seboj besede, ki jih je zapisal slovenski pesnik: »Kadar čez gozdove tulijo viharji,' se drevesa svojih korenin zavedo.« Uvodno besedilo na zboru litostrojskih delavcev je imel predsednik 'S Ljubljana Rudi Bregar Strun 4 i i .v/tvi Hjvci j-Jvosr — izumit is. .v. i DELAVCI LITOSTROJA SO SPREGOVORILI Po starem ne gre več naprej Po mnenju večine bi, z izjemo generalnega direktorja, takoj morali zamenjati celotno vodstvo podjetja — Novi pravilnik o osebnih dohodkih je treba dopolniti in spremeniti tako, da bodo tudi materialno prizadeti tisti, ki neodgovorno opravljajo svoje delo in da bodo debelejšo kuverto prejeli vsi tisti, ki doprinašajo k boljšim uspehom Uvodnemu referatu na zboru elanov sindikalne organizacije Litostroj je sledila zelo razgibana razprava, v kateri je spregovorilo večje število članov kolektiva. Večina izmed njih se je v svoji razpravi zelo jasno in kritično opredelila do najbolj žgočih problemov tovarne, ki se, na kratko povedano, izražajo v naslednjem: treba je zaostriti odgovornost organizatorjev dela in proizvodnje ter strokovnjakov, da bi tako začeli razreševati probleme, o katerih so doslej v Litostroju veliko več govorili, kakor storili. V nadaljevanju na kratko povzemamo najvažnejšo vsebino teh razprav in jih ob- javljamo v zaporedju, kakor delovne skupnosti Litostroja. Generalni direktor tovariš Kopinič: »V času po reformi smo sicer povečali proizvodnjo, poskušali smo se prilagoditi trgu, toda skladno s tem se skladi podjetja in osebni dohodki niso povečevali tako, kot teli kolektiv. Zato je v zadnjih dveh , letih, predvsem zaradi osebjih dohodkov, večkrat prišlo do prekinitev dela. Ob zadnji prekinitvi dela, 10,‘ junija leto«, je kolektiv zahteval, da na tak način prilagodimo in spremenimo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, da bi bili tudi zaslužki organizatorjev proizvodnje in strokovnjakov neposredno odvisni od uspeha njihovega dela in poslovnega rezultata naših enot oziroma podjetja kot celote. Na zahtevo samoupravnih organov, ki so podprli omenjene predloge, zahteve in pobude kolektiva, smo tak pravilnik tudi sprejeli. Kot je zdaj očitno, se del kolektiva ne strinja s koncepti vodstva podjetja pri razreševanju teh vprašanj. Zato sem zaprosil, da bi me centralni delavski svet razrešil dolžnosti generalnega direktorja. Upam, da bo kolektiv našel tovariša, ki me bo zamenjal in ki bo ustrezal željam članstva naše delovne skupnosti. Naj pa poudarim, da sem, dokler bo potrebno, pripravljen pomagati bodočemu vodstvu tovarne.« Tovariš Delič: »Meni ni jasno, kako je z vodenjem v podjetju, in zakaj v sedanjih razmerah naš direktor odstopa. Potrebno je, da bi bili vsi seznanjeni z razmerami in s tem, kako naj sc izkopljemo iz sedanjega težkega položaja.« Tovariš Zavec: »Pred štirimi meseci je naš kolektiv na zborovanju postavil nekatere zahteve. Osebno ugotavljam, da smo se resno lotili dela v zvezi z novim pravilnikom o osebnih dohodkih, medtem ko smo vse drugo pustili preveč ob strani. Z drugimi besedami: samo govorimo o poostritvi odgovornosti vodstvenega kadra in odgovorne sti samupravnih organov v podjetju, storimo pa nič. Zaradi tega so medsebojni odnosi v tovarni zelo skrhani. Nihče nikomur več ne verjame. Zato podpiram predlog tovariša Bregarja, ki je zahteval odstop nekaterih vodilnih uslužbencev tovarne. Ne bi se pa popolnoma strinjal s tem, da bi tova- so se na govorniškem odru riš Kopinič odstopil, ker ni kriv za sedanje razmere v našem podjetju. Menim pa, da s sedanjim krogom svojih sodelavcev ne more dosegati boljših rezultatov.« Tovariš Žilavec: »Zelo dobro poznam tovarno in razmeroma dobro tudi naše vodilne kadre. Odkar obstaja Litostroj, smo večkrat zamenjali glavnega direktorja, čeprav je zdaj jasno, da to ni najboljša rešitev. Ni glavni direktor tisti, ki bi ga bilo treba zamenjati, ampak so to ljudje na položajih od glavnega direktorja navzdol, tisti, ki ne ustrezajo zahtevam svojih delovrph, ,n>es:t;,,in ki se držijo svojih poI6£ajev za vsako ceno. Zaradi, tega po mojem mnenju v naši tovarni ni bistveno vprašanje osebnih dohodkov, ampak gre predvsem za kadrovanje, kjer ne pridemo niti za centimeter . naprej. Ce analiziramo kadrovska vprašanja vodilnega in vodstvenega kadra,, bomo videli, . da gre vedno za iste ljudi, izmed katerih so nekateri sicer stopili nekoliko na levo ali na desno, obdržali pa so se na isti višini. Tovariš Zupan: »S stavkami ne bomo razrešili naših problemov. To pa zato ne, ker smo stavke že imeli in naši vodilni kadri tudi po njih niso resno pristopili k razreševanju problemov naše tovarne. Zato mislil, da bi morali zamenjati naš vodilni kader z izjemo glavnega direktorja.« Tovariš Smolej: »Meni osebno je vseeno, kaj kdo dela, če s tem ne škoduje interesom kolektiva. Osebno se moram šefu kadrovske službe zahvaliti, da imam takšen dohodek, kot sem ga imel, ko sem postal invalid, sicer bi bil za stopnjo na slabšem. Niso pa vsi šef; taki. Opažam, da skoraj vsak prenaša odgovornost na drugega, zato nastaja škoda, mi pa prejemamo 30 °'o osebne dohodke. Sefi pa so še nagrajeni! Zaradi tega menim, da glavni direktor ni kriv za naše težave, ampak je treba zamenjati druge predstojnike.« Tovariš Drabik: »Nisem še dolgo član tega kolektiva. V času stažiranja sem bil skoraj‘ v vseh oddelkih naše tovarne. Ugotavljam, da več ali manj vsi kritiziramo razmere, manj pa je koristnih predlogov, kako naj bi jih izboljšali, če pa že pride do konkretnih zadol- tudi zvrstili člani sindikata žitev, jih prizadeti ne izpolnjujejo. Posledica vsega tega je bila junijska prekinitev dela, po kateri pa — razen novega pravilnika — vse druge zahteve kolektiva niso bile izpolnjene. Zaradi tega menim, da bi bilo treba v prvi vrsti zamenjati celotni vodilni aparat v tovarni. Vse predolgo smo nekaterim dovoljevali, da so eksperimentirali.« Tovariš Volfand: »Zato, ker v preteklosti nismo razrešili tega, kar razščiščujemo zdaj, vodstvo in politične organizacije ne morejo ustvariti takšnega političnega vzdušja, ki bi omogočilo podjetju, da v miru rešuje težke naloge poslovanja v pogojih gospodarske reforme. To pomeni, da bi se moral predvsem izboljšati stik vodstva posameznih organizacij s članstvom oziroma s kolektivom. Drugo kar moramo čimprej razrešiti, pa je večja odgovornost slehernega posameznika in med njimi še posebej vodilnih ljudi za delo, ki ga opravljajo. Zaradi tega so kadrovske spremembe nujne povsod tam, kjer tako narekujejo razmere. Opozarjam pa na to, da se moramo tudi tega lotiti načrtno in da morajo biti vse naše akcije za razreševanje problemov in težav organizirane in da morajo izhajati iz pobud kolektiva ter konkretne aktivnosti samoupravnih organov.« Tovariš Levičar: »Moje osebno mišljenje je, da smo delavci z novim pravilnikom o osebnih dohodkih dejansko oškodovani in di* so le redki med nami, ki so po novem napredovali. S stavkanjem pa ne bomo dosegli, da bi se naš pravilnik izboljšal. Mislim pa, da bi ga takoj morali popraviti v tem smislu, da bi bolj upošteval analitično oceno delovnih mest, torej vse tiste elemente, ki jo taka ocena vsebuje. Potem ne bi prihajalo do razlik. ki sedaj vzbujajo hudo kri.« Tovariš Dular: »S tovarišem se do neke mere strinjam, čeprav nisem iz Litostroja in ne poznam podrobno vseh zadev. Informiran pa sem bil. da je bil novi pravilnik o osebnih dohodkih sprejet po širokih razpravah in da je bila kategorizacija spremenjena na zahtevo posameznih delavcev. To so gotovo pozitivni premiki in tega ne bi smeli zavreči. Mislim pa, da teh stvari ne bi razjasnjevali tukaj, an>palc naj bi jih obravnavali v okviru vaših strokovnih služb in samoupravnih organov.« Tovariš Vidmar: »Naša največja težava je v tem, da z roki zamujamo od začetka do konca. Novi pravilnik je pozitivno vplival na odpravljanje vzrokov takšnih razmer, vendar ga bomo morali še izpopolniti, da bi lahko natančno ugotovili odgovornost za zastoje v proizvodnji. Tako bomo hitro stopili na prste tistim, ki dobivajo funkcijski dodatek, pa ga ne zaslužijo, in ga bomo dali tistim, ki ga bodo zaslužili, pa ga zdaj ne dobijo. Sicer pa pozdravljam pobudo za današnji sestanek. Sploh pa bi večkrat morali imeti možnost, da povemo svoje mnenje. Ce bi bila informiranost boljša, bi bile mnoge nepravilnosti že odstranjene: Da pa ne bi govoril samo o slabem, bi rad poudaril še naslednje: v naši tovarni marsikdaj naredimo tudi kaj takšnega, s čimer so tudi tujci zelo zadovoljni. V takih primerih bi morali skupine ali posamezne delavce vsaj pohvaliti. Stisk roke in zahvalna beseda sta včasih več vredna kot še tako velik denar.« Tovariš Kovič: »Menim, da nas je današnji sestanek vse presenetil z ugotovitvami, ki jih je navedel tovariš Bregar v svojem uvodnem referatu. Razmere 10. junija letos so pokazale, da v Litostroju določene stvari niso povsem v skladu s tistim, kar se na samoupravnih organih mnogokrat dogovarjamo in sklepamo. Mnogokrat sprejemamo zaključke, ki jih potem ne izvajamo, Zaradi tega nas današnje razmere postavljajo pred izredno odgovorno nalogo, pred dejstvo, da se srečujemo s predlogom za menjave vodilnega teama, kar pa ima lahko ob nepremišljenih nadaljnjih ukrepih zelo težke posledice za razvoj Litostroja.« Tovariš Jevnikar: »Mislim, da vodstvo, ki je bilo v Litostroju zaposleno od začetka do danes, ni več v koraku s sodobnim vodenjem in poslovanjem podjetja. Predlagam, da bi bilo res treba zamenjati del vodstvenega kadra. Nisem pa za to, da bi bilo potrebno zamenjati tudi tovariša direktorja Kopiniča in se z njegovim odstopom ne strinjam. Lahko rečem, da poznam njegovo delo, zato je prav, da ostane še naprej direktor, odločno pa sem za to, da zamenjamo nekatere vodilne in vodstvene kadre.« Tovariš Nolimal: »Glede dela in sposobnosti našega glavnega direktorja, o čemer je bilo tu že veliko povedanega, lahko dodam le to, da sem z direktorjem s kratkimi presledki delal tri leta in da njegovo delo lahko ocenim samo pozitivno. Pozivam vse, da ga pri njegovih akcijah podpremo.« Tovariš Kralj: »Menim, da so predpisi, ki urejajo medsebojne odnose v našem kolektivu, zelo heterogeni, zelo neprecizni in predvsem ne opredeljujejo jasno osebne odgovornosti. Nimamo izpeljanega takšnega sistema, ki bi zagotovil izvajanje programa, kakršnega smo si že neštetokrat zapisali v številne samoupravne akte.« Tovariš Žalec: »Mislim, da našim voditeljem, tudi v naši tovarni, dovoljujemo preveliko bogatitev. Zato jim seveda ni treba razmišljati o tako težkih razmerah, v kakršnih se je znašel naš kolektiv, ker mislijo predvsem na osebne užitke. Nimajo pa pri tem pred očmi delavcev, ki se borijo za svoje osnovne življenjske razmere* saj jih je še mnogo, ki stanujejo v slabih stanovanjih in celo v barakah. Na drugi strani pa nekateri gradijo week-ende, najsodobnejše stanovanjske hiše, kupujejo najboljše avtomobile in ko je tega dovolj, nalagajo denar v tuje banke. Ce se bodo takšne razmere še nadaljevale, potem bomo imeli še dosti takšnih razprav, kakršna je ta-le na današnjem sestanku.« Tovariš Kustec: »Podpiram tiste, ki se zavzemajo, da bi bilo v Litostroju dobro spremeniti vodstvo podjetja. Takšnih razmer, kot so danes v podjetju, doslej še ni bilo. Problemi so n:-'-.tali znotraj podjetja, za del teh problemov pa je treba iskati vzroke tudi pri zunanjih dejavnikih, se pravi družbeno-političnih in oblastnih organizacijah. In dokler delavski svet našega podjetja ne bo imel zaupanja s strani kolektiva, prav tako pa tudi strokovni kadri — vodstveni in vodilni — trdim, da se takšne razmere, kakršne so danes v Litostroju, ne bodo mogle spremeniti in tudi ne prav kmalu razrešiti.« Tovariš Erman: »Sem za red. Red je podlaga v življenju. Komaj smo se znašli v nekem določenem redu, že govorimo o novem, se pravi, o spremembi oziroma zamenjavi nekaterih vodilnih kadrov, itd. Pri tem je verjetno vsem jasno, da to precej, stane in da bomo morali to plačati sami. Ne rečem, da to ni zelo hvaležna kost za glodanje! Vendar nam nihče ne daje garancije, da bo novo vodstvo Litostroja boljše, zato s pridržkom sprejemam predlog za zamenjavo vodilnih delavcev v Litostroju. Še posebej s pridržkom zato, ker poznam prizadevanja kadrovskega sektorja. ki zn izpraznjena mesta, tudi z nižjo kvalifikacijo ne dobi primernih ljudi tudi po več mesecev..« Tovariš Hasanovič: »Ce se zbor strinja, predlagam naslednje: ker imamo v Litostroju dovolj strokovnih kadrov, sem za to, da. zadolžimo generalnega direktorja, naj ob sodelovanju s a m o im ravni h organov in svojih sodelavcev postavi in razmesti na odgovorna, delovna mesta takšne liudi, ki bodo tem delovnim - mestom v vodstvu podjetja tudi ustrezali. Za njihovo delo pa jih je seveda treba tudi priv* er n o nagraditi.« (RAZPRAVO POVZELA MILAN GOVEKAR IN MILAN ŽIVKOVIC)