| Edini aloyeuskitoeraik	I	T A TkT A T|/\T\ A	|Theonty Slovenian Daily k
ill ▼ Zedlnjeiiih državahji	M	l /1 ^^ /1 L^ ■ ■ ■ ■ /1	Jib in the United States.:- jib
Vel,, ^"el.. $3.00	f	Vj-Ulllj 1 1 XUVV/Uil	| |
y Za pol leta......$1.50	H	* . .	m 50.000 Readers. $
^EJC^^sg^ - „ b	List slovenskih delavcev v Ameriki.	w ^ „, _JL_J|__^ ^ [p=Jll
TELEFON PISARN*: 4687 CORTULNDT. * Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1687 OOBTLANDT.
NO. 29. — ŠTEV. 29.	NEW YORK. FRIDAY, FEBRUARY 4, 1916. — PETEK, 4. FEBRUARJA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Bolgarske čete in zavezniki, j Turški prestolonaslednik.
-o-
VELIKA NEMŠKA ZRAČNA KRIŽARKA NAD SO LUNOM. — MED PREBIVALSTVOM JE ZAVLADALA PANIKA — UNIČENO SKLADIŠČE. — PRVI
i
SPOPAD MED BOLGARSKIMI ČETAMI IN ZAVEZ j NlSKIMI PREDSTRAŽAMI. — IZJAVA TURŠKEGA1 DIPLOMATA GLEDE SAMOMORA TURŠKEGA PRE STOLONASLEDNEKA. — NASPROTNIK MLADO TURŠE STRANKE. — UJETA LADJA.
o ■
London, Anglija. februarja. — Reutorjev dopisnik poroča iz Aten, da je doznal iz zanesljivega vira, da so se v bližini m^ke meje spopadli Bolgari in zavezniki. Zavezniški poizvedovalni oddelki so se približali točki. kjer se stikajo bolgarska, grška in srbska meja. Ko so začeli Bol-trari streljati nanje, so se umaknili. Na obeh straneh je padlo precejšnje število vojakov.
Solun, Grška. februarja. — Zrakoplov, ki je v torek obstreljeval Solun, je bil izvanredno velik- To je bila mo-goec ena največjih zračnih križark. ki jih imajo Nemci. Zrakoplovei so najprej vrgli v pristanišče pet bomb. Kri-žarke so takoj otvorile ogenj, pa so ga po štirinajstih salvah zopet ustavile, ker so bili mestni prebivalci v veliko večji nevarnosti kakor pa zrakoplov. Tretja ali četrta l>omba je padla na skladišče, ki je bilo vse prenapolnjeno z oljem, mastjo, sladkorjem in bencinom.
Med prebivalstvom je zavladata. tako panika, da je moralo stopiti vojaštvo v akcijo in napraviti red. Četrta bomba je padla na neko mošejo, v kateri je bilo več sto ljudi, peta pa na hišo, v kateri se je nahajalo pet oseb.
Bombe so tehtale po sto funtov in so padle iz višine 2000 čevljev- - i—
London, Anglija. 15. februarja. — Na italjanskem tjamiku "Biindisi", katerega so Avstrijci potopili v bli-| zini albanske obale, sta se nahajala tudi dr. (ijuro Cfuča in Miss Mary Lnmos, člana Rdečega Križa. Sprva je bilo poročeno. da je parnik potopila neka avstrijska križarka, zdaj se j«.* pa dognalo, da je naletel na neko mino in se potopil. 1'topilo s«* je 341 oseb.
Miss Lauios j«* takole popisala strašen prizor, ki je nastal takoj po katastrofi:
Veliko oseb je skočilo v morje, veliko se jih je pa us-1r« li!o iz strahu pr«*d smrtjo v valovju. Videč, da mi ne preostaja drugega, sem tudi jaz skočila v morje. Dve uri sem se borila z valovi, predno so me rešili.
Miss Lamos je doma iz Ohieagc-
Berlin, Nemčija, 3. februarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da tu- ni na Balkanu ničesar novega pripetilo.
London, Anglija, 3. februarja. — Iz Aten poročajo, da je umrl bivši ministrski predsednik Mavromihalis.
Berlin, Nemčija. 3« februarja. — Sem je dospelo po-l ročilo, da je neki avstrijski podmorski čoln ustavil v Jadranskem morju parnik "Koenig Albert", ki je bil prej last severonemškega Llovda. Ko je izbruhnila vojna, so ga bili Angleži zaplenili in ga dali Italjanom na razpolago. Ladij« je plula ]>od italjansko zastavo in je imela na krovu 300 srbskih beguncev.
Avstrijci so odvedli ladijo v Boko Kotorsko.
London, Anglija, februarja. — Ako ne bo drugače bode na Turškem razpuščen parlament-
Vojni minister Enver paša pravi, da bi bilo to v gotovih ozirih dobro, ker bi s tem zadobil sultan veliko večjo
moč.
Berlin, Nemčija, februarja. — Iz Carigrada poročajo, da se je turški prestolonaslednik princ Jusuf Izedin, sam ustrelil. Včeraj zjutraj so ga našli v njegovi palači mrtvega. Tsmrtil se je zategadelj, ker je bil neozdravljivo
bolan.
Paril, Francija, februarja. — Serif paša, glavni nasprotnik mladoturške stranke, ki se mudi že dalj časa tukaj, je rekel, da je bil princ umorjen na povelje odbora 4'Za svobodo in napredek". Pokojni princ je bil velik nasprotnik Mladoturkov- Pri vsaki priliki ji mje nasprotoval in je hotel uničiti njihovo stranko.
Solun, Grška, X februarja. — Bolgarski ministrski predsednik je bil izdal sledečo izjavo:
Mi smo napovedali Srbom vojno in se bomo samo s Srbi bojevali. Sam ne vent, kako pridemo do tega, da nas silijo v vojno z Angleži in Francozi. Srbijo smo osvojili in to nam popolnoma zadostuje. Operacij proti Solunu se ne bomo udeležili. Kakorhitro se bodo zavezniki v Solunu pomirili in ohljubili, da nas ne bodo napadli, bomo začeli razo rože vati. Z zavzetjem Srbije je naša naloga rešena.
V prihodnje bomo ipttli le malo armado, ki bo ščitila uaš* interese v Macedoniji- Mi smo popolnoma neodvisni in si ne pustimo od nikogar ničesar narekovati. Bozdaj t Tg**?* P^T^- Avstrije, Nemčije in
Wj,	hi > wu, »v* esl ni!»8Win JUllSOjO«
I
Rusi in Turki.
i
-
! Položaj v Kavkam. — Nov povelj-I nik turške armade. — Otvorjenje dume. Novi ministrski predsednik.
Bukarešt, Runiunska, 3. fob'*. — Vrhovno poveljstvo nad turško armado v Kavkazu je prevzel nemški general Liman pi. Sanders. —1 Sander je bil prej poveljnik tur-\ških čet na Galipolisu. I Petrograd, Rusija. 3. februarja. [Položaj ob vzhod no gališki in be-sarahski fronti je neizpreinenjen. j Avstrijci so pred kratkim govorili. da bodo začeli proti nam z ofenzivo, toda to se dozdaj še ni zgodilo. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme.
Petrograd, Rusija. 3. februarja. Tukajšnje časopisje poroča, da bo začela ruska duma zborovati 18. februarja.
Petrograd, Rusija, 3. februarja. Xovi ruski ministrski predsednik Sturmcr je nemški Rus in je velik opozieionalee. Kot governer male province je bil pred par leti izvoljen v državni zbor.
Rusi so nanj zelo jezni, ker ima nemško ime in z Nemci precej sim-patisira.
Samomor.
Kim, Italija, S. februarja. — Iz diplomatičnih krogov se je dozna-lo. da je bil turški prestolonaslednik član zarotniške družbe, ki je nameravala odstaviti sedanjega sul tana. S tem načrtom je bilo baje i zadovoljnih tudi več članov parlamenta. Ko je zato doznal turški vojni minister Enver paša, je šel k princu in mu rekel, da je najboljše. če si sam vzame življenje. Za izvršitev samomora mu je dal »Iva dni časa. Ž naslednji dan so našli princa v nj-govern stanovanju s prerezanimi žilami. Medtem so bili Nemci spravili v farigrad veliko množino svojih vojakov in so zasedli Dardanelo. Nemci imajo sultana čisto pod svojo kontrolo. Ke dva meseca ga ni videl nobeden človek.
London, Anglija, februarja. Sem je dospelo poročilo, da so se pojavili včeraj nad bolgarskim taborom v Petriču francoski zrakoplovei in začeli obstreljevati mesto. Vseh zrakoplovov je bilo baje 14. —
Pomanjkanje premoga.
Buenos Aires, Argentinija, 3. februarja. — V Argentini je veliko pomanjkanje premoga. Zdaj ga že | vojne ladije nimajo zadostno množino. Vladna skladišča so prazna.
Slabo vreme.
Kijev, Rusija, 3. februarja. — Jetniki, ki so dospeli sem, pripovedujejo, da so vse poti, ki vodijo ob reki Stripi, preplavljene. Med nemškimi četami strašno razsajajo nalezljive bolezni.
Svetovna vojna.
Sedanja vojna se ne da primerjati z nobeno v svetovni zgodovini. — Pregled dogodkov.
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodovinski dobi, v dobi svetovne vojne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mn znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem SIovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo gs letošnje leto tiskali le omejeno število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči.
Stane samo. 35 eentov s poStni-no vred. Naročite gs pri;
sLOTsno FUBuumra oo„ t m	a Y.i
Zapadna fronta. |
Vroči artilerijski boji pri Neuville in drugod. — Nemška ofenziva proti Calaisu. Pariška vest.
Berlin, Nemčija, 3. februarja. Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča:
Na več milj dolgi fronti :e je vnela vroča artilerijska bitka, ki še danes ni končana.
S'verno od Hulluha so zasedli naši vojaki dve veliki kotlini, katere so povzročile angleške mine. Najhuje: boj divja pri Neuville. V Argonih se vrše spopadi z ročnimi granatami.
Pariz, Francija. 3. februarja. — Popoldansko poročilo pravi, da so Neraei poskušali zavzeti francoske strelne jarke v Boss des Bulles. kar se jim pa ni posrečilo.
London, Anglija. 3. februarja. Tukajšnje časopisje je prepričano, da so začeli Nemci z veliko o-fenzivo proti Calaisu. katerega so že večkrat poskušali zavzeti, pa jim je dozdaj še vedno izpodic-telo.
Amsterdam, Nizozemsko. 3. feb. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da imajo Nemci v severni Franciji nad 3000 topov.
General Villa.
Generalu Villi preti velika nevarnost. — Carranzove čete so bile hudo poražene. — Filipini.
El Paso, Tex., 3. februarja. — Oarranzov poveljnik v Juarezu. general Ga vira, je danes brzoja-vil. da je general Villa pri Tule popolnoma obkoljen. Ko je izvedel o tej stvari, je takoj poslal poveljniku Benitn par sto mož na pomoč. Poveljnik je prepričan, da bo Villa v najkrajšem času v rokah Tar-ranzovih vojakov.
Washington, D. CL 3. febr. — Ameriški konzul v Tauipico je dobil poročilo, da so med Tuxpam in Tampico ustaši strahovito pobili Cat •ranziste. Carranzovi ljudje so izgubili nad petdeset mož in veliko muožino mu u ie i je. »Število ranjenih še ni znano. Ustase je vodil general Palaez.
Tamošnjim prebivalcem, med katerimi je tudi veliko ameriških državljanov, preti velika nevarnost.
Manila, Filipinsko otočje, 3. feb. Zbor je sprejel danes skoraj brez vsake debate predlogo glede nakupa železnic. Redno zasedanje bo v petek končano. Če bo treba, se bo sklicalo izvanredno zasedanje.
Dementirana vest.
Madrid, Špansko, 3. februarja. Španski ministrski predsednik je odločno dementiral vest, da se je vršilo pred kratkim v Madridu zborovanje zastopnikov nevtralnih držav. To vest je bilo razstrosilo nemško časopisje.
Potres v Albany.
Albany, N. Y.. 3. februarja. — Včeraj zvečer se je pojavil v tukajšnjem mestu in v okoliei precej močan potres. Potresni sunki so trajali od dve do tri sekunde.
Boka Kotorska.
Rim, Italija, 3. februarja. — Avstrijske čete so začele znova utrjevati Boko Kotorsko. Avstrija namerava tako utrditi to svojo vojno luko, da je sploh ne bo mogoče zavzeti. To se ji bo kaj lahko posrečilo, ker ima v rokah goro Lov-čen. Edino s te gore je namreč mogoče kontrolirati pristanišče.
Iz Pulja je odplulo veliko ladij proti Boki Kotorski.
Amsterdam, Nizozemsko. 3. feb Tz Carigrada poročajo, da se je pridružilo 14.000 Perzijcev Tur kom in da je ta armada premagala 75 milj jugozapadno od Tehera na močno rusko posadko. Zaple nil i so veliko vojnega materi jala
POZOR, ROJAKI!
| Povratek predsednika, j
Predsednik Wilson je končal svoje potovanje. — Prepričan je, da je dosegel velik uspeh.
Indianapolis, Jnd., 3. febr. —) Predsednik Wilson je na potu nazaj v Washington, ko je z uspehom končal svoje potovanje po zapadu. Zdaj gre nazaj, da se nekoliko od-j počije in da bolj v podrobnostih prouči svoje načrte za narodno ob-j rambo.	j
Predsednikovi bližnji znanci in uradniki žele. da napravi potem še eno potovanje. Mnogo uglednih mož iz južnih držav je namreč prosilo. da bi jih obiskal in govoril v njihovih okrožjih.
Predsednik se čuti čilega in zdravega in ne izmučenega, kakor so mislili prej nekateri. Nanj je izvrstno uplivalo velikansko navdušenje. ki ga je pokazalo napram njemu ljudstvo, kamorkoli je prišel in govoril. Po vsej zunanjosti je predsednik zelo zadovoljen s prejemom, ki so mu ga nudili povsod in z uspehom, ki ga je dose-1 gel za svojo stvar. Ljudstvo mu je namreč pokazalo, da se strinja z njegovimi načrti za vojaško pripravljenost Združenih držav, kar je predsednik ravno hotel doseči. Prepričal se je tudi poleg tega, da si je pridobil na svojo stran mnoge ki so bili prej njegovi nasprotniki in da si je zagotovil veliko število glasov, če bo še enkrat kandidiral za predsedniško mesto.
House in Briand.
Pariz, Francija. 3. februarja. — Posebni zastopnik predsednika Wilsona polkovnik House, je bil danes v avdienci pri francoskem ministrskem predsedniku. V soboto popoldne bo obiskal predsednika francoske republike Poinea-reja.
Grške ladje.
Buenos Aires, Argentinija, 3. februarja. — Grška vlada je z^pn-vedala poveljnikom 24 grških ladij, ki se nahajajo tukaj, da naj prejkomogoče odplujejo proti Nor-eolku. Tam naj čakajo nadalj-nih navodil.
______ Avstrija in Nemčija.
Dunaj. Avstrija. 2. februarja. — Tajnik ur-mSke^a državnega zaklada, lr. Kari Ilellferieh. je dospel daues sem ter se posvetoval z avstrijskim fiuaiii-iiiiu ministrom ter z jrovenier.il
\vstro-ogrske banke.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hra-lilnicam, posojilnicam ter posa-aeznim osebam na KRANJSKO, 5TAJERSKO, ISTRIJO, KOKOŠKO, HRVATSKO, in druge kra-e v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-ijonov kron. Vse te pošiljo-ve so dospele v roke prejemnikov, ie tako hitro kakor prej v mirnem &8U, toda zanesljivo. Od tukaj se /ojakom ne more denarja pošilja--i, ker jih vedno prestavljajo, lah-to pa se pošlje sorodnikom ali mancem, ki ga od tam pošljejo 'ojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po " Domestic Postal Money Order" ter pri-ožite Vas natančen naslov in na-slov osebe, kateri se ima izplačati.
Cene :
K.	I j K.	f
5.....85 | 120____ 1G.20
10---- 1.50 j 130.... 17.55
15.... iL'O I 140____ 18.00
20 ---- 2.85 i 150.... 20.25
25---- ::.55 j 100____ 21.60
30---- 4.20 j 170..-. 22.95
35---- 4.90 j 180____ 24JJ0
40.... 5.55 j 190.... 25.65 45.... 6.25 | 200.... 2t.'fo
50---- 6.90 j 250.... 33.75
55.... 7.60 | 300.... 40.50 60. i.. &25 j 350.... 47.25
65____ 8.95 j 400.... 54.00
70---- 9.60 j 450.... 60.75
75.... 10.30 j 500____ 67.50
80.... 10.95 j 600.... 81.00, 85.... 11.65 j 700.... 9440 90.... 12.30 f 800.... 10&00! 100.... 13.50 | 900.... UtfiOl no.... u£s | iooo.... aa^oi
Ker ae cene sedaj pognalo sprt-1 ninjajo, naj rojaki vedoa ftejajoi ia naš ogla*.	; % 1
^TTODKA WU^aACTgyl
Velik požar v Kanadi.
Kanadski parlament v plamenih. Dve ženski mrtvi — $5,000,000 škode. Požar je povzročila bomba.
j Ottawa, Kanada, 4. Februarja. Poslopje kanadskega parlamenta .je bilo skoro tlo t nI uničeno po požari«, ki jo izbruhnil sinoči zvečer J v čitalnici blizu zborovalne dvorane poslancev. Za vzrok požarja na-I vaj a jo bombo, ali pa peklenski [stroj, ki «a je nekdo podtaknil. Ko so uvideli, da je poslanska stran parlamenta izročena poginu, so napeli vse sile. da bi rešili vsaj ono stran poslopja, kjer zboruje senat, toda nobeni nadčloveški poskusi in napori niso pomagali in o polnoči spoznali, da je izgubljeno vse veličastno poslopje, ki je stalo *r>,000.000.
1/. galerije v zbornici so prinesli mrtvi trupli gospe Bray iz Mon-treala in gospe Mnrm iz Beauee. ki sta bili na obisku pri gospe vigny, soproge govornika v parlamenta. Pogrešajo tudi nekega liberalnega poslanca in mislijo, da je tudi poginil. Poleg tega pogrešajo še več drugih oseb, o katerih domnevajo, da se nahajajo pod razvalinami. Mnogo oseb je bilo omamljenih od dima in .so jih morali spraviti v bolnišnice. Na mnoge stražnike in gasilce so se podrle razvaline ter jih pokopale pod seboj. Mnogo uglednih kanadskih poslancev in državnikov se je rešilo. a so imeli velike težave priti na prosto po hodnikih, ki so bili prenapolnjeni z dimom. Veliko jih je moralo ^koz okua in po lestvah na tla, ker so jim bili vsi drugi izhodi zabranjeni od pregostega dima in podirajočih se razvalin. - Vsa pasiiska organizacija v Ot-tawi ni mogla biti kos požaru in na pomoč so prišli še gasilci iz Montreala, in sicer na prošnjo župana. Ob izbruhu požarja se je nahajalo mnogo poslancev in zastopnikov pri seji, a kljub takojšnjem opozorilu so imeli velike težave, da so mogli srečno ubežati. Podrla se je krasna steklena streha ir mnogo krasnih gotskih okraskov in drugih umetnin je pokoneanih.
Ljudje, ki so bili ob času nesreče blizu čitalnice, kjer se je ogenj začel, zatrjujejo, da je povzročila požar eksplozija, ki je napolnila čitalnico s plameni in dimom in ki je takoj porušila vrata. Sila eksplozije je bila tako velika, da so padli trije, ki so stali v bližini, takoj na tla. Po mnenju teh ljudi je bila edino bomba, ali pa peklenski stroj vzrok požarja. Pri reševalnih in gasilnih delil)
so se dogodile ni noge pretresljive in razburljive slike.
Eksplozija na čolnu.
Huntington, W. Va., 2. febr. — Danes se je potopil 'Sam Brown', vlaeilni čoln iz Pittsburga, Pa., na katerem so eksplodirali kotli, ko je ležal v Ohio River, ravno nasproti mesta.
Takoj po eksploziji je doseglo nekaj preživelih — ne več. kakor šest — ohajski breg reke. Razni kosi so leteli pri eksploziji na obe strani reke. Čoln je bil razrušen na kosce ter se je takoj potopil. Sodijo, da je poginilo večina moštva. po številu kakih trideset.
Itemeiitirana vest.
Berlin, Nemčija, 2. februarja. — NemSka vlada je demeu tirala rusko poruf-ilo. <la jp bila turška križarka "Sultan Selim" (prej "Goeben") v ln»ju z rusko križarko "Iini»erator" l»re<-ej po£kodovar*». Ruska križarka je oddala skoraj 200 strelov, katerih I»a nobeden ni zadel.
Obstreljevanje Ghenta.
Amsterdam, Nizozemsko. '2. febr. Neki nemški časopis poroča, da je 27 zavezniških zrakoploveev obstreljevalo Ohent.
Bojni plen.
Londou, Anglija. 2. februarja. — t Central News ajrentura poroea, da so , rerzijci pojma!i v t#eg M tisoč Ru-| sov hi zaplenili veliko vojnegra inate-j riala._
" lOJill POZOEI
I Ser nam letoa rrikakor nI mogo ifa dobiti PRATS te starega kr» Kiffji«« ~ Mtiena rojak* Itn	Ml Pridno mm
Mt^glKiMf,
irtMitfiaiJl flin IF'	.,.,,:. ..,.. _. , .. ..
; Izpustitev potnikov.
Ujeti potniki na bivšem angleškem i parniku "Appam"' so bili izpušče ni. — Nemški poveljnik ugovarjal
Newport News, Va., 3. febr. — ■
i Poročnik Ilaus Berg in njegovo moštvo, ki je bilo pomnoženo z
•	nemškimi vojnim ujetniki, ki so
-	se nahajali na parniku "Appam", . ko je bil ta ujet od nemške pomož-i ne križarke, se nahajajo danes v .	posesti bogatega vojnega plena.
i Vsi ujeti potniki na parniku . "Appam" so bili pozno popoldne i premeščeni i/. "Appama" na nek
>	angleški parnik. ki je bil na potu proti New Yorku. Poročnik Hery
>	je protestiral proti odloku iz . Washingtona, da mora izpustiti na i prosto tudi več angleških mornariških in drugih častnikov, ki so
i se nahajali v •'Appamu", a vse ni nie pomagalo. Pri odhodu so žele . !i nemškemu častniku vsi ti Anele . ži veselo slovo. Nemški poveljnik je bil vse drugo kakor dobre vo . Ije, ko se je prerekal s pristaniški-t mi oblastmi, ki so ravnale v smi-
-	slu navodil, ki so jih prejeli i z i Washingtona od vlade Združenih [ držav. Vendar so nemškemu po-, ročniku Bergu jasno pokazali, da . nemška vlada in njeni častniki ni-. majo prav nič ukazovati in odločevati, kaj morajo ukreniti ame-
| riške eolnimske oblasti v svojih pri i staniščih.
i
Sestanek.
-	London, Anglija, 3. februarja, t Na grško mejo so dospeli nemški i maršal Maekensen, avstrijski ge-, neral Galhvitz, bolgarski kralj.
bolgarski prestolonaslednik in boJ-. carski general Jekof. i U tega se da oklepati, da se bo napad ua Solun kmalo začel.
Vpoklicani novinci.
Rim, Italija. februarju. —
, Tz Bukarešta poročajo, da je Rn-'nunska vpoklicala novince letni-. ka 1S96. Pri vojakih bodo samo . nekaj tednov, da se bodo površno . zveži,ali. pot m jih bodo pa posla
li domov.
i	Ruska železnica.
, Petrograd, Rusija, 3. febr.
i	železniška proga iued Petrogra
i	dom in Soroko je končana. Dolga
,	ie 350 milj. S tem je Rusom odpr-
i	ta pot proti severu.
i	Vojno posojilo.
Rim, Italija, 3. februarja. — Vlada je prepričana, da bodo pre-, bivalci že do 10. februarja podpi-^ali 3.0<Xi.0()0.000 lir posojila. — Dozdaj je podpisano že več kot i ve tretjini te svote.
Da preprečijo lindanje.
Sylvester, Ga., 3. februarja. — . Danes se je pričelo tukaj z'aslisa-, 'Ue proti zamorcu James Keith, , ki je obtožen, da je umoril šerifa
. Moreland v Lee County.
Zvedelo se je, da nameravajo ne-
•	kateri lineati obtoženega zamorca, . vsled česar so sklicale oblasti več! i kakor petdeset posebnih stražni-. kov. da stražijo sodnijo.
, Šerif Moreland je bil umorien pretečenega decembra, ko so po-. skušali on in še nekateri drugi u-radmki aretirati več zamorcev.
Splavljenje parnika.
Taipeh, Formosa, 3. februarja. , Angleški parnik Australian Transport, ki je odplul iz New Yorka dne 8. oktobra proti Vladivostok« in ki je zadel blizu tukaj na neke podmorske pečine, je bil danes srečno splavljen.
Železnice na zapadu proti delav-a ki m zahtevam. ; Chicago, 111., 2. februarja. — Izvrševalni odbor zapadue železniške zveze je izjavil, da so zahteve delavcev za osemurni delavni čas in večjo plačo neopravičene in da jim ne bodo ugodili.
»
Goremkin.
London, Anglija, 2. februarja. -Neka poluradna brzojavka iz Petro-grada poroča, da je odstopu ruski ministrski predsednik Goremkin. — Odstopil je zato, ker Je ftolaiu Njegov naslednik je poetal -čjan državnega, zbora Stunner. Gcremklu je imenovan svetnikom prvega razreda. Goremkin Je bil skoraj dve fettt ministrski predsednik.
•iJhi-L'» in..- I • •• --	III ni JWfcili I	...
GLAS NARODA, 4. FEBRUARJA. 1916.
"GLAS NARODA"
(81orenie Daily.)
Ovwd and published by tM
OLOVENIC PUBLISHUfO 00.
(ft corporation.) fRANTS 8AKSEK, PrMidCBL IjOFIS BFNEDIK, Treuarer.
Place at BuiiHM of the corporation
and tiliirantf of tbore officers:
S3 Cortland t Street, Borough of
hafTHD. Sew Tork City, N. T. *
Km cvlu (»-co velja list mi Ameriko In Canndo. •..•»»•••••••••••••• .$3.00
pol litt **«««..«.*«•*.....•• 1 p50
„ celo teto em mesto New York.. 4.00 „ pi>l let* aa m tut o New York.. 2.00
■ Evropo aa fee leto..........4-50
mm- pol leta............ 1M
„ četrt leta..........1-70
lAKolJA" Uhaja vsak dan
il nedelj in praznikov.
"it LAS NAHODA"
4"Voice of the People") Inued every day except Sunday* and Hoildaya. Pnh*«4Tlr'tl«>o yearly J3.00.
ytrrtiwuitnl an agreemeoi.
Ltoptai tit vj pod pin in osobooatl aa me
prt občujejo. Denar oaj k biarovoH poSlJatl po •—
Honey Order. Pri f,»remembl kraja naročnikov pro ■Into, da «e nam tndl prrj^nje U-valine naznani. da hitreje najdemo natlovnlka.
Dopisom Ui poftiljatvaai naredite te naslov: "GLAS NARODA"
H3 (Vrt'.an-ft	New York City
iviefoi* 44W7 Cortland L

Kaj smo?
T z Ely. Minn.f smo prejeli kopijo pisma, ki pa je bil poslal rojak Geo. L. Brozich uredniku lista "Duluth Evening Herald" v D ii! u t h u, Minn. — Ker je pismo t svojo v«., h no posebno za sedanje razmere za Slovence zelo zanimivo in važno, pa hočemo priobčiti. — I*ismo se jrlasi v prevodu: ("« nj«-ni gospod: — V svoji izdaji z ilne 29. januarja ste objavili nekako statistiko glede števila narodnosti mož, ki so zaposleni v jeklarni v Duluthu. Dovolim si \ ;.s opozoriti na velike netočnosti. kar se tiče nekaterih narod-
Objatfjeni seznam kaže sledeče
odstotke za narodnosti, ki so navedene netočno:
A v,trije!	10.22
Cehi	.2
Bosanci	1.9
Hrvati	6.8 Dalmatinei .9 ** Slavish" .4
Slovenci	2.7
Tirol c i	1.0
Skupaj 24.1^ vseh uslužbencev v jeklarni.
Pr-iiistiu sploh ni avstrijske narodnosti, niti ni avstrijskega j- /ika, in ravno, kar ste Vi označili pod tem za«*lavjem. mora biti vsakomur, ki je nekoliko poučen o Evropi, smešna nespamet. Vse zgoraj omenjene "narodnosti" so avstrijske samo po svoji vladi, ne pa po narodnosti. Vsi oni, razveu "Avstrijcev*' in "Tirolcev", so slovanskega plemena. Bosanci, Hrvati. Dalmatinei so eno in isto, vsi govore isti jezik, ime označuje samo pokrajino, iz katere so pri-eUi. "Slavish" in Slovenci je ena in ista stvar. Čehi so ravno toliko Avstrijci, kakor vsak drug narod pod avstrijsko vlado samo, in Ti-rolee bi bil lahko kak Kemcc, Italijan ali pa Slovenec, kakršne narodnosti bi pač bil.
Zdi se mi, da je že skoro zadnji čas za časnike v Duluthu, da malo bolj prouče te narode, a ne samo časnike, temveč tudi jeklarsko družbo in druge velike družbe in de'odajalce.
Natančnim opazovalcem je splošno znano dejstvo, da je zaposlenih samo v minnesotskiii železnih krajih od 15 do 20 tisoč slovenskih in hrvaških rudarjev in gozdarjev, največ pa je med njimi Sloveneev. Pisec je živel v St. Louis County zadnjih 25 let ter so mu dobro znana dejstva glede teh narodov. Nespametno je imenovati nas Avstrijce, mrzinio to in v-ak. ki govori o avstrijski narodnosti ali avstrijskem jeziku, ne ve, kaj govori. Ti ljudje so med najbolj zvestimi uslužbenci rudniških družb in brezdvomno zaslužijo, da se omenja samo d«ij-stva, ki ae jih tičejo, tudi so v zadostnem številu zastopani v tem okrožju, da se jih upošteva. Obiščite samo Ely, Tower, Biwabik, Gilbert, Kveleth, Virginia, Chis-iaolxtt, Hibbing in druge kraja in • »i •
dobite si dejstev. Jeklarna v Duluthu ni nikaka izjema, ker ravno ti ljudje so povečini zaposleni tudi pri vseh drugih jeklarnah v Gary, South Chicago. Joliet in v okrožju Pittsburgh a v Pennsylvania L
Ti ljudje, ali vsaj velika večina od njih so tukaj za stalno, so veliki posestniki in davkoplačevalci. ustanavljajo si dobre hiše in vzgajajo svoje družine v smislu ameriških na'el in idealov in zato pričakujemo, da dobimo primerno priznanje, ne zahtevamo več kakor kar nam gre in nikakor ne maramo, da bi nas napačno opisovali, posebno še oni. s katerimi smo v ožjih in tesnejših stikih. Slovenci v tfi deželi postanejo vedno najbolj zaželjeni in dobri državljani, spoštujejo zakone, in so ponosni, da se jih nazivlje ameriške državljane. Zato pa tudi tipamo po vsej pravici, da se ne bo nikdar več pripetilo kako podobno nesporazumi jen je.
Spoštovanjem
Geo. L. Brozich, 1. r.
To pismo govori samo zase. Dobro pokazuje. kako slabo nas poznajo A meri kanci, ker se ne ponudimo. da bi si pridobili zasluženo priznanje in upoštevanje. Niti ne vedo. kako je naše edinp pravo ime. Poznajo nas pod "gri-narji", "krauarji". "granarji", "avstrijci" in drugimi nesmiselnimi in ne preveč častnimi imeni. Vse to pa zato. ker smo sami pre-malomarni, da bi se postavili in zahtevali primernega spoštovanja in priznanja za svoje delo, dragic pa zato, ker so amerikanski delodajalci in kapitalisti že predobro navajeni in razvajeni, da poznajo trde slovenske kosti in mišice, ki jih tako zelo izlorabljajo po ame-rikanskih rudnikih, jeklarnah. gozdovih in drugje, kjer je za slabo plačo treba pridnih, vstraj-nih, poštenih ljudi.
Saj niso vsi Slovenci samo na Kranjskem. Prav mnogo in dobrih Sloveneev je na Štajerskem.
Dopisi.
New York, N. Y. — Ravnokar lem sprejela iz starega kraja pismo, v katerem mi poročajo zelo pretresljive novice iz tužne stare domovine. Med drugim tudi to: Dne 5. avgusta je padel edini sin Antona Lindič iz Smarjete vasi. Vinica. Janez, podomače Linčov Anze. Sele 2S. novembra je prispela ta strašna novica na njegov dom ter že nekoliko bolnega očeta tako pretresla, da je tudi on dva dni pozneje, t. j. 1. decembra, preminul. Ker imam tu v Ameriki mnogo znancev in sorodnikov, vem, da bom s to novico ustregla mnogim, ki so poznali mojega dobrega očeta in brata. Naj v miru počivata! — Gertruda Lindič.
Pittsburgh, Pa. — Tukaj se je obrnilo z dflom nekoliko na boljše. Tovarne so zvišale plače za 2 in pol centa na uro. Nekateri pravijo, da bo nekaj družb prihodnji mesec zopet z\ išnlo plačo za dva centa. Če bo res tako, bom že sporočil. Pozdrav! — Nick Skube.
Gorjanski župnik.
Spisal Bado Murnik.
(Konec).
Gospod France je naglo oblekel dolgo, gorko zimsko sukajo, kor-sko srajco, snel križ za imirajoee z žeblja, si vzel belo burzo, štolo in palico ter se poslovil od Barbe. Cerkovnik Luka. suhljat mož z visečimi ramami in dolgim vratom, mu je odklenil cerkev in šel zvonit. Pahovnik je vzel poslednjo popotnico iz tabernaklja, jel moliti, blagoslovil pričujoče in nastopil težavno, jako nevarno pot. Kmalu so prišli iz slabo razsvetljene vasi, iz zatišja v viharno
zimsko noč. Prvi je stopal Janez.
Primorskem in Koroškem" je jih fa "-V;11 3° in pozvanjal cer-tudi v severni Italiji na Beneškem
in na Prekmurskem na Ogrskem. Vsi ti govore samo slovenski je-
zik. k*>r '"kranjskega" ni
Res je. da nimamo na razpolago niti denarne in ne moralne pomoči od nikoder, da bi potom angleško pisanega časopisja mogli pokazati tujcem, da srno vredni ljudje, ki vsaj zaslužijo, da se jih
kliče po imenu, kakor delajo Co posebno Nemci, ki so po dolgem trudu in boju dosegli, da jih poznajo pod njihovim pravim imenom in da jih upoštevajo kot
narod.
Slovenci so v eeleui zelo pošten. prid«*n, žilav in vstrajen narod, nič slabši od drugih. Mnogo naših ljudi se je že čisto strnilo z ame-rikanskim domačini živi jem in lan za dnem se množi število amerikanskih državljanov, ki jim je tekla zibelka na Slovenskem.
Med Slovenci je analfabetstvo skoraj nepoznata stvar in bela vrana je Slovenec, ki ne zna vsaj čitati. Če pa se najde tak slučaj, tega ni kriv on sam in ne njegov narod, temveč ona vlada, koje imena ne maramo nositi. Slovenci so dovolj prosvitljeni, da uvidijo tudi pomanjkljivosti v Združenih državah in dovolj, da tudi uvidijo, da iinajo tu več ugodnosti kot uarod, kakor kjerkoli drugje.
Če bi bilo več slovenskih ljudi, ki bi se potegovali za svoje ime in ga ne skušali zatajevati, temveč bili nanj ponosni, kakor delajo to Nemei, Franeoai in Angleži, ki niso v splošnem prav nič slabši od nas, pa bi bilo drugače. Posebno v naselbinah, kjer so Slovenci v pretežni večini, bi bilo treba v tem oziru več samozavesti od strani uplivnih in uglednih rojakov.
Zato iskreno čestitamo rojaku Broziehu. da se je potegnil za ime Slovencev v Minnewoti. kjer so v velikem številu zastopani. Sledili naj bi mu še drugi rojaki po drugih krajih in potem bi ne bil daleč čas. ko bi mogli s ponosom izgovarjati svoje ime.
Nimamo ne svoje države in ne svojega vladarja, da bi bili od njega odvisni. Zato se naša načela in naši cilji prav nič ne križajo z onimi, ki jih ima ameriška usta va. Delajmo z drugimi za res pravo svobodo v Ameriki, ker je drugje nismo našli. Če v Avstriji nismo mogli reči po pravici, da smo dobri Avstrijci in dobri Slovenci obenem, moremo tu brez težave, da smo — Slovenci in Ame-rikanei in da zahtevamo spoštovanja in upoštevanja od njih.
LISTMICA UUDVIŠTVA.
J. IL, OMeago, m. — Imen do-»ianikov ne isdajamo.
kovnik z zvončkom; in zadnji je korakal župnik s svetotajstvi.
Metlo je čimdalje huje. Duhovniku se je zdelo, da hočejo hudobni oblaki s-tresti na zemljo ves sneg, kar ga imajo tam gori v črnih višavah. Kmalu ni bilo ne steze. ne gazi. Vse je bil zasul metež. Opirali so se vsak oh svojo dolgo palico in gazili po celem; udirali so do nad kolen.
Vedno teže in teže je dohajal stari župnik svoja dva prednika, vedno teže je sopihal navkreber za medlim svitom Lukove svetilke. Ves je bil že razgret in truden od hudesra. napora; najrajši bi bil legel kar tja na tla v mehko belo
posteljo. Le včasih je malo postal, da se je oddahnil vsaj nekoliko: ali takoj zopet je nadaljeval strmo. pot, ko se je spomnil, da tam gori daleč v samoti ugaša življe-nje: —
Kar je zavrisnil Janez sredi molitve. Izpodrinilo se je fantu, da je padel v sneg. Izpodbil je eerkovniku svetilnico, zadela je ob skalo, se razbila in ugasnila v viharni sapi.
"'Križ božji, kaj bo pa zdaj!" jo /.animiral suhi cerkovnik, ves izdelan in nejevoljen. "Zdaj ne vidim svoje roke pred seboj."
4'Saj bomo kmalu pri nas"', je šepetal Janez in se pobiral iz snega. "Mati so rekli, da bodo kurili ogenj pred bajto, da laže najdemo do njih. Le za menoj!"
In dalje je cingljal zvonček v divjo črno noe.~
"Pazita", se je oglasil duhovnik, "pazita, da ne strmoglavi kdo v prepad!"
Vsi usapljeui so gazili dalje — dalje in se udirali mestoma do pasu v ugrezna tla.
"Le naprej!" ju je izpodbujal župnik, da si so se mu samemu tresla kolena in dasi je že komaj vzdigal noge iz snega.
Naenkrat je trčil cerkovnik ob Janeza in župnik ob cerkovnika.
"Oh, oh!" se je izvilo fantu iz ust.
"Kaj je?" se je ujezil cerkovnik. "Kaj stojiš? Naprej!"
"Oh, oče, umrjejo brez zakramentov!" je tožil in se ni ganil dalje.
"Kaj čenčaš, ali nismo hodili dosti hitro?"
Saj to ni — oh — zgrešili smo pravo pot!"
doli in na drugo reber. Morda zagledam tam naš ogenj."
Fant je izginil v gosti temi. Duhovnik in cerkovnik sta si brisala pot z obraza pa sneg z golih glav in pozorno vlekla na uho.
"Križ božji!" je vzdihoval dolgi Luka. "Zdaj se ta mlada zgaga Še sam izgubi in naju ne najde več!" j? mrmral jel močneje cingljati z zvoncem.
"Gospod fajmošter, gospod faj-rnošter!" se je oglasi! naposled Janez iz teme.
"Tukaj sva!" je kričal cerkovnik sko/.i roke. da ne bi veter odnesel glasu.
"Semkaj! Naš ogenj!" je vpil fant.
"Žvižgaj, da te najdeva! Žvižgaj ! Zvi-i-žga-a-aj!"
Ko so bili vsi trije zopet srečno skupaj, sta zagledala tudi župnik m cerkovnik visoko gori sredi teme pojemajoč plamen in pozneje še slabejšo lue na oknu revne bajte. S poslednjimi močmi, od silovitega napora trepeta je na vseli udih, je dospel gospod France do koče. Pred očmi se mu je zibalo. Komaj je opazil objokano zn\o bolnega Malinovea.
"Mir tej hiši!" je zahripal s slabim glasom. "In vsem, ki prebivajo tukaj!" je momljal mež-nar. Blizu postelje je gorelo na belo pogrnjeni mizi dvoje sveč ob razpelu; na levi je stala posoda z blagoslovljeno vodo in zeleno vejico, na desni je bilo na krožniku več svalkov prediva. kruh s soljo, dva kozarca vode in ote-rača. Pred mizo so postavili pru-čieo. V kotu v postelji je ležal Malinovee z upadlim temnim o-brazom. Župnik je vzel vejico, poškropil bolnika, sobieo in navzoče, molil in mignil drugim, naj gredo ven.
Ko je izpovedal in obhajal Malinovea, je jelo župnika mraziti, dasi je bila v koči peč vsa prekur-jena. Roka se mu je tresla in v prsih ga je jelo bosti, ko je deval bolnika v sveto olje in mu ponudil razpelo v poljub. Po opravilu je sel župnik takoj počivat. Tudi cerkovnik j«- prenočil pri Mali-
noveevih.
Težko je dihal gospod Mej an in kašljal pogostoma. Ko je hotel drugo jutro i/, postelje, se je skoraj na tla zgrudil od si Ji bosti. — Cerkovnik je hitel v Gorja ne po štiri krepke fante, tla so prepc-•jali gospoda na saneh v župnišče.
"Oh. saj sem rekla, saj sem rekla!" je zdihovala in se jokala Barba. Takoj je poslala po zdravnika. Kuhala je vsakovrstne čaje. Brat je potrpežljivo pil njena zdravila in jo tolažil. Ali sestra se kar Ji i dala umiriti.
Bolni župnik je slabeval vidno.
Drugi dan popoldne je dospel doktor, majhen, čokat gospod z dolgimi osivelimi brki. Izprašal je bil poslanega dečka še doma, kako je župniku, in je bil vzel nekaj1 medicin s seboj. Ves popoldan in vso noč je ostal pri bolniku in kazal Barbi, kako naj streže bratu.
Skrbna nega ga je začas otela smrti. Tudi Malinovee je okreval. Prej nego so mislili, je bil že na. nogah.
Prišel se je sam zahvaljevat v župnišče.
Gospod France pa je ostal silno slab. Žalostno so ^e spo gleda val i Gorjanci, ko je prišlo v zvedi, da je zdravnik izgubil vsako upanje. Bolnik mu je pešal, hiral. Težko, težko je pričakoval poletja.
Minula je mrzla, zima, minula je hladna pomlad; sijalo je zopet vroče poletno solnce. Vsak dan se je šetal bolni duhovnik po vrtu ali sedel na klopiei, se grel, bral in dremal.
Jasnega dne konec avgusta je počival na vrtni klopi. Tiho je gledal tja proti bližnjemu pokopališču; okoli usten mu je trepetal oni komaj vidni mehki nasmeh, ki mu je osvajal vsako sree na prvi pogled. Po toplem zraku se je izpreletavala jata golobov, so švigale lastavice; včasih se je1 oglasil samozavesten petelin. Si-J cer je bilo vse tiho in mirno na Gorjanah in v okolici.
Naenkrat pa je zaslišal bolnik lahne korake po pesku. Mlado dekle v kratkih krilih se je bližalo počasi klopiei. Pogledal jo je natančneje in se zganil. Kakor sladka slika iz davnih srečnih sanj je stala mladenka pred njim. To so bile znane, krotke modre oči, tako
ti so me poslali, naj vam pone-sem to sem. In — in Bog daj, da I ozdravite prav kmalu!"	|
"Zakaj si mi prinesla ravno vresnie.'"
"Moja mati so mi ukazali ta,-ko". je dejala in ga pogledala naravnost v bledi obraz. To bajno, sijajno oko se je tako čudovito milo smejalo in jokalo v deviški divoti in čistoti. Gospod France se je naglo obrnil v stran: mladostni spomini so mu izžeii tajno solzo.
"Reci materi, da se ji zahvaljujem prav lepo. Pa kmalu spet pri-nesi šopek. Če utegneš. Bereš kaj rada ?"
"O. rada!"
Opiraje se na palico in na klop. je vstal in ji velel, naj gre z njim v hišo. Podaril ji je več knjig. Na cvetočih licih sta se poksizali dve d ra ž est 11 i jamiei. Podal ji je drii-tavo roko in še enkrat pogledal v te čudovite dekliške oči.
"Pozdravi materj Varuj te sam Bog!"
Vsa vesela je hitela domov.
Kmalu mu je zopet prinesla šopek erike; toda ni mu ga mogla dati v roke. morala mu ga je ponesli tja ven kaj za. cerkev — na grob.
POZOR, PEVOVODJA! [ POZOR ČITATELJI!
Išče se slovenski pevovodja. ki želim kupiti čistokrvne velikr je zmožen podučevati možki pev- belgijske kunce /. navzdol viseči-ski zhor. Lepa prilika za dobrega mi ,,Aesi. Ponudbe pošljite na-učitelja. \ ee se po iz ve pri:	)	j ftolar
S P. D. "Ljubljanski Vrh". Bl>x 232. Middleville 1.»,» \ lctor Ave.. Detroit, Mich.!	" >
4-7—2
KDENI SLOVENSKI SAL00X t D ninth, Minn.
Rojakom Slovencem narajjajam.
X. V
Kje je ELIZABETA HUDF.Ž Rojena je v Ljubljani 14. okt.j 1882. Pred 5. leti so dobili nje-'da se nahaja moj SALOON* poj ni sorodniki zadnje pismo od bloka od Union postaja na denA nje. Stanovala je takrat na S40 strani W. Michigan St. štev. 4131 Monroe St.. Brooklyn. X. Y.l Za obilen po»et «e priporočam. Njeni sorodniki bi radi p o izve-!	JOS SCTTARARON
deli. če še živi. mogoče se ie no-!	____________ —---
rooila in kjr- se naTiaja. Vsa to-j ... POTREBUJEM zadevna pojasnila naj posije >a-	ali Hrvatici, ki bi
pomagali moji soprogi pri kuhinjskem poslu. Dobri kuharici plačam tudi Več kot $25 na mesec. Katero veseli semkaj priti, naj <<* mi javi.
Stephen Butorac
ma, ali kdor bi jo poznal, na naslov: Rafaelova Družba. 21 Nassau Ave.. Brooklvn. X. Y. (4-9—2^
Kje je moj prijatelj JOŽEF PETARDS .' Doma je iz vasi Boršt na Primorskem. Pred 4. leti sva bila skupaj v Kansas City. Kansas. Pro<im ga, da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, tla ga mi naznani, za kar mu bom
Union Hotel. Trail. B. C.. Canada oi

zelo hvaležen.
Jolin Molita-
nick Sioux Rapids. Iowa.
Poslej je jesenske dni visel na križu župnikove gomile vsako le-,Rad bi izvedel za na
MlOTTl. Doma j.
to svež venček lilastoeverne v resnice; zakij — to je vedela samo Jeričina mati, molčljiva Ana.
Plinovo razsvetljavo
so omejili vsled pojnanjkanja premoga v Bel gradil.
ŽIT ČAROVNIK
Profesor Josip Zima je ravnokar dospel v New York in bo priredil predstavo v nedeljo 6. februarja1
v prostorih rojaka Leo Štruklja,! 193 Knickerbocker Ave., Brook-i lyn. X. Y. Pričetek točno ob treh! popoldan.	|
Profesor Zima je Slovenec in j poznan kor najboljši učitelj vsa-1 kovrstnih eoprnij.
Rojakom v Greater New Yorku se toplo priporočam, da me obiščejo v nedeljo 6. februarja pri g. L. štruklju, kjer bom predstavljal najnovejše komade, spadajoče v
o v -I < »SIPA iz Podgraj. Pred kratkim je prišel i/. Me<i-forda, Wis.. Ln sedaj se nahaja nekje v Kane. Pa. Prosim eenj. rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Primož Jakšetič. Box 64. Norwich, Pa.	(4-7—2)
Rad bi izv
s.Vva svoji prijateljici ANO in IVANKO GABER. Doma .sta iz Škofje^ Loke na Gorenjskem. Pred kratkim mho bili skupaj v P nebi o. <"oio. Midva sva čula. da sta sedaj v Chicago. 111. Prosiva cenjene rojake, če kdo v<> za nju naslov, da ga nama javi, ali naj se p«: sami oglasita na: George Pinrar in Frank Kapus, Alia. Ft ih.	; 2-4_-M
NA PRODAJ
trgovina s premogom in ledom, 175 stalnih odjemalcev. Rent za stan s štirimi sobami in poleg tega še dva hleva stane samo .$1S. Imam dva voza in enega konja.
id bi izvedel, kje se nahaja RU- En voz za selitev, drugi pa za pre-DOLF CVELBAR. Doma je iz važanje premoga in ledu. Cena Stari vasi. fara St. Jernej, Do- vsemu $400. Vprašajte: lenjsko. Prosim cenjene rojake.«	Frank Wuehte,
če kdo ve za njegov naslov, da 272 Jefferson St., Brooklyn, N. Y. mi ga naznani, za kar mu bom I	(31-1—8-2)
jako hvaležen, ali naj se mi pa |
sam javi. — John Kukrnan, 100 Watson Ave., Mount Vernon, 111.	-(4-7—2)
HARMONIKE
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
sa leto 1916.
En iztis (6 knjig) slane po po to stroko. Vsakemu, ki ima vese- Šti $1.50. Sprejemam tudi udnino 1.1 e. bom nudil priliko, da se pri- za prihodnje leto, ki znaša za
uči. Na svidenje!
Josip Zima, profesor čarovniš! va.
~ VABILO. :
j more pokriti celo steno, ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. (5-1—29-2 v 2 d)
Ameriko kakor vedno 1 dolar.
Kdor naroči knjige ali pa vplača
udnino za prihodnje leto, dobi
proti doplačilu 30 centov TTII-
,	,	DESET KVADRATNIH ČEV
V n1 y jU ,n° VTU0	VELIK ZEMLJEVID voj-
ence m Movenke v Bon Air, , .	, . , . -
r»„ • ; i -	skujocih se držav, s katerim se za-
J a., m oicoliee
K DRUŠTVENI VESELICI,
ki jo priredi društvo "Napredni Slovenec" dne 12. februarja t. 1.
v slovenski dvorani.
\ eseliea se bode vršila v korist našega mladega društva, zato se
nad jamo, da nas bodo počastila vsa sosednja društva iz Franklin. Conemaugh, Moxham in drugih naselbin v okolici. Mi bomo vsa-' ZA LETO 1916
kemu društvu vrnili milo za dra- Cena EQU je go. Veselica se prične ob 7. uri	gj
zvečer. Kdor izmed članov se ne	OOC«
udeleži, plača $1 v blagajno. Dobi Se pri: Torej vabimo vse rojake in ro- SLOVENIC PUBLISHING
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem'In
I' popravljam i>o najnižjih cenah, a «le-lo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo	k»'r že
na«t IS l«'t tukaj v tem poslu in sedaj
I r svojem lastnem domu. V popravek ' vzamem kranjske kakor vse dru^e harmonike ter računam j>o delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljDPi vprašanj.
JOHN* \VKNZEL. 1017 East 62nd St. Cleveland. Ohio.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
jakinje. da nas polnoštevilno obiščejo dne 12. februarja, da bode uspeli tem boljši.
Vstopnina je $1 za možke. ženske so proste vstopnine.
Za vsakovrstno zabavo in najboljša okrepčila bode dobro preskrbljeno.
Na svidenje dne 12. februarja v slovenski dvorani!
Za odbor: Tony Jakobe, lajnik.
(4-5-2)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam s' rodnikom. prijateljem in znan ceni žalostno vest. da mi je du 29. januarja po dolgi in mučni bc lezni za vedno zaspala moja n£pc zabljena soproga in mati osmer otrok.
Zemeljske ostanke ranjke sni izročili materi zemlji dne 31. ja nuarja na katoliškem pokopališč v Weston. \Y. Va. Tukaj zapušč tri sinove, eno hčer in enega bra ta, v stari domovini pa tri sinov« eno hčer, mater in enega brata.
Zajedno se najiskreneje zahvE ljujem Francetu in Janezu Zba<" nik, Antonu Rus, Janezu Košii Karlu Šega in Franku Ruparčic ki so jo spremili k večnemu po čitku.
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. , Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. 1 Fr. Cherne, 0534 Ewing Ave., So. Chicago, CI.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.
, Jakob Petrič, Chisholm, I Minn.
RESNICA JE,
da človek, ki ima hi^o ali drugo posestvo naprodaj in nemara dati agentu prodati, je veliko I*>lj nevaren kot ajrent. Kajti če misli agent ostati vedno pri svojem poslu, t;l<-da pri vsaki kuK-iji. da »streže svojemu inlje-I maleu, nasprotno pa lastnik jiosestva sleda, da dolii kolikor inorn več, in mu ni |»rav nič na tem, če je kupo-valec zadovoljen ali ne, saj to je mo enkrar v življenju. Kavno nasprotno je z ajrentom. Če a,sent kujM-n popolnoma ue »streže. dotičnl lahko onemu agentu škoduje, dokler jo isti agent v okolici nezadovoljnega kuj»-I ca. Jaz sem že 24 let v Clevelandu hi mislim biti Se 24 let, torej nI nevarnosti, da se skrijem po kupčiji.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
OGLAS NABAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam «voj»
"Zdaj bomo pa vedeli, kaj se jasne, krasne oči! Nekaj zagonet-pravi Bog pomagaj!" je sitnaril nega, nekaj nežnosladkega je za-razjarjeni cerkovnik. "Zdaj pa gore vala in ugašalo v teh tajno-imaš svoj ogenj, zdaj! Zakaj pa polnih zvestih zvezdah, pa iznova si razbil svetilnico? Zakaj pa nisi zaplamtevalo in zaigravalo. Vse.
bolje odpiral oči? O križane te- kakor bi stala pred njim _ An-
žave!"	j ka! Pozabil je odzdraviti.
~Pusti ga, Luka!" je dejal dn-' "Malinoveeva si, kajne?" jo je hovnik krotko. "Tema je m fant vprašal hitro, je imel objokane oči."	| "Malinovčeva Jerica", je poki-
"Gospod, počakajte tukaj", je mala, mu podala velik šop lilasto-prosil Janez. "Sam poj dem ta cvetne erike m povesila oči. "Ma-
li najboljšega grozdja.
Najboljše itaro belo vino Wee-ling 10r gal. $6.50, 27 do 28 gaL , $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeČs Ivino Zinfandel 27 do 28 galon ,$14, 50 galon $25. Lansko belo i vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon i $12.50, 50 ealon $22.50 — 100
Bodi ji lahka tuja zemlja! .
Žalujoči ostali:	| Frank GabrenK
Janes Mohar, soprog. France, Ja- Stown, Penna. nes, Ludvik, Anton, Alojzij in Louis Vesel, Gilbert, — Stanko, sinovi. Karolina in Ma- lilni^
Red Roe^W.vf	I ^	^ ^ ^
Frank Skok, 438 - 52 Ave West AUis, Wi«.
John- proof močan tropinjevec gaL ' $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih eenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoštovan jem
* - ---------- —— ^
8. JACKS*, 11L	81 Helena, M,



_
/ *
_
/
m

GLAS

L i. FEBBCAfiJ A, 1916.
Moderni Belgrad,
Stari Belgrad je bil podoben ve
liki azijski vasi z nizkimi, mračni-! rti 1:- ami. tesnimi in krivimi uli-* rutui hr«>/ tlaka, brez pločnika; —! ]m.\ - ><! bile jame, luže in smrad.( Prebivalstvo je liilo zelo mešano' i.i* je govorilo največ turški, pa j •rški in najina nje »rb>ki. Sele od: I' ta 1*67 je me »Io začelo naglo na-1 P redo vat i. čistiti in lepšati se ter J je i d Obr^-noviči in Karagjorgje-v i 'i j>iist.ilo vsaj v gorenjem delu p« vsem niod.-ruo mesto z električno zclezuico in razsvetljavo t«-r s kanal i/acijo.
IVItrrad je imel zadnja leta o-koli 100,000 stanovuikov ter je bif s.•.].■/ kralja I'.-tra, vseh ministrstev dr/avneg« sveta skupštine parlamenta , višjih finančnih in ■ Inili urad«.v. >rhske Velike šole univerze s filozofsko, pravno in tehniško fakulteto. Tu so bile da-Jje Vojna akademija. Trgovska akademija, bogoslovniea, Velika /.'nska šola, /»-tiska in moška učiteljska š< »la. nekaj (fininazij in nad 1U deških in dekliških osnovnih v 1. V Bel gradu j«* hiia narodna knjižnica z nad 100.000 knjigami ;it /\»zki. Narodni muzej, Šolski j.m/ej. Etnografski muzej, Narodno pozorišee (gledališče za dramo, k- neerte m male opere;. V njem ' i iiu ! sv« je poslanike ali konzu-1. skoraj vse evropske države, ki so tu vzdrževale veliko uradni-
lit jrrad je bil tudi sedež srbskih /.iiaiist \ enih tu umetniških dru-v. kakor so Srp. kralj, akademiji« nauka. Srp. književna zadruga.
I)r išt v o sv. Save, Srptko starinar-j-ko društvo, profesorsko, učiteljsko, kmetijsko, giinnastično, strelsko društvo, razna pevska društva, društvo za gluhonemo deeo ter za roti« m zanemarjene otroke, za .'. :tere >o se vzdržavale razne o-n.-.-jte šole itd. V Relpradu je izhajalo auiogo političnih, leposlov-mh, znanstvenih in strokovnih časopisov in zbornikov, ter so imeli up<nioiiljujoei umetniki svoj dr ✓ .i »ni zavod, kraj pa je ustanovil tudi srosko umetniško galerijo.
l»H|fi'ad je imel šest pravoslavnih cerkev. med katerimi je bila tnijl. |»š,i Saborska erkva, dalje
•	•no katolišKo in eno protestantov--Uo i-i-rkev. dve niohauiedan.ski ter »lYe In hrejskl bofromolntci. Tu je ttolovnl be I grajski arhiepiskop •n. t rop., lir eel i- Srbije; tu so se vrani vsako I to arhijerejskt sabori
Beljrrad j.* bil znatno trgovsko hj< t., ter je gojilo IZVOZ ill UVOZ
blaga z Avstro-Ogrsko, Nemčijo I rane i jo. Anglijo. Turčijo, Rumu-uijo )Bolgarijo in Italijo. Za jk>
......vanje trgovine je imelo nic-
sto eeio vrsto hank, zavodov, za drug, društev in udruženj. Tudi obrt s" je gojila v raznih strokah ter so bile zgrajene raznovrstne to-\arne m pivo, keramiko, vžiga-• <\ lak. tobak, sladkor, kovinsko izdelke, platno, čokolado in dr.). »mel j« svoj magistrat ter bil raz-
•	leljen v šest okrajev.
V jvečj« znamenitost Belgrada J*1 ''1 ®a *tara, zgodovinsko slavna trdnjava, ki je preživela stoletja bojev, dokler je niso razrušili avstrijski topovi.
kajiinegdau je bil divno izpre-hajahšee visoko nad reko s krasnim širnim razgledom na Srem in Banat. Ob potih so kipi srbskih pesnikov, pisateljev in junakov, 'davni okraji mesta so: Dolnje (staro) in Gornje (moderno) mesto s Kaliineg.lanom. Varoški okraj. Savski okraj. Du-navski okraj. Palilula. Istočni in Zapadni Vračar, Svetosavski o-kraj in Terazije v sredini mesta. Najlepše stavbe oziroma palače so : I prava fondov (hipotečna banka). Novi dvor. banka Slavija. Vojna akademija, univerza, gledališče In lii/ni moderni hoteli (Pariz, Moskva; in dr.). Mesto ima več prostranih trgov in v zgornjem delu široke in ravne moderne in večnadstropne hiše. Glavne eeste so Du-brovačka, Dušanova, knez Mihaj-lova. pop Lukina uliea in Terazije. Belgrad ima tudi več spomenikov, med njimi so najlepši spomenik kneza Mihajla, Paučiča in Dosite-ja Obradoviča.
Bel grad je bilo veselo in prijazno mesto ter je bil onjega prebivalstvo živahno in slovansko gostoljubno. Po krivdi Rusije in srb skih bojevitih politikov v civilni in vojaški obleki pa se je Srbija nsovr&žils Avstro-Ogrski. Nemčiji in Bolgariji. Zaradi zločinov te politike je izbruhnila vojna, padel je lepi Belgrad v žalostne razvaline ter^je uničena vsa Srbija.
Rojaki, naročite ae na "Glaf Naroda", edini slovanski dnev-nik ▼ Ameriki!
JT—
•S
kn je zamahnil z zvezkom, s svojim najdražjim, da se je raztrgal lin so mali, tenko popisani lističi ' ^frfotali kakor male. bele, zapu-
ke. v starikavih gubah mladega čela je dremala skrb....
Tako spijo — težko in nemirno — mladi ljudje v tistih prestraše-ščeno ptičke po zraku, plapolali nih časih, ko kljuje in gloje. ruje in 'nekaj časa in se lovili, nazadnje pa zastruplja, stvarja in ruši v njili
dušami naj trpke jša znanja.
bolečina spo-
copvbicht und£AWoo6 « underwooo, n
KRALJ PETEK NA BEGU IZ SRBIJE.
Na pečinah.
uokar sem se najedel zajca — pečenega in s česnom posutega. Ej. to pa to — si menda mislite —, kje si pa tega -staknil? Stvar je taka: Moj *'purs'* je bil dobil kartico od žene, na kateri mu naznanja, da mu je poslala zaboj, v katerega je dejala zajca in pa steklenico
Enoletni prostovoljec Četovodja Josip Arko piše svojim staršem:
Naše stanovanje je na visoki, strmi gori. Barako imamo pod strmo >kalo: vsa je iz kamna, le stre- J jFanTekli "so dnevi in minil je ha je lesena. Naš vod ima najtežje eel me8eCf a 0 mjcu no duha ne pozicije, najbolj v skalah, tako da slujla _ in ea tudi ne t>0 Teše moramo posebno v temnih, o- daj smo se zac-eli šaliti, da se je hlačnih nočeh plaziti po vseh št i- ^^ napil ^nopsa in oddefiliral rih ali pa po zadnji plati. Nekateri-} po pozau. Rekli smo mozu. naj pi-krat se kdo hipno znajde namesto j ^ svoji ^eni. da drugič ja ne bo v naši baraki, kje v kaki skali ves devala šnopsa poleg zajca. Odtod krvav, ali pa na strehi kak.- druge j,. t,Hl:I j prišlo. tla pravimo mesu,
barake bolj spodaj.
Naš vod je razdejen v tri roje,
ki ga pražimo, zajec".
Naj vam še nekoliko opišem svo-
katerih vsak ima svoje strelske	kolego, enoletnega prosto-
jarke, svoje pozicije. Le-te so na-(voljca po poklici nadučitelja z Goriškega. To vam je grozno "ko
pravljene iz samega kamenja, so1
nekak zid. v katerem so strelne line. Boljših strelskih jarkov se tu ne da napraviti, ker ni nikakega lesa. Žaganice za streho pri barakah se morajo dalee iz doline nositi — pomislite, po takih strminah, kjer ni nobenega pota! Kakih pet minut od postojank imamo barake. Podnevi imamo samo straže postavljene, ponoči pa gre vse moštvo v barako, ki je pri pozicijah, la bi bili v slučajn kakega napa-
ia takoj pripravljeni. Nekaj jih <toji zunaj na straži, drugi so v baraki pri pee i. Ko zebe one. ki so na straži, jih izmenjajo drugi iz barake. Jaz imam ponoči 3 do 4 ure službe, potem se prost.
Podnevi je pa tako življenje: — Krog 7. ure zjutraj pridejo ljudje iz pozicijske barake v spodnjo barako t. j. v stanišeo. kjer ostanejr ivl »lati. Eden mora iti vsak dan po vodo tri ure daleč. Nato si vsi skuhajo kavo v peči. ki so jo bili sam" napravili. To je velika peč, nare jena iz skal in zamazana z hlatoir namesto z malto; na njej se lahke obenem grejeta dve skodeli, v en se pa kuha. Seveda nam dela ta peč večkrat velike preglavice, kei dim noče po izpeljani luknji n. prosto, ampak se vlači po baraki krehamo tako. da se baraka tres< in da smo v nevarnosti, da se z ba rako vred prekucnemo v dolino Na to peč se lahko v sedem, kako1 doma v zapeček. Imamo tudi želez no peč, te ljudje ne puste kuriti
ker se ,,e da tako lepo kuhati a. 7Mit\ prost r-etovodja Arko Jo
njej. I)veh peči pa ne moremo ku riti. ker ni drv. Hlode morajo no siti uro daleč na ramah.
Po kavi gredo ljudje spat pri bližno do ene ure popoldne. Nat« gredo vsak na svoje delo: eni ste zo popravljat, drugi drva naprav-Ijat itd.; delo traja do 5. ure zve čer. Nato gredo zopet si v pozicij sko barako in ostanejo ondi do 7 ure naslednjega jutra.
Od 6. do 7. ure zvečer pride me naža. kruh, kava in včasih tud kosec eukra za vsakega. Menažr preskrbi tisti šarž, ki do polnoč nima službe, in jaz. Potem pa pri hajajo ljudje posamezno jest — po eden in eden. Ko eden poje ir se vrne v pozicijo, pojde drugi itd Ce se menaža tačas shladi, jo po Tak«
Fiiipescov god.
V.Klitelj rumusklh vojnih hujska-"•ev Filipeseu je praznoval svoj god, ca k or kak i>otentat. PristaSi so iau zroeili posebno udanostno adreso z >000 podpisi.
Odpovedana
umetniška Benetkah
grejejo. Tako gre dan za dnem Jaz poberem zvečer iz svoje mena že meso in «a shranim za drug dan, juho pa popijem. Drugi dai pa si napravim imenitno pečenko kakoršne nima vsakdor. Meso zre žem, na ognju scvrem nekolike koščkov špeha. ki sem si ga bi' preskrbel po velikem trudu in se veda zelo varčujeui z njim. potem streseem meso v razbeljeno mast dodenem malo česna, katerega mi bo pa tudi kmalu zmanjkalo, vse skupaj še malo pocvrem in krasna pečenka je gotova. To se je! Potem si na napravim še skodelo kave ali čaja in kosil sem kakor prav gospod. Tudi zjutraj si skuham kavo ali mi pa vse to napravi kak vojak. Razen 3 do 4-urne službe poči sem cel dan prost.
Danes nadaljujem pismo. Rav-Jroorfičakl w> bili ranjeni.
. * i f*-"4 "
mod" človek, civilist z dušo in telesom. Veliko bolj bi bil sposoben za puščavnika negro za vojaka. Po-zabljiv je od sile; ravnokar je imel v rokah skodelico s kavo, a pred-no je i/.pil. jo je nekam položil ir ne ve kam. Danes zjutraj je bilo: moj tovariš sedi na postelji, se drži za glavo, kakor hi študiral najgloblje reči. in govori: £iDa sera kupil svinčnik, to vem. da sem ga poostril, to vem, tla sem ga ime! ravno prej v rokah, to vem — kam sem ga dejal, tega ne vem."
•Ja/. sem se pa smejal na postelji in pisal. Za nobeno stvar se ne pobriga, vse bi mu moral kdo drug pokazati, nasvetovati, mu prinesti pod nos. Premehko so sra pač vzgajali dobra mati, preveč mu je stiv--T1 ■! Dni ga če je pa pošten in do-'»er fant. «la malo takih. Kletvine m 1 i kvartanja ne mor«- slišati in vsakogar takoj ošteje. I nfanteri-stom ki jih sliši kleti ali čvekat, '.agrozi, da jili o prvi priliki po-Šlje po grozni strmi stezi po kako 'elo nerodno ali težko stvar. Mi--dim. da bo na ta uaČin sčasoma popolnoma iztrebil kletviuo in čvekanje. Da je tak človek miroljuben. si je lahko misliti.
Tako sem vam površno opisal svojega najožjega tovariša : rad bi vam obširnejše predstavil tudi Iruge najine ljudi, a to bi zahtevalo preveč papirja in pisanja, za-'o naj slede tukaj le podpisi nas vseh: <
V mrtvih nočeh.
Pran Albrecht.
(Konec). Krog polnoči se je tisti večer povrnil Stefula domov. Nažgal si je svetil j ko in gledal okrog sebe z začudenim in zmedenim pogledom, kakor ljudje, ki zaidejo po pomoti v tuje stanovanje.
—	Bo ga mi, tako sem spet tam
kot prej____ se je pogovarjal s
samim seboj in jezik se mu je zapletal v nerazločno besedičenje. — Tako se mi je zdelo, da.... Pa saj je to moje domače ognjišče.... moja ječa, moja temnica!
Zasmejal se je naglas, nato pa se zamislil.
—	Centu neki kolovratim tako vse noči naokoli, kakor da bi iskal samega sebe? Saj sem vendar tod doma.... Oj, prokleto! je nenadoma vzkriknil in planil s stola, kamor se je bil vsedel, — spet se pričenja stara komedija.... Kljuje, kljuje____prav kakor Prome-
teju nekoč!.....Vh, fej. kaka ve-
ličasna; poetična primera! Saj tam so bili vendar orli — veliki črni orli in so ki ju vali po drobovju in
so s kremplji grehi i po vročem živem 'mesu... . Mene pa koljejo smeti — da. to so moji kragulji! Prometej. ki je ugrabil ogenj iz nebes, je bil junak, titan, jaz pa
— ta pica, tapiea____
Pričel se je s pestjo biti ob prsi in je kričal kakor obseden: Proč. hudič! Proč. smeti! Ne dražite me, ne rvajte!... . Ali vas še nisem u-gonobil? Saj sem se napil!
Stopal je trdo po izbi in je srdito gestikuliral z rokami. Ko se je nekoliko spokojil. je stopil k: oknu. Tam je še vedno pršelo, i drobno in tiho ter v črno noč za-| molklo prepevalo svoje enakomerne. zategnjene melodije kakor monotono, trudno umiranje....
—	Študirati je pač treba. Izpite imam, dolžnosti.... in v delu je edini blagoslov, edina sladkost, pravijo, se je resno in urno okre-nil od okna in sedel k pisalni mizi. — Samo vdajati se ne tem obupnim mislim ! — Odprl je knjigo in čital. Oči pa soTe mu solzile neprestano in se zapirale same ob sebi in misli so blodile bogve kam vstran. Prečital je stavek in ga ikrati pozabil.
—	Ne gre. nič več ne gre. Sno-*i ni šlo, danes ne gre in jutri ne pojde in pojutranjem in nikoli več! O Bog, saj ne zmorem ničesar več! Yes ^em se izgubil, velik greh sem napfavil nad samim seboj ! .
Zastrmel se je od knjige vstran in pred njegovim očesom s« je razprostrla v neskončnost segajoča siva peščena plan. Nobenega človeka ni tam. nobene živali, nobene rastline, le on sam sredi smrtne puščave ves gol s svojim slabotnim telesom, ves ubog. izgubljen in zavržen. — Tedaj se mu je strelo vse telo, oči so se mu izbuljile isoč mož. so Internirali na otoku Asi- j od nenadnq silne groze, s trepeta-iara pri Sardiniji.	| jočo desnico si je otrl mrzlo čelo.
; Ko se je zavedel, se je naslonil na mizo in razjokal bi se bil do solza
ef, enol. prost, deset., liadučitel; z Goriškega, korporal Košmcrl; Frane, Stojnic Jožef, Rozman Jo žef, Rozman Lovrenc. Križaj van. Enei Jožef, Kikel Viktor Piletič Ivo, Gale Janez. Butolin Francesco.
Roparski umor.
Xa Dunaju so neznani storilci u u..rili vdovo višjega re viden ta 52 let ;taro Marijo Zavrel in pokradli vse ijeno imetje. Kdor storilca izsledi, ilo->i .Vh) K.
Avstrijski od Srhov vjeti vojaki v Italiji.
Kor. urad poro^-a : Prvi oddelek avstrijskih lani Srbskem vjetih vojakov in sicer
na l>et
razstava r
Dvanajsta mednarodna umetiilnska razstava je imela biti v Benetkah le-ra lf 16., ali beneški magistrat je sedaj sklenil, da se ta razstava ne vrši.
Eksplozija na francoski križarki.
Preko Curiha poročajo, da je eksplodiral v skladišča za premog na oklopnl križarki "Marseillaise" pUn. ki se je razvil iz premoga. Trije po-roor&čakt no bili raoie&L	v
od te brezmejne zapuščenosti, ki jo je občutil v svojem srcu.
Vzel je kozarec vode in ga izpil na dušek. Nato pa se je z energičnim sunkom dvignil s stola in stopil z močnim korakom.
— Ne, še je čas! Kaj zato, če ne zmorem več. da, kaj zato. Če ne zmorem niti toliko kot drugi — kaj zato? Nič mi ni treba obupa-vati! Z delom in vztrajnostjo se doseže vse, to ni gola fraza! Živeti se pravi živeti in delati se pravi delati! Kaj nadčlovek, kaj titan, kaj Prometej! Svet ne obstoji samo iz njih in zaradi njih! Jaz ne bom grabil ognja iz nebes, jaz ne----ko je vse skupaj laž! Fan-
tazije za nezrele osemnajstletne fante! S fantomi slepijo našo domišljavost in skušajo laskati našemu samoljubju, pa zastrupljajo nas lahkoverne ljudi z nedolžnimi dušami in sanjarskimi mehkimi srci____ Mislil sem postati izbranec, nekaj imenitnega, posebnega — karkoli si bodi velikega sploh, oj seveda, pa sem se zapil. izgubil, vrgel proč.... To je vse, kar sem dosegel! In celo življenje bi mi kmalu ugrabili ti brezdušni, brezvestni ljudje — življenje enega človeka.... A še je čas. še je čas!
In z izrazom slabotnega človeka, ki je srdit nad samim seboj, se je oziral naokrog, kje bi se mu ponudila prilika, da bi tudi dejansko pokazal in titešil svoj srd. Ne da bi dolgo pomišljal. je skočil na posteljo in strgal s stcue sliko Venerino, ki ga je nekoč stala mnopo denarja. Pričel jo je Trgati s hitrimi, nervoznimi rokami v drobne kosce.
—	Pa zakaj bi visela ta reč v moji sobi in pričala jasno o mojem slabem, skvarjenem okusu ! je šepetal s stisnjenimi ustnieanii in metal hlastno kosce kartona krog .vrhr. — Naj se uniči vse to! To ie za pohotne starce in zvodenele
e -tete ; jaz pn stopim na razpotju življenja in imam resnejše opravke, da se poslovim od samega sebe. —
Predno je legel vposteljo. je dvignil iz malega predalčka pisalne mize droben, že nekoliko osivel zvezek in ga ogledoval kakor z ne-vošljivimi in zlobnimi oči.
—	Samo nocoj še, si je rekel, nocoj poslednjikrat! Jutri bom za-žgal To svojo preteklost in potem se poslovim od teh reči iti tistih č.isov. ki so me uklenili nase s tisočerimi sponami sanioljublja ....
"Tisti časi" so pomenjali zanj življenje, ki je ležalo že daleč za njim, življenje tako bogato in plodno, tako samozavestno in polno vere vase, kakor je bilo v resnici ubogo in bedno, onemoglo m polno dvomov to njegovo sedanje življenje. To so bili tisti časi, ko je imel Ivan Stefula že veliko in sijajno mnenje o sebi. polno silue-«?a upanja, da se nekoč visoko povzpne preko vseh teh poprečnih ljudi naokrog — 4iteh filistrov in drhal i"' — kakor je krstil v svoji brezmejni mladostni nevednosti svoje poštene soljudi.... Zdelo se mu je tedaj, da čuti v sebi mogoe-no, silno zvanje. ki ga bo napravilo umetnika-stvarnika po milo. sti božji; da bo razvil svojo oseb nost, ki se bo kakor vihra in orkan razlila preko dežel. Zato je pisal verze in tudi slikal je. Z mu-ziko se je pečal in za politiko se je zanimal. Zato je nosil kot videu znak svojega duševnega plemstva dolge lase in črno, umetno zavoz-Ijano kravato; zato je zrl mračno v svet in se smehljal bolestno in skeptično.
To so bili ''tisti časi", od kojih se je nameraval posloviti Ivan Stefula, ko je ležeč v postelji listal po drobnem zvezku, po svojem najdražjem, na kojega vsebino je zidal toliko svojih nad ter je sedaj s popačenim, nalašč potvorje-nim glasom, kakor sebi samemu v zasmeh, polslišno recitiral svoje lastne stihe:
Kod hodiš zdaj, mladenka ti,
z lasmi opalnimi,
z očrni udauo-tožnimi,
sentimentalnimi....
Obmolknil je. kakor bi odrezal.
—	Kaj, to da sem se drznil napisati jaz — to? je skočil kvišku in se uopraševal glasno. — In na trhle, ničvredne verze sem zidal svojo zlato bodočnost, gradil svo-ie upe, stavil svoje impertinentno pričakovanje — v tem sem iskal
talenta----hahaha, kolika zmota!
In vse na njem je izbruhnilo v dolg, krčevit smeh. V visokem lo-
I podali v se kri že m naokrog...
Adijo! Adijo! se je poslav-j Ijal od njih Ivan Stefula. — Adi-
jjo. malost — poezija!____ ''Kod;
hodiš zdaj. mladenka ti?"____lz-1 Indijski pisatelj Tagore zaprt.
nova se je pričel smejati s svojim5 Angleške oblasti so aretirale naglim," krčevitim smehom, metal znanega indijskega pesnika, ki se je ha posteljo in se zopet vzpe- dobil xoblovo nairrado za litera-njal ter neprestano ponavljal te turiK Aretirali so ga zato. ker ie svoje štiri verze. In sredi najšum- nc nekem javnem shoiUl ostro kri.
nejsega smeha mu je nenadoma je- tirizal postopanje Aneležev na Ju polzeti iz oči dvoje velikih in pram iIuloin. težkih solza.	j
Ivan Stefula si je zagrnil glavo. Vojna razstava na Dunaju, z odejo in v smislu in ihtenju za-j Na i»„Uaju -e ..tvori i maja lM*s spal. Spal je je vedno, ko je že velika vojna razstavr.. davno skozi okno pozdravljalo.
solnee —tisto veličastno pomlad j	Vatikan in Monako,
no solnee, ki ga je tako silno pri-} Iz Rima poročajo, .la so se zopet čakoval. Ležal je napol razodet, s obnovili diplomaiičui .idnošaji med priprtimi ustnicami, ki so vztrepe- Vatikanom in knezom v Monaco, ki tavale od časa do časa kakor v pri-
so bili prerušeni leta l!lll. Knez Al-v	,	be rt je imenoval grofa 1'apello d i To-
dusenem ječanju; zganile so se ro- rjno ^ poslanika v Vatikanu.
^CENIK knjig,
katere ima v zalogi
'( SLOVENIC PUBLISHING CO.
\\ 82 CORTLANDT ST. NBW YORK H. V
>
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovin* Domači zdravnik Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Navodilo za spisovanjc raznih pisem Nova kuharska knjiga Občna zgodovina Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo Popolni nauk c čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-slovenski slovar Slovensko-angleški in angl.-
slov. slovar Slov. angl. in angl. slov.
slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica. 1. Spretna kuharica Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški
tolmač Voščilni listi Veliki vseved ež Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, 1. 2. in 3. zvezek, vez., po
—.50 —.40 i—.30 •—.40 ■—.70 p—.50 t—.45 .40 t—.15
—.SO $1.25
tt.00
—.20 :—.25
$1-20
—.r.o $2.00 $1.20 —.00 —.75 —.40 —.50 —.50
$2.00
—.25 —.40 —.60
—.50
ZABAVNE IN BAZNE	DRUGE KNJIGE:
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	f—.30
Božični darovi	-—.15
Cerkvica na skali	—.15
Ciganova osveta	—.25
Črni bratje	—.25 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Doma in na Ptujem	—.25 Erazem Predjamski	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	(—.20 Gočevski katekizem	—.25 Hedvika	—.25 Hildegarda	—.25 Hirlanda	—.25 Hnbad, pripovedke, 1. in	2.
zvezek po	;—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kaj se je Makaru sanjalo f —.50 Knez črni Jurij	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakov!«	—.20 Mlinarjev Janez	—.45 Mrtvi gostač	—.25 Muzolino, ropar Kalabrije	—.35
Na jutrovem	;—.30
Na različnih potih	—.20
Nedolžnost preganjana in
poveličana	—.20
O jetiki	r—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pavliha	—.25
Pod Turškim Jarmom	—.25
Pregovori, prilike, reJd	—.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Rinaldo Rinaldini	—.35
Roparsko življenje	—.20
Srečolovec	i—.20
Strelec	—.20
Sv. Genovefa	—.25
Sv. Notburga	—.25
rTitanik	—.30
; Trojak, povest	—.50
/Turki pred Dima jem	—.35 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35
Za kruhom	<—.20 Zgodovina e. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	—.30 Zgodovina slov. naroda ■"».
I zvezek	—.40
■ Zlate jagode, vez.	—-30
Življenja trnjeva pot	—.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71
!
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	t—.20
2.	zv. Maron, krSčanski
deček	«—.25 4. zv. Praški judek	t—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	!—.23 9. zv. Kraljičin nečak	;—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	«—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	i—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	<—.20
Idealna Tašča	>—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	t—.03
ducat po	>—.25 Z slikami mesta New Torka
po	t—.25 Album mesta New Torka
s krasnimi slikaioi, mali	i—.35
ZEMLJETVIDI:
Združenih držav, mali	i—.10
veliki	i—.25
Balkanskih držav	i—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming; in West Virginia in vseh drugih
držav po	t—.25
Avstro-Ogrske tnitM	—.10
veliki vezan	r—.50
Celi svet	t—.25 Velika stenska mapa U. S. na drogi stran! )>a celi
■vet	$L5»
OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vreoncct, bodiai v go* Bra^r"' *** P°it*ih	PoMaifut je pri vm*
GLAS *?ARdt>A, 4. ^BRtTAteT A, 1916.
i Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota
ln kor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM. 507 Cherry Way or box 57, Brad-
doek. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALAXT. 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Miiij*. Zaupnik: LOCIS COSTELLO, Box Sal id a, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
i MIKE ZUXICH, 421—7th St., Calumet. Mich. I PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOOR1CII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1703 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Ctli St., Rock Springs, Wvo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, o«l društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
LOl is CHAMPA, ol društva sv. Srea Jezusa, štev. 2, Elv, Minn.
JOHN GRAITEK, o<l društva Slovenec, štev. 114, Ely,
Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne
poAiljatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Zdenko Petersilka.
Ivan Cankar.	•
--
(Konec.)
Kadar seta se poslovil, me je spremil Peters:tka do stopnjic, 1 časih do veže, časib na eesto. |
—	Kaj pravite zdaj* Kaj pra-j vijo zdaj ljudje? —- se je smeh-i Ijal z v«-%«'Iožar*?čim obrazom. —! Č lovek se časih spotakne, kaj za j to? Mladi smo bili, zdaj se stara-j n»o, zdaj je rogoviljenja konce!
■— Kant? V kremo! Nt*, nikoli več;| rek«! sem iu r«*čeno j«'! Dvajset: goldinarjev imamo ž«» prihrsnje-l n ih - vse za Z-leuka !	i!
Prijel me je j*mI ])«z«luho. sklo-!( nil se je čisto k tieni in je šepetal.
Ali ste izgledali	kdaj
njegove oči? Tam je vse, celo kra-j Ijv itvo je tam .. .. Rečem. j?o-' sikxI, bojim s«* časih, ne upam si ( pogledati in roka se mi trese, ka l dar čutim, da s~rmi name s tistimi očmi .... Oiejtc, šele meseci1 lini je. še ne. m že imamo dvajset j goldinarjev! Te/.ko je pač, sitno je — ampak mdo*t v srcu! Jaz! muk jetičeti, t o«'a jetičeo sem že' doljru in lahko »e držim še par let; vsaj še dve leti. En mesce — dvaj-! set goldinarjev; dve leti — petsto! goldinarjev! Se bolj bomo brani-j li! Zdaj sva m* zmenila z ženo d§! lie bova več pila mleka zjutraj —j kaj je treba zdravemu človeku} zajtrka? Zdenko ne bo vedel, oni bo pil mleko! In zdaj [»omislite:{ človeku, kakor je Zdenko, bo pet-i »to goldinarjev bogastvo; zakaj; drupa reč je, če vržeš na rodovitno prst, nepo če pa vržeš v pesek, j Razjokam m* velikokrat od rado-! Kti, vsako noč se razjokam, ko po-1 mislim, kako bo češčeno moje.
Dolgo je frnvorii, kakor v omo-tiei, čudile stvari, ki sem jih na pol poslušal iu komaj razumel, j
\ ve/i je izpustil mojo roko. po-plcdal mi je v oči s čudnim, usmiljenja in ljubezni prosečim pogledom, nato se je naplo okrenil ter hitel po stopnieah.
Tako je bilo. dokler ni bil me-t uec pri kraju. Nato pa je bila izba vsa tiha in mračna, okna soj bila zagrnjena. Na tleh je ležal Pe- j terailka. napol oblečen, napol pa I razgaljen; bled je bil njegov o-j hra«. usta so bila odprta; tudi že-1 na je ležala na tleh, sopla je te- i žko in njene ustnice so bile zatekle in ožgane.
Zunaj, pred durmi je tfil Zdenko; slonel je z rokami in z obra-' *om ob ograji nad stopnjicami in je strmel v globočino. Prišel je' človek, da bi pozvonil, Zdenko se je prestrašen okrenil.
—	Ne, ni doma očeta, nikogar oi doma... .šele zvečer!
Hotel •em ae posloviti. Peter-' Ulica je vstal, da bi me gpremiL toda vstal je tudi Zdenko.	,
—	Jaz vas spremim nocoj, f»o-sprnl!
Petersilka jo koj ubopral in je sedel, toda njegov pogled je bil prestrašen, kakor posrled otroka, ki se 1*111 z<lir da jo slišal od daleč grmenje in pra je strah. S plahim pogledom naju je spremljal, ko sva zaprla duri.
Nad stopnjicami me je prijel Zdenko za roko.
—	Kam greste, gospod?
—	Domov!
—	Ne v krčmo ?
—	Ne!
—	Jaz bi šel v krčmo!
Alrak je bil nad stopnjicami. sklonil sem se in sem videl obraz, ki se je v tistem hipu za zmiroin zarisal v moje srce. Dvoje luči je sijalo iz mraka, dvoje velikih rjči.
—	Ne torej v krčmo? — je pravil napol s smehom in se je ozrl name s čudnim, skoro hudobnim pogledom. Molče sem šel dalje, on pa je šel za mano.
V veži me je ustavil drugič, prijel me je za roko.
—	Mislite si pač, da ste boljši, nego moj oče? Niste boljši! Kaj vas briga moj oče, kaj vas briga moja mati. in kaj vas brigam jaz t Ce bi imeli hišo bi vam jo zaž-gal!
Tresel se je. ko je stal pred menoj in tresel sem se tudi jaz. In v istem hipu. Bag vedi zakaj, j«' h'pla zlobnost v moje srce.
—	Zdenko sam si tepel svojega očeta!
Mrak je bil v veži. obadva sva molčala; komaj da sem videl njegov beli, drobni obraz. Stal sem pred njim, in ko sem gledal na nj, se je nenadoma sključil ter planil proti meni. Udaril sem o zid. v obraz me je bil s svojimi nežnimi pestmi.
—	Kaj počneš. Zdenko! — sem za k lica I
Spustil je roke ob život, naslonil se je ob zid. meni nasproti. So-pel je težko, komaj sem razumel ujejrove besede.
—	Sami ste vedeli, zakaj sem ga tepel! Tudi vi ste hudobni — ni človeka!
Kakor da bi se bil vzdramil. sem skočil k njemu in sem ga pre j el za rame.
—	Odpusti mi. kakor Bog odpusti !
Stala sva roko v roki.
—	Prej si hotel v krčmo, Zden ko, pojdiva v krčmo!
Nenadoma ni bil več fant, o-trok je bil slaboten ln žalosten. Stisnil se je k meni z obema roka ma me je objel, nato se je vzpel, da sem čutil v lice njegovo vročo sapo.
—	Jutri, goepod Jaz Vem, da se bo jutri zgodilo. Bodite usmiljeni! _ _ ^ ^____-
V temi je iskal moja lica in vz-trepetal sem. kot sem začutil njegove tople, žametne roke.
III.
Tako je prišel tisti dan, ki mislim nanj s bridkostjo. Jaderno se je zgodilo, švignilo je v hipu mimo mene.
TruŠč. krik. smeh, procesija po ulici.
—	Ljudje božji. ...ne Petersi-lek, temveč Petersilka. . .Kje je Zdenko? Zdenko, kje je tvoj denar? Kaj ti je žal zanj, Zdenko? Zaslužil bom drugega, zakaj ti si moj sin. moja prihodnost. Kje
si Zdenko? ____Stoj, Zdenko, ti
si me tepel! Noeoj si me tepel... pričo vseh ljudi, ko je komaj mrak! Zdaj stopi predme, odgovarjaj, tvoj oče sem!	I
I Iu pijanec se je smejal dobrodušno. lopo radost si je bil izmislil.
Žena gra je vodila pod pazduho in je jokala.
—	Nocoj ne več dalje, Jan!. . Hi: d o mi je pri srcu, na svojo mater sem se spomnila !
—	Le tiho, duša mila. ne jo-k,°j! Hudo sva naredila, lepo bova napravila. Se baron bo najin Zdenko.....Kjr» je Zdenko?
Oziral se ie, napol vesel, napol v skrbeh. Se bledejši, še bolj upal in ves razoran je bil njegov o-braz; tudi suknja je bila še bolj ohlapna in kakor pole kosti so bile njepove roke.	|
Nič več ni bila njegova procesija tako vesela kakor prej. Otro-ei so se navadili nedelje in praznika ; ženske so stale v veži in so pljuvale na cesto, predenj. ki se je čudoma čudil.	!
—	Zakaj me zaničujete, ljudje
božji? Kaj sem vam storil? Nikomur nisem storil hvidega, nepo sebi!	j
Zbrali so se ljudje, stali so na ulici; zakaj Petersilka je bil ne-1 nadoma pokleknil sredi ulice in se je priklanjal z uslužnim smehljajem na vse strani.
—	Vi vsi. ljudje božji, ste boljši od mene, in celo jaz nisem hudoben! Kako blag je torej ves svet! .... Ampak če je še tako blag — na najvišjem vrhu sveta stoji svet človek, vsega človeštva srce in duša, in ime mu je Zdenko Petersilka. Ljudje božji, to je mo j sin!
Žena ga je prijela pod pazduho in pa je vzdigovala.
—	Pojdi. Jan .. svet ni blag!
Smehljal se je otroško.
—	Ce je svet blag ali če ni blap. zakaj bi ne govoril z njim? Ne prašam. kdo me posluša; to prašam. kaj govorim.
—	Vstani!
Vstal je, toda takoj je iztegnil roko proti nebu; do komolca je padel rokav; rdeča ruta. posval-kana in umazana, se je bila odvezala in je ležala okoli ramen.
—	Ali vidiš, žena, tisti zlati oblak?
—	Vidim ga!
—	Na tistem zlatnem oblaku bo cesarjeval nekoč najin sin .... najin Zdenko!
Vesel krohot.
Niso bili pripeti škrici samo na hrbet, temveč čisto na ramo, na desno in na levo stran. Zelo čudno je stal Petersilka sredi ceste, veliko daljše in veliko tanj-še so bile njegove noge, veliko daljša je bila njegova roka, iztegnjena proti nebu.
Žena je izpustila njegovo roko. tekla je za paglavci, nerodno in omaliovaje in se je takoj vrnila.
—	Zakaj ne bi otroci imeli veselja? — se je smehljal Petersilka.
—	Zakaj ne bi ga imeli? — je odpovoril bosonog paglavec, in je sunil pijanca s toliko silo v bok, da se je Petersilka močno opotekel ter padel na obraz. Izlila se mu je kri iz nosa in iz ust.
Slaboten, bledikast fant z velikimi črnimi očmi je stal ob njem, kakor da je bil vzrastel iz zemlje. Sklonjen je stal, gledal je naokoli, iskal je in štel.
Nenadoma je stopil preko ceste, z mirnim korakom, skoro dolgočasnim. Ob tlaku je stal ku-štrav fant. bosonog, obraz predrzen in navihen, roke v hlačnih žepih.
—	Ti si storil! — je izprepovo-ril Zdenko, zelo tiho, skoro šepe-taje.
—	Jaz sem storil! — se je zasmejal paglavec Zdenku naravnost v obraz.
Zdenko ni odgovoril; sklonil se ie nizko, fant je zakričal in se je zgrudil.
Tako mirno in umerjeno, kakor ie sel, se je vrnil Zdenko.
PetepeHka je »edel sredi ceste in ae je opiral ob tla * obema rokama. Za njegovim hrbtom je stala žena In ee je prepirala t debelimi hilnkaini, ki so »tale v ko-
. lobarju okoli nje. Samo z urnim! . pogledom se je ozrl Zdenko na; mater in je takoj okrenil oči; lica njegova pa niso bila tako bleda, temveč siva kakor umazano platno.-
>	Takrat sem doživel velik tre*L i notek. Zakaj tisti drobni, sivi o-
braz se je nenadoma vzdžgml, čr-
>	ne oči so pogledavale v moje — okno.
—	Z Bogom!
Hotel sem hiteti navzdol, na . cesto, toda začaran sem stal. 1 Sklonil se je Zdenko, globodo se je sklonil; Petersilka se je nasmehnil ljubeznivo, zamahnil j?-široko 7. obema rokama, hotel se je vzdigniti in ni mogel.
—	Tako je! To sem vedel! — je vzkliknil Petersilka.
j Okrenil se je proti oknu drobni. bledi obraz.
—	Vedel je .... tudi vi ste ve-delj!
Črna pručn se je zprnilc pod
mojim oknom ____ spustil sem
zagrinjalo in sem zakril oči. —
Razne zanimivosti..
V hrvatskem saboru
imajo poslanca, ki je sicer že pre-eej star, pa igra še vedno in z velikim uspehom vlopo enfant terrible. Piše se za Marka Mileusniča. I je frankovec. sicer pa dober človek. Mileusnieevi govori nudijo poslancem in poslušalcem vedno mnofro zabave, predsedniku pa po vziočajo mnogo sitnosti, ker m o ra dobro paziti, da mu govorni!-;
j ne uide na "prepovedano polje''. Tako je poslanec Mileusnič v Zi.d nji seji zahteval, da se naj proglasi saborskepa predsednika za blaz-nega, ker je izključil nekatere frai kovce za 90 sej, kar je prebedasto j Končno je pozval Mileusnič poslan ee-duhovnike, da naj naprosijo pa peža, da se preseli iz Rima na lir vatsko, češ, da požrejo Italijani vse papeževe milijone. Predsedni! sabora si ni mogel drugače poma pati. kakor da je vsled velikega smeha pre rušil sejo.
Kakor je videti, ima hrvatski i ' sabor v teh resnih časih svoj »ga v ! dobrega humorista.	j
i
Velike tatvine na pošti v Kar- i lovcu.
Na pošti v Karlovcu na Hrvatskem so že dalj časa opažali, dc zmanjkuje odposlanih in prispelil paketov in prihajale so tudi pri tožbe glede denarnih pošiljatev Policiji se je končno posrečilo iz slediti pravcato tatinsk^ organi zacijo, ki si je tekom zadnjih ted nov prilastila več tisoč kron m pošti oddanega blaga in denarja Najodličnejše člane te družbe, ka teri je načeloval ekspeditor Sokač so zaprli.
Francosko ženstvo za vojno.
Nemški listi javljajo, da je pa riški "Figaro" priobčil odprto pi smo. ki predlaga organizacijo fran eoskega ženstva v svrho nadalje vanja vojne. Tam je baje rečeno Zahtevajmo nadaljevanje vojne da bo dosežen edino možni mil namreč mir vsled zmage. Nemški ženstvo je izdalo izjave za mir, m t matere, žene, neveste in sestre, k smo žrtvovale, kar nam je bilo naj dražje, hočemo izdati izjave za na daljevanje vojne do zmage.
Rus vjet na južnozapadni fronti.
Neki večer, ko je vladal mir, se je pred našo stražo nekje na juž uozapadni fronti pojavil velik elo vek. Vojak je zaklical "Stoj!" in napel puško. Neznani veliki človek je dvignil obe roki in zaklical: — Ruski, ruski! Ko se je naznanilo poveljstvu, da je vjet neki Rus. niso hoteli verjeti. Ali kmalu se je pojasnilo, kako je prišel Rus tu «-?n. Pobegnil je bil iz ujetništva pri Lincu s 7 hlebi krulia. Po dnevi je bil skrit, po noči je hodil okoli. Dolomite je smatral za Karpate in že mislil, da bo kmalu doma pa je prišel zopet v ujetništvo.
Vojni kurat dr. Drexel,
o katerem se je v nemških listih mnogo pisalo, je bil svoj čas prišel v rusko ujetništvo in so naenkrat izostale vse vesti o njem. Naposled se je nekaj slišalo, da je mrtev. Posredovanjem ameriškega poslaništva se je zdaj izvedelo, da je bil dr. Drexel interniran v Spa-skojem, a tamkaj po krivici ob-dolžen vohunstva in vsled tega prepeljan v Irkutsk.
Postne nakaznice iz Švice v Italijo.
Švicarska gozdna uprava je določila vplačilo za poštne nakaznice v Italiji na 82 frankov za 100 , liF.	1
Rodbinska žaloigra.	,
V Monakovem je 30-letni Anton Liebl ustrelil svojo ljubico in njene štiri otroke, končno pa Še sa-, mega sebe.
rSplošna vojaška dolžnost na Kitajskem.
Kakor javlja "Frankfurter Zei-j tung", je kitajska vlada sklenila1 tekom desetih let vpeljati splošno vojaško dolžnost.
Slamnikarski shod.
Zadnji pondeljek zvečer se je vršil v Manhattan Lveeum, 66. četrta iztočna ulica v New Yorku shod vseh načelnikov v delavnicah in odborov za cene v onih tovarnah. ki so organizirane v Millinery and Straw Hat Workers Union., Shoda se je udeležilo 435 zastopni- J kov. Ta shod je bil prvi odkar so» se pogodili delavci z delodajalci in se je na njem določilo, kako bodo delali v bodoče načelniki in odbori za cene.
Sklenilo se je, da bo naloga načelnikov ali predsednikov v delavnicah ta, da bodo morali v bodoče gledati, da bo moral imeti vsak, ki bo prosil za delo v delavnici, seboj delavno karto, brez katere ne bo smel delati. Odbori za delo ne Sodo imeli popolnepa nadzorstva nad cenami za delo, temveč bodo 'e priporočali cene. s katerimi se bodo morali prej strinjati vsi de-'avei v delavnici, predno bodo veljavne.
Zastopniki so tudi razpravljali > splošnem delovanju unije ter po-
lnšali poročila glede organizaeij-kepa dela. Izvoljen je bil odbor. -r»jepa nalojra bo ta. da bodo sku-'ali organizirati še onih par delavnic, ki se do sdaj še niso priklopi-'i uniji. Zastopniki so izrekli veko zadovoljstvo za obširno delo. ji so pa izvršili tekom kratkega 'asa. ko so imeli to svojo službo.
Delavci v delavnicah morajo met? vsak teden svoje seje ali se-tanke. Vsi oni, ki si žele dela, mo-•ajo se prej oglasiti v unijskem a-radu na 62. četrta iztočna ulica v New Yorku.
I V prav kratkem času bo imela unija svoj nov urad v grand-floru na 64. četrta iztočna ulica.
I Taborišče avstrijskih ujetnikov v Italiji
bo obiskal župnik Alfred Noseda sporazumno s švicarskim zveznim |sevtom pooblaščen od vlade Av-stro-Ogrske in Italije. Noseda je bil mirovni propoveduik tessinske-ga polka št. 30.
SLUŽBO DOBI
Slovenka za pomoč v kuhinji; plača $22 na mesec. Oglasite se na naslov:
John Mohar,
Red Roek. TV. Va.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaStenl pobirati nsro4 nlno za MGla» Naroda" Id knjige, k* kor tudi ca vse droge w na£o stroko spadajoče posle.
Jenny Land, Ark. ta okolica: &UHaei <Hrar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Skrabec. r LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnlt [ Pueblo, Colo.: Peter Cullg. J. li i ttojtz, Frank Janesb In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Lou la C» , «fello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant Saftleb Clinton, Ind.: Lambert Botskar Indianapolis, Ind.: Alois Rudman Woodward, La. In okoUco: Luks* ►*«>dbregar. Aurora. ID.: Jernej B. Verbli Chicago, 111.: Frank Jurjores Depue, I1L: Dan Badovlnmc (a Salle, tU.: Mat Knmp Joliet. III.: Frank Laurlch. John tm -tel in Frank Bamltleb Offleshv. III.: Matt Hrihernlk Waukegan OL: Frank Petknvlek tu vfath Oi^-in
So. Chicago. I1L: Frank Čara« In tudolf Požek Springfield, 111.: Matija Barborts Cherokee, Kans.: Frank Režisulk Coiiimbna Kans.: Joe Knafelr
Franklin, Kans.: FranS I,e*kever Frotitenac, Kans. In okolica; frant
*erur in Rok Finn Kamias City, Rana.: Peter Sr-tiaf>ilar
Mineral. Kans.: JobD Stale vinlherrj. Kans. In okolica; Msrtlr
Kob
Ringo. Kans.: Mike PeneU Calumet, Vlirh Id akollra Pave' tialtz to M F Kobe Manistique. Mich, hi akaltra. Frank
rCotzlan.
So. Range. Mich, la akaUea: li. O
Mkovleh Aurora, Minn.: Joslp Fuglna Clilsholm. Minn.: K 55g<me Jaknr ^etr1<'b
Dul Minn.: Joseph Sharahon Fly. Minn. In okolica: fvan Gonie \f L Kflpsh Jos J Peshel In Ixmu M Penisek Bveleth. Minn.: Jurt} Kotze Gilbert, Minn, in okolica: L V*a»« Ribbing. Minn.: Ivan Pnnfie
f
HitrvUle. Hlu. la •kallra; t mm a«*
BlCb
Nashwaak. Minn.: Seo Ma art* Virginia, Minn.: Frank BrovatU* 8L Louis. Mo.: Mike Qrabrtaa Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. Urtea Red Lodge, Mont.: J Koprlvfiek Roundup. Moat.: Tomaž Paolla Gowanda, N. V.: Karl Sternlfia Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlnčlč. Chaa. KarLlnieer. Jakob Um oik tn John Prostor.
Barberton, O. la okolica: Alois Ba | tant.
Bridgeport, O.: Frank BoCevai Collinwood, O.: Math. Slspnlk. Lorain. O. in okolica: J. Kumit foungstown. O.: Ant. KlkelJ Oregon City, Oreg.: M Justla Ulegheny, Pa.: m Klartch. I Imbridge. Pa.: Frank J a kite ) Bessemer. Pa.: LouIp Hribar Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudoil PleterSsk Bnrdine, Pa. Id okolica: John Ker tt&nlk
Canonsbnrg. Pa.: John Kokllcb Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk la John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jertna. B rough too. Pa. in okolica: A Dea *ar
Darragh, Pa.: Dragntln Slavl*. Dunlo. Pa to okolica: Joslp Sabot Export, Pa. Id okolica: Frank Tr»
bee.
Forest City. Pa.: K. Zalar la Fraal
t>*-ben
Karell. Pa.: Anton Va|entlnCl* Fiti Henry. Pa.: F Gottllehei Greensburg, Pa In okolica* Jnoep*
Mot ak
Irwin. Pa. In okollea: Fr. DemAar
-Johnstown. P».: Frank Gabrenja ! lobe Polaoc
Luzerne. Pa fn okolica: An too O
nelclk
Mfi'.do* I .hi ids. Pa.: (leorg s.-bnlt*
Vfnnessen. Pa.: \lath R ikelj v1«mhi Kun. Pa.: Kr»nS Maček Fittsbunch. Pa. In okolica: Z. Jaknbc.
; 1 Pt*1vH5nlk, I Us^lster in C R J» Steeltitfi. Pa.: Anton Breo
Unit) Sta. Pa.: Joseph Skerij
West Newton. Pa.:	J<ivan
Willock. Pa.: Ft ftem«> fn J Pet».
loorif. rtab: *nt..u l^alčic Win I rr quarter* I'tab: L Blastrn. Kiaek Diamond VVa>th : G J ; "enta
Ihttis. W Va. tn okolica: J. B rosica Thomas. VV Va in okolica: Frani
i Kin-ljaii In A Korenehan
Graf!tin Wis.: Iithn ^tampfel Kenosha Wis.: \tekftaodei Peadli Milnaukee Win.: lost? Tratnik K frnnk Meh
•»heho>can wis.: H«-ri»nini -tvetiu H "si \Jlis. Wis.: Frank Skok Ritck Springs. Wyo.: k Jiiarln V» SrsHeh In ValentlD Maretua Rf>mim>n>r Wvo r !<«• M
SL0VENSK0-AMERIRANSK1
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne Številk©
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Fran •sija v vojnem času. — Jasna doč. — Moja ura — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, oa bojišču. — Eksplo zivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Lznajditelj podmorskega eoltia — Galipolis in Dardanele. Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji » zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliezki. — Oust vena udova — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohab Ijenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil I — Klasični topovi. — Pes v voj ni- — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu — O podobnosti dvojčkov
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Speeialitete — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglani
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic*4 v Dardanelah — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. -Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. lta lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. - Ranjeni Rusi. zapuščeni <»d svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fror. ti. — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Port Stv 10 pred Przemy8lom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. - At atrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. - Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Ru siji- — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — iVizor iz Lvov a
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-
nikom. — Triglavsko pogorje* r;
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
«2 CORTLANDT STREET,	MEW YORK, H. T
GLiAfl NABORA, 4. FBBBUABJA, 1916.
Slovens ko katoliiko
podp, društvo	svetB Barbare
B	51
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
ItkorpoririM da* 21. juoujt 1902 v dnbivi PaontrlvuU.
C LAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETF.RXEL, Box 85, Willock. Ta.
i. podpredsednik: KAKOL /A L AR. Box .V 17. Forest City. Pn.
II. j »odpreti *ednlk: I.OI IS TAUCHAR, liox S35, Bock Springs, Wyo.
Tajnik:: JOHN TE LIS AX. Box TOT. Forest City, Fa.
II. Ittjuik: JOJIX 080L1X, Box 4<r2. Forest City. Pa.
Blapajrdk: AIAItTIX MCHIC. Box 537, Forest City, Pa.
PoobUin-n c: JOSIP ZALAR, 1«J04 North Chicago Sr., Joliet, IU.
VRHOVNIZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, Chicago Sr., Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC POD V AS XI K. 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN* TOBIXf, Hex «22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik : FRANK PAVLOVClč', Box 705. Conemaugh. Pa.
III.	nadxornik: ANDREJ SLAK. 771:; lssler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI 0DR0R:
Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72. Fast Mineral, Kans.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANClC, Box 7S Franklin. Kans.
II.	iwrotulk: MI1IAEL Kf.ii^'n":. .12« ihtvson Are.. R. F. D. 1. Green-
field, Detroit. Mi<*h.
IP RAVNI ODBOR:
Prni^lnik: AN'ToS' H«HE V AR. R. F. 1». No 2. Box 11^. Bridgeport O. I upravnik: A NT« »X DEMŠAR. Box 135. Brought*«. Pa. II. upravnik: PAVEL * »BREUAR. Boi 4oj. Witt. 111.
D--pl«i naj se po&lljaje I. tajniku Ran Telhau, P. u Box 707, Forest
City, P*-iiiia.
Društveno glasilo: **F. I. A S NARODA."
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Benčnica za ranjene vejake. Iz
Novega mesta poročajo: V&led daiviijivo>ii i Xovomeačanov iu dobrotnikov j/, okolice jo bilo mo-s*oee obdarovati na *v. večer ranjene \«»jrtke. Hvala posebno damnm od Rdečega križa, ki / veseljem prevzele oskrbo Vs'li božični«*. V bolnišnici eesari^e K-, lizabete je p n* vzela vodstvo baro-nu*a Herbhaeh; oskrba v novi gimnaziji je bila poverjena go-tir. Zitekovi, v >iari giinna-ziji gospvj j»J. (Jarzarolli in v Na-
»dnen <b»mn gospej dr. Slaiičevi.
V	v*eh bolnišnicah so bili vojaki-boluiki in tudi strež.iiki enako dobro obdarovani; pa tudi prosto-voljni strelci ■>•» pi.j-ii v bolni*-iui'1 ee»ariee Klizabeti* božične darove. V tej bolnišnici je* ime! prušt ilr. Elb«-rt božični ^»vor v slovenskem in nemškem jeziku.
V	imenu deželnega glavarja dr. Ivana Susteriiea je pri tej priliki izrodil prošt od dež. odbora vpo-slaita odlikovanja zanlnžnim <rse-bam, ilt sieer: 1. east ni znak 11. razreda z vojno dekoracijo dr. J. Strošku. vodilnemu zdravniku bolnišnice; 2. srebrno častno svetinjo od Rdečega križa z vojno dekoracijo s. Aprnesi Hude; ti. bronaste east ne svetinje od Rdečega križa z vojno dekoracijo ss. Avgusti Primee in Vineeneiji Šesta ter gdč. (iizeli Ekel. Nato je sledila obdaritev. — Podružnica Rdečega križa v Novem mestu je prevzela prireditev božičnie. božičnih droves iu nabiranja darov zraven štirih vojaških bolnišnic v Novem mestu tudi za kandijsko bolnišnico. Na sv. večer ob 5. uri je bil pri čet ek hožičniee. Malo drevesce sta pomagali okrasiti gospici Clarici in Skerlj. Mnogo-bnrvne električne lučiee so podelile uiično okrašenemu drevescu ho {»oseboj sijaj. Pevko so zapele nekaj božičnih pesmic s spremlje-vanjem harmonija. Nato je imel slovesnosti primeren govor gvar-dijan P. Ambrož. Potem je sledila kineniatogra&čn* predstava pod vodstvom eistercijaua iz Zatičine P. Štefana. Po predstavi so se razdelila vojakom-bolnikom raz-lična božična darila. Vse bolnike sploAno, vojaške iu civilne, je pa ie obdaroval konvent usmiljenih bratov z vinom, čajem in s poti-eami. Na sv. dan so bili še posebej pogoščeni vsi vojaški iu drugi bolniki po konventti s pribolj-škom pečenke i d vina. Popoldne pa ata bolnikom darovala tri sodčke piva Kg. Ilajer in hotelir Mat-ko. Zvečer je bila še posebna predstava za vojake, obstoječa s kinoslikami in z uprizoritvijo različnih umeinotfli iu čarobuarij. ki jih je izvršno izvajal v »ploano. veselje in I^-bavo navzočih neki vojakbolnik. — Sličue slovesnosti •o m vršile tudi v ljubljanskih bolnišnicah ter po drugih me«tih.
Slovenski ranjenci n« Dunaju.
V	bolnitoiei "K. k. Wilheminen-
mon Žvan iz Bohinjske Bistrice poddesetnik Jakob Pleško. Pa vel pri Ljubljani; Janez Kraso-vie. Bučka pri Krškem; Janez Podobnik. Idrija ; Alojzij Golmajer 1 Radovljica; Fran Kokolj iz Klanca: .Vjitoti Hrovat, Kočevje; .To /ef potočar. Potočna vas; Ferd. Jakša. Semič; Mihael Markun Kranj.
Za invalidne in cslepele vojake
Glasbena Matica v Ljubljani j« izročila ves čisti dobiček <lvch do brodclnih koncertov dne 7. ia 8 dec., v katerih se jc izvajal Mozartov "' Requiem''. v znesku 21-">2 K r>4 v deželnemu predsrnl-stvu na Kranjskem za invalidnf in oslepele vojake. Društvo jo zaslužilo s svojimi koncerti v teku vojne že 4!»71 K :$1 v za vojtui oskrbo.
Vojaka iščejo. V noči 1. junija 1*11 >o ce vozili vojaki nekega polka skozi Novo mesto. Pešec Zdravku Muhvič je baje izročil nekemu železniškemu delaven bankovec za 20 K. češ. naj mu prines»» drobiža. Slednji ni prinesel ne drobiža, ne bankovca na-ZJij, ter vlak je odšel. Muhvič s< nahaja nekje v bolnišnici, lic more se pa poizvedeti, kje. Ker jc potrebno ga v tej zadevi zaslišali, tra pozivajo, naj naznani svoj naslov okrajnemu sodišču v Rudol-fovem.
1 Pczdrave od Dolenjcev-vojakov,
Ivan Jakše, sin bivšega oskrbnika na "Rupervrhu, je bil i-anjen na južnem bojišču in se sedaj zdravi v Laškem tr«?n pri Celju, odkoder pošilja pozdrave svojim prijateljem in znancem. — Jakob Planinšek se nahaja na italijanskem bojišču, odkoder pošilja pozdrave znancem iu prijateljem.
Na bejišče kot slikar se bo podal slikarski mojster Vavpotič iz Novega mesta.
Smrtna kosa. V Kostanjevici j«> umrl Fran Rueh. posestnik in klepar, oče inženirja Rueha. Njegov naslednik, sin Karol, je umrl na bolezni, zadobljvni na gališkem bojišču. — V kaudijski bolnišnici usmiljenih bratov je 24. dee. umri davčni asistent Fran Železnik v 27. letu starosti po dolgi bolezni. Pokopali so ga na šmihelskem pokopališču. — V Št. Vidu pri Zati-čini so pokopali Janeza Kasteliea, podomače Kozlevčarja iz Sada, moža stare korenine. Z neumornim delom in pridnostjo svojih rok si je na malem posestvu, kjer je bilo mogoče rediti edino kra-vieo, toliko opomogel, da je redil in zapustil šest glav živine. Poleg kmetije je bil tudi kolar samouk. Vstajal je poletu in pozimi ob 4. zjutraj in delal do 10. zvečer. Bil je iz šole, nam starejšim v hvaležnem spominu ohranjenega staro-ste-učitelja Andreja Turka. Svoj čas je bil tudi tri leta župan in 25 let oi»čiaski odbornik. Gospodar je bil nad SO let. Zadnja leta, ko je bil že izročil posestvo sinu, se je pečal večinoma s kolarskim delom in a čebelarstvom. Kmetje so mu radi dajali dela, ker je napravil trdna kolesa. Zapustil je tri si-
nove. Starejši je gospodar na domu, druga dva sta bila poklicana pod orožje k 17. pešpolku. Jože siuži pri straznem bataljonu v Trstu, mlajši Miha pa je bil dne 26. avg. 1914 v Galiciji pri Goli gori težko ranjen v nogo in od Rusov ujet. Bil je v bolnišnici v Moskvi in v Niinjem Novgorodu. Sedaj se nahaja v mestu Samarkand v Turkestanu v srednji A-ziji.
Umor? Dne 13. so našli na nekem savskem otofien pri Zagrebu priplavljeno truplo neznane ženske, stare 26 do 30 let in v blagoslovljenem stanu. Kako dolgo je truplo ležalo v vodi, se ne ! more dognati. Lasje so temne, ko-' stanjeve, zobje dobro ohranjeni. I Na prstu je imela kovinski p-rstan z emajliranim rdečim križcem. Okoli vrata je imela koralje na rdeči vrvici. Imela je zvezane roke, in sicer tako, da je izključeno, da bi si jih. mogla utopljenka sama zavezati. Zato se sumi, da je biL izvršen umor. Obleka utopljenke, prstan in koralje se nahajajo pri policiji v Zagrebu, kjer menijo. da je utopljenka neka Kranjica.
Ogenj, Dan pred Božičem, 24. dee., je kakor običajno več opraviti s pečjo. Gospodinje pripravljajo kaj boljšega za priprizti. Tako je tudi naredila Marija Mi-J količ iz Malih Brusnic. Pekla je in pripravljala potice, kurila je dobro. Daairavno se ji je že prej dvakrat vnela streha radi tega, ker .ji je dimnik odletel. vendar to ni pustila tudi sedaj ne popraviti: vnela se je streha in na podu is.te ie zgorelo 40 mernikov žita,
mernike ližola, 4 mernike suhih češpelj in 1 mernik orehov; pri tem ognja je radi 9 kokoši našlo smrt. Skupna škoda se ceni na 3000 K. d očim je zavarovana za 1000 K.	j
Blagoslovi j en je cerkve. Iz Mirne peči poročajo: 19. dee. je bil za našo faro vesel praznik, ker je blagoslovil prošt novo župno cerkev. Ali je mogoče ? Ob vojni iu nova župna eerkev! Je mogoče, dasi ne brez največjih težav. Ze začetek zidanja je bil izredno težek. kajti nasprotnikov ni manjkalo. Toda stavbeni odbor je premagal vse težkoče in začeli so zidati. Naenkrat je prišlo, česar se nihče ni nadejal. "Vojna!'T je za-šumela v svet. Lepaki so klicali pod orožje, tudi mimopeške može in fante, zidarje in pomagače. Delo je zastalo, a le za hip. Požrtvovalnost navdušenih 1'aranov je pod vplivom stavbenega odbora premagala tudi težave vojne. Nadaljevalo se je. sicer bolj počasi, a šlo je vendar! Delo je v velikem dokončano, cerkev blagoslovljena. Slovesnosti se je udeležilo veliko število faranov. a tudi gostov iz sosednih župnij ni manjkalo. Vsi pa, domačini in tujci, so zadovoljno občudovali stavbo, ki kaže v arhitektoniki vso svojo umerjenost posebno lepo sedaj, dokler je še čisto prazna. Arhitektura seveda ni še vse! Treba bo še potrkati na marsikatero dobro srce, predno bo cerkev opremljena z vsem najpotrebnejšim. kaj šele, predno bo tudi primerno okrašena, morda eelo poslikana. Pravi kras cerkve so slikana okna. ki dajejo notranjščini posebno prijetno razsvetljavo.
Večne slovesne obljube so 30. dec. napravile šolske sestre de Notre Dame v S mi he lu ^ S. Maria Benedict a Zega. S. Maria Valentina Ogulin in S. Maria Notburga Pečjak. Slovesnost je izvršil prošt dr. Seb. Elbert kot pooblaščenec knezoškofa.	;
Licitirale so. Marsikatera žena-prodajalka je bila radi privijanja cen že kaznovana, kupovalke se pa ščiti. Dne 20. dec. so bile na novomeškem trgu kar naenkrat druge cene jajec. Novomeške dame za praznike zelo veliko rabijo, kajti slučaj, da je prodajalka zahtevala 12 vin. za jajce, so kupovalke iste licitirale. Tako je jajee prišlo na 16 vinarjev, ali kakor je neka kupovalka rekla, "osem krajcarjevTake slučaje bi bilo treba ostreje prijeti, da se odvadijo tudi kupovalke delati draginjo. kajti ni dobro, da se prodajalko pripre, temveč tudi kupo-valko. ker je ista po naredbi o privijanju ceu tudi kaznjiva. | Izpred sodišča. Janez Lužar iz Boštanja je bil že, ker je prodajal kot mesar meso predrago, kaz-novan na 14 dni v zapor in 300*K globe. Sedaj pa je bil začel »kupovati vino. Nakupil je vina hektoliter po 44 K. prodajal pa ga je po 90 K. Naredil je od 1XK) do 1900 K dobička. Novomeško o-krožno sodišče ga je 22. dee. obsodilo po § 14 naredbe o privijanju cen na 1 mesec v zapor in na loee K globe; katero je takoj pl*^
v Malinah, oženj en. posestnik in trgovec z drv am i v Kandiji, že kaznovan, je kriv prestopka po § 14, storjenega s tem, da je oktobra in novembra meseca prodajal trohnelo vejevje po 10 ozir. 9 K meter torej zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za. neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in se pri okrajni sodniji v Novem mestu obsodi na 2 dni zapora, poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem ter z globo v znesku 20 K, v slučaju neizterljivosti pa na dva dni zapora. Vsled priziva je okrožno kot %rsklicno sodisčo v Novem mestu omenjeno sodbo spremenilo iu obsodilo obtoženca v globo v znesku SO kron, eventuelno 8 dni zapora, glede j dvadnevnegra zapora pa kazen po-| ostrilo. — Fran Bauič, 54 let star, oženj en, posestnik v Koncu št. 7t že kaznovas. je kriv prestopka po( § 14. storjenega s tem. da je dne 7. dec. pripeljal na novomeški trg voziček drv, jih ponujal in prodajal, češ, da jih je 2 metra, in jih tudi prodal, katerih pa je bilo samo pičlo 1 m, izrabljaje izredne razmere, povzročene z voj-, nim stanjem, za neobhodno po-' trebne reči čezmerne cene in se pri okrajni sodniji v Novem me-1 stu obsodi na 1 dan zapora, po-
. ostrenega z enim trdim ležiščem *, i in z globo v znesku 10 K, v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora.
ŠTAJERSKO.
Odlike vanja. Marko Kranje.. vojni kurat pri S7 pcšpolku, je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 11:1 traku hra brostne svetinje. — <>tovodja Roman Bende. uradnik Zadružne Zveze v Mariboru in član orlov-1 ske organizacije, je bil že štirikrat odlikovan zavoljo izvanred-' | nih junaških činov. Dosedaj je bil odlikovan z malo srebrno in bro-J na si o kolajno t<*r pohvalnim priznanjem zbornega poveljstva. Z razglasom polkovnega poveljstva z dne 15. dec. pa mu je bila podeljena še velika srebrna hrabrostmi kolajna, in sicer za čine hrabrosti v tretji soški bitki. —' Henrik Vollmavr, narednik 47. pešpolka. obmejni Slovenec, doma iz Selnice ob Dravi, je'bil itn j italijanskem bojišču odlikovan z veliko srebrno hrabrostim svet i-j njo. Odlikovanee je pri stotniji.' ki je ob priliki tretje italijanske ofenzive prenesla nadčloveške na-j pore in izvtšiia izredne čine junaštva.	j
Pisma z bojišča. Z italijanskega bojišča pišejo slovenski sanitejci: Naša služba je huda. Ni nam sicer treba biti v strelskem jarku, a smo mnogokrat, ko vršimo naše delo, v večji nevarnosti kot vojaki v prvi bojni črti. Prenašanje ranjencev je na italijanskem bojišču grozno težavno, ker ni skoro nobenega kritja in ker Italijani streljajo brez vsakega pardona i na sanitetne postaje in obvezova-lLšča. I«kreno pozdravljamo vse rojake. Anton Klemenčič z Rožič-kega vrha pri Sv. Jurju ob Sčav-niei, Jožef Kropfl od Št. Janža na Drav. polju, Ant. Laubic iz Dra-melj pri Celju, Jožef Vučina od Sv. Andraža v Slov. gor., Konrad Kolar iz Središča in Jakob Apat iz Škofje vasi pri Celju. — Drugi slovenski fantje-vojaki pišejo z laškega bojišča Nam Slovencem gre tukaj vedno ponavadi. Kadar imamo čas, si burke hfijemo s polen-tarja. Imamo tudi harmonike; edeu igra, drugi pa pojemo. Pozdravljamo vse rojake. Jakob Vrenko, Martin Matoli. Viktor Slemeni^, Kazimir Glavič. Raj-mund Spehonja, Vekoslav Bole, Matevž Vidmar, Anton Budinek, Fran Pevec, Auton Godlcr in četo vod j a Ertlen.
Slovenski ranjenci. Na Dunaju v bolnišnici ' K. k. Wilhelniinen-Spital Fil. G.vmn." se nahajajo sledeči ranjenci: poddestnik Jernej Uratnik, Št, Andraž pri Velenju; Alojzij Žunec, Zavre pri Ptuju; Matija Petelinšek. Sv. Jernej, bivši trg. sot rudnik pri J-Oberski; Fran Berlič. Št, Peter pri Mariboru; Jožef Kranjc, Sv. Marjeta pri Mariboru; Fr. V rabi, Stara cesta pri Ljutomeru; Valentin Rezee, Svetina pri Celju; Martin Maček, Slemen pri Mariboru; Fran Teržan, Planina; Jožef Za-vršnik, Gornji grad; Kristijan Kuauer, Nemški Lonč; Peter Va-lenko, Zabovci pri Ptuju; Alojzij Reznik, Rajhenburg; Rud. Fran-gež. Majšperg pri Ptuju; Janez Pavline, Planina. — V kopališču Včislan na Nižj e- A vst rij s ke m se nahajajo sledeči: Ljudevit Flu-cher od Št- Petra niže Maribora, Jožef Černoga iz Bajheoborga, Janez Lešnik iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah.
V OsUJiMinu njsfcrtitru je pri,
irt 20. nov. itajerski rojak Soman
* —.	w ----------- L.-. - ,
Jurko od lovskega bataljona. Tako poroča četovodja R. Bende.
Oproščeni. Okrajna glavarstva so občinam naznanila, da županom in drugim občinskim funkci-jonarjem, ki so bili pri prejšnjih prebiranjih oproščeni, tudi sedaj ni treba iti k naknadnemu prebiranju.
Ješprenj, koruzna meka, zdrob.
Namestnija naznanja, da se ješprenj, kakor tudi koruzna moka, koruzni zdrob in moka za polento ne sme drugače prodajati, kakor p-roti krušnim nakaznicam.
KOROŠKO.
Pegreb. Na sveti dan se je vršil na Želinjah pri Velikovcu ob veli-j častni udeležbi ljudstva pogreb rajnega župnika. Leopolda Kassla. katerega truplo se je bilo prepeljalo iz Ljubljane. Župnik Roz-I man iz Črneč, ki je rajniku pridigal na njegovi novi maši 1. avg. 1909, je tudi sedaj prihitel in se v svojem govoru toplo spominjal lepih vrlin rajnega. ,Po opravljenem opravilu je velikovški dekan' ' Čemer v spremstvu 11 dnhovni-j kov in enega bogoslovea blagoslo-Ivil grob in opravil nagrobne molitve. Pevci pa, nekaj domačih in nekaj duhovnikov, so zapeli žalost i n k i 4'Blagor mu" in pa "Nad zvezdami". Ranjki je v svoji že pred leti napravljeni oporoki želel, da bi ga nosili ob pogrebu domači želinjski mladeniči. Ne bilo bi sicer to v* tem času mogoče, ko
•	bi ne bilo ravno v božične praznike prišlo nekaj vojakov na do-
' pust. In tako »e mu* je izpolnila I njegova želja: nesli so ga k zadnjemu počitku mladeniči-vojaki.
I	* 1
j	PRIMORSKO.
Smrt na bojišča. Na italijanski fronti je padc-l Andrej Suliadol-, nik, učitelj in praporščak v rezer-I vi. — Na italijanskem bojišču je padel topničar Leopold Kocjan iz j ,Sežane. Pokojnik je bil član raz-i nih narodnih društev, mladenič,] ki je bil povsodi priljubljen. Na Doberdobski planoti se je boril junaško, bil odlikovan s * rebrno I hrabrostno svetinjo, ali priletela j je sovražna granata in ga ubila. | Smrtna kesa. 1/. Lokavea na I Goriškem poročajo: 1'mr! je tu-. kaj župan Krnt-^t Cibej. — Na en (dan sta umrli mali in hči: Frančiška in Leopolda Črni go j i/. Polic. Skupaj sia bili tudi pokopani. [Res hud udarec za ostale!
I Umrl je v Celju goriški Slove-; nec, dvorni svetnik in vpokojenij
•	predsednik okrožnega sodišča v Rovinjann. dr. Anton Tuša:-, last-1 nik ko rut urnega križa Frane-lo-j zetovega reda.
Nesreča begunke. V lah.r.-išču, Bruck ob Litvi se nahaja tudi! kmetica Marija Debenjak i/. Do-j berdoba. Z doma je vzela pri begu! vse prihranke v znesku 1050 K.J katere je nosila vedno pri sebi v! trajnih skrbeh, da pride sicer ob nje. Te dni pa je zmanjkalo za-| vitka z denarjem — nesrečna t»e-| gnnka je bankovce ali izgubila ali pa so ji bili ukradeni.
Elektrika bo napravila
Groeerist izgubi mnogo časa in moč pri vrtenju svojega velikega mlina za kavo. On naj si umisli motor in pusti, da elektrika napravi delo zanj. On si ohrani moe in ima potem več ea-sa po^treči svojim odjemalcem.
Ravno to velja tudi za mesarja in njegov mlin za meso in vse druge trgovce, ki rabijo stare metode, kjer elektrika lahko napravi tako delo hitreje in bolje. Še več stroji na motor povspešijo utis na trgovino iu ugajajo odjemalcem.
The New York Edison Company
A?t Your Service
General Offices: Irving Place and l.sth Street Telephone: Siuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway	Spring 9S90 ! *J24 W 42nd Si Bryant 526'
126 Delancev St Orchard 1960 *151 E 86th St Lenox 7780 10 Irving PI Siuyvesant 5600 ! *27 E 125th St Har! era 4020 *362 E 149th St .Melrose 9900 'Open Until Midnight Night and Emergency Call: Earragut 3000
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladnem v mestu New Yorku f^. Naic.vina* kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Uelamo jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih renah: V zalotn imamo tudi vsakovrstna vina in likerje, n	CENE ZA SOD VINA:
(Claret)) 32 salon samo____$26.00
(Zetifandel) 32 salon samo.. S28.00
(ISarhera) 52 galon samo____£»2.00
Uiursemly) 52 salon samo.. $35.00 BELO VINO
(Rie^in?) 32 galon samo____$35.00
(Hock) 52 salon samo......$33.00
1 (Sauterne) 52 salon samo.. $37.00 VINSKO ŽGANJE
• Sod 25 do 28 salon____$2.15 salona
sod 50 do 52 galon____$2.10 salona
ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠIIJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pi«mu na sledeči naslov:
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 1C3 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
Kadar Je kako droStvo namenjeno kupiti baadero, ustavo, regalj«, I f od bene Inštrumente, kape Itd., aH pa kadar potrebujete uro, rerlitco, priveske, i prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cene vprašata UpraftanJ« j i/aa atane le 2c. pn si bodere prihraniti dolarje.
Cenike , re<* vr*t p«>«tljam brezplačno Ptfilte ponj	,
^ fV^AN FAJK & CO., Conemaugh, Fa. Box 328.
^^Z ASTON J
• krepost. iUSh Zdravniška knjižica 1
^ zdravju.
lil	knjižiea pove enostavno, kako !5e neka-
tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehnrne in ledvične teškoče, nalezljive in druge m mm^^^ moSke ter ženske bolezni na spolno-nrinaniih organih, mi	vspeSno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
fj^JIJU:	Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih
ffiml bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in sličue teškoče.
H	ALI TRPITE
Hfll ns taterem izmed sledečih simptomov: oolcSine v križu, brleJine v zgibih, ^la-
■	|jU| vobol, izguba apetita, ki^l>>ba v želodcu, novračanje hrane, bljuvanje, žoleno B|H|I ribanje, nečist jezik, smrdeča sapa. izguba spanja, slabe sanje, slabost in na^la
■	IHJ razburjenost, nervoznost in razdraženost. onemoglost ob jutrih. črni kolobarji IBH po'1 očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna ■||U tuira? — Ti simptomi f>o znamenje, «la van telesni sisti^ni ni v redu in da potre-■|M bujete zdravniških nasvetov in pomoči.
■iff Naša brezplačna knjižica vr.m pove dejstva glade teli simptomov in teSkoč; IH pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim .to zdravja, moči in m^r svežosti, da so zopet možje. Zaloga zran- sti in vsebuje nasvet-- in podsffke, ^H katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name-■■ ravnjo ženiti. Iz »je lahko si»oznate vzroke svojega trpljenja iti kako bi se ■V vaše teškoče obvladate. Citajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite
Kf	Pošljite ta kupon še danes.
i/ DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 20S N. 5tb Ave.. Chicago. III.
II	Cenjcaii doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma
j! zastonj in poštnine prosto.
S tov. in ulica aU Box No. ............. ........ ................. I
Mmo,.. ........................... Država.................... J
OfckS NARODA.. i. FEBBTTASJA, 1916.
—-—• ------&
1 r,	r
EMILE OABORIAU:
| TATVINA
v. ^
34	Nadaljevanje^.
23.
Od onega trenotka, ko je marki »sprevidel, da mu jc mladenič na I»otiT ni ničesar drnpepa premišljeval, kakor bi so pa iznebil. — Že na--lednji v.*čer. ko se je Raoul vračal peš iz Vesineta, so ga neznanei na-padli. - Ker je bil mladenič krepak, se jih je z lahkoto ubranil.
0<1 tistega časa je bil bolj previden. — Nikamor ni šel brez o-
Nckega dne se je začel v mali predmestni gostilni i. njim prepirati neki neznane«-.
K.-r si Raoul ni hotel zmeniti zanj, mu je vrgel vizitko v obraz, na iu.f*ri *o bile zapisane besede:
\V. II. Jakobsen, bivši Oaribaldinee. bivši častnik južne armade.
I talija-Amerika.
Kake dve uri sta se prepirala in se slednjič dogovorila, da se bosta dvobojevala. — l>voboj se je vršil še isti dan.
Mladenič je bi! lahko ranjen, toda njegov nasprotnik je zahteval, da in<>rata biti na življenje iti smrt. — To se ni zgodilo, ker so se-Kundanti zatrdili, da je čast rešena.
Tedaj se je mladeniču n^kaj posvetilo v glavi. Prepričan je bil, da je nočni napad v zvezi s.tem izsiljenim dvobojem.
—	A tako je to? — je rekel sam pri sebi — čakaj, str i ček. ti bom /e pokazal!
Imel je 400.000 frankov in s tem denarjem je bil deloma zadovoljen. Prodno se loči od tega nevarnega tovariša, je sklenil preprečiti j inu proko » Magdo.
To mu ne bi bilo posebno težavno. — Sklenil se je zavzeti za Ma-lo in zategadelj j»* tudi pisal hankirjevi ženi pismo, v kateri jo je prosil za sestanek.
Uboga žena nekaj časa ni hotela iti, slednjič se je pa vendarle premislila in je šla. — Ubogi ženski je v strahu utripalo srce, misleč, da bo sin zopet od nje kaj zahteval. Strašno ga je rada imela, vsaki njegovi prošnji je ugodila, če je bilo le mogoče.
Toda čudno, Raoul se je bil naenkrat izpremenil. — Iz pustolovca in zapravljalea je postal čez noč izvanredno dober mladenič. — Ko jo je objel in poljubil, je mahoma pozabila na vse prejšnje dogodke, vesela je bila, da pa zopet vidi. Ko je klečal pred njo in ji poljubljal roke, je govoril:
Uboga mati, kaj si pretrpela zaradi mene! — Ali mi moreš oprostiti® — Saj se bom poboljšal, saj bom zopet postal dober človek. —
Naprej ni več govoril, ker so se vrata fwiprla in ker se je na pravu pojavil FauvelI z revolverjem v roki. Na vse načine si je prizade-al, da bi ostal kolikor mogoče miren. — Prihajal je kot sodnik, kot
maščevalec.
Valentina in sin sta planila prestrašeno kvišku, bankir se je pa za niči j i vo zakrohotel:
—	Nepričakovano sem prišel, kaj ne, čisto nepričakovano. — Nista mislila, da bosta imela danes tak neljub obisk.
Raoul je bil stopil pred svojo mater in jo zaščitil s svojim telesom. Stal je mirno in čakal smrtonosnega strela. — Z odločnim gla-oni. ki se mu je pa vendarle nalahko tresel, je pričel govoriti:
—	Vrjemite mi strie....
—	Dovolj jc teh laži in sramote — ga je prekinil FauvelI in zaškripal z zobmi — komedija je končana.
—	Rotim vas....
—	Molčite, jaz vem vse. — Vem, kam je djala moja žena dragocenosti, vem, kaj jc dalo povod k tatvini, in vem. zakaj je Prosper po nedolžnem zaprt.	/
Valentina se je opotekla in padla na kolena.
Torej je vendarle napočil dan, najstrašnejši dan, katerega se je tako bala. Laž je kopičila na laž, žrtvovala se je, pa ni vse skupaj nie pomagalo. Najstrašnejši dan je napočil. — Resnico se izve vedno, če ne prej, pa pozneje.
—	Andre! — je zaklicala — rotim te, oprosti mi!
Ko je slišal FauvelI ta ljubljeni glas. je vztrepetal po vsem telesu. —
V trenutku se je spomnil vseh dogodkov, ki jih je doživel zadnjih dvajset let. Spomnil se je Valentine kot mlade krasne deklice, ko je bila oblečena v belo obleko in ko je šla ž njim pred oltar. — Spomnil se je onih neizmerno blaženih in srečnih ur prve ljubezni. — Dvajset let, dvajset dolgih let je živel srečno ob njeni strani, na rokah jo je nosil, zdaj mu pa tako vrača ljubezen!
Valentina se je bila po kolenih priplazila do njega in šepetala:
—	Oprosti, oprosti, ljubljeni, predragi____
—	Valentina — je odvrnil hankir, in solze so se mu pojavile v očeh — Valentina, Valentina, zakaj si mi zagrenila večer življenja? — Zakaj si zaigrala svojo in mojo čast, zakaj si padla tako globoko?
Raoul je hotel znova pojasniti zmoto in začel malo odločnejše govoriti :
—	Dovolite, gospod FauvelI....
—	Molčite. — Prišel sem sem, da bi se maščeval, da bi vaju ubil, — toda nimam moči — nisem morilce. — Vzemite revolver, ki leži
na kaminu in se branite.
Mladenič jc prijel za orožje.
—	Usmiljeno nebo! — je zakričala Valentina in prijela moža za roko: — Ne usmrti pa Andre, ne usmrti ga! Vse ti bom povedala, vse razodela.
To je bilo pa zanj nekoliko preveč. — Verolonmiea je torej tako predrzna, da prosi milosti za svojega ljubica.	j
—	Nazaj! — je zaprtuel in nameril revolver. — Valentina je sko-'
čila k
mladeniču in pa objela:	!
—	Ne umori ga! — .laz sem kriva!
FauvelI se ni mogel več vzdržati, pritisnil je na petelina, toda naboj se ni vžgal.
Ko je hotel vdrugič pritisniti, so padla vrata iz tečajev, v sobo je planil možki in izbil Fauvellu revolver iz roke.
Ta mož jc bil Verduret, katerega je bil Cavaillon po dolgem iska-! uju našel in mu povedal, kaj mu je sporočila Nina. — Odpravil se je bil takoj na opt in prišel Še ob pravem času na cilj.
^— Hvala Bopu! — je vskliknil, ko je videl Valentino — ona je še živa!	v
—	Pustite me! — je nahrulil bankir tujca— jaz izvršujem svoje pravo.
Pismo brez podpisa vas je prevaralo, Boga zahvalite, da niste ustrelili svoje žene.
—	Mene ni nič prevarilo, jaz vem vse. — Sama je rekla, da je kriva. SS k • • . '
1 Toda v drugačnem smislu kakor vi mislite. — Za kaj smatrate tega mladega moža?
—	Zti njenega ljubimca!
t — Ne, est ni njen ljubimec, on je njen sin!
NVuaden prihod neznanca je bolj presenetil Raoula kakor pa vse tm&kirjevc grožnje.	*. 1
Bankir je pogledal najprej Verdureta, potem Raoula in slednjič ženo. — Sedela je smrtno bleda na stohi kakor da bi čakala smrtne obsodbe. — Bankir je bil prepričan, da pa hočejo prevariti.
—	To ni mogoče -— je siknil slednjič. — Dokaze mi dajte! — Dokaze
—	Če jih hočete, jih boste lahko imeli. — Samo nekaj poslušajte. —
Zatem mu je v kratkih besedah povedal, kako so se zadnjih dvajset let vrstili dogodki.
Resnica je bila za Fauvella še vedno strašna, vendar ne tako strašna. kot je mislil v začetku.
Iz tega. kar je pretrpel je lahko izprevideti. kako ljubi svojo ženo. — Toliko je pretrpela, toliko je žrtvovala! Odpustiti ji mora, ne gre drugače.
Bankir jc po dolgem molku izpregovoril in pokazal na Raoula:
—	In ta nesramne/, praviš, da je tvoj sin ? — Sin, ki te je oropal in okra del?
Valentina je začela jokati; namesto nje je odvrnil Verduret:
—	Milosti j iva gospa res misli, toda v resnici ni. — Strašno so jo varali, samo da so se lažje polastili njenega premoženja.
Mladenič se je hotel izmuzniti, toda Verduret pa je potegnil šiloma nazaj rekoč:
—	Kam pa kam. mladi gospod? — Nekaj ste mi še dolžni. — Blagovolite še nekoliko počakati, da se bova malo pomenila.
(Konec prihodnjič).
1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, aH 624 strani v štirih mesecih, "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ^^f 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
MODERNO UREJENA
JISKAPA GLAS NAROM
mSS VSAKOVRSTNE TISKOVIN* SEE "	JZVRftTJJE PO NIZKIH ^^
CENAH.
|VI|
■ • DELO OKUSNO. • •
(•XI
IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE.
i<rii
UNIJ8KO ORGANIZIRANJI ■ »■»
u
POSEBNOST M|
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D.
VSA NABOČDLA POALJUS Ril
SLOVENIC PUBLISHING GO.
____*	I
82 Coxtlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Be rte pl. Suttner.
"Doli z orodjem!"
Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej na£el veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nenote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši čast Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegfer piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !"' Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi ne prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarni., da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? "
Henrik Hart: —- To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za. svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu): Ne I K>m slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudll. Nej bi tudi ta knjiga liaSla svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križema vet in učili vse narode....
finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresfljiv način vojna. Knjige ni napisal noben votja-ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Ženska Be rta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, <la se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA 5# CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing €o.f
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y-
E"OLAS VAftODA" JM XDZHI SLOVBHUD D1TZTOXX V lDB0tDIHDBtAVAH.-»*ABOdIT» IB WAWJt
mniini,
—tarohM ■ 9mnh
aylvanijl ■pwniiMo. da fik to v kratkem ofcfakal ael potezah* aa. atopnlk
' Mr. ZVONKO JAX8H*
Id je pooblaščen pobirati narota) ao in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo "Glas Naroda'
1 - —
! Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Indostrlen and Immigration" za državo Ne* York varuje in pomaga priseljen eem, ki so bili oaleparjeni, oropa ni ali s katerimi ee je slabe rmv nalL
Brezplačno ee daje nasvete pri •eljencem, kateri so bOi oelepar jeni od bankirjev, odvetnikov, te-«oveev z semljišči, prodajalcev parobrodnfli listkov, spremljevalcev, kažipotov In poeeettdkov go-rtfln.
Daje se Informacije V natarali-caeijskih sadevah: kako: postati tržavljan, kjer se oglasiti aa državljanske listine.
Sorodniki na j bi ee sestali i priseljenci na Ellis Islandn ali pti Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department ofLabofrJ BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mesta New Yarkn? M East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure sjntraj do 5. popoldne la t sredo zvečer od 8. do 10. ura«
POZOR ROJAKI!
£1. ltak^m- 1 ^^B^Ri
<u M motk«
brke In br«do. it JB»Sk |W|iiflL>W[fJ
Ako m »bi ta	ZT7 ^^ HBCt7
mililo, mn- > 'T m A.JL.U
•taja T ( tt-U * aag^T telh
ros ti la Sold
■tak kakor	J^^HF—
todl Moikim iihh m« te
bndslBBabo-	"
odpadali te Me^wrF^aWP^*—
w Mtvall. IT« i mm 11—. kaaMkol aS trsul* v » kak. aocah te krita ▼ 8 «aah »opatena oodmrtas. mam. opekli na. bala. taca. knata te aitete. petaa _ nosa. kurjo o£L bradavica. aaakMaa v par daak ' oopoinoosa odatrmnlm. Kdor U aaj> admik tana f itpaha rabil, oni jamčim ta 16.08. NHta tekal *a ; *oaik te kaJiHeai B»»Um maatoaj.
J	JACOB WAHČIČ,
; 1092 E. 64 St.,	Cleveland, O.
Veliki vojni atlas
'opirajočih se evropskih drža? in pa kotaq ftkih posestev vseh yefesiL
Obsega 11 runih zemljevidov | mm SOtlh straneh in vsaka stran je 10% pri 13% pales velika j
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
VUDIII Mm||wido mm 9 «tru«h, vsaka stran a pri 14 paleev.
Cen* Mano 15 centov
| Vsi semtjevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak I lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo pre-I bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o tako je povsod tudi označen obseg povriine, katero savsemsjo posamezne ' države.
Pošljite 25c. aH pa 19«. v znamkah In natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
a Cortlandt Street,	New York. N. T
________A
EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR
XSotaxyPablio): ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, V. T,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Oftimit* as saoyas aa ajssa, kjsv bost« tolas ta ssUOa* nlnMiat,
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropsicih držav«
Velikost Je 21 pri 28 palcih. i Hff Cena 15 centov« ff—'
ZadeJ Je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij I. «. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njenedržave in na dragi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 eentoT.
Pri nas je dobiti tudi velite zemljevide posameinlb držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vaak stane 50 centov«
Naročila in denar podljita nai
•i
Slovenk Pablishing Company,
S2 Cortlandt Straei	Nm York, N. Y
__ __ _____'J_TL_l_1__:_____
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do tobrega sem se preprKal, da dospejo denarne poiiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je la ta, da potrebujejo pofiiljatve v sedanjem Caso 20 do 24 dni.
Torej nI nobenega dvoma za poKljanje denarjev sorodnikom la y—f — ▼ staro domovino;
100 K velja sedaj $13.50 8 poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^