29. štev.
V Kranju, dne 17. julija 1915.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12'vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Vojna z Italijo.
Priznanje vrhovnega armadnega
poveljnika.
Nj. c. in kr. visokost vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je poslal ar-madnemu poveljniku jugozapadnih armad sledečo brzojavko:
„K krasni zmagi na Goriškem čestitam kar najsrčnejše Vaši c. in kr. Visokosti, hrabrim četam in njih priznanim voditeljem. Vaša c. in kr. Visokost naj razglasi junakom, ki so včeraj vzlic sovražnikovi nadmoči in uničujočim ognjem topov obdržali brezizjemno vse postojanke ter sploh vsem bojevnikom na jugozapadu, da se njih tovariši na severu veselo radujejo velikih uspehov v obrambi proti italijanskemu zahrbtnemu napadu.
Geslo je: „ Vzdržati!" Potem porazimo vse sovražnike."
Odbiti italijanski napadi pri Vermeglianu, Redi-pugliji in južno od Krna.
Na primorski fronti so poskusili Italijani zopet nekaj napadov, ki pa so bili, kakor vedno, odbiti tako pri Vermeglianu, Redipugliji in na več točkah južno od Krnskega vrha
V koroškem obmejnem ozemlju trajajo topovski boji naprej.
Tudi proti našim pozicijam na obmejnih gorah, severo-vzhodno od sedla Kreuzberg, in proti posameznim tirolskim utrdbam je naperjen sovražen artiljerijski ogenj. Ponovni sovražni napadi na Col di Lana so se, kakor vsi prejšnji ponesrečili. Ponovni sovražni napadi na Coldilano so se, kakor vsi prejšnji ponesrečili.
General Danki o obrambi Tirolske.
Tirolski deželnobrambni poveljnik general Danki je sprejel v nedeljo več vojnih poročevalcev, katerim je izjavil: Videli ste, da je obdala" požrtvovalnost prebivalstva in navdušenost naših čet tirolsko mejo z močnim utrjenim pasom. Tega pasu ne bo sovražnik nikdar predrl.
Prišel bo trenutek, ko se bo izpolniia vroča želja naših čet, preiti v ofenzivo proti Italiji.
Odbiti italijanski napadi ob Redipuglii.
Na primorski fronti so se vršili mestoma artiljerijski boji. Napad več italijanskih pehotnih polkov pri Redipuglii je bil zavrnjen.
Položaj v koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je neizpremenjen.
Nadvojvoda Evgen o naših južnih četah.
Vrhovni poveljnik nadvojvoda Evgen je sprejel nekega nemškega časnikarja, kateremu je pripovedoval o naših uspehih ob Soči ter o težkočah boja na južnozapadni fronti. Poudarjal je, da se borijo naše čete na tej fronti s tako požrtvovalnostjo, da se zdi, da jirn ni nič pretežavno, nič nemogoče. Vsak izmed tisočev naših vojakov se čuti vsled izdajstva naše dosedanje zaveznice osebno žaljenega in bi se rad takorekoč osebno maščeval.
Nadvojvoda je nadalje poudarjal, da se oglaša vsak dan veliko prostovoljcev iz Nemčije, zlasti pa iz Avstrije, predvsem iz Tirolske, ki hočejo v boj proti Italijanom. Silno ogorčenje proti Italiji dokazuje globoko nravstveno čuvstvovanje naših narodov.
Avstrijski letalci bombardirali Krmin.
„Secplo" javlja, da je neki avstrijski letalec bombardiral Krmin ter navzlic ostremu obstreljevanju nepoškodovan odplul.
Brezuspešni naskoki italijanskih bataljonov.
Na tirolski fronti smo ustavili italijanski napad severo-vzhodno od sedla Kreuzberg. Na Col-dilana je navalilo predvčerajšnjim popoldne več sovražnih bataljonov. Ogenj enega naših zborov jih je prisilil, da so se morali vrniti. Včeraj dopoldne nas je poskusil neki bataljon znova napasti. Pričeli smo ga obstreljevati šele, ko.se nam je popolnoma približal; imel je velike izgube, ter je moral istotako nazaj. Vrli strelci udejstvujejo svojo podjetnost v uspešnih bojih, ki se odigravajo v najtežavnejšem visokem gorovju.
Polom italijanske ofenzive ob * Soči.
Slike iz zadnje bitke na primorski fronti.
Mož za možem plezajo Dalmatinci čez koie-\ nine gozdne poti na višino pri Plaveh. Redke, na polu zastrte lučice Gorice se pogrezajo v temi, jarki so povsodi zarezani v hrib. Vojaki se plazijo kakor po rovih in tunelih, slišijo udarce cepinov, hreščanje lopat ter se razpostavijo na določena strelska skrovišča, ki jih je bila italijanska artilerija i čez dan razstrelila in ki jih noč za nočjo zopet popravijo, Že osem dni traja to strašno obstrelje-j vanje, cele tone granat udarjajo na brezčutno ka-! menje in'na občutljive živce.Kakor odrešenje iz peklenske muke učinkujejo ponočni napadi sovražne pehote, ki nas je sprva hotela s presenečenjem poraziti, pa se sedaj zadovoljuje le s tem, tipa, 1 kje da se nahajajo naše slabejše točke.
Naši vojaki niso streljali. Stisnili so zobe ter se \ vdajali sladkemu pričakovanju osvobodilnega maščevanja : pustili so sovražnika, da se je priplazil prav, prav blizu ... Se le, ko so škripale itali-lijanske škarje v naših žicah, je zadonelo kakor čarobna beseda poveljnika: Streljajte ! Tisoč pušk se je oglasilo. V tisočerem blisku in poku se je razodela nočna skrivnost k divjem rjovenju bolečin in besnosti.
Noč 4. julija.
To noč, noč 4. julija, vlada na oni strani čudna tišina. Pošastni prst našega reflektorja ob-tipava sovražni okop, katerega s peskom napolnjene vreče izgledalo kakor neokorna živalska trupla. Ne prepira, ne petja ni slišati, kakor sicer, ne jezljivega karanja nezadavoljnih častnikov, ne oglaša se nobena zasmehljiva beseda. To je sumljivo— pozor! Bela svetlobna pošast se sprehaja sedaj po bopočju, med prijateljem in sovražnikom, hodi kakor mesečni po ozkem grebenu, hoče zaspati, sanjati, skoči naenkrat v gozd na levo, hodi zopet semintja, se ustavi, otrpne : v svetli izrezek reflektorja so se neusmiljeno vjeli sovražni saper-ji. Skriti za kamenjem, leže na trebuhih, toda z daijnovidom je spoznati potuhnjene glave in obra-
I
K.
Samozatajevanje.
Kdo je moja mati ? In kdo so moji bratje?
Mat. 12, 48
„Tristotisoč vragov —! Ali v tem gnezdu ni najti pametnega bitja? Kaka svinjarija pa je to .. .?*
In začul se je krepak sunek okovanega ko-misnega škornja proti stokajočim vratom.
Sestra Tita plane še vsa zaspana kvišku in posluškuje vsa prestrašena. Kaj . . . kaj pa je? Kje pa je pravzaprav?
Stegnila je roko ter zadela ob surovo obito steno. Po zemlji je dišalo, po smoli in gnjilobi. Bržčas šupa v kateri je prenočevala . . . Moj Bog, vzdihovala je včeraj potem, ko je končno napol mrtva od prenapora, duševno in telesno ob koncu svojih moči, padla na ležišče! Samo da leži,samo da zapre oči in da več ne sliši in ne vidi teh grozot ... Ali kar se je je potem polastilo, to ni bil spanec, to je bilo omamljenje, topa brezčutnost, iz katere jo je sedaj prebudil proklinjajoči glas in sunek proti vratom. Je-li bilo to njej namenjeno?
„Haniš!"
„ Gospod višji štabni zdravnik ..." se začuje od nekod.
„Za vraga, kje pa ostajate! V eni uri smo tu preplavljeni z ranjenci in ničesar še ni preskrbljenega! Nezaslišna lenoba! Kje pa tiči pravzaprav cela družba?!"
„Tu je samo še prostovoljna sanitetna kolona, gospod višji štabni zdravnik. Tretji detašma je dobil ukaz, da gre nazaj do Allievra."
„Kdo je to ukazal?"
„Gospod štabni zdravnik Kohn . .
„Gospoda štabnega zdravnika naj vzame vrag! Sedaj pa sedim tu s peščico ljudi! In do Allievra ne pride več niti maček, ne da bi si kožuh osmodil ... A, naprej! Poiščite ljudi, saj je skrajni čas!"
„Kakor ukazujete, gospod višji štabni zdravnik!"
Kaj se pravi — v eni uri ... To je bila vendar neumnost! Na bojnem polju od včeraj n bilo več ranjencev. Oni, ki so ležali še tam zunaj na razriti, poteptani blatni zemlji, ti niso rabili več zdravniške pomoči. Utihnili so. One druge pa so prenesli v Allievre in v St. Coeur. Ponteneve, za katerega se je bil tako vroč boj, pa ni mogoče prej zavzeti kakor jutri — pač — saj je to že danes — ko dospe drugi zbor na pomoč . . . Kje naj bi se potem vzeli ranjenci . . .
Opotekajoči koraki na hodniku pred njenim zavetiščem in hitro trkanje na tanka vrata.
„Sestra! — sestra Tita!"
„Da, da, kaj pa je?*
„Da bi takoj prišli, prosi gospod višji štabni zdravnik . . „ Takoj."
„Kar je šef-zdravnik tretjega sanitetnega oddelka razumel pod izrazom „prosi", je bil kratek in jasen ukaz. Tu ni pomagala ni utrujenost ni slabost. Tita se zravna . .. brr, kako vlažno-mrzla je visela obleka na njej. In lasje pod premaknjeno šerpo. Zobje ji šklepetajo mrazu.; Ko tipa po vratih se opoteče proti steni. Utrujenost ji je vezala vse ude.
Ko ji je zapihal mrzli nočni mraz v obraz, začutila je v hipnem prebujenju vseh čutil ne-
znosno lakoto. Ni čuda. Že dva dni ni ničesar uži-la — radi pomanjkanja časa, v brezbrižnosti proti sami sebi; naposled ji ni bilo več mogoče odpreti zob. Morda ji preskrbi kdo izmed sanitetnih vojakov kos kruha . . . Višji štabni zdravnik je prišel okrog vogala hiše, brez suknje, rokava zavihana, skozinskoz premočen. Pri vodnjaku si je bil polil glavo in roki z ledeno-mrzlo studenčnico.
„No, vendar, sestra! Kje pa ste tičali?"
„Spala sem, gospod višji štabni zdravnik!"
Bila je to samoobtožba.
„Tako! Ravno pravi trenotek ste si za to izbrali. Sedaj pač ni časa spati. Kje so drugi?"
„Sestro Klaro so prepeljali z oddelkom nazaj. Bojimo se, da si je zastrupila kri. Sestra Ulrika pa leži že od predvčerajšnjem. Tu je, a mislim, da bo komaj delazmožna."
„Ah — vraga, in to mora biti ravno sedaj ? To je že četrta v osmih dneh, ki mi omaga . . ."
„Že šest tednov nismo prišle do pokoja, gospod višji štabni zdravnik," reče sestra z udanim smehljajem.
„Jaz tudi ne, otrok moj. Zato smo v vojni. Kdor tega ne zmaga, naj ostane doma. I tam je mnogo prav prijetnih opravil. A sedaj vse to nič ne pomaga. Moramo pač gledati, kako sami opravimo ... Ali se morem saj na vas zanašati?"
„Da, gospod višji štabni zdravnik."
„Dobro! A potem na delo! Odmotajte stvari in pripravite vse, dela je za deset konj . . ."
Tita si ne vzame časa, da bi dalje povpraševala. Vprašati se človek v službi kmalu odvadi. Obrnila se je proti uborni kmečki sobi, ki je že včeraj { služila kot operacijska soba ter odprla okna in I duri. Dalje prihodnjič.
ze. Ko spoznajo, da smo jih zagledali, skočijo brez strahu na noge. Ze so podložili železne, z razstreljivom nabasane cevi, pod naše žične ovire, ter -jih skušajo prižgati. Nekaj min *e vžge, žica, kamenje, drogi frče po zraku. Toda že pokajo naši streh' kakor biči po njih, predno se morejo sami vreči na tla, jih podere košček jekla, odpre jim kri in življenje, svobodo v neznano deželo. ..
Artilerijski boj 5 julija.
Italijani, razočarani in maščevanja željni, so nas ves dan psovali z besedami in granatami. Kakor hitro se mrači, poskušajo vedno zopet odstraniti naše ovire. Kakor kače se plazijo po grušču in skozi grmičevje, kakor krti si delajo podzemeljske hodnike, kakor veverice skačejo od drevesa do drevesa; za vsako podrto hišo v Oslov-ju, Gradišču in Podgori, za vsakim kamnom in grmom tiče Italijani. Več in vedno več jih je, en cel zbor, broječ tri infanterijske divizije, je zbran. Metalci min strašijo po naših zakopih, ponoči mečejo manjši oddelki ročne in puškine granate do naših kritij. 5. julija pa ves dan tulijo topovi. Natančno ob 4. zjutraj se je zagrebla prva granata v posušeni gozd na višini, čegar vejevje je polomljeno, čegar drevesna debla so razdrobljena, čegar korenine so izkopane. Potem se vmešajo drugi topovi v koncert. Vsi kalibri sodelujejo: poljski topovi, lahke havbice, težke havbice, težki topovi, možnarji kalibra 21 in 28 centimetrov. Naša kritja spreminjajo v grobljišča in naša bivališča v zasute grobe. Navpičnostrelni topovi tulijo: Proč od tod! in so kakor meč, ki kosi vse pred seboj. — V varstvu tega ognja se bližajo od Os-lovja kolona za kolono;-zdi se, da je vsak odpor in beg nemogoč. In vendar se upirajo naši Dal-tinci, Madžari in Hrvati, ostanejo živi v tem; z granatami tlakovanem pasu smrti, se dvigajo iz prezgodnjih grobov in sprejemajo sovražnika s strelo, ki skače od cevi do cevi ter decimira italijanske bojne črte. Do večera so odbiti vsi napadi. Mrtvi ljudje leže med mrtvim kamenjem.
Ponoči se priplazijo posamezni italijanski oddelki do mostne utrdbe pri Ločniku in se hočejo vgnezditi v razvalinah vpepeljene vasi pred samim mestom Gorico. Artiljerijski poveljnik si zadovoljno popravlja svoj fes in daje kratka in jasna povelja v vse telefonske žice. Kakor bi udaril, začno padati od treh strani granate na Ločnik, Italijani beže, za njimi se vsuje ploha šrapnelov in z granatnimi drobci vred popada mnogo, mnogo Italijanov. 7. julij zvečer napadejo južni obronek Podgore, dve uri nato ponovijo ponesrečeni napad, ki ga odbijemo. Dne 8. julija je bombardiranje in juriša-nje ponehalo.
Napad štirih zborov.
Dočim skuša tako en italijanski armadni kor prebiti severna vrata v prostor proti Gorici se trudijo celi trije armadni kori, 7., 8. in 11., pri južnih vratih, katerih tečaj je Dobrdobska planota. Prvi veliki napad 30. junija prične z osemnajstur-nim obstreljevanjem, ki se da primerjati le onemu z dne 2. maja na ruski fronti. Takrat je bila ruska odporna sila zlomljena v štirih urah, tu imajo moravski, hrvatski in madžarski branitelji še po osemnajstih urah dovolj moči, odbiti obe napadajoči diviziji, in avstrijski Skodovi možnarji razbi-jejo v energičnem odgovoru več sovražnih baterij. Naslednji splošni napad dne 2. julija je zopet pripravljalo bombardiranje iz vseh kalibrov; na
nekaterih točkah so našteli v eni minuti 60 strelov. Dve diviziji naskočijo frontalni odsek Zagraj-Vermiljano, po en polk juriša pri Polazzu in pri Redipugliji. S pogumnim protinapadom napode hrvatske čete nasprotnika v soško dolino nazaj ter mu vzamejo trf strojne puške. Armadni poveljnik je priča njihovega junaštva. 3. julija sledi bombardiranju ponočni napad, ki ga odbijemo. 4. in 5. julija pa se oblegovalni boj- proti naravni dobrdobski utrdbi izpremeni v veliko bitko.
Bitka pri Dobrdobu.
Noč je bila mirna in lepa. Oddihujoč se od svojega dela pri razstreljenih kritjih, so videli vojaki na levi morje. Bilo je črno in bliščeče kakor jeklo. Za njihovim hrbtom se je skoraj pričelo daniti, toda prvi nežni zarji na vzhodu je odgovoril na zapadu krvavordeč stoterni ognjeni žar. Do popoldne so pokali topovi. i>tiri tedne že stoje čete, ne da bi jih nadomestili, v boju, štiri tedne so že vzdržali grozno točo granat. Toda to je njihova najtežja ura, ko vidijo, oropani svojih skro-višč, po številu mnogo slabejši.od bombardiranjazrahljane, prihajati pet močnih divizij v gostih trumah v naskoku. Streljajo iz pušk in skrajnih pušk, da pokajo cevi, kosijo cele kolone, zaganjajo se kakor plavalci v valovje, ki se ne boje smrti, a nastale vrzeli v sovražnih vrstah vedno se zopet zamašijo. In razburkano valovje pluska proti obronkom, preplavlja sprednje griče in grozi, pogoltniti izmučene branilce. Vse reserve se vržejo v boj, in z največjim naporom se posreči, prisiliti sovražnika, da se ustavi, ter ga potisniti nazaj na pobočje. In tam leži za vrečami, napolnjenimi s peskom, ki jih je prinesel s seboj, ter čaka na novi dan in na nova ojačenja. Kakor se je pozneje izkazalo, so napadle na odseku Zdravščina—Polazzo tri infanterijske divizije, na odseku Polazzo—Selce pa dve. In zopet vstaja mlado jutro na vzhodu. Krvavi in zaprašeni borilci se dvigajo iz kratkega, nemirnega spanja na kamenitem grušču in gredo drug proti drugemu kakor biki. Krvavordeče je nebo, s krvjo so napojena tla, in njihove oči ne vidijo drugega nego kri. Pri Zdravščini porazijo moravske čete zjutraj in popoldne dvakrat sovražnika, ki je vdrl v naše vrste, in ga ženejo do Soče. V njenem zelenem vodovju plava mnogo mrtvecev. Pri Polazzu in Redipugliji se zoperstavijo Moravani in Madžari sovražniku na odprtem polju brez kritij ter ga porazijo. Pod varstvom artilerijskega navpičnega ognja zleze en bataljon bersaljercev zopet čez železniški nasip ter pride na redipoljsko višino. S seboj ima ročne granate. Komaj jih vrže, že ga napademo ter uničimo dve stotniji do zadnjega moža. Solnce zahaja nad našo zmago.
Ta dva dneva so padli tisoči. Italijanska napadalna moč je bila vdrugič razbita; kar sledi, je demonstracija, ki hoče to dejstvo zatajiti. Dne 6. julija so od zjutraj do opoldne bombardirali fronto in zaledje. Avstro-ogrska artilerija odgovarja na to izvajanje s tem, da razprši sovražne infanterijske oddelke, ki so se drznili priti pred naše pozicije. Zvečer skuša več bataljonov iznenaditi naše sprednje straže z metalci min, ročnimi in puškinimi granatami. Italijanski zrakoplovci bombardirajo Nabrežino in Trst. Naslednji dan napadejo trije bataljoni pri Zdravščini; odbijemo jih ravnotako kakor pri Zagraju, Polazzu in ob izviru Vipave. 8. in 9. julija, ko so se utrujene čete nadomestile z svežimi, toda tudi v boju utrjenimi četami, so se tudi tu polegli napadalni poskusi.
Sedaj naj Italija vtretjič poskusi svojo srečo ob Soči. . .    i a
Rdeča knjiga o izdajstvu Italije.
C. in kr. zunanje ministrstvo je izdalo "Rdečo knjigo", ki vsebuje številne diplomatične dokumente o predzgodovini naše vojne z Italijo. Dokumenti dokazujejo izdajalski* postopanje italijanske vlade. Med drugim izhaja iz njih tudi dejstvo, da je zunanji minister Sonnintf kralja in svoje kolege o avstrijskih ponudbah napačno informiral in da je italijanski generalni štab vsled poročil italijanskega vojaškega atašeja na Dunaju težkoče vojne proti Avstriji zelo podcenjeval.
"livš^sM-^sIča vojna.
Boji ob hercegovinsko-črnogorski meji.
"V zadnjem času razvijajo Crnogorci na her-cegovinski meji živahnejše a popolno brezuspešno delovanje. Tako sta nedavno nekako dva črnogorska bataljona zopet napadla naše obmejne pozicije vzhodno od Avtovca. Po daljšem obstreljevanju s težko artiljerijo sta bila odbita. Eden naših letalcev je obmetaval istočasno neko črnogorsko taborišče zelo uspešno z bombami.
Dalje proti jugu je udaril sovražni bataljon čez mejo. Tudi ta je bil odbit.
Vzhodno od Trebinja je skušal sovražnik po neuspehih preteklega tedna doseči učinek s težkim artiljerijskim ognjem, toda zaman.
Srbski letalci med Petervaradinom in Novim Sadom.1
V zadnjem času "so napadli srbski francoski letalci ponovno Petervaradin in N<->vi Sad. V petek so skušali razdreti most čez Donavo; dve bombi ste padli v vodo, ena pa v Novi Sad, na neko skladišče starih sodov. Škode seveda niso povzročil nobene. Naši aviatiki so se dvigni, ter pregnali Srbe.
Srbsko-francoski aeroplan sestreljen.
Pri  Novem Sadu so sestrelile naše čete srbsko-francoski aeroplan, ki se je moral spustiti j ob Donavi na tla. Oba letalca sta vjeta. Od takrat se ni pojavilo nad Novim Sadom nobeno letalo več.
Srbska skupščina za novo ofenzivo.
Srbska skupščina je dovolila nov vojni kredit v znesku 250,000.000 frankov za ponovno ofenzivo srbske armade.
Pred važnimi odločitvami v Srbiji?
Romunski „Lloyd" poroča, da se je sestal v Kragujevcu pod predsedstvom prestolonaslednika Aleksandra ministrski svet, katerega so se udeležili tudi načelnik generalnega štaba in vsi pove-j 1 ju joči generali. Nekaj dni pred tem posvetova-: njem je imel  ministrski predsednik Pasič dolgo j posvetovanje z namestnikom  ruskega poslanika 1 Strantmanom. O čem se je na posvetovanju v j Kragujevcu razpravljalo, je še neznar.o. Raznašata se dve verziji: ena pravi, da gre za nove akcije I srbske armade, druga trdi, da veljajo posvetova-j'nja predlogom o ustanovitvi nove balkanske zve-| ze. Trdi se tudi, da je prečital prestolonaslednik v tajni seji srbske skupščine važno izjavo.
Sendomirski samostan.
Konec.
Ko pa se je po tej strašni noči na vzhodu zdanilo, je bila revna žena oglarjeva v bližnjih gorah najsrečnejša na svetu. Ko sta z možem še spala, je močno potrkalo na zaprte duri. Vstala je in odprla; stopivša čez prag zagleda dveletnega otroka, ki je mirno stal v jutranji zarji pred njo. Njegovo telesce je bilo zavito v široko haljo, poleg njega pa je ležala na tleh majhna skrinjica. Ko jo odpre, zagleda v njej rumenega zlata, kolikor ga še v sanjah nikdar ni videla. Na listu, k je ležal poleg, je bilo nekaj besed, ki so priporočale otroka njeni oskrbi in obljubljale še nadaljno denarno podporo.
Cez dva dni se vrne grof na svoj grad, a takoj spet odpotuje v Varšavo. Tam prosi za avdi-jenco pri kralju. Kralj ga takoj sprejme, po končani avdijenci pa zaukaže, očividno ganjen po pogovoru z grofom, svojemu kancelarju napisati Star-šenskiju pismo, ki naj mu daje kot zadnjemu potomcu staroslavne rodovine neomejeno pravico, svojevoljno ukrepati s svojimi fevdimi posestvi. Posestva so bila potem deloma razprodana in z izkupičkom so se poplačali stari dolgovi. Ostalo imetje pa je prišlo v last samostana, ki so ga začeli zidati ne daleč od mesta, kjer so stale raz-
valine stare, pogorele stražnice. To je zgodovina tega samostana," — konča menih svojo povest.
„Grof sam pa ?" — ga vpraša eden izmed tujcev.
„Se preden sem Vam začel pripovedovati, sem Vas prosil, ne izprašujte me več, ko končam! In vendar me izprašujete! — Mnogo maš se je darovalo za večen mir in pokoj tistih, ki so bili po hitrem umoru odšli s pezo svojih grehov s tega sveta, mnogo se jih je tudi darovalo v namen, naj Bog odpusti zločincu, ki je bil z novim zločinom kaznoval starega. Grof je oblekel meniško kuto, ter vstopil v samostan, ki ga je bil sam ustanovil. Izprva je bil našel svoji duši tolažbo v mirnem življenju tihega samostana; pokoro, ki si jo je bil sam naložil, mu je tešila izprva bolno srce. Toda čas mu ni mogel zaceliti rane, ki jo je nosil na svojem srcu in na svoji vesti. Vsak dan se mu je zdel čin, ki ga je bil izvršil na svoji ženi, gro-zovitejši in grešnejši. Kmalu mu je bil samostan pretesen, celica mu je bila prava muka. Navdal ga je spet podjetni duh njegovega rodu, z vso silo ga je vleklo med svet. Odslej se je pogovarjal z duhovi, besnel je proti samemu sebi, da so ga morali dolgo let čuvati kakor blazneža. Ko je vendarle ozdravil, je blodil podnevi okrog; vsako delo mu je bila zabava; svojo moč je poizkušal na drevju v gozdu. Samo ponoči, ob uri strašnega umora, ob prvi uri po polnoči, ko mrtvi . . ." Tako daleč je bil prišel v svoji povesti, ko ga prekine
petje, ki se je razlegalo iz samostanske cerkve; hkrati je odbila ura eno.
Ob prvih glasovih se strese menih po vsem životu. Noge se mu zašibe, zobje mu zašklepe-tajo in zdi se, da se bo vsak trenotek zgrudil na tla, ko se odpro vrata. Prikaže se opat, visok, ponosno vzravnan mož z lesketajočim se križcem v znak svojega dostojanstva na prsih in zakliče na pragu: „Kje se mudiš, Staršenskv? Ura tvoje pokore je tu". Tedaj zaječi menih in švigne sključen kakor ranjena žival v velikem loku kakor pes, ki se boji ceste, skozi duri mimo opata, ki zapre duri za njim.
Se dolgo v noč sta poslušala tujca petje, ki je donelo iz samostanske cerkve, ko pa je utihnilo, sta legla h kratkemu počitku.
Drugo jutro se zahvalita opatu za njegovo gostoljubje in se poslovita. Pred odhodom pa vpa-ša mlajši izmed njiju po menihu, ki je bil zadnjo noč pri njiju v sobi. Toda opat jima želi srečno pot, na ono vprašanje jima pa ne da odgovora.
Odpotovala sta v Varšavo. Na potu pa skleneta, ob povratku še nadaije poizvedovati po nesrečnemu menihu, v katerem sta bila pač že spoznala Staršenskega. Toda nova opravila in nova naročila so ju zanesla na drugo pot in tako nista svoje žive dni ničesar več slišala o nesrečnemu menihu in o Sendomirskem samostanu.
Železnica na Jadransko morje.
Bolgarski listi javljajo, da so vsi avstrijski vojni vjetniki v Srbiji zaposleni pri gradbi železnice skozi Albanijo do Jadranskega morja.
Knez Trubeckoj odpoklican.
„Rječ" poroča, da je bil knez Trubeckoj kot poslanik v Srbiji odpoklican.
Ruska vojaška komisija v Srbiji.
Posebna ruska vojaška komisija, na čelu ji general Ludov, potuje v Niš, da se poduči o razmerah, ki vladajo v srbski armadi.
Isa Boljetinac v črnogorskem vjetništvu.
„Tribuna" javlja iz Skadra: Tudi Isa Boljetinac se je s svojo tolpo vdal Crnogorcem, ki so ga spravili v Cetinje.
Avstrijsko-nemška-ruska vojna.
Naše čete so vzlele rusko oporišče pri Derevv-Ijanih.
Ob Bugu, severo-zapadno od Buška so zavzele naše čete neko rusko oporišlje pri Derevv-Ijanih.
Na celi ostali severo-vzhodnji fronti se tudi včeraj niso vršili nikak! boji. Položaj je neizpremenjnn.
Juriš nemških čet na ruske pozicije pri Lipini.
Vzhodno bojišče.
Na vzhodnjem bojišču so jurišale naše čete sovražne prednje pozicije blizu Lipine ob cesti Suvvalki-Kalvarija 4 kilometre na široko.
Na jugovzhodnjem bojišču je položaj pri nemških četah neizpremenjen.
Položaj na severnem bojišču.
Na celi glavni fronti na ruskem bojišču med Bugom in med Vislo se ni primerilo znatnih dogodkov. Sovražnikova napadalna sila se je predidoče dni ob Visnici izčrpala. Z več boji vprizorjeni napad Rusov ni dosegel druzega, kakor, da se je naše levo krilo začasno ustavilo ob črti Jožefov-Kielce. Odločili smo se, da počakamo na tem ozemlju, izgotovitev vseh etapnih uredb, kar bi nas bilo sicer nekajdni pozneje pripravilo do tega, da bi bili začasno ustavili svojo ofenzivo. Ruska protiofenziva nam ni prinesla ni-kake operativne izgube. Gete druge armade generala Bohm-Ermollija so včeraj prebile rusko obrambno pozicijo ob Bugu. O pomenu tega uspeha nas bodo obvestila šele natančnejša izvestja, vsekako se je Rusom s tem pokazalo, da se izpostavijo velikim nevarnostim, če oslabe svoje postojanke ob Bugu na korist svoji fronti južno od Lublina.
Fronta proti Rusiji.
Krakovska „Nova Reformo" slika sedanji vojni položaj takole: Fronta od kraja Szavvle do kraja Zaleszcvki je dolga 1600 km. Ce se računa na meter dva vojaka, je za obrambo te črte treba 3,200.000 mož. Ce bi se Ruse potisnilo iz Poljske, bi bila fronta komaj 400 km dolga, tako, da bi bilo mnogo vojaštva na razpolaganje za potre bo na drugih frontah. Prva ruska obrambna črta teče od trdttjavskcga trtkota Rovno-Dubno-I.uck vzdolž izlivov Stryja in Štifta ter železniške proge Kovvel-Holm-Lublin do Ivangoroda. Obramba je tu za Ruse ugodna, ker imajo za hrbtom štiri železniške proge, ki so zopet v zvezi z železnicami iz Varšave v Petrograd, v Moskvo in Kijev. Tu imajo Rusi štiri velike trdnjave, namreč Varšavo, Ivangorod, Brest-I.itovvsk in Luck. Obramba linije Ivangorod-Lublin-Holm je za boje na Poljskem odločilnega pomena, če bi bila predrta ta linija bi prišla v nevarnost Brest-Litovvsk in Varšava, tako, da bi se morali Rusi umakniti do Buga, sicer bi bili zajeti. Seveda imajo tukaj zvezne armade premagati resne težave. Tu ni skoro nič cest in ozemlje je ali močvirnato ali peščeno. Porabili sta le cesti Krasnik Lubliu in Zamošč-FIolm-Vlodava; železnice ni nobene. Ce se avstrijsko-nemški armadi posreči, prebiti linijo Ivangorod-I lolm, potem bi bil odprl pot Lublin-Lubartow-La-zy-Siedlec in bi morali Rusi izpraznili Varšavo ter bi zaveznika pridobila pot v Brest-Litovvsk. Za to operacijo je treba v najboljšem slučaju šest do osem tednov. V poštev bi prišla lahko tudi kaka Hindenburgova akcija na severu,
Avstrijsko-nemškc armade na severu.
Na Poljski in v Galiciji stoji šest avstrijskih armad v boju in sicer: I. armada Woyrsch (z avstrijskimi četami pod generalom Kovosom); na levi strani Visle, med Kadomom in Jožefovom, smer: Ivangorod; 2. armada nadvojvode Josipa Ferdinanda na desni strani Visle od Jožefova do Turobina; smer: l.ublin; 3. armada Mackensen (z avstrijskima koroma Arz in Puhallo) med Turobi-nom in Krylowom, smer: LubHn-Holm; 4. armada Bolim-Frmolli ob Bugu, vzhodno Lvova; fronta na vzhod; 5. armada l.insingen (z avstrijskima koroma Hollinann iti Szurmav) od vzhoda Lvova do
Zlote Lipe iti Mariampola ob Dnjestrti; fronta na vzhod; 6. armada Pflanzer-Baltin od Mariampola ob Dnjestrti do Besarabije; fronta na sever.
Vzdržuje se ravnovesje med armadami Mak-kensenovimi na črti Jožefov-Krvlov (Visla-Bug) in med močnimi ruskimi silami. Zvezne armade se omejujejo za sedaj na odbijanja še vedno ljutih ruskih napadov na njih utrjene pozicije. Zaradi tega seveda ni mogoče prorokovati, kdaj se izravna razmerje sil in bo dana možnost, iz začasne defenzive preiti zopet v ofenzivo. Eno je smatrati kot gotovo: da se je veliki ruski protisunek, izveden z rezervami iz notranjosti države, ob naši fronti razbil in da, izvzemši nekaj sprednjih okopov, severno od Krasnika, ni prinesel Rusom ni kakega dobička, dasi je imel naprotnik pri svojih napadih velike izgube.
Vojni svet v ruskem glavnem stanu.
Lvonski listi poročajo, da se je vršilo pred par dnevi v ruskem glavnem stanu vojno posvetovanje, katerega so se udeležili tudi car, ter več ministrov. Posvetovanje je trajalo tri ure. Storjeni sklepi so kar najdalekosežnejšega pomena.
Pred zasedanjem ruske dume.
„Novoje Vremja" poročajo: Odseki ruske dume so se prvič sešli pod predsedstvom ministrskega predsednika Goremykina dne 5. julija.
Nemško-francosko-angleška vojna.
Živahni boji na francoski fronti.
Severno od sladkorne tovarne pri Souchezu je bil neki francoski napad pobit. Majhni oddelki, ki so vdrli v naše pozicije, so bili pobiti. Kljub temu se nam do sedaj še ni posrečilo očistiti sovražnika one dele strelskih jarkov, zapadno od Soucheza, ki smo jih bili predvčerajšnjim izgubili. Vzhodno od Aillyja brezuspešni francoski posamezni napadi. Vzhodno, v zvezi na naše na novo pridobljene pozicije v Pretrskem gozdu smo zavzeli v naskoku več francoskih jarkov v širini 350 m. Tri tem smo vjeli nad 250 mož in vplenili 4 strojne puške.
Po močnih artiljerijskih predpripravah je napadel sovražnik višino 631 pri Bandesaptu, ki smo jo mi zavzeli v naskoku 22. maja. Morali smo popolnoma zasute jarke na višini izprazniti.
Nemci so vjeli 1798 Francozov.
V našem artilerijskem ognju so se ponesrečili trije francoski napadi pri Bandesaptu. Severo-zapadno od Beau Sejour smo jurišali eksponiran francoski jarek. V Pretrskem gozdu smo izvršili sunek ter tako popravili svoje nove pozicije. Od 4. julija smo vjeli v bojih med Maaso in Mozlo 1798 sovražnikov ter ugrabili 3 topove, 12 strojnih pušk in 18 metalcev min.
Napad Angležev pri Ypresu odbit.
Ponovni poskus Angležev severno od Vpresa se polastiti naših pozicij ob kanalu se je ponesrečil. Sovražnik je imel znatne izgube. Francoski ogenj je zahteval v zadnjih dneh med prebivalstvom mesta Lievin 40 žrtev, 10 jih je ubitih. Med Ailly in Apremont so nas Francozi brezuspešno napadali z ročnimi granatami. V Pretrskem gozdu se je razbil z ljutim artilerijskim ognjem pripravljen napad; sovražnik je imel silne izgube.
Boji pri Souchezu.
Francoski napad z ročnimi granatami pri sladkorni tovarni Souchez je bil odbit. V zvezi z naskokom na pokopališče smo pomaknili svojo pozicijo v širini 600 metrov ru.prej, ter vzeli tudi Cabaret Rouge, ki leži ob cesti v Arras. Število vjetnikov se je zvišalo na 3 častnike, 215 mož.
Različne poskuse sovražnih protinapadov smo obstreljevali; s tem smo preprečili, da bi jih izvršili.
Med rekama Maas iti Mosel je razvil sovražnik živahno artiljerijsko delovanje. Štirikrat je napadel tekom večera in noči naše pozicije v Pretrskem gozdu. Napadi so se z velikimi izgubami pred našimi črtami v našem ognju zrušili.
Krvav boj za pokopališče pri Souchezu.
Na severnem obronku višine 60, južno-vzhodno od Ypresa, smo razstrelili del angleške pozicije.
Bližinski boj ob zapadnem robu Soucheza napreduje. Snoči smo po trdovratnem boju zopet zavzeli pokopališče ležeče južno od Soucheza, za katero so se vršili že mnogi boji. Vjeli smo dva častnika, 163 Francozov ter vplenili 4 strojne puške in 1 metalca min.
Sovražne napade pri Combresu in v Ailly-skem gozdu smo odbili.
Obstreljevanje Arrasa.
Artiljeristična obramba mesta Arrasa, ki je zavito v goste oblake dima, je kar najbolj omejena. Uradniki prefektori, ki so ostali v mestu do pretekle sobote, so dobili od vojaške oblasti ukaz,
naj zapuste mesto. Nedeljsko nemško obstreljevanje z najtežjimi topovi je zopet povzročilo velike eksplozije na mestnih mejah. Nemci so dosegli v apremonskem gozdu navzlic obupnem francoskem odporu nove uspehe.
V bojih pri Arrasu so izvojevale nemške čete popolno zmago.
Danes ponoči smo odbili zopetne napade z ročnimi granatami na sladkorno tovarno Souchez. Francozi so v okolici Troyona (zahodno od Crnon-ne) in Perthesa (v Champagne) brezuspešno razstrelili par min. Naš ogenj z ročnimi granatami je preprečil, da bi se ustavili na razstreljenih mestih.
V Argonih je dosegel nemški napad popoten uspeh. Severo-vzhodno od Vienne le Chateau smo vzeli kakih 100 metrov širine francoske črte; enega častnika, 138 mož smo vjeli, 1 strojno puško, 1 metalca min smo vplenili. Južno-zahodno od Bourenilles so naše čete v naskoku zavzele sovražno višinsko pozicijo v dolgosti treh kilometrov in širini enega kilometra. Višina 285 (La Fille Morte) je v naši posesti. Neranjenih vjetnikov je prišlo 2581 Francozov, med temi 51 častnikov, v naše roke. Razentega smo prevzeli v oskrbo 300 do 400 ranjenih vjetnikov, vplenili dva gorska topa, dva revolverska topa, šest strojnih pušk in veliko množino orodja. Naše čete so prodrle do pozicij francoske artiljerije ter uničele osem topov, ki stoje sedaj med črtama na obeh straneh. Neki angleški zrakoplov smo pri Frenzenbergu, severno od Yperna, sestrelili.
Veliko posvetovanje angleških in francoskih državnikov.
V torek se vrši v Calaisu veliko posvetovanje angleških in francoskih državnikov, katerega se udeleže: Asquith, Crevve, Kithener, Balsour za Anglijo ter Viviani, Delcasse, Millerand, Augag-neur in Thomas za Francijo. Konferenci bodeta prisostvovala tudi generalisima Joffre in French.
Kapitulacija nemških čet v vzhodni Afriki.
Poroča se iz Kapstadta: Botha je zahteval, da se morajo Nemci vdati do 9. julija ob 5. popoldne, drugače bo pričel z napadom. Nemci so uvideli, da ni upanja, da bi ušli in so vsled tega sprejeli ultimatum. Po pogojih kapitulacije bodo častniki aktivnih čet obdržali orožje: morejo si izbrati proti častni besedi bivališče pod gotovimi omejitvami. Ostali vjetniki bodo internirani v krajih, ki jim jih odkaže Unija. Rezervisti vseh činov morajo oddati svoje orožje, izpolniti parolni formular ter se morejo potem zopet podati v svoja bivališča, da vrše svoj navadni posel.
Turčija proti štirizvezi.
Turško uradno poročilo.
Na kavkaski fronti je bil krvavo odbit napad, ki ga je izvršil močni oddelek sovražnikov, v varstvo svoje na levem krilu se umikajoče kavalerije. Pri tem Smo vjeli par mož; sovražnik je imel več kakor sto mrtvih in ravno toliko ranjenih. Naša kavalerija zasleduje Ruse. Pri Sedil Bahru so bili sozražni napadalni poskusi na desnem krilu odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. V Sueškem prekopu se je prejšnji teden potopila iz neznanega vzroka neka velika ladja ter povzročila ustavitev plovbe. Na Evfratu se je vršil boj, v katerem je bila neka sovražna poveljniška ladja težko poškodovana, tako da so jo morali odpeljati.
Neugoden položaj zaveznikov ob Dardanelah.
Operacije v Dardanelah potekajo v zadnjih dneh jako zadovoljivo. Kljub temu, da je položaj tudi vsled ljutega boja v obojestranskih pozicijah neizpremenjen, se je sedaj Turkom z ljutim napadom posrečilo, vzeti več važnih strelskih jarkov na desnem krilu Angležev. Vjeti Francozi nudijo pomilovan vtis. Med Angleži se kažejo prvi znaki nediscipliniranosti in utrujenosti. Angleški voditelji morajo porabljati najmočnejša sredstva, da obdrže čete v svojih rokah. Tako morajo streljati v drugi vrsti strelskih jarkov vojaki na svoje tovariše v prvem strelskem jarku, če pri napadu zaostajajo posamezniki ali če hočejo pobegniti.
Novi transporti ob Dardanele.
Iz Londona poročajo, da je v minulem tednu odplul nov francoski transpot čet, kakih 20.000 mož, spremljan od več francoskih križark in torpe-dovk iz Toulona proti Dardanelam. Kakor poroča angleška admiraliteta, je poročal Hamilton, vrhovni poveljnik pred Dardanelami, minuli teden angleški vladi, da rabi za nadomestilo čet na Gali-polju mesečno vsaj 35.000 do 45.000 mož, da nadomesti izgube na vjetih, ranjenih, mrtvih in bolnih.
Razmerje z Zedinjenimi državami.
Odgovor Nemčije na amerikansko noto radi „Lusitanije".
Nemčija je izročila včeraj odgovor na amerikansko noto z dne 10. junija t. I. v zadevi potopitve „Lusitanije". Odgovor razpravlja obširno o
vzrokih, ki so prisilili Nemčijo k podmorskemu boju proti Angliji in poudarja tudi nevarnosti, ki izvirajo iz tega boja za nevtralce. Nemčija pa je v smislu prijateljstva, ki navdaja nemški narod napram prebivalstvu Združenih držav, pripravljena vse storiti, da prepreči opasnosti, ki grozijo življenju amerikanskih državljanov: ona ne bo preprečevala legitimne plovbe ameriških ladij in ne bo ogrožala življenja ameriških državljanov na nevtralnih ladjah. Nemški podmorski čolni dobe ukaz, da pustijo posebno označene in v primernem času preje napovedane ameriške osebne patnike prosto pasirati. Ameriška vlada more najeti za svoje evropsko pasažirsko službo tudi primerno poprej dogovorjeno število drugih nevtralnih par-nikov, ki bodo pod zgoraj naznačenimi pogoji in pod ameriško zastavo lahko svobodno vozili. Nemčija je pripravljena celo pripustiti, da najame Amerika za svoj promet z Anglijo štiri sovražne parnike, ki bi naj vozili pod ameriško zastavo.
Nemška vlada pa odklanja stališče, da bi mogli ameriški državljani ščititi sovražne ladje kratkomalo vsled dejstva, da se na njej nahajajo. Nevtralci v onem delu morja, ki je proglašen za vojni okoliš, so pač izpostavljeni istim nevarnostim, kakor nevtralci, ki se nahajajo na bojišču na kopnem.
Odgovor ameriške vlade na zadnjo nemško noto.
Pariški listi poročajo: Predsednik \Vil\on se posvetuje z državnim tajnikom Lansingom o odgovoru Združenih držav na zadnjo nemško noto. Zatrjuje se, da vlada med obema popolnoma soglasje. „Petit Parisien" pravi, da bo ameriški od-gnvor odklonil predloge nemške note ter stavil nove precizne zahteve, na katere bo lahko Nemčija odgovorila s kratkim da ali ne.
Sicer pa priznavajo tudi francoski listi, da ni izvedeti o VVilsonovih namerah ničesar in da je torej popolnoma negotovo, kakšen da bo njegov odgovor.
Avstrija opominja Ameriko na dolžnost nevtralnosti.
C. in kr. zunanji minister je izročil poslaniku Zedinjenih držav na Dunaju noto, ki se peča z dalekosežnimi učinki, ki jih je povzročilo dejstvo, da se že dalj časa vrši med Zedinjenimi državami na eni strani in Veliko Britanijo in njenimi zavezniki na drugi strani kupčija z vojnim materijalom v največjem obsegu, dočim sta Avstro-Ogrska in Nemčija popolnoma odrezani od ameriškega trga.
Čeprav je c. kr. vlada popolnoma prepričana, da stališče, ki ga zavzema zavezniška vlada v tej zadevi, nima nobenega drugega namena, nego varovati najstrožjo nevtralnost, vendar nastaja vprašanje, ali niso razmere, ki so se tekom vojne pojavile ter se neodvisno od volje ameriške vlade razvile, take, da prekrižavajo, da,, naravnost preobračajo intencije vvaschingtonskega kabineta. V tem slučaju nastaja zopet vprašanje, ali bi ne bilo mogoče, da celo priporočljivo, da bi se odredili koraki, ki naj bi popolno uveljavili željo ameriške vlade, zavzeti napram obema se vojskujočima se strankama strogo paritetično stališče. Po mnen|u dunajske vlade, se eksport vojnih potrebščin iz Zedinjenih držav, kakor se vrši v sedanji vojni, ne da spraviti v soglasje z zahtevami nevtralitete. Tu ne gre za vprašanje, ali naj se ameriška industrija, ki izdeluje vojni materijal, obvaruje pred tem, da se zmanjša njen izvoz, ki ga je imela v mirnih časih; marveč se je ravno ta industrija vsled vojne tako zelo razvila, da se je, takorekoč v celi državi izpremenilo vse gospodarsko življenje. Ameriški vladi torej ne more nihče odreči pravice, da inhibira z izvoz, prepovedjo ogromni eksport vojnih potrebščin, pridejo razentega notorično v prid le eni vojskujoči se stranki. Ce pa pravijo, da bi ameriška industrija pač rada dobavljala tudi Avstro-Ogrski in Nemčiji, kakor dobavlja Veliki Britaniji in njenim zaveznikom, in da Zedinjenim državam le vsled vojnega položaja ni mogoče, trgovati z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, tedaj se sme pač poudariti, da ameriška vlada brezdvomno more odpomoči opisanemu položaju. Popolnoma bi zadoščalo, obljubiti nasprotnikom Avstro-Ogrske Iti Nemčije, da se bo sistiral dovoz živil in sirovin za slučaj, če se ne omogoči zakonita trgovina s temi predmeti med Unijo in obema centralnima državama. Končno apelira c. in kr. vlada na vlado Zedinjenih držav, naj v tem zmislu revidira svoje dosedanje stališče.
* *
Delo nemških podmorskih čolnov.
Iz Londona poročajo, da je bil parnik „Eles-mere" s 1170 tonami pri Cornvvallu torpediran.
Iz Kristijanije poročajo, da je dognala preiskava, da je bil v Husoscharen potopljen parnik nemškega izvora imena „Friedrich Arpu ter da je bil na potu iz Narvvika. Dne 8. julija sta ga napadli dve ladji, neka mala angleška pomožna križa rka in neka armirana ribiška ladja.
Iz (inmsbvja poročajo: Semkaj je dospel ribiški parnik „Fleedvvood", nagnjen močno na stran. Parnik je bil brez svarila obstreljevan od nekega i
nemškega podmorskega čolna v Severnem morju. Pri tem je bil en mož ubit, trije pa ranjeni.
Nemška blokada Kanade.
Ne\vyorški list „Tribuna" pravi, da namerava Nemčija razširiti svojo blokado tudi na kanadsko obal, ter da hoče torpedirati vse municijske in transportne ladje. Oporišča za Nemčijo naj bi bila na Belle-Islandu, St. Pierru, na otokih Miquelon pri Novi Finski na otokih St. La\vrence. Ameriški strokovnjaki smatrajo tako blokado za možno.
*
Intrige četverozveze na Balkanu.
Agenti četverozveze raznašajo vest, da se nameravata centralni državi porazumeti s Srbijo in da se raditega ne moreta več ozirati na bolgarske želje, v kolikor se nanašajo na kompenzacije na srbski račun. — Temu nasproti poudarja „Vossi-sche Zeitung", da o kakem sporazumu s Srbijo ni govora in da polagata centralni državi največjo važnost na to, da se sporazumeta Bolgarija in Turčija.
Veto ramunskega generalnega štaba.
Ententa ministrskemu predsedniku Bratianu sploh ne zaupa več. Tudi če bi Kumuniji vse obljubili, bi nam Bratianu odgovoril: „Jaz sem di-plomatično vse pripravil, toda generalni štab odklanja vsako intervencijo. Prepričajte se".
Razpoloženje na Grškem.
Izključeno je, da bi se Grška udeležila vojne kot zaveznica četvernega sporazuma. V javnem razpoloženju pri nas je nastal v tem oziru popo-len preobrat. Kralj je silno popularen in vsa armada je zan.
Sestanek balkanskih kraljev.
Tekom julija se bo vršil v Atenah sestanek kraljev Rumunske, Bolgarske in Grške. Ta sestanek bi se imel prvotno vršiti v Bukarešti. Zaradi bolezni kralja Konstantina pa so ga preložili.
* *
*
Razdor v Švici.
Švica se v sedanji vojni drži z vso korektnostjo svoje nevtralnosti. Naravno je seveda, da ima prebivalstvo samo različne simpatije, a doslej se ni nič slišalo, da bi te simpatije na katerikoli strani prekoračile meje nevtralnosti. Zdaj pa nas obveščajo nemški listi, da so v Švici sami med prebivalstvom nastala navskrižja in pišejo celo, da bi znala iz teh navskrižij nastati politična nevarnost za Švico. V zadnji seji narodnega sveta se je pojeh poročilih pokazalo, da obstoji nasprotje med Švicarji nemške narodnosti in med Švicarji francoske narodnosti. Pa tudi posebne brošure, ki so izšle v francoski Švici, pričajo o tem nasprotju.
Ljubljana pred upravnim sodiščem.
Deželni odbor je na pritožbo Stefe-Kregarjevo re-šilpoobčinskemsvetuzapolleta 1915 sklenjeni proračun in pri tem črtal pri izdatkih županov dispozicijski fond, podporo za šolstvo, znanost in umetnost, sub-vencivo „Simon Gregorčičevi knjižnici" in »Merkurju1', kakor tudi za olepševalne namene določeno vsoto 1500 K. Na drugi strani je deželni Odbor povišal dohodke pri mostu tik vojaškega preskrbo-vališča za 15.(XK) K in pri mestni užitnim za 35.000 K, in to v prvi vrsti zategadel, da se je dobilo nadomestilo za tistih 35.000 K, katere je mesto pri tlakarini, vzeti mu po deželnem odboru, izgubilo. — Istotako deželni odbor, dasi je sam pripoznal, da tudi po njegovem računu še vedno nepokritega ostane okroglo 200.000 K, ni hotel privoliti v višjo doklado, nego se je pobirala v letu 1914, medtem ko je mestni svet sklenil, da naj se ta doklada poviša od 35% na 50°/„. — Končno je deželni odbor razveljavil sklep, občinskega sveta ljubljanskega, da naj se nakupi Turkov pogrebni zavod, češ, da sploh mestni občini ni potreba nakupiti tega zavoda in da je tudi cena, ki se zahteva, previsoka.
Radi vseh teh točk se je mestna občina pritožila na upravno sodišče, ter se je o njenih pritožbah razpravljalo dne 9. julija 1915, in sicer od 10. dopoldne do 4. popoldne. Ob 4. popoldne se je razsodba razglasila, ter se je odločba deželnega odbora po večini kot v zakonu neutemeljena kasirala, deloma radi pomanjkljivega postopanja dvignila.
Glede županovega dispozicijskega fonda, glede podpore šolstvu, znanosti in umetnosti, glede podpore „Simon Gregorčičevi knjižnici" in „Mer-kurju", kakor tudi glede za olepšavo mesta določenega zneska 1500 K, je upravno sodišče izreklo da je deželni odbor s svojo odločbo zakon kršil, ter da je zategadel v tem pogledu odločbo deželnega odbora razveljaviti.
Kar se tiče zvišanja dohodka pri užitnini za 35.000 K, je upravno sodišče dotični del odločbe deželnega odbora dvignilo,  radi pomanjkljivega
postopanja, Češ, da nikakor ne gre, ako se pri takih odločbah deželni odbor sklicuje na svoje lastne izkušnje in pa na dopis svojega knjigovodstva
Najvažnejši del odločbe upravnega sodišča se tiče vprašanja, ali sme deželni odbor, ki sicer sam pripoznava, da ostane drugače nepokrit velik primanjkljaj, odreči k pokritju potrebno višjo doklado. Deželni odbor se je nasproti mestu postavil na stališče, da povišanje take doklade lahko dovoli ali pa tudi lahko odreče, ne da bi bila proti temu mogoča kaka pritožba. Upravno sodišče je principijelno razsodilo, da so deželni odbori v takih slučajih zavezani, pritrditi po občinskem svetu sklenjenim višjim dokladam in da v tem oziru ni nikakega mesta za kako prosto razsojo deželnih odbornikov.
Razsodba je končno razveljavila tudi odločbo deželnega odbora o nakupu Turkovega pogrebnega zavoda. Načeloma se je izreklo, da deželni odbor nima ugovarjati proti nakupu tega zavoda, ker je ta nakup bil pravnoveljavno sklenjen v mesecu februarju 1914. Glede odkupnine pa je upravno sodišče predpisalo deželnemu odboru obširne preiskave, ter grajalo postopanje deželnega odbora, da se ni čisto nič brigal za obširen pro-memorja, katerega je župan v tej zadevi bil predložil deželnemu odboru. V ti spomenici je vse polno številk, so bilance, so izvedeniški izreki in v nji se nahaja tudi dokaz, da bi občina ne mogla izhajati, ako bi se morala podvreči kaki konkurenci. Take reči se morajo preiskavati, ni pa dovoljeno, jih s prostim preudarkom potisniti v stran.
Mestna občina je propadla v eni sami točki, ko je zahtevala, da naj se za most pri vojaškem preskrbovališču med izdatke postavi tista vsota, katero je mesto izdalo v decembru 1914. Mesto je opravičevalo svojo zahtevo s tem, da je bilo sklenjeno, da se ima most graditi na račun proračuna za I. polletje 1915. Upravno sodišče pa se je izreklo, da taki sklepi sploh nimajo veljave, in da se mora vse, kar se izda, zaračuniti v tistem letu, v katerem je vsota bila izdana. Ta odločba bo vsakočasnemu županu jako dobro došla, ker se v teku proračunskega leta le prerado zgodi, da občinski svet preskoči plot sprejetega proračuna, in sicer na ta način, da se sklene, da naj se dotični izdatek postavi v bodoči proračun. Taki sklepi bodo od sedaj naprej nemogoči.
DNEVNE VESTI.
Za nadporočnike v rezervi sta imenovana Valentin E r^ž e n , 2. bos.-herc. pešpolka in Adalbert
Pučnik, 87. pešpolka.
Na severnem bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Z a v r š n i k , učitelj v Ribnici. Zadet je bil v trebuh in se zdravi v Kolomeji.
V rusko vjetništvo je prišel dne 21. maja rez. poročnik dr. Adolf Salberger iz Tržiča, od 53. pešpolka.
Umrl je v Radovljici dne 14. julija ob 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni vpokojeni šolski ravnatelj gosp. Andrej G r č a r v 71. letu svoje starosti. Ranjki se je s pridom udeleževal javnega življenja, bil je vedno zvest pristaš narodno-na-predne stranke in odkritosrčen ter vztrajen zagovornik učiteljstva. Blag mu spomin!
Županstva kranjskega okrajnega glavarstva se opozarjajo na podružnico Kranj c. kr. društva „Avstrijskega srebrnega križa" za \ reskrbo iz vojne se vračajočih rezervistov. Ta podružnica se je ustanovila 25. aprila 1.1. in bo imela po končani vojni obilo posla, kajti v njen delokrog spada ne le materijelna podpora vračajočim se vojakom, temveč tudi preskrba dela in posla v obrtnih, trgovskih in kmečkih podjetjih imenovanim osebam. Ker znaša članarina le 3 K na leto bi bilo želeti, da pristopijo tej podružnici koje delokrog se razteza na ves političen okraj Kranj, tudi županstva in da gg. župani in drugi občinski limktionarji skušajo pridobiti kar največ udov. Predsednik društva je g. Demeter Majdič, podpredsednik pa g. dekan Anton Koblar.
Glasom ukaza c. kr. deželne vlade so dobile L ženijske štabne skupine, podrejene generalnemu ženijskemu inšpektorju, nalog pri dobavskih oddelkih nahajajoče se kmetovalce oziroma kmetijske delavce v kronovini Kranjski za čas žetve odpustiti oziroma jim dovoliti dopust; 2. podrejene trenske etapne asistenčne kompanije, delavski oddelki ter oddelki v varstvo železnic nalog, svoje moštvo v kolikor se jih lahko pogreša v službi in v službe prostem času dati na razpolago za kmetijska žetvena dela.
Dalekosežni pomen letošnje žetve zahteva, da se žetev, dokler stoji še na polju, posebno pa še, ko je že spravljena v shrambo, ščiti pred požarom. § i), postave z dne 15. i). I8&1 (drž. zak. št. II) že itak določa, da se mora v vsaki, vsaj 50 h'š obsegajoči, nepretrgano stoječi vasi na stroške dotične vasi postaviti jednega, ali če je treba, tudi več. čuvajev, kateri opravljajo požarno stražo, če že ni ta naloga poverjena po vrsti hišnim posestnikom. Toda tudi v manjšin nepretrgano stoječih seliščih in v seiiščih z raztresenimi hišami skrbeti je za požarno stražo.  Teh določil
se, vzlic temu da so le v eminentnem interesu vsacega posameznika in celokupnosti, vse premalo upošteva. Straže se postavljajo, toda veliko premalo so si v svesti važne naloge, ki jim je poverjena, na drugi stcani pa prebivalstvo veliko premalo ve -cerjtti važnost in pomen požarne straže. Vsak posameznik se- mora zavedati v svojem interesu in v interesu svojega bližnjega potrebe požarne straže ter ohranitve žetve pred požarom. Zato bodi: vsak posameznik požarna straža, zase in za soseda!. Vladati mora splošna previdnost in pozornost! Posebno naj se gleda na to, da se igranje-otrok .z žveplenkamj. in ognjem., ki je že tolikokrat imelo usodepolne posledice, samo na sebi, posebno pa blizu skednjev in gospodarskih poslopij,-brezpogojno odpravi. Medsebojna pomoč in medsebojno nadzorovanje, posebno pojavljajočih se tujih elementov, bode marsikaterega obvarovalo nesreče ali kakega zločinskega nakjepa. Pazite na otroke in pastirje! Pazite na berače in pojavljajoče se tuje elemente!
Državna določitev žitnih cen. Včerajšnja „Wieher Zeiturtg" objavlja cene, za katere se bo prevzemalo žito. Te cene, ki veljajo do žetve 1916, bodo znašale za, pšenico 34 kron,, za rž 28 kron, za pivovarniški ječmen 28 kron, za krmilni ječmen 26 kron, za oves 26 kron. Cene za semena se bodo uredile s posebno naredbo. Pri prevzemanju pšenice pred 16. septembrom 1915, rži pred 16. avgustom 1915 in ovsa pred 1. oktobrom 1915 se. bo razentega plačevala doklada. Ta doklada znaša za meterski stot: 1. pri pšenici v času do 31. julija 1915 4 K, do 15. avgusta 1915 3 K, do 31. avgusta 1915 2 K, do 15. septembra 1915. 1 K; pri rži v času do 31. julija 1915 2 K, do 15. avgusta 1915 1 K; pri ovsu do 15. septembra 1915 1 K. Cene pri prevzemanju veljajo od nakladalne postaje. Ta naredba stopi takoj v veljavo. S tem, da se je določila doklada, hočejo poljedelca pripraviti do tega, da bo hitro omlatii žito. Cene moki so pri posvetovanju, na katerem so določili cene žitu, natančno izračunali. Kakor če poroča, bodo cene moki mnogo nižje kakor so bile dosedaj. Proti poskusom, prekoračiti te cene, kakor se je to godilo v zadnjem času, se bo postopalo z največjo strogostjo. V par tednih bodo ustaviti tudi primešavanje surogatnih mok in bo prišla le nezmešana moka v promet.
Preskrba s sladkorjem. Dunajski uradni list prijavlja naredbo trgovinskega ministrstva o preskrbi s sladkorjem. Razpolaganje s sladkorjem prevzame centrala. Vse zaloge neobdavčnega sladkorja v tovarnah in svobodnih skladiščih, dalje ves sladkor, ki se ga bo izdelalo v letih 1915.— 1916., se zapleni. Vse prodaje, sklenjene za sladkor, ki bo izdelan v 1.1915.—1916., so razveljavljene. Centrala bo imela skrbeti za primerno razdelitev prvin na rafinerije in za razdelitev sladkorja na prebivalstvo in na armado. Omenjenja naredba določa tudi cene sladkorju ne le za prihodnje mesece nego tudi za kampanjo 1915.—1916. Do konca avgusta 1916. je veljavna enotna cena 33 K za sladkorno prvino in 881/* K za rafinado. S tem je zagotovljeno, da bo prebivalstvo do konca 1. 1916. preskrbljeno s sladkorjem, da se bo potrebi po sladkorju pravočasno ugodilo in da bodo cene ostale do jeseni 1916. nepremenjene.
Glasom dopisa c. kr. glavarstva v Logatcu z dne-2. julija t. I. št. 10989 so vsi sejmi v celem političnem okraju Logatec zaradi kužne bolezni sli-novke do preklica prepovedani.
Goriška zdravnika dr. Rojic in dr. Thoma sta se naselila za čas vojne na Bledu, kjer sprejemata — ker sta domača dva zdravnika vpoklicana k vojakom — tudi bolnike. Prvi stanuje v vili Klarman, drugi v vili Olivotti. Vest bodo gotovo zlasti primorski begunci z veseljem pozdravili. Na Bledu je letos vse polno stanovanj, zelo poceni na razpolaganje.
Pobegli vojaški iredentovci. Vladni komisar za Trst je izdal uradni poziv, da se morajo do .gotovega dne vrniti razni občinski nastavljena, med njimi tudi magistratni vodja in državni poslanec dr. Pitacco. Vsi ti so namreč pred vojno pobegnili v Italijo. Med pobeglimi je zlasti mnogo učiteljev in učiteljic. V mestnih otroških zavetiščih, ■ki so bili vseskoz italijanski, je vladni komisar vpeljal vojaški režim z nemškim poveljstvom.
Kranjski Janezi se tudi v vojni spominjajo družbe sv. Cirila in Metoda. Tako so poslali meseca junija zbirko 30 K in zopet v juliju 18 K 70 vin. — Slovenski častniki so povodom godu sv. Cirila in Metoda poslali zbirko 60 K. — Iskrena zahvala! .
■ Ponudbe za nakup ovčje volne je vlagati neposredno pri c. kr. 5. armadnem etapnem povelj-ništvu, ki bo vso na razpolago dano množino odkupilo po primerni ceni.
Tolminci. Mariborska „Straža" priobčuje pismo nekega goriškega duhovnika, ki pravi: „Tu v neposredni bližini bojne črte, kjer noč in dan poslušamo grmenje topov in gledamo z višine na granate in šrapnele — se čutimo kakor za varnim zidom, v trdnem zaupanju na našo hrabro armado, ki že nad mesec dni nevpogljivo brani in drži svoje postojanke. Ljudje opravljajo brez posebnih skrbi tu svoje delo in z daljnogledom sem opazil, kako celo ob bojni črti, kamor padajo sovražni
streli — žito žanjejo. To so čudni ljudje, Tolminci! — Ce bi Italijani tudi napravili še kak korak preko Soče, pa kar ni verjetno, preko Tolminskega na Kranjsko, ne pridejo nikdar, to rečem z gotovostjo, dasi sem videl le majhen del vseh utrdb! ;V teh hribih jih lahko končajo na stotisoče! Laški rtralj joče onkraj, Soče, kakor poročajo listi, naš prestolonaslednik jn nadvojvoda Evgen, ki sta bila sredi junija tu in prav v bojni črti, s"ta se prav lahko smejala. Dasi, so naši še samo v defenzivi, j se že mnogo govori o ofenzivi, ki jo enkrat pod-vzamejo, kdaj, se.-ne ve! Od cerkva je trpel solkanski zvonika-kolikor mi je znano. Cerkev na Medgorah pa še stoji. Za druge ne vem, da bi bile kaj trpele."
Skupni finančni minister v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo z dne, 13. julija: Skupni finančni minister dr. pl. Korber je dospel danes semkaj.
Na smrt obsojeni ruski oficirji. Rusko vojno sodi§če je! kakor poročajo listi iz Sofije, obsodilo oficirje generalnega štaba Rokrlieha, Freudberga in Salzmana na smrt.
Major Tankošič v ruski službi. Major Tan-kosičV organizator napada na prestolonaslednika in njegovo soprogo, služi, kakor. poroča „Narodni Prava", sedaj v velikem generalnem štabu v ruski armadi kot štabni častnik.
Križarka „Konigsberg" razstreljena. Iz Londona poroča Reuterjev urad z dne 12* julija, da razglaša admiraliteta, da sta monitorja „Stevern" in.„Mersey" obstreljevala in potopila nemško kri-žarko „Konigsberg", ki je nasedla pri Rufidiju qa pesek.
Izročitev avstrijskih italijanskih vjetnikov.
„Giornale d-Italia" poroča, da se,je.našel sporazum med Rusijo in Italijo glede izročitve avstrijskih vjetnikov italijanske narodnosti Italiji. Romunija je že dovolila prevoz, med tem ko se pogajanja z Bolgarijo in Grško še nadaljujejo. Teh vjetnikov je baje 6000. Transport bo trajal najbrže dva meseca, ker so vjetniki jako oddaljeni. V Italiji se bo ravnalo z onimi, ki ne bodo hoteli vstopiti v italijansko armado, sicer tudi kakor z vjetniki, a imeli bedo svoje prednosti. „Corriere della sera" poroča, da ima Bolgarija, Romunija in Grška še nekatere pomisleke glede transporta teh
. vjetnikov čez njihovo ozemlje, ker bi lahko nastale komplikacije z Avstro-Ogrsko, ker bi se s tem kršila nevtraliteta. „Maasbode" izve iz Lucer-na, da so se razbila pogajanja med Rusijo in Italijo glede prepeljanja vjetnikov italijanske narod-
i nosti iz Rusije v Italijo na odporu nevtralnih balkanskih držav, ki ne dovole transporta teh vjetnikov .čez njihovo ozemlje.
Času primerno. Mesar in gostilničar na Glincah g. Marinčič je začel z ozirom na to, ker je tam mnogo delavstva, klati konje in prodaja
I meso brez kosti po 2 K. Ljudje so mesnico kar obkolili in je bilo v kratkem vse razprodano. Tudi
I gostilno so napolnili in vsak si je privoščil porcijo konjine. Docela pameten času primeren korak.
Ubijalec svoje lastne žene. Jakob Kotar, 57 let stari posestnik na Čatežu, je pogosto svojo ženo nečloveško pretepaval, posebno pa še, odkar je k hiši prišla njegova ljubimka Marija Cvetežar za
I deklo. Sv. Rešnjega telesa dan je z deklo popival in prišedši domov, dobil za večerjo ješprenj, ki se mu je zdel premalo zabeljen. To si je izbral za povod, da" je ženo kruto pretepal s sekiro po hrbtu, jo vlačil po sobi in veži, jo udaril s sekiro in nato še parkrat z ušesom sekire po glavi, da so ji popokale žile in je čez dva dni umrla. Zverinskega divjaka je obsodilo ljubljansko izjemno sodišče na 11 let težke ječe.
Nečloveška mati. Elizabeta Mlinaric, 27 let stara tovarniška delavka v Gradcu pri Litiji, je imela dva nezakonska otroka. Za starejšega je dobivala od države po 35 v na dan, za mlajšega sinčka Franceta pa niti prosila ni, nego ga je ponoči v Litiji vrgla v Savo, kjer je utonil. Neusmiljena mati je bila pred ljubljanskim izjemnim sodiščem obsojena na smrt.
ZADNJE VESTI.
Italijani bombardirajo' Doberdobsko planoto. — Odbiti napadi laške pehote.
Italijani živahno obstreljujejo posamezne točke Doberdobske planote. Tudi njihova pehota je poskušala izvršiti med Zdravščino in Polazzom več napadov, ki pa so bili, kakor vedno, z velikimi izgubami odbiti.
V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni pripetilo ničesar pomembnega.
Položaj na južnem bojišču.
Vojaški strokovnjaki sodijo, da pripravljajo Italijani nov „generalni napad*. Zdi se, da so pregrupirali svoje čete. Ze par dni razsipava italijanska artiljerija zopet ogromne množine municije. Tudi v krnskem ozemlju in pri Plaveh se pojavlja živahnejše delovanje.
* *
Uspešni boji naših čet ob Dnjestru.
Rusko bojišče. Splošni položaj se ni izpremenil.
Ob Dnjestru doli od Nižniowa je prišlo na severnem bregu reke na več krajih do uspešnjh .bojev naših čet, v katerih smo .vjeli 11 častmkov ter 550 mož.
Novi uspehi nemških čet na severnem Poljskem, v ,   ,%•< — Prasznvcz v nemških rokah.
V manjših spopadih 6b' Vindavi, navzdol Kuršan, smo vjeli dva častnika in 425 Rusov. Juijio od Njemena, v okolici Kalvarije, so osvojite naše Čete pri Frančiškovu in Czoweh več ruskih sprednjih pozicij ter jih vzdržajli proti ljutim napadom.
- Severnovzhodno od Suwalkija smo v naskoku zavzeli višine pri Olszamki, vjeli 300 Rusov, ter vplenili dve strojni puški.
Južnozahodno od Kolna smo zavzeli vas Krusce, sovražne pozicije južno in severno od te vasi in južno od črte Tartak-Lipniki. 2400 vjetnikov in 8 strojnih pušk je prišlo v naše roke.
Boje blizu Prasznvsza smo uspešno nadaljevali; vzeli smo^več sovražnih črt in mesto Prasznvcz, za katero so se vršili v zadnjih dneh ■ meseca februarja ljuti boji in katero so Rusi močno
utrdili-    ,        .   .    \ • ■   .    . . „ „ Jugovzhodno bojišče.
Položaj je splošno neizpremenjen. Hindenburg na Poljskem.
Iz vojnega poročevalnega stana: Zadnjič |e bilo izrečeno mnenje, da bodo Rusi vsled močnega pritiska 4. in 11. armade v smeri Lublin-Kolm vzeli vojaštvo iz severno-poljske fronte in da bo vsled tega njihova fronta med Njemenbm in -Visio oslabljena, kar bo nemškim četam dalo dobro priliko za napade. Najnovejše nemško poročilo kaže, da se razmere res razvijajo v tej smeri. Na celi vzhodnji fronti se Hindenburgove armade sunkoma naprej pomikajo in po nekaterih uvodnih bojih se jim je že posrečilo, doseči znatne uspehe. Za-
. vojevanje Prasznvcza bo napravilo poseben vtisk na rusko vodstvo, ker leži ta utrdba le kakih 70 kilometrov severno od utrjenega rajona ob Visli, namreč v črti Novogeorgijev-Varšava, in le 30 kilometrov od Narev-linije. Da pojde zdaj prav urno, bodo Rusi spoznali v prihodnjih dneh; njihova
. fronta med Njemenom in Vislo bo krepko napadena.
* *
Ljuti boji na zapadni fronti. — Število vjetih ....... Francozov se je zvišalo na 3736. .......
V Južni Flandriji smo včeraj razstrelili, zahodno od VVitschaete, z dobrim uspehom mine. V okolici Soucheza so napadli Francozi deloma z močnimi četami na raznih krajih; povsod smo jih odbili.
Severnozahodno od pristave Beausejour v Champagne se sovražni napad z ročnimi granata-tami ni mogel izvršiti, vsled našega obmetavanja z minami. Francozi so včeraj do noči opetovano poskušali zopet osvojiti, pozicije, ki smo jih zavzeli v Argonskem gozdu.
Navzlic porabi velikih množin municije in silnih, tudi na novo prišedših moči, so se zlomili njihovi napadi ob neomajani nemški fronti. Na mnogih mestih je prišlo do ljutih bojev z ročnimi granatami in do bližinskih bojev. Z nenavadno velikimi izgubami je poplačal nasproinik svoja brezuspešna prizadevanja. Število francoskih vjetnikov se je zvišalo na 68 častnikov in 3668 mož.
Vspeh naših čet je tem pomembnejši, ker so po soglasni i/povedi vjetnikov pripravljali Francozi za 14. julij, za dan svojega narodnega praznika, velik napad proti naši argonski fronti.
Tudi vzhodno od Argonskega gozda se je vršilo včeraj intenzivnejše bojevanje. V gozdu Malencourt smo s svojim ognjem preprečili sovražnikov poskus, napasti nas. V Pretrskem gozdu se je francoski sunek z velikimi izgubami ponesrečil pred našimi pozicijami.
Neki francoski zrakoplov smo zadeli, ko je letel nad našimi pozicijami pri Souchezu, in je goreč padel v sovražne črte; nekega drugega smo pri Henin-Lietard sestrelili^ pilot in opazovalec sta prišla ranjena v naše roke.
* * *
Koncentracija srbskih čet na bolgarski meji.
Iz Berclina poročajo z dne 14. julija: Iz Bukarešte poročajo: „Seara" poroča iz Niša, da so Srbi vzeli velike množine čet iz avstro-ogrske meje, da jih postavijo in koncentrirajo ob bolgarski meji.
*
Amerika pred odločitvijo.
V petek se je vršil v VVashingtonu pod Wil-sonovim predsedstvom posvetovanje ministrov o nemški noti. Položaj je resen, toda nikdo ne ve, kaj se bo zgodilo. Mnogi predlagajo vpoklicanje parlamenta k izrednemu zasedanju, toda najbrže se to ne bo zgodilo.
Oficijalni ameriški krogi priznavajo, da je položaj resen in težaven, vendar pa odklanjajo možnost vojne z Nemčijo. Najbrže bo poslala Amerika Nemčiji novo noto.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
XI
■s
'S
>
u
0> N
ac
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7 52-12
73
N
rt -i
3
N Bi
5* o.
Spominjajte se vsi »Rdečega križa".
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
kupuje
M.BBHT, KRHKI
ca
Ep
Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
II
Najstarejša    y£ f trgovina
3*
^ Ferd. Sajovic ^
v Kraniu
(poprej J- C- Pleiweiss)
2 52—28
priporoča za
svojo bogato zalogo
modnega blaga sukna za ženske obleke, kumbrika, levantina in batista za bluze in obleke, ševijotov, kamgarnov in lodnov, sifona, bele kotenine in
platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega biaga. Volneni robci, pleti, najnovejših vzorcev in naj bolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače moške.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestni hraiililGi i Milju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
obrestuje hranilne vloge po
1/0/ j
2/0 |
4
378.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5! ,>% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov337 tisoč kron. S i
i i 11
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz ■ lastnega. Narasle in I nedvignjene vložne I obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
X
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" V Kranju.