B. Matija Čop. -Velikan učenosti". Prešern. Skoro o nobenem učenjaku se ni pisarilo toliko koj o smerti inpozneje, kot o Mat. Čopu, dasiravno je on sam spisal malo in nikakorni bil pripraviti k temu, da bi iz obilnega zaklada svoje učenosti knji-ževno podal bil kaj tudi rojakom svojim, pisal sem v Slovencu 1. 1874(II, 148). Popevali in popisovali so ga po nemški in po slovenski, napr. Franz von Hermannsthal, Ant. Laschan v Illyr. Bl. 1835 Nr. 29; J.Navratil v Vedežu 1. 1850 i v Slov. Beril. V. 1. 1853; J. Kosmač v Mitth. d. hist. Ver. 1. 1857; K. Melcer v Izvestji gimnaz. Ljublj. 1. 1865; J. Zupan v Izv. Reškem 1. 1874; Fr. Levec v Zvonu 1. 1879 i. t. d. —Pred vsemi najbolje in — reči se sme — vsestransko ga je opeval pre-ljubi mu prijatelj in bližnji rojak dr. Fr. Prešern. — V pervi sicerzabavljivi, a vendar iskreni čestitki pičil ga je 1. 1832 v ^Krajnski čbe-lici" (III, 20) s seršenom: č u d n i d i li u r. V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, Od sčbe pa ne da nar manjši fige. V drugi prežalostni opeval ga je po nemški v »Illyr. Bl." Nr.30.1. 1835 o smerti pod naslovom: ,,Dem Andenken des k. k. Lyceal-Bibliothekars in Laibach, Mathias Čop", in z gerškim, v perviverstici ponemčenim geslom: nJung stirbt der, den die Himmelsmachtelieben". V tej žalostnici poje na pr.: Nicht Du, mein Freund, nur wir sind zu bedanern, Dein theures Vaterland ist zu beklagen, Die Jilnger, die am Grab des Meisters trauern ... — Dir waren heimisch unsres Welttheils Zungen: Was Hellas, Rom. Unsterbliches geschrieben, Des Britten Lied Begeistertes gesungen, Der Lusitanier, Spanier heiss im Lieben, Der Italiener, Deutsche und Franzose Geschaffen von der innern Glutli getrieben, Das sprach zu Dir im lieblichen Gekose Der Muttersprache. Im sarmafschen Norden, \Vohin gerufen Dich des Schicksals Loose, Hast Du gelauscht des Mickiewicz Accorden, Und was der Tscheche, Serbe und der Russe Ans Licht gefordert, ist Dir kund gewordeii. Mnemosyne hat Dich mit ihrem Kusse Geweihet zu des Vaterlandes Frommen, Um auszuspenden von dem Ueberflusse; Nun hat der Tod von uns Dich weggenommen, Wir saia'n die Saat so herrlich sich gestalten, Der wahre Ernte Tag, er wird nicht kommen! Das istfs, warum wir des GescHckes Walten Verklagen, das so friih Dich uns entrucket, Warum wir weinend uns're Hande falten. — Ich weiss, Du standest einsam, unbeglilcket, Dass Dir, wie mir, nicht Ruhe ward hienieden, Dass Dich im kiihlen Haus kein Gram mehr driicket. Ich gonne Dir den tiefen, sel'gen Frieden; Doch werd' ich, bis sie mich zu Grabe tragen, Dass Du, mein Tieuerster! so friih geschieden, Dass Du mir wardst so friih entrissen, klagen. Tedaj je že snoval dr. Prešern svoj največi spev BKerst per Savici"; dal ga je na svetlo v posebni knjižici (8° str. 34.) 1. 1836, ter v naslednjem sonetu posvetil tretjo čestitko: Matiju Copu. Vam izročim prijatla dragi mani! Ki spi v prezgodnim grobi, pesem milo; Lofiitvi od njega je bl& hladilo, Hladilo bla ljubčzni stari rani. . Minlivost sladkih zvez na svšt' oznani: Kak kratko je veselih dni število, De srečin je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče linstran groba v persih hrani. Pokopal misli visokoleteče, Želja nespolnjenih sim bolečine, Ko Čertomir ves lip na zemlji sreče; Dan jasni, dan oblačni v noči mine, Serce veselo, in bolno, terpeče Vpokoj'le bodo groba globočine. L. 1839 so prijatli nekterim slovečim rodoljubom spomenike na grobu popravili (Vodniku, Linhartu), nekterim postavili (Koritku, Čopu), in poslednjemu je posebej Prešern zložil — v četerti čestitki torej — ta-le znameniti napis: Matija Čop, rojen 26. dan Prosenca leta 1797, umerl 6. dan maliga Serpana leta 1835. Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihim grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu b'le se ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, v Lvovu in v Ljubljani, jSfetrudin učenik, je um vedril; Ako bi daljši časi b'li mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil, Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod — odnese val ga Save!