St. 9.
V Uoriei, ilne 1. marca 1895.
Te&tfXXV.
„So6a"
izhaja vsak petek o poldne iavelja s prilogo „6llpiltrskl Lilt"
vred po poSti prejeraana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto   .....   gld. 4'40,
pol leta   .       .   •   •     »   2 20,
eetrt leta      ....     .    MO.
Za  luje  dezele toliko vec,  kolikor je veija posliiina.
Delatrceui   in   drugi n   manj  premoinim   novnn  naro.'nikom
nuroinino   zniiamo,   ako He oglase pri upravntelvu.
..friairic" izhaja vsakih 14  dnij vsak  drugi lorek in velja za celo leto 80 kr.
„8ospo4arskl Llct" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-segu to stransj. Kadar je vpetek prazcik, izideta listr ie v cetrtek.
SOČA
IzdajatelJ In odgovomi uradnik  Andrei Gabri&ek.
(Izdaja za Gorieo)
, Bog in narod! **
Oznanila
in .PflSlimCE" plafiuj«jo se za petalopnn pelit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat,
7 .      .     .    a  ,
6    .          .        ,        3     ,        "
Vefkrat — po pogodbi. — Za vc^e crke po prostoru.
PosamiJne Slevilke dobivajo se v tobakarnah v Nuuski ul'ci in v Solski nl'iei, v Trslu pri Lavrencicu nasproti velike vojaMcein pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSUjajo naj se urednistvu, naroiinina in reklamacije pa upravnistvu „So«e". — Neplacanih pisem uredniStvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vraCajo.
UredniStvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9.
Volilna refofma.
V LjiMjani, dm 19. febr.
V poslednji seji kranjskega dezelnega 1 soora je bila jako dolga debata o volilni re-formi, Posebno gosp, Klun je na dolgo in •iroko razlagal, kakd stoji z volilno reformo v drzavnem zboru. Njegov govor je bil jako neslan in dolgofcasen. Ker je ze vie iffiaso-pisov znano, nofiem navajati, kaj je vse vodja kranjSkih kons<'rvsitiveev navajal, Dovolj bo-dete ziwli ceniti njegov govor, ako vara po-vetn, da je trdil, da gospodarji za de-iavce ee!6 indirektue duvke plafiujejo. Tak politik je gosp. Klun, ki bi pafi mora! vedeti, da na tern ni dosti lezefie, kdo ravno v dav-katijo nese, temvec je potrebno tudi pomi-siiti, kdo ga zailuzi; da je gospod KIiui to pomislil, bi bil priSel do preprieanja, da delavci ne nosijo Ie indirektne, temvec tudi velik del direktnih davkov.
Splo'mo je pa debata naredila utis, d* vefiina poslancev ni uprasanja o volilni reform! flic posebno proufiila in da jej je to uprasanje nekuka «terra incognita* ter da pov-sod vluda velik strah pred delavci. Kar raz-zaljivo je, da se premoznejSim stanovom pripisuje tako malo upornosti. Ce v Franciji in Nemfiiji niso delavci pojeli drugih stanov, fie tndi z njimi volijo, res ne vcmo, zakaj bi bila baS v Avstriji toliko veeja nevarnost. Jedin: gosp. Uribar se je tipal izrefii se za obcno Volilno pravico, drug! pa nobeden, tiiti tisti ne, ki so se izrekti o svojem fiasu zanjo v mestnem zboru in se tudi So pozneje po shodili navdusevali zanjo.
Gospod PovSe je tudi tnolfiaf, dasi se je ze po shodili delavcev izrekel zanjo, Go-spodu Gostincarju se ni posrecilo, da bi bil pregovoril \t jedncga konservativnega po slanca. Morda bode sedaj moz le spoznal, da ga v .KatoliSkem delavskera druStvu" ne-katerniki Ie vodijo za nos.
Vecina se je izrekla za to, da se v se-danjih volilnih skupinah razsiri volilna pravica na vse davkoplaeevalce, potem na tiste, ki so dovrgili kako ueilnico nad ljudsko solo, ako ne 2ive od obfiinske podpore. Poleg te?a naj se pa osnuje nova kurija za industrijske de-lavce in se Stevilo kmefikih poslancev za toliko pomno2i, kolikor jih bode imela nova delavska kurija. V bistvih je torej to Dipauli-jev prediog. Izrekla pa se je vecina za pra-vicnejso razdelitev okrajev.
V imenu netuske manjsine je pa pred-lagal gospod baron Sehwegel. da. naj zbor nicesa ne sklepa 0 tej stvari, temvec naj pre-pusti drzavnemu zboru popolnoma prosto roko. Sicer je pa njegova stranka tega mnenja, da naj se vsi novi volilci uvrste v jedno ku-rijo in se opusti ponmozitev kroetijskih poslancev. RazdfiiU:v okrajev naj bi se pa prepustila dezelnim y.borcun.
Bas v posledujem pu tifii najvefija ne-varnost. Ce bi koroskt, stajerski in istrski dezelni zbor razdeljevali okroje, bi ze gledali, da bi Slovenci bili   po moznosti  prikrajSani.
P o d 1 i s t e k.
Stran - Kromberg.
Kedar se napravljnjo Vipavci na Sveto Goro, nprasajo se: „Kodi pojdemo, ali po eesti, ali po s t r a n e h ?" Z zadnjim izrazom mislijo refii: po krajsi poti naravnost prek obronka od kromberskega grada nad vikar-jatno cerkvico ,na Mokrem* in za sv. Ka-tarino na Prevalo.
To hue Stran, Strani je bilo po-prej tudi krajevno ime in je najstarejSe iine-novanje sedanjega Kroniberga. Ta pii^ojna, in nikakor tako strma .stran" ie bila ze v davnih fiasih riaseljena, morda zf v prazgo-dovinski dobi. Takrat so prebivalei sploh radi bivali na visjih in bolj oddaljettih krajih. da niso mogli sovrainiki tako lahko do niih. V onih casth so Ijiidje hivali na GradiSou nad Ajdovsfiino, pri bv. Pavlu nad Goiafiami, na Vitovljah, pri St. Mihelu, nad Gradom pri Lokah (242 in) in pri Sv. Katarini, kjer je kraj kakor nalaSC ustvarjen za utrjeno na-selbino. Tarn blizw so letos nasli s cementom
Tndi ptoti teinu je baron Sehwegel, da bi se kranjski trgov-^ki zbornici dal poseben posla-nec. seveda zaradi tega, ker bi bil Slovenec, Zbor je vsprejel »predloga»o4liekove ve-cine. Mej slovenskimi poslanoi se je pokazala ,taka jedinosl, kakor bi jih ne locila koalieija v dva tabora, fie tudi se glavna naloga koali-cije sufie has o volilni reformi.
& Spodnjega Stajerja, 20, febritarja.
Kot velik uspoh koalicijske politike ozna-Cujejo slovenski poslanci v Hoheinvarlovem klubu vladno obljubo, da se osnuje dvojezicna gimnazija v Celj»i. Vas dopisnik je ?.e oznafiil vrednost te obljube. Dogodki zadnjih dnij so dobro osvetlili koalicijsko politiko.
V Stajerskem dezeh em zboru so pred-laguli neinski nacijonalei in nomski liberalei, da naj se dezelni zbor izrefie proti osnovi dvojezicno gimnazije v Celju, ker za to giin-nazijo ni nobene kulturne potrebe, temvefi bi bilo Slovertcetn le za agitacijsko sredstvo. Z njo bi se rusilo koalicijsko nacelo 0 ne-spremenjeni ohranitvi narodne poscsti. Ta prediog so bili podpisaii vsi netnski liberalni poslanei z dczelnim ghivarjem vred. Pri taeih razmerah Slovenci niso mogli ostati vec v dezclnem zboru, kajli proprifiati so so nmrali, da v dezelueni zboru nicesa no dosezojo.
Pri tern predlogu je to pomenljivo, da so ga podpirali neinski poglnnci, ki so v koaliciji, in pri tern jasno pokazali, da koalieija no smatra za svojo dolznost, osnovali to gim-nazijo. Ce bi se za tak prediog bili izrekli tisti liberalni poslanei, ki so voljeni v kmefikih obfiinah in nioslih, bi tudi to ne imclo takega pomena. Mislili bi si, zbali so se svojih volileev. Zastopniki velcposestva se pa tega riiiuajo bati. Nobenega mandata bi ne izgubili, da se tudi najodlofineje uprejo predlogu svojih neuiskih tovarisev. Da so ti podpirali tak prediog, pafi jasno kaze, da je vsa zjedinjena levica, najmocnejsa stranka v koaliciji, trdno skienila, za vsako ceno preprefiiti osnovo celjske dvoiezifiue giMnazije. Pa 5e nekaj drugega dokazuje ta fakt, to namreC, da vladi manjka resne volje, ustrefii nam Slovencem. Na zastopnike velcposestva iiua skoro povsoti vlada preveC upliva. in pre-prifiani smo, da bi jih bilu lahko tudi v Gradcu pregovorila, da naj bi ne bili podpisaii omenjenega predloga. Tu manjka dobre vo.jc, to dokazuje tudi to, da se vladncmu zastopniku ni zdelo vredno, da bi oporekal takemu Slovence zalefiemu predlogu. V istr-skem deielnem zboru je takoj ustal vladni zastopnik, ko so se stavili Slovanom sovrazni predlogi in jih z vso odlofinostjo zavrafial, v stajerskem pa ntti ust ni odprl. To pafi jasno govori kaksna je prijazuost koalicijske vlade do nas Sluveticev.
V koalicijakdi krogih teg». pafi niso mislili, da bodo Slo^j-nc ostavili dezelni zbor. Poznajofii dosedanjo sloveusko polrpczljivost, nadejali,  so se da bodo tudi to  ponizanje
zidane grobe, ki so brzkone iz rimske dobe. Tudi v srednjem veka in se pozneje je vodila gUr.na pot po .stnmeh", t. j. iz S( pasa v Ozljan in dalje niimo izvira Lijaka skozi Loke in loski Grad, pjd Robom, r "d kroioberskim gradom, inimo Koinelov k Sv. Katarini in polagoma dalje na Prevalo. Loski Grad je bil poprej zares ,grad", to prifia njegova zidava in puskarnice v ozidju. Last-nina je bii baronov Dornberg, katerih se Ijudstvo se dobro spominja. Pripoveduje se namrefi, da je neki kmet Vodopivec zudnje-titti Doruborzanu s koso vrat zasefcal, da je moral umreti. Ko so potem njegovi hiapci ktueta zgrabili, reki'l je baron umirajoc: 8lz-pustite ga, sxj je bil hitrejsi od mene; jaz sem ga hotel iz puSke ustreliti, u on je poprej s koso zamahnil po meni".
Dalje pripoveduje ljnd*tvo, da sla bili zadnji potomki dve baronici, ki sla se kot mladi dekliei vsak dan sprehajali po vozni poti {sedaj je opuSCena), ki vodi pod Rob, in da sta seboj vodili dva jiinfika pa veli-kega firnega psa, Ko jima je ode umrl,  mi-
slovenski poslanei mirno pretrpeli. Kolikor je znano izza kulis, sta se dva slovenska po-slanca trdo upirala izstopu, a ko le drugi odlofinejsi niso hoteli odjenjati, sta se jim pridruzila, bojefi se svo|ih volileev. 0 Mihi Vosnjaku se pripoveduje, da je na vratih malo postal in promisljal, pogledtijofi maio nazaj, bi li feel naprcj ali ne, naposled se je vendar premagal,
Konservativei so bili sprva kar zmesani. Karlon je predlagal, da naj se vlada po-zivlja, da tako uravnu srednje sole na Do-lenjem Stajerskem, da bodoufieitci, dovrsivSi srednje sole, vesci obeh dezelnih jezikov, Mislil je, da bode s tern predlogom Slovence privabil nazaj v zbor, ob jednem pa tudi slvur zavlekel, Na ta nafim bi bila dvojozifina gim-nazi'n v Celju pokopana, a vlada bi pa za-fiela poizvedovati, kdo naj utavna srednje sole na Dolenjein Stajerskem in v tern fiasu bi so morda stvari tako zasukale, da bi Slovenci vefi vladi ne bili potrebni, in vsa stvar bi se lepo polofcila ad acta.
Slovenski poslanci so pa spozitali pravi namen tega predloga in niso fili nemSkim kon-scrvativcimi na limanicc, kakor jedenkrat pri volitvi dezelnega odbora.
Tudi na Dunnju je izslop Slovencev iz slajerskoga de?,elnega zhora vzhudil malo skrbi. Presel jih jo stndi za konlieijo. Trgovski minister, znani prijatelj Slovencev, grof Wnrin-brand je polnval v Gradec. Kako sodi vlada o tej gimnaziji, je tudi lo znacilno, da se je za to misijo izbral moz, 0 kalerem je znano, da so je v ministerskem avetu naj-hujse upiral celjski dvojezifini gimnaziji. Kako da je grof Wurmbrand razumel svojo nalogo, to si lahko mislimo. Slo je le zato, da se slovcnskim poslaucetii kako otuogofii ostati v koaliciji, a vendar st celjsko uprasanje od-loZi vsaj do novih volitev ali pa do izvrHtve volilue reforme, ko Slovene! ne bodo vcfi vladi potrebni. Mislili so, da so nasli tak izhod v resoluciji, za katero so glasovalc v dezclnem zboru vse ncmske stranke s konservativei vied. Ta resolucija zahleva, da naj se pri resenju celjskega in drugih upraSanj vselej stvar preiskuje in poizveduje, kar se tiCe potrebnosli kulturelne vazucsti, v sporazum-Ijenju z dezclnim golskim svetom, ki dobro poana razmere. Glede jezikovnega pouka pa resolucija narofia dezehiemu odboru, da naj slvar preprefii. Ce se tej resoluciji uslreze, je celjska gimnazija ze za letos pokopana. Poizvedovanja bodo ze toliko fiasa trpela, da bode reSen letosnji prorafiun. Stajerski dezelni solski svet je pa tudi nam Slovencem toliko iiasproten, da si lahko mislimo, da se bode izrekel proti vsem slovenskim zeljam. Prijateljstvo dezelnega solskega sveta smo Slovenci ze skusili, kedar je slo za slovenske IjiKiske sole. Od proufievanja jezikovnega upra-satija v dezelnem odb,oru ne bode noben Slovenec nic dobrega prifiakoval.
Nemski konservativei so s tern, da so glasovidi za to resolucijo, najoeilueje pokazali, da Slovencem niso nic prijaznejsi, nego
lovali so jih kmelje: fips, da sta revici. A one sta odgovorile: «Mi dve nisva revici, saj sva zlahtnega stanu,»
Ce sta dve baronici zgodovinske osebe, tedaj se je imenovaia starejSa Klara, ki je umrla 1. 1744. v osemindevedesetem lelu svoje starosti, a rnlajsa T c r e z i j a, ki je umrla I. 1748. Njih rodovina jo bila obubo-zala, ker sta si morali izposodili od svojega soseda grofa Coronina 100 gld„ kakor je zapisano v kromberskem urbarju iz I. 1666. Tarn se imenu je njih of 0 R a j m u n d, t. j. morda tisti, ki se omenja se 1. 1043. (Czor-nig, Gorz - Gradisca, str. 639). Omenjeni dve baronici sta br?.kone zapustili loSki grad ur-Siilinkam v Gorici, Cijih lastnina je se sedaj.
Iz starejsih listin nam je znano, da je goriski grof Majnard IT. 1. 1206. daroval 10 kmetij na Strani Henriku Dornber-Skemu, t. j. mlajsemu bralu onega Folkerja Dornberskega, ki je bil poseben ljubljenec goriSkih grofov in kateremu so darovali grad, ki je po tej nemski rodovini (doma je bila bajd iz  Frankonije),  dobil svoje  tuje   ime,
Tlska „Gorlika Tlskarna A.
Gabrscak" (odgovoren Josip Krmpotid).
nemski liberalei, samo toliko se ozirajo na nas, kolikor se morajo iz politifinih ozirov.
Govori se, da vlada hofie celjsko uprasanje za zdaj s sveta spraviti s tem, da nam obljubi Slovencem gimnazijo v Gorici in pa uvede slovenscino kot obvezni predmet na gimnaziji v Celju. Nadeja se, da bi za to samo kranjski Slovenci ostali v koaliciji, nadveh stajerskih poslancih jej ni dosti lezefio. Tukaj gre le za Hohenwarta; ker pa konservativni klub razpade, mu on ne bode vec predsednik. Grof Hohenwart pa baje takoj odlozi mandat, ako izstopijo vsi kranjski poslanci iz njc-govega kluba.
Kakor veino /. Dunija, se je po dolgem posvetovanju Hohenwartov klub jednoglasno izrekel, da glasuje v drzavnem zboru za gimnazijo v Celju. Prevelikega zaupanja pa radi tega no smemo imcti, kajli, da je posveto-vanje 0 tej stvari dve tiri trajalo, ze to kaJSe, da so nekatcri hudo iigovarjali in so se Se Ie udali, ko so videli, da Slovenci sumo zahte-vajo, da jih klub podpira. Dvomimo pa, da bi ?.e lo zndoftfialo, da Hohenwartov klub giasnjo za dvojezifino gimnazjjo v Celju, potrebno je, da klub zuslavi vso avtoritelo za 8tt|ur. To je pa dvomljivo, fie jeden del klnba,*stajerski konsorvutivci, le nckako pri-siljeni podpirajo nas Slovence, Jedino, fie bi koaliciji) videla, da kranjski poslanci prisilijo grofa llolieinvai'tn, da odlozi mandut, ako so afjQpt gimnazija odkloni, je ujmtl ugodne resitve, drugafie pa ne. Tega pa naj ne posna-mamo iz izjave g, Kluna v »Kat, pol, ilrustvu* v Ljubljani, kajli rekel je Ie, da bodo koaliranci vedeli v tem slucaju, kaj je njih dolznost, a kaj smatra gosp. Klun za dolznost, io je pafi. v knjigi e sediuiiiii pefiati.
* * * .Grazer Volksblutl" v neki svoji stevilki odlofino ugovarja, da bi se iz legu, da so nemski konservativei glasovuli za znano resolucijo, sklepalo, da .bodo tudi v vsakem drugem narodnem \prasanji zavzeli stalisce nemskih nocijonalcev. Kaloliskokonservativna manjsina ne bode popustila prijateljskih raz-mer <Io Slovencev, in tudi sedaj jo je vodilo le to, da najde vsaj nekoliko varno prista-nisce za vse stranke v umelnem viharji, na-stalem zaradi upraSanja narodne pravifinosti. Resolucija v prvi tocki le vlado odlofino po-zivlja, da v takih uprasanjih zaslisi de?.elni Solski svet. To naj bi storila, a prisiljena pa k temu ni. S tem je stvar odkazana tjo, ka-mor se ba§ vlada najprej obrafia, v dezelni solski svel. Da se pa vlada vselej ravna po izjavi dezelnega solskega sveta, tega ne bode nikdo trdil. Mi mislimo, da se Se Slovenci morajo zadovoljitt s tako stilizacijo. — Mi seveda smo popolnoma drugafinega mnenja. Kako da .Grazer Volksblatt" resolucijo tol-mafii, je le stranskega pomena, glavna stvar je to, kako jo je tolmafiila vecina dezelnega zhora. Ce se konservativei niso zlagali ?. njo v tem zmislu, kakor je predlagal odsek, naj bi bili precej povedali v dezelnem zboru, in fie bi vecina ne  bila zadovoljna z njih lol-
katero je morala potem tudi vsa obcina spre-jeti. Ta mlajsi Dornberzan Henrik je potem brzkone ustanovil svojo laslno rodovino, ki si je sezidala grad na Strani, uprav tarn, kjer stoji sedanji Kromberg, ki je sezidan vrhu male stopice (Terasse) na zivi skali (161 111 nad morjem). Tako imenovani loski grad je bil polaiu gotovo le utrjena pristava pravega Dornbergovega gradu na Strani.
Zelo poufiljiyo bilo bi izvedeti, katere scdanje kmetije se nahajajo na mestu onih deseterih zemljisfi (.mansos"), ki sopbsegala vsako zase blizu 18-20 oral. Nekatera se dajo Se lahko zaslediti. Tako je verjelno, da je bilo jedno zemljiSCe okoli gradu na Strani, t. j. med obenia potokoma, ki tefieta vsak na svoji strani gradu (zahodni prihaja iz studenca Per i v n ik, za kateri se pravda zdaj gorisko mesto). Drugo zemljiSCe bi bilo potem med Perivnikom in potokom, ki tefie vzhodno od sedanje vikarjalne cerkve proti Lijaku. To zemljiSCe obdeluje grajsfiinu 5e sedaj v svoji lastni reziji. Izveslno je tudi okoli   sedanje  cerkve  na  Mokrem, bilo
mafienjem, naj bi pa bili se- odlofino postu-vili proti njej. Ce se vlada v takih stvareh obrafia do dezelnega Solskega sveta, se je morala zaradi. celjske ginuiazije ze poprej obrniti, sedaj dezelni Solski svel Se jedenkrat uprasati, da ne more imeti druzega pomena, kakor stvar zavleci. Da bi izjava dezolnega sols!.ega sveta ne imeia nobenega pomena, si pafi misliti no moremo, ker vsa stvar vendar ni le komedija. Posebno v torn slucaju se utegnejo stranke in vlada na mnenjo dez, Solskega sveta ozlroti, kojti dezelni ibar je tako rekoc jednoglasno znhteval, naj so upraSa dcZelni Solski svet in mej vrstumi svoje resolucijc dal razunieti 80^0, da m de?„ Solskega sveta mnenje tudi uvaztije. Sicer mi dobro razumemo pisavo *Grazei' Volksblatta». Konservativei pa so boje, da Slovenci vsled celjske zadeve izstopijo iz koalicije in so prifieli drugaCo zavijnti,
Porotniki
Da brez vsirajnega dela in truda ne dosezemo Slovenci nitl mrvice narodne 011a-kopravnostl in — pravlec, to je splosno pie-piicanjo v nujzadnji slovenski kofii, Da je pa mogofio dosofii to in ono, ako lohofioino, pokuzala je najsijajnejo nnSa bo. .1 n pni-vifino urejonjo porottiih sodiSfi. - v ikler so prihajuli pred gorisko porolniko le navadni zlofiini, ki nimojo ntkake dollko z narodnltni upruSanji in boji mod Slovonci in Ualijani, nUmo prav umell velike vaznosli, jo-li po-rolno sodisfio scstavljono v zmislu zakonu nli Ie po dosedanji * atari navad!», Ko smo pa dcziveli par tiskovnih pravd - (proti naso-tnu uredniku) in znano pravdo proti Pod-gorccm, Se Ie potem smo Culili, kakd iiudo je, da ogromna vefiina deZelnega probivalslva (namrec Slovenci) je izkljufienu od fiastne sluzbe Ijudskih sodnikov.
AH uprav tiste zgubljene pravde, ki so sicer hudo doletele obsojence, so dale povod, da smo se zafieli boriti za izvrsitev onega zakona, ki dolofia,' kakoSna bodi porotna klop. Dvakrat se je razpravljalo o tem pred-metu pri najvisjem sodiSfiu, kjer smo doka-zovali nepostavnost dosedanje «stare navade»; dvakrat je bi! hud boj ie prau, obravnavo samo; na ministerstvo so sle od raznih stranij pritozbe in odlofine zahteve, da tudi Slovenci hocemo sedeti na klopeh Ijudskih sodnikov ; v dezelnem in drzavnem zboru so bile podane v tem poglsdu neoporefino uteme-Ijene interpelacije, ¦— a naSe Ijudstvo smo poufievali 0 vaznosti porctnega sodiSfia in 0 nafiinu, kakd se sestavljo. (Da je Ijudstvo vse dobro umelo, dokazali so razni govori in resolucije pri volilnih shodih.) — Uspeh teh naSih korakov je bil ta, da je minislei' SchSnborn sam prizna! v javni seji dr-?.avnega zbora, da naSe pritozbe so opravi-Cene in da bo treba popraviti dosedanjo «s t a 1 0 n a v a d o» pb jasnih dolofiilih z a-kona, v prvi vrsti pa, da se bo zanaprej pravilno postopalo  pri  sestavljevanju lctnih
posebno zemljiSfie, ker na starejsih kartahje zaznamovana tu hi§a z imenom .Pristava'' (Prestau), t. j. tarn, kjer se nahaja sedaj grofova • krema. Ali se ima tndi jufcni del tega kosa, tako imenovano Str^entSfie, pristevati med dornberSka gemljiSfia, to je teSko doloeiti, ker je to lepo posestvo v fiisto tujih rokah. Ce gremo dalje proti za-hbdu, pridemo do lepega posestva Lesine, katero je utegnilo tudi nekdaj biti samostalno zendjisfie.
Brikone Je bila tudi okoli hiSe «PaIudi», (one na grifiku blizu vodovoda), samostalna kmetija, ker ima jako lepo zaokrozeno posestvo.
Vsa do sedaj naSteta posestva Me Se v nizavi, izpod 200 m nadmorske visine, Nad njimi pa imamo Se Stiri vefija zemljiSCa, ki so sicer sedaj razkosana, a ki deloma Se po svojih imenih (mnozina!) prifiajo, da so bila nekdaj le jeden posesten kos. To so zemljiSCa na Damberi (ob poti od sv.Trojice v Ravnico), K 0 m e 1 \ (malo bolj gori proti severovzhodu), M a k u c i (na visji stopici nad gradom) in Pod robom v jarku severo-
\
imenikbvt  Enako je' ¦ prfznll1 celo levi& -poslanee dr. M e n'g e r7 ~ Hihlster pa ten\ uprassnju ni ostal le pri lepih besed, marvee je" poster na Primorsko tudr ukaz, naj se opusti iista «stara navada* in naj se pri sestavljanju lefciih imenikov ifrbgo  izvr-Suje c. kr. avstrijski zakon. —
Ta ukaz se je tudi izvrSil, dasi ne se v taki meri, da bi mogli biti popolnoma za-dpvoljni. Naj govore Stevilke.
Lani je bilo vseh Slovencev le kakih 39 med pcrolniki, prejSnja leta pa §e manj. V«si tolminski okraj jih je Imel !e 6, prej cel6 le 4. — Letos je pa v-/iikanski razloCek v razmerju italijanskih in siovenskih porotnikov., Vseh je 344, a roed temi je 155 Slotenccv, namreC v Gorici 7 (!), v goris-kem okrajr (politiskem) 87, v tolminskem pa 61, ~ torej skoro polovica je siovenskih po-rotnikov.
To je gotovo velik razlofieE med lan-skim in letoSnjtm letnim iinerikom porotni-kov. Ako je imel tolminski okraj lani le 6, predlanskim cel6 le 4 porotnike, a jih ima letos 61, more bit! zadovoljen a prvim uspe-hom nnsega prizadevanja.
Alt stevilo Slovencev v letnem imeniku je ocilno §e vodno maihno. Evo dokaz:
V Gorici jo le 7 Slovene av med porot-niki. Za Doga, ali res n) vec Slovencev y go-riskem mestu sposobnih za porotno Casino sluzbo? Tu so 4 odvetniki, 3 zdravnika, ve-liko uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd., ki imajo vse zakonite sposobnosti za porot-nika.
Dalje smo iztaknili, da so v letnem imeniku le 3 Kobaridci in 3 Tolminci, ali ta dva^ trga hnata gotovo veliko vecje stevilo moZ, ki bi morali biti vpisani med po <.-nike v zmislu c. kr. avstrijskega zakona, a so bili izpuSCeni vsled .stare navade*.
Da je uprav v Gorici tak6 malo Slovencev med izvoljenci za Casino sluzbo Ijud-skih sodnikov, nam ne more biti ljubo, kajti vsi n a in e s t nik i pri sluzbeni listi {36-to-rica) se izbirajo med onimi porotniki glav-nega imenika, ki imajo svoj sedez v Gorici. Ker pa pride jo skoro vedno v poStov, ko se zreha pnrotna klop, tudi namestniki, vidimo v torn neko oskodovanje, ki Zali nag pravni Cut in ki nam ne more biti ljubo.
To so poimtnkljivosti, katere bodo morale oblastnije odpraviti, da ne bo nikakega apodtikljeja in nezaupnosti, kar tej moderni napravi v pravosodstvu ne more koristiti.
Ali vkljub tem pomankljivostim mora mo biti le zadovoljni z letosnjim letnim imeni-kom porotnikov. Vedeti je namrec treba, da «stara navada je zelezna srajca>, katere ni lahko sleci.
Prvi korak je torej napravljen. Zdaj smo ladovedni le na to, kak6 se bo vrtelo tisto «kolo sreCe», katero izvleCe iz letnega imenika onih 36 porotnikov, iz katerih se poi .'¦„ Zrebajo porotne klopi*
Upama, da visoka vlada Ze poskrbi za to, da to <kolo sreCe» se bo moralo vr-teii po njenem ukazu; ako bi se to ne zgo-dilo, se pokaZe takoj, in treba bo vreCi ga med obrabljeno staro garo m kupiti novo.
DO PI Si
Iz Ajdovsdine. — Hvala Bogu, da je minul — pust namreC. Zdaj treba, da «; noge oilpoCijejo in moSnjieki zopet napolnijo. To vam je bilo kakor v velikem mestu. Od sv. Treh Kraljev naprej bilo je vsako soboto kaj drazega: pies, igra, zopet pies, opereta, maskarada,' taraburaSi, sremski in ribniski; zakljuCil je sijajni pies druStva' ."Edinost*, na katerem smo obcudovali uprav velikomestne toalete. Tustni torek pa nas je razveseljeval obifiajni ,korzo". Vozov j«; bilo okoli 70 in razmetalo se je nad tri stote sladcic. (Pojte no! Uredn.)
Kaj druzega? Porok polno! Dne 20. februarja poroCil se je tudi vrli narodnjak g. Janez Kalin z draZestno gdc. Jadvigo Zvokelj. Castitamo rodoljubnemu  parcku
M bila srefina. Seveda smo gttWli' izvrslno moft. In obeta !m zopet bridka izguLa in to ljubezni.
.„ .            gospa uftiteljica Leopoldina
Kx.           :       /a je premesCena  na  lastno
pros.             lemoerg in je pretekli  teden
ila v riji terno na 10.000 forintov. Castitamo na obojem. Ob tej veseli priliki podarila je sreCna gospa iukajSnji zenski po-druinici sv. G. in M. znesek 20 for., da se tern prej nabere stotak za pokroviteljino,
Tovarna se je dozidala. Zdaj mrgoli polno monterjev (postavljalcev strojev) v Aj-dov§5ini. Z fnZenirji vred jih je do 60; uprav v zadregi smo, kje bi jih prenofiili. Ti ljudje sluJijo velike plaCe, od 10 do 20 gld. na dan dobi vsakdo, pa recem Vam, da vse zajedo in zaplescjo. Zlati Casi za na§ kraj! — V tovarni se napravi elektriCna razsvetljava. Zastop obcine AjdovScTne se je, Tiakor vsako-krat, tudi takrat potrndil in f.sidobil tudi za trg elektricno razsvetljavo, in sicer brez-plaCno. Kdaj bo sveCana otvoritev, Se ni gotovo.
Zimo smo imeli uprav sibirsko. Vod-njak na trgu je zamrznil in ne dii vode od scbe. Zameti so bili po nekod do 10 metrov viscki.
Se nekaj. Te dni sta bila dva visoka srbska dostojanstvenika tu in gledala ter pre-pregledala celo dolino, da najdeta prim^;:n prostor, kjer se bo zidala vila za razkralja Miiana. Posebno jima je ugajala v ta namen planotica nad Staro babo, od koder je krasen razgled po- celi dolini, in je prostor primeren za nasade, posebno Vinogradov.
Ako Vam Se povem, da nam je znani protest, nabit po vseh goriskih voglih, jako imponoval, in da so zvonovi ajdovski ugla-Seni v G, Fis, C, potern je moje fantazije konec.
A propop ' O naSih zvonovih dobite v krat-kem jako dolgo razpravo. Ako je ne boste hoteli ponatisniti v svojem cenjenem listu, kar bi gospodje naroCniki gotovo zelo obzalovali, - i pa nnroCimo po vzgledu onega gospoda posebej plaCano priiogo.
S trnovskc planote, 27. f<>br. Vrlo zanimivd! — Dne 3. marca napravi tiikajsiije dru»lvo (klub) s snezkami velik izlet na Goljak. — Kar je bicikel na ruvni, giadki cesti, to je snezka (Schtieeschuho) na debe-lem, mehkem snegu. Ker lezi sedaj sneg po trnovski planoti 4 — 5 metrov na debelo, napruvi imenovano dniStvo izlet na .stavo" vrh Goljaka. — (Goljak je najvisji- vrhunec v trnovskem gozdu 1493 m).
Tekalci se zbero v ,Smrekovi dragi" v »Anini koCi" (Annenhutte). Od tamkaj se drci v ravni Crti v ??rokosti 20 m. do vznozja Goljaka— ,Stra§na skala*. Od tukaj do vrh Goljaka sme tekalec napravili le 42 ovinkov in kdor dospe prvi do BZnamenja\ dobi darilo 20 kron v zlatu. —
Kdor se poskusi na to visoCino z Ble-tecim volkom" (Rennwolf — vrsta snezlc), ta se obdaroje §e posebe s krasno lovsko ditnko (pipo). Pot od »Stra§ne skale" dp vrh Goljaka je preraCunjena na 3l/g ure; na^aj pa sanio ha s/4' ure. V „Anini koCi" dobi vsak tefcalec Cetrt litra vina, pol Svicarske klobase in koSCek kruha. — Dreanje bo vodil sam gospod predsednik.
S Pedln na Tolminskem, 23. febr, — Preteklo nedeljo sem bil po nekem opravku na St. ViSkigori. Ker sem pa vedno tiCal le doma, rnenil sem, da je prvsodi vse tako mrtvo in zaspano, kakor pri nas na Pecinah, a uvaril sem se, da temu ni tako. Videl sem na St. Viskigori, da tarn je v narodnem 2iv-ljehju vse na boljem nego drugod po nagih krajih. Ob veCerih se lepo prijazno zbirajo v CitalniCnih prostorih, da eitajo fasopise, katerih imajo zdatno stev\i<> na razpolago, in s tern zbujajo veselje do Citanja tudi mej mlajsim zarodom, ki gotovo le tezko pri^a-kuje dneva, ko bode mogel pristopiti t „Bralno druStvo". Tarn se tudi prav marljivo vadijo v lepem narodnem in cerkvenem petju
rzhodno od gradu. Ta zemljiSCa so bila iz-vestno zapopadena v podelilni- listini iz Seta 1206., docim o dolenjilt zemljiSCih ne moreino tega z gotovostjo irditi.
L. 1492. je potrdil zadnji gorigki grof Leonhard omenjenb podelitev svojega pra-deda Folkerju DornberSkemu, o katerem pa nam ni sicer nic drugega znano. Objednem ma je podelil privilegij, da so" mogle tudi iene podedovati ta fevd. Samo po sebi je umevno, da so imeli Dorhberiani tudi juris-, dikcijo (nizje sodstvo) had njim podloznimi kmeti. Ravno tako so vrSili to sodstvo tudi v obcini Loke ze za goriskih'grofovi V gradu so imeli posebnega pisarja (»rib-tarja"), ki je moral zapisnike voditi in belje-2iti vse globe' in dohddke ter odpoSiljatispise na pristojno oblast. Od te prve instance so se obsojeni lahko prizivali na deZelno sodiSCe v Gorici, ki pa ni imeio pod svojo oblastjo niti toliko dezele, kolikor je ima sedanje •okrajno glavarslvo,
Tudi   avstrijski   vladarji    so   potrdili Dornberzanom njih posestva, in ti so semno-
pod vodstvom trlega g. Jan. Laha.rnar-ja, kateri si v resnici prizadeva, da *ie i?,g;ne iz naSih krajev ta lepi napredek; s.^ lepo pe!je je glavni Cinilelj v izobrazbi duha; lepo petje razunema sree v veselje a je tudi nauduguje za narod. Kjer je lepo petje, tarn je prijaz-nost in veselje doma. V tem ozirn moram St. Viskogorce le pohvaliti in jitn Cestitati, da imajo med seboj tako vrlega pevovodjo g. Laharnarja, ki se mnogo trudi s poduce-vanjem. Cast, komnr Cast!
Oj, zakaj pa tukaj na Petinah, kjer se je bilo porodilo za na§e krajc lepo narodno petje, je sedaj popolno znspalor1! Ze takrat, ko naSe ljudslvo narod neg* petja Se niti poznalo ni, so bili tukaj izvrstm pevci pod vodstvom g. And. KleraenCiCa, ki so se od-likovali celo pri pok. ,SlavLevih* zborih v Gorici in drugod. Kaj imamo pa danes? — NiC od vsega tega, Ceprav bi bilo sedaj veliko lbze kaj takega napraviti nego takrat, ko je bilo ljudslvo Se popolno neprobujeno. MoCij za to je dosti, Casa §e veC, kajti tukaj pri nas imamo od meseca novembra pa do meseca apriia snog. V tem Casu nimajo fanlje in sploh mozki niti najmanjSega dela. Koliko lepih pesmi bi se v teku tako dolge zime nauCili, a meslo tega* preganjamo si dolgfias brezposclno iz hise v hiso in uganjamo vsako-jake ourke, katere nam delajo le sramoto. Namesto nekdanjega pctja pa je sliSati le grdo ,.julilajfanje". To ni Castno za nas, Se manj pa za one, ki so zmozni kaj v tem storiti! Na delo tedaj in le Casino bi bilo, ako bi v tem posnemali St. Viskogorce in njih g. pevovodjo!
Iz Bolttt, 25. febr. — PoroCali smo, kako lepo da napreduje nasa mlekanuca. Danes nam je sporoCiti zopet vesel napredek te prekuristne zadrage. Zadnje dni je natures zadruga kupila hiso na kraju Irga, katero spomladi prezidajo v  pripravuo  iiilckiirnico.
Mlekarnica nain'daje zc; ;:daj prav Sep dohodek. Le v mesecu jauu;irjii je d«-lila med zadruznike okoli 700 gld. Kdaj smo doslej dobili za tnleko toliko denarju?!
Iz tega je razvidtio, du le v ziviuorcji je naSe blugostanje. To tudi vsakdo priznuva. Zat6 bo vsakdo redil kar nujveft titogoce 2ivine. Imel bo dosti mleka, za katero prejrae lep denar, pa tudi dosti gnoja, da bomo mogli dobro gnojitt polja, ki bodo torej bolje rodila.
Iz tega jo razvidno, kak6 dobra misel je bila, ustanovili tudi pri nas tako mlekar-nico. Naj bi delovala tudi zanaprej po do-sedanji poli!
'L deicle, 25. i'ebr. .Klerikalci, ki zlorabljajo svoj upliv, so podle du§e* . . . t6 besede je govoril C. "g. Ign. Z i t n i k, du-hovnik, bivSi »SloyenLev" urednik v defc. •/.bora dne 16. feb. 1895. po Kristusu. Take hude obsodbe nismo Se brali v slov. listih. Ta znacilni izrek g. Zitnika velja tudi za nas na GoriSkent. Oblast, avtoriteta je dana od Boga zato, da jo posvetimo sploSni blaginji, ne pa osebnim namenom. Sosebno cerkev Ze koj spoCetka je poudarjala, da Castna mesta in sluZbe, oblast in avtoriteto, je treba prepustiti takim csebam, ki je ne zlorabljajo in i njo ne h!adijo svojega maSCevalnega duha. Da ima cerkev toliko zakletih so-vraZnikov, da sploh katol. uaSela-ne morejc tako z lepa v javno Zivljenje, krivi so tornu tisti, ki Bupliv in avtdnteto" . . . zlorabljajo, in pod krinko vere skrivajo svoje Bosebne napake*. Zato pa popolnoma pritrdimo Sukljeju, ki je govoril v tisti seji: „Pri nasi kranjski konservativni stranki je Ze to zna-Cilno, da ni v njenih vrstah skoro nic inte-ligencije, kar pa >ma merodajnih posvetnjakov, ti «o vsi ljudje, na katere dosti bolj upliva posvetni interes kakor hrepenenje po nebeS-kem kraljestvu* . . . Tako je. Tudi pri nas nekateri s svojim uplivom hoCejo siepiti mlade kapelane in sploh boZje volke, da jim vse verjamejo, ker bi radi ^komandirali". Pa to jim ne gr4 tako lahko; zmotili so se. V svojem glasilu imajo v vsaki drugi versti „Jezus", »Marija*, Bvera"  „kaloliSko naCelo",
gokrat odltkovali v bojih s Turki. Morda so ravno zaradi. iega obuboZali in v zaCetku XVII. stoletja je zaCela njih rodovina peSati. GaSparju Vidu DornberSkemu se je §e posreCilo, da jc dobil 1. 1607. gospoSCino (Herrschaft) in glavarstvo v Tolminu, ali tedaj je. pa brZkone prodal svoja druga posestva, tako tudi St ran. Kupec je bil Ivan Filip Coronini, drugi 'sin Ciprijana sta-rejSega, ki- Je bil fpriSel v prvi polovici XVI. stoletja v Gbrico in dobil od ces, Ferdinanda 'tisto pbsestvo, katero so imeli pozneje Wer-denbei^i (sedanje gimnazijsko poslopje). C o-'ronini so se veCkrat odlikovali v bojih s Turki in so poslali k obleganju Petrinje 1. •1594. sami 100 konjikov. Zato je Cisto na-'ravnb, da jih je cesar posebno odlikoval.
Omenjeni Ivan Coronini je bil tudi poglavar trdnjane Maranuto, katero so Avstrijci sezidalr nasproti Maranu ("zhodno od Lalisane), ki je bil v prvi beneSki vojni kaj VaZna mejna trdnjava, dokler se ga niso . polostili BeneCani I. 1542. Zaradi njegovih } zvestih in podloZnih zaslug podelil je ce::.
Ferdinand. II. dne 4. decembra 1615. juris-dikcijo in obmirje (Burgfrieden) v. Strani njemu in njegovemu bratrancu Ivana An-dreju. V podelilnem pismu se" omenja, da je Stran 4 italsjanske- milje oddaljena od Go-rice in da Steje okoli 80 raztresenih his (sedaj jih je 82). Vrh tega je dovolil cesar omenjenemu Coroniniju, da sme ime vasi Stran spremeniti v Crannperg (doslovno prepisano), »vmb willen ' er vom Crannpergischen Geschlecht ist," Ce§, da se je njegova rodbina nekdaj pisala „Crannperg". Tega imena naj se posluZuje kot plemiskega predikata.
Czornig trdi (sir. 770.), da izvira rodovina Coroninijev iz volilne knezevine Mo-gunec, tam iger je §e sedaj mesto in grad C r b n b e r g (severozahodno od Frankfurta), ki je ob jednem tudi'zelo obiskovano mine-ralno kopaliSCe. Koliko jo na tem resnice; ne vem povedati. Cudno je vsekako, da imajo Coronini goro v gt^ in to bi utegKlo priCati, da so slovanskega izvira iz I bene§ke Slovenije. Tam gori nad Cedadom
Kedar pa vrhovni nadzomik — sreca na ulici tovnrisa dr. ,G„ mu pa hrbet obrne. (Takemu prizoru je bil Ze veCkrat oCitna pri6i naS urednik. Kdorkoli je to opazil, moral si je misliti: To vladajo v goriskem semeniSCu neCuvene razmere! Uredn.) Ali je tudi to pokutoliSkih nacelih?! In potem naj jim kd«> verjame, da delajo za vero? Pojte, pojte! Ne p're-himlajte tako oCitno dtuge boZje znpovedi. (Tako je! „Ne tisti, ki upije: Gospod, Gospod, ampak , . . itd". pravi sv. piswio. U r e d n).
Od lcvega brcga Sode, 26. febr. V preznaCilni seji deZ. zbora kranjskega je govoril g. Klun tako le: „Mi smo zoper krJCansko-socijalno stranko in obzalovali bi, Ce bi se krsCansko-socijalna naCela pri nas razSirila; obsojati jo je ?. vc-rskega in na-rodnega staliSCa. Z verskega s t a 1 i § C a zato, ker ne prizua nobeneav-toritete"......
Prav te dni vsi Zidovski listi branijo avtoriteto Skofov, zato jo je tudi Klun prav po Zidovsko vkrojil. VeCkrat je ze .Sota* pisala, kako se za avtoriteto skrivajo osebne napake.* Evo sluCaj, ki jasno dokazuje, da je irnela prav. Da bi Klun skril svoje kleCe-plazenje in vladno suZenj.stvo, udarii je po .avtoriteti*. Tako dela tudi »Vaterland* v druZbi z Zidovskimi listi! Ker ne morejo drugaCe zagovarjati koalicije, zato so zaCeli upiti po avtoriteti. Svet hoCejo prepriCati. da kdor je zoper koalic'jo, je tudi zoper Skofe, ki so sluCajno za koalicijo. Ubogi Klun, kako nedolZen si!
G. Klun se ni zmislil na besede Skofa Belopotoekega, ki je govoril v Solnogradu pri obe. zbom druStva za kat. vseuftiliSCe, OmenivSi Zidovske liste, ki so zaCeli braniti Skofe, pravi: ,Daststeinschlimtues Zeichen*. Da, slubo znvuwiif. «l,i ]<• zaSfd Ktnti v driiZbi •/. M\ z.ii.u»v.iri,t(i in bnni.ti ivlo sU'Im.
Pr..v t«» ii.rii j»> 1t.mr.5l..• ilntz. <li ki.4faiisk»»-siM*ijahta -tr.ttika ima prav.
G. Klun je tudi irdil, da so kr^C, so-cijalisti proti tiaSim narodntm pravicam. Le Klun more kaj tacega trditi. Kolikokrat je Ze »Reich*post" odloftno stopilu na noge zn rhso pravice! Ali niso Lueger, dr. Scheicher, Paltai itd. vsako interpelacijo podpisali, ko je slo za naSe narodne pravice? Ne, g. Klun, v. zavijanjem ne opravicite svojega vladnega suZenjstva!
Domafie in razne
Z Dunaja nam danes brzojavljajo: Cesar dovolil ustanovitev spdnije Kobarid.
Cfstitamo Kobaridcem na lepi prido-bitvi. Truda bilo res mnogo, a sadu je obilo.
Gg. doplsnike prosimo prav uljudno, da bi nam pridno poroCali o vseh dnevnih zanimivostih na deZeli, ali na kratko in pov-sem toCno, zanesijivo.
NaroCnlkom. — Mnogi gg. naroCniki prejemajo list, a ga niso Se placali. Najprej plaCati, potem Citali! Prosimo S                ;
BcXelni glavar. — Oba deZelnozbor-skn kluba, ki sta imela seji danes teden ob 11. uri predpoldne, sta soglasno sklenila naprositi njegovo Prezv. g. Franca grofa C o-ronini-ja, naj bi 5e ostal na svojern do-sedanjem meslu. — Italijanski poslanci so brzojavno naznanili ta sklep grofu na Dunaj. Grof je brzojavnim potom zahvalil dr. Pajerji na izkazanem zaupanju i>i prosit, naj nazniui to zahvalo ngospudom tovariSem*. — Pajer je na to priobcil v ^Corrieru* od torka notico, da deZelni glavar bodisi ni od-stopil, ali je ta odstop preklical, ko naziva laSke poslance ),tovari§e•. Nam se zdi, da dr. Pajer jako zavija. DeZelni glavar je prosil dr. Pajerja, naj on izreCe svojim g. tovariSem zahvalo, torej tovariSem dr. Pajerja in ne Coroninija. Toliko bolj nas potrjuje v takem toImaCenju okoliSCina, da grof C. ni otnenil niti z jedno besedico, kaj namerava storiti. Naravno!  Ako §e  ostane
je stal nekdaj grad Gronumbergo ali Cronumbergo (Grunnberg),in nemogoCe ni, da so dobili Coronini svoj predikat po onem gradu. Vsekako pa Kromberg nima niC opraviti s .krono*- in je torej tudi itali-janska spaka ,Montecorona* popolnoma neopraviCena. Omenjena listina pa nam prica, kako so poStena slovenska imena tujCili in jih v nemSka ali italijanska spre-minjali, potem pa so zagnali krik, da so Slovenci poznejsi pritepenci.
Ivan Filip Coronini je sezidal tudi novi grad na Strani, Neu ~ Cronberg, v tisti podobi, kakorSno ima Se sedaj, le cvetliCnjak so prizidali pozneje. Obdal je tudi vse zemljiSCe, ki lezi «.-koli grada, z zi-dom in napravil spodej ob cesli dvoje vrat, od katerih stoje §e sedaj jugovzhodna. Tudi ozidje se Se dobro pozna na desnem bregu Perivnika.,
Po odhodu DornberZanoVs^rSil je sodstvo na Strani deZelni sodnik goriski, 1. 1615. pa I je podelil cesar to sodstvo prve instance Coro-I ninijem in sicer ne le vsega civilnega sodstva,
alt ne, je zavisno vefi od slovenskjh- poslan-qev ,.;*o od lujkih.
Novica, da je grof Franc C. odlozil tudi drZavnozborski mondat, se ni potrdila. — Namestnik Birialdinl je bil uCeraj teden v Gorici; govori se, da ujegov dohod je v zve/.i s krizo v'dezelni hisi. PrejSnji dan je prigel z Dunaja v Trst a drugi dan takoj v Go-rico — to ni brez pomena. Vedtremo!
»Lcga NazUonalc". -¦- Zu Trstom in Gorico so zaCeli pristopali k „L<;gi" kar vse laSke obcine zaporedoma. Cel6 L o C n i k je pristopil z doneskom 25 gld. na Ieto. Romans 10 gld., Ronke 20 gld. itd.
Rojaki! Ta vzgled mora vspodbuditi vse siovenske obcine v deZeli, da storijo enako, t. j. da vsako leto * do void po svoji moCi podpore za .Solske in "sploh narodne iiatuene v Gorici. 2e dve leli zapored se je oglasilo lepo Stevilo naSih obcin z odlicnimi doneski.: Prosimo v'slrajnosti ladi zanaprej! Tiste obfiine pa, ki doslej Se niso pristopile v tnk krog pozrtvovalnega dela za naS narod ni obstanek, naj Cim prej popravijo do-sedanjo zaniudo. Cast so resni, delajmo, Zrt-vujmo.
Prescda Jim. — Zadnjic smo ornenili, kak6 se vede Zidovski »Go i-riere" o priliki smrti nadvojvode AI b r e h t a. Ali cujte danes Se nekaj! V istem Casu, ko je skoro tnolCal o slavnem A1 b r e h t u, je obsirno proslavljal vrline nekega Cisto navadnega umrlega moZa, ker je trobil v „Corrierov* rog. To so opazili tudi poSteno misl?ci Go-riCani, med temi je pa precej naroCnikov, Cujemo, ta ti naroCniki so dali svoji nevolji tudi primeren tzraz, ki ne bo po volji „Cor-rierovemu" upravniStu.
ItnKlrganl lepakl v Gorici — seveda slovenski — vsak dan naznanjajo ono proslulo „avita coltura*. na katero so nasi Lihi iici/iia-niH ponosni. Cudno je le to, da rt>.i,(rslvo ni /iilotilo so nijedneja onih ju-n.^iiv. ki o Mem dnevu preganjajo slo-vi.-nske k-pake, naj bodo nalepljeni Se tako visttko. V torek je .Goriski Sokoi" naznanil Se le proti poldnevtt z rdeciini lepnki svojo mnskarudo, a takoj so bili potrgani. dasi so bili mnogi nalaSC nalepljeni jako visoko. Gotovo mora biti nuka podkupljena svojat, ki skrbno pazi na ugoden trenotek, ko najloZe izvrSi svoj — n a in e n. '
Ali uprav radi toga bi si moralo tudi redarstvo postaviti nnlogo, da zusledl to zarotuike proti siovenskim lepakotn. Ako noCe storiti tega y korist zasebnikom, moralo bi se zganiti vsaj radi tega, ker se enako godi u r a d n i ni r a z g 1 a s o in. Pred Casom smo poVedali jeden tak sluCaj. Evo danes drugi.
Mestni zastop jo sklenil v soboto, da se 'bdloZi za torek napovedani Bkorso*. Vsled tega je izdalo glavarstvo prepoved, najprej le laSki, drugi dan pa tudi z lepaki v nenl§kem ,in siovenskem jeziku. Ali ob belem dnevu So bili potrgani z zi-dov! — UpraSamo: AH je dovoljeno tako pobalinstvb? Ali redarstvo ne misli Se — narediti reda in ' siopiti na prste takim kvarljivcem tujega inietja ?
Dve prici sta videle, da je neki lepak naSe tiskarne raztrgal ob belem dnevu brivec Merlo.
Hujskarlje goriskega Zidovskega »Cor-riera" mnogo pripomorejo do tega, da neka svojat skrbno pazi na siovenske lepake in jih trga raz zidov. ¦— Tudi v Stevilki od torka se huduje, da je glavarslvo i/.dalo gori omenjeno prepoved .korza* v treh jezikih, CeS, da tako naj dela v onih poslih, ki se tiCe.o okraja, ne pa mesta. — To so mo-drijani! Okrujno glavarstvo Steje 63.876 pre-bivalcev, med temi le 2136 Lahov a tu za-hteva „Corriere" uradne oglase v treh jezikih. V Gorici pa biva poleg 14.000 Lahov(!!) tudi blizu 4.030 Slovencev celo po zadnjem Ijudskein Stetju (v resnici okoli 7000), tu pa hoCe imeti le laSka uradna oznanila. Tako je pravicoljubje laSkih Zidovskih liberalcev.
Pravica zahteva, da vsi uradni razglasi v Gorici ntorajo biti tudi  v  slovenskem je-
nego tudi kriminalno sodstvo, kolikor se je tikalo razZaljenj, prepirov, pretepov in drugih takih prestdpkov. V teh stvareh naj oni so-dijo po najboljsi vesti in prevdarkiti tako, kakor je pravifcno in poSteno, ter od starih Casov iiuvadno in zakontto v grofiji goriski. Prizvati pa se sme vsak obsojenec na de-Zelnega sodnika, in Coronini nimajo pravice telesnih ali celo smrtnih kaznih nalagati. (Izvirna listina se nahsija nted spisi grofov Kobencljev v skrinjict St. IV).
Coronini so poslali L 1634. drZavni baroni in 1. 1687. drZavni grofi. Njih polni naslov se glasi: »grof in gospod v Krombergu, PrvaCini, Gradiskuti, Sv. Roku, Sem-pasu, Vitovljah, Ozljanu, Oseku, Smihelu, Trnovem, Lokvah in Vogerskem, ter baroni v Dornbergu, (ta poslednji tmslov so pode-dovali po rodovini Rabatta, kakor tudi vsa njena posestva. Polomec nekdanje lolminske (Pompejus) vrste Zivi na Dunaju in se ime-nuje: grof v Krombergu, baron iz in na Prvaomi in Gradiskuti ler dedni poglavar tolminski.                                      & R,
zitau igi^do teg* bo ,moralo priti, ta-pcqL I ne odnehamo pravicne borbe za enakoprav-nost slovenskega jezika!
Sv. niaSa zaduSulcft za pokojuim nad-vojvodo Albrehtom je. bila uCeraj ob 10. j zjutraj v prvostolni cerkvi; daroval je sam prezv. g. nadskof. Udelezilo se je vojastvo, civilne oblasti, veterani in mnoga obcinstva. — Solska mladina je imela sv. maSo v to-rek.
Zvijajo se! — LnSki poslanci so po-polnonia pogoreli v ofich vseh treznomisle-Cih Italijanov. Cuje se, da tudi poslanci sami so silno nejevoljiii na svojega vodjo. V pe-tek po seji so nekateri se na ulici (ali page 1 e na ulici!) izrazali svojo nevoljo!
Da bi nelcdo zopet poskusil odvrniti od sebe new'jo laSkefca odcinslva, je v „Cor-rieru'1 pp »vno napadei slovenske po-sbnce, CeS, oni so vsemu krivi, oni so pri-silili dezelnega glavarja, da je odstopil. — Ali to so same besede brez najrnanjSega do-kaza. Tudi lasko obeinstvo je Ze razsodilo, da njegovi poslanci so govorili v puhtih frazah, slovenski pa stvarno, nastevaje Stevilke in ncoporeCna dejstva.
Cerkev Fresv. Srca Jezusoveefft na sturem pokopaliscu se baje dozida do I. 1898. | in se slovesno blagoslovi na 50-letnico vla-danja prasv. cesarja (i. dec. 181)8.) — Tudi s slovenskega dela dezele prihajajo darovi za zidanje to cerkve. V P o d g o r i je pod-pisalo nabi-alno polo 120 oseb. Na izreci;o ?eljo priobcimo ta i/kaz . prihodnjem .Pri-m o r c u" (ker ga gro v Podgoro 40 iztisov). Enako borno priobcevali izkaze darov slovenskega dela dezele.
f Baron Oskar Souimaruga, znani podpomik katoliskih druSlev v Gorici, uzo-ren poStenjak v najlepS'in pothcnu te besede, je iimrl v sredo ob 9. uri zjtitraj. Hlugi pokojnik je bil prijalelj Slovencev, ka-kor more biti vsakdo, komur zluti nauki wise sv. vere niso le lestvica, po kateri bi plezal navzgor od casti do Casti. Sijujen po-greb bil je danus ob 10. pwlpoldne. Naj v mini pociva!
V tiorlci je uuirl v ucdeljo okoli pol-noci g. Janez L e b a n, rodorn 'iz GrniC, c. kr. poslni uradnik v Gorici. Imel je' srfino hilio, vslts! cesar je bil vedno bolehen. dnsi so mu to tii piizimlo tm ohmzu. Pokojnik jo bil sweat sin svoji>gu naroda; pu tudi svoju vernke dolznosti jo skrbno vrAil. V ne-deljo zvcCer je se v redu vecerjal. potem je odmolil z otroci in zeno mini venec in Sel spat. Kiiiaiu je Cutil neko slabost, da je zaCel stokati; zena jc poslala najprej po ?,dravnikn. potetn po duhovnika a uikogar ni bilo. Okoli pol-noci je pa ze umrl. ~- Pogreb je bil v torek ob 2. pop. Spremili so ga na tej poti k zurinjemu pocitku postni uradniki in sluzabniki. sorod-niki in mrogi prijatelji in ziiaticf, ilasi je bilo slabo vreme. — Naj y mini pociva.
Uuirl je v Gorici gosprd Josip P o t a t-zky, znani ustanovitelj trgovske tvr'dke Po-tatzky v RaSteiju. Star je bi! 73 let. — Sijajen pogreb se je vrSil v torek. — Pokojnik je imel veliko znancev in §e vec od-jemalcev med Siovenci na dezeli, ki so ga zelo spostovali, kajti bil je vseskozi pravi-Cen moz. spreten in vesten trgovec. — Ka-kor znano, vodi zdaj trgovino njegov sin Anton.
Samonior. — V nedeljo po noCi s<i je obesil v doniobranski vojasnici goriski neki Luigi Galuppin, star 18 let iz S. Pa via pri Trticu. Bil je sluzabnik pri kletarju, ki ga je odslovit iz sluzbe. Zdi se, da je to uzrok samomoru.
Umor. — V neki gostilni v RabatiScu je bil v nedeljo pies. (Taki plesi bi se mo-rali prepovedati!) Okoli 3. po noci sta se sprla neki Gecuta in Ussai; Cecuta je vrgel kozarec v Ussai-a, a ta se je umaknil in ko-zarec je zadel nekega M o n t i - j a. Monti skoci po koncu, a Cecuta je uSel, Monti pa za njim; dohitel ga je v sredi ulice P a r c a r in zabodel ga petkrat z nozem. Cecuta so prenesli v bolnisnico, kjer je kmalu umrl, Afontija pa so kmalu potem ujeli in odvedli v zapor. - Evo zope', ialosten sad javnih plesov med najnizjimi slojevi ljudstva. — Treba bo se skrbneje gojiti druStveno zivljc-nje, kjer naj se pod modrim vodstvom pri-rejajo veselice »n — ker drugace ni mogoCe — tudi plesi.
V Ajdovselni je umrla 23. t. nj, uzorna gospa Ana C i b e j roj. Ihglie, mati treh od-licnih rodoljubov, velika podpornica ubozcev. Mir njeni blagi du§i!
Kesreee. — Plaz snega je vzel nekega decka, ki je sel od Fonov t« Voice. — V nedeljo teden je zmrznila neka zena pri Soti „na dolgem* od Vo'.c proti Kobaridu. Kako je prisla doli k SoCi, tega ni lahko unieli.
Tzpred sodisfa. — Danes od 9. do It3/*, je bila obravnava pri OKroznem so-iliScu pet Ribemberzanov, ker so po noCi razsajali in s kamenjem vznemirjali vaScane. Brota Filip in Josip KerSevan sta bila oproStena; drugi Jos. KerSevan in Anton Hirsa sta dobila 3 mesece, Fv. Kersevan pa 2 nies. ostre jeCe z enirn poslom na mesec.
Baviiopravnost pit poStlv Trstu.*— '
...SIdVenec nima srece* — pel je Stritar —, namj^eft v Trslu, kjer nje.tfa jezik cel6 dr2avni! uradi ne spostujejo. Minole dni je neka slo-venska stranka hotela odposlati postni zavoj v Konjice na Stajersko. IzrocivM postno spremnio (slovenski sestavljcnb) dotiCnemu uradniku, zacel se je ta na njo v priCo mnogo druzih oseb jeziti se kakor sledi: Ov? no i zc- boni de scriver in kalian o todesco e no in Sta lingua. Maladetta razza! Sti porchi de §Cavi no i ze altro che per far dispetti!" Stranka ni reagovala na te robatosli, tenivec, kakor Cujemo, pritoiiila se na postno ravnaieljstvo v Trstu. Skrajni Cas bi pal bil, da se tudi politicno druStvo ,Edinost* in nasi poslanci v drzavnem zboru potegnejo za to, da bi nam vsaj. d/zavni uradniki ne zalili na§e narodnosli na enak surov naCin. 40.000 trzaskih Slovencev paC zasluzi ter placa zadosti na davkili in pristoj-binab, da se jim na '-xvi uradnik, ki bode vesc njih jeziku in da bode z njimi vsaj uljuuno ravnal. Kje je paC toliko opevana laska kultura (celo pri c. kr. uradniku), ako s Itraiikami tako ravna ? Pjajbjiigorodnemu gospodu Pokornyju, poStnemn ravnatelju, pri-poiocanio, da tega srboritega uradnika pre-mesti karn tja doli v Kalobrijo, kjer bode obCevai samo z Lalii, pri posti na juznetn kolodvoru pa naj blagovoli naiucstili samo uradnike, ki bodo umeli tudi slovenski — saj mu enakih izvestno ne manjka. —
BKdiuor,t*. HrvaStvo- Opatlje. — Kakor pise „Nasa Sloga", da odkar so priceli v Opatijo prihajati cesarji in cesariee in drugi visoki gostjo, hnccjo nepoklicani ljudje lemu mestu dali ptuj obraz. Ali uprnv to priza-devanjo ptujcev je uzrok, da se lirvaska zavcst vedno bolj siri v Opatiji. Da je temu tak6, je prica tudi poslednja zabava podruzniee druzbe sv. Cirila in Metoda za Istto, pri kateri so je izvajal prcznnimiv spored s pet-jem pod vodstvom jednega cestitega Slovencu. In lukiij bodi omcnjcno, — nadaljuje RNaSa Sloga* — da Siovenci in Slovenke, ki so se presclili v Opatijo, smatrajo isto kot svojo drugo domovino in dclujejo kot ,prava jedno-krvna brafti", knlere vsi Ijnhijo ir spostujejo kot prave doinuciiio, ^al, da Slovoiici-iinnlniki dt'lujo i/.jciiio. kajti mrzli so nasproti uu-rodnini zadeviim.
lHtrHk<» vino n» iiarodoplsnl raz-8tavl v 1'ragl. — V zadnji „Soci" smo postieli neki dopis iz Priige o hrvaskem vinu, ki naj lii se ruzstuvilo, So'laj citamo, da bode imela ,181rska vi narsk a uadruga" iz Pulja na narodopisni razstavi v Pragi svojo posebno ,ochulnavarno" (po^kusulno), kojo je razstuvni odbor dobrovoljno prepustil druzbi na razpolago.
V Kovlnju je okrozno sodiSCe obaodilo vec kmetov, ki so demotistruvali v Balah (okraj puljski) o priliki afere dvojeztcnih nu-pisov. Obsojeni so vecinoma zapeljaui po lialijuiiskih hujskaCih, ki.so pu pobrali kopita. Iz Opatije. — V lelosnjem predpuslu si..o imeli lu ze veC veselic. Dne 5. janu-varja sta iincli moska iu zcnska podruznica istrske Ciril - MetodoVe druzbe zubavo s plesom, potem pa sta priredili drustvi BZora» v Opatiji iu „13rafunstvo" v Votosknm skupno veselico, na katero se je zbralq nad 400 oseb. V nasih ruzmerah je lolika udelezba res jako lepa. Tretja, na dan '20. t. m. do-locena zabava se je vsled sinrli nadvojvodc Albrehta opustila. S tern in tudi na druge nacine smo Siovenci in Ilrvatje pokazali svoje sozalje, kako pa je proslavljena ma-djarska lojalnost, se vidi iz tega le sluCaja. Ko je zakleti sovraznik naSe monarhije in' nasega cesarja, Ludovik Kossuth, umrl, takrat je zalovala vsa Madjarska in seveda tudi .Ugarsko - lirvatsko dionicko pomorsko parobrodarsko drustvo". Takrat so bile za-stave na ladjah te druzbe v znak zalosti tako nizko obcsenc, da so se skoro po morju vlaCile, sedaj pa vihrajo na naj\isjib jamborskih vrhovih, tako izzivajoce, da bi jih' clovek najraje doli strgal. — Ta mesec bodo v Opatiji in v Volosk(;m obcinske volitve. Slavna vlada jih je nalasc odlagala tako dolgo, da so prisli posestniki vil, ki bodo glasovali z Lalii.
Xarodnl sklad. — ,Narod» od srede teden priobcuje prvi izkaz darov za narodni sklad v skupnem znesku 501. gld. "20 kr. -r Doneske je pofiljati g. c. kr. notarju Ivanu Gogoli v Ljubljano.
NaCrti za Vcllkovsko solo so ze do-vrSeni. Izdelal jilt je vesCak v Solskih stavbah g. mestni inzener II a n u §. Gospod k o 11-mann-ova prodajalnica je tako uljudna, da je od ponedeljka 23. m. m. naprej za nekaj dni izpostavila 3 pole teh Jiacrlov s podzemljem, pritliCjem, prvim nadslropjem, krovom, prerezom in proceljem. Ob jednem je v imenovani prodajalniti Videtl riabiralnik, kakor si jih je pteskrbela druzba sv. Cirila in Metoda. Poglejte, Cast, mestjani in drugi ta plod svoje dobrotne pozttvovalnosti zunaj v  oknu   in  -r-   Ce  Vas  yoya — i malira.
darCkom v roki §e na§ nabiralnik jaltu. -s.R
Drzavnozborska rollter na Bolenj akeav^vV pondeljek so izvolili volilci dolenj-; skih mest in trgov na mesto dvornega svet-nika g. Sukljeja, g. Fr. ViSnikarja, c. kr, okr. sodnika v Ribnici in dez. posl., drzavnim svojim poslancem.
Za ViSnikarja je glasiovalo. 395 volilcev, doCim je prof. Zupan dobil samo 193 glasov, tretji kandidat, grof Margheri, je dan pred volitvijo odstopil,
Vec spregovorimo o tem v prihodnjem .Primorcu".
Stajersko. — Ustanova v proslavo 50-lelnice vladanja presvitlega cesarja. Kakor citamo, zaCno na Stajerskem zbirati denar za ustandvd, iz katere bodo dobivali podporo I slovenski vseuciliSCni dijaki, ki hoCejo usto-piti v drzaimo sluzbo, tako dolgo, dadobi* placo kot drzavni uradniki. V kratkem lzide oklic. N a srnrt ob so j e n je bil dne 4. t. in. pri porotnem sodiscu v Celju mizarski pomocnik Atojzij TurkuS radi roparskega uinora. Novembra meseca je namreC umoril in oropal kovnskcga por.iocnika Stefana Ferberja.
P o S t a i p e'c a t v Radmirju ima samo nemSki napis BTrautmannsdort'*, Ziva dufia v Suvinjski dolini ne pozna te spake in Smentvedi, kako so jo »pogruntnli*. ObCinski zastop menda ukrene kaj proti tukcmu pa-ccnju lepih slovcnskih inien.
V V u z e n i c i so pri obcinskih volitvnh v 3. razredu Siovenci sijnjno zmagali; v Ve-lonju jia prvikral v vseh treh razredih.
Sole. Po porofiilu dezelnega odbora je na slovenskem delu stirske delete, toroj med Siovenci ?.e 9, reci devet cisto nemSkih Ijudskih sol, 39 nemSko-slovenskih , in 209 slovcnskih sol, na katerih se pa uci ucmSiMna kot predmet.
P r e d 1 o g i z a p o n c in c e v a n j e. Da bi se dobilo vec uciteljov ucmskcga mi-sljeiri na Spodnjem Stirskem, nasvetujejo modrijani Stir, dezelncga odbora in zbora, da bi veliko nemSkih kandidatov se ucilo a pomocjo dozolnoga odbora na nciteljIScu v Mitrihuni, s pogojcm, da hi potem bill na* slavljeni na Spodnjem*Stajcrskom.
Razgled po svetu.
Nadvojvoda Albrelit f« — Mrtov je presluvni zmagovulec, mi'tov oce nusih vo-jakov, katere je junaSko vodil do slavnih j zmug, mrlev blag moz, kremenit znacaj, mi-losrCon podpornik ubozcev; a spomin nanj bo zivel, dokler se bo stela ljubezen do do-movinc, pozrlvovaluost zaujo med lepe' last-nosti; njegovo irne bo zavzemalo odliCno mesto v zgodovini nase slavne Avstrije, ka-tera jc z njim izgubila jednega svojih najbolj-Sih sinov! In tega slavnega junaka, tega sta-rosto naSe ljubljene dinaslije so polo2di v tort-k k vecnemu pocitku.
Ako stoji avstrijski patrijot ob krsti preniinol(?ga zniagovitcga vojskovodje globoko zalujoc, vzdviguje ga misel, da to njegovo zalost obCutijo tudi dalec cez meje stare habsburSke drzave. Povsod se pripoznavajo VL'like zasluge, velik pomen poruScnega stebra avstrijsko - ogerske monnrhije. Vsi krogi ljud-: stva, -si zunanji dvori in gospodstva izra-zujo svoje sozalje iu visoko sposlovanje do umrlega nadvojvode na ncStevilue nacine.
Kot glavni zastopnik tujih drzav sprem-Ijal je sam nemski cesar junaka k zadnjemu pocitku. Mcj vrslami knezov nahajamo tudi princa Aostti ko', zastopmka kralj \ Umberta, in velikega kneza Viadimira kot zastopnika ruskega rurja, glavo uklanjajoCa v spoSto-vanju do preminolega junaka Kustoce.
Takega sprevoda Dunaj Se ni doSivel po Radeckega smrti.
Prvi za krsto je stopal cesar sam, po-leg njega nemSki cesar. «Zvonovi buCe, to-povi grme, to je poslednja pot zinagovalca Kustoce na tern svetu. Slava njegovemu spo-minu!»
Ccsarski ukn na celo voj-sko. - Vsled smrti nadvojvode Albrehta je izdalo Nj. Velicanstvo ta-le ukaz:
NaSe zastave se uklanjajo, poslednji pozdrav topov grmi v Cast in slavo glavnega zastopnika vojske, feldmarSala nadfojvode Albrehta. V tuzni bolcsti je potrto vse vo-jaSlvo in domovina z menoj fa. ipojo hiSo vred vsled nenadomestljive izgube, ~katero. nam je odlofcila volja VsemogoCnega. ObCu-dovanje z vzvisenim cutorn in toplo CuteCim sreem njegovega popolrioma vojski posveCenega raznoliCnega f.iv'jenja; navdugevnost za pleme, nitega princa, kateri, sain sebizvest/v'vihar-jih in nevarnosti se ni nikdar omajal, kateri je bil kot zmagovit vojskovodja kras in ponos nioje vojske; .vsi ti. in vsi oni Cuti, kateri zele izraza, zahyaljujejo v globoko Cu-teCi hvaleinosli gospoda vojskinih trum, kateri je ohranij sivega feldmarSala, kakor tudi mej svojimi izvoljenci kot enega najboljaih^ skoro do zadnjega vzdihljeja v popolnih moCeh, VeCen spomin nadvojvode Albrehta ostane kakor oni lavorov venec, kateri krasi junakaj iNqvare in Kuatojievjnoji vojskj, moji» do?
mobrancem in moji raornarici ^ve^ber*2naij^ttM*hm»za^f ¦'lo^ais, da se imajo imenou . . .^jtoajjoriski polk'st. '9. in topnic,« §i. i&^veene Case •teldin'ar'sal naH Albi^ti:   .,'«"'"'•;   ;   '',
Dunaj, dne ^8.'>br. ;iS95.;   :          ]
Fran Josip 1. t. Drzavni zbor. — ProraCunski odsek dr^avnega zbora je imel sejo v torek 26. febr. Na dnevneni redu je bila firiancna upra^va | in ministerstvo notranjih zadev. Zadnje ni prislo v razgovor, ker radi pogreba nadvojvode Albrehta se je seja zakljucila'ob 1 uri; Pri razpravi.finanCnega' ministerstva je. dr. GregorCiC zahteval, naj se pri reviziji zemljiSkega katastra zni2a zemljigki davek na GoriSkem, ki je razmeroma najbolj visok V celi Avstriji, in naj'se Via nameri zniga! sploh zemljiSki davek, to'je njegova glavna vsota. Omenil je, da v nekalerih krajih je planinski svet pre visoko obdaCen, drugod goz-dovi, v mnogih okrajih njive in travnik!, povsod pa vinogradi. Cisti prihodek goriSkih zemljiSC, ki je naveden v zemljiSkem katastru, ni v nikaki razmeri s Cistim dohodkom enakih zemljiSC v sosednjih kronovinah. Omenil' je tudi, da slicen predlog je bil slavljen v goriftkem zboru in da,' Ce tildi ni priSel v razpravo v zbornici radi znanih letoSnjih lio-matij, je vendar znano, da so bili poslanci in posestniki z njim zadovoljni. Govornik priporoCa, naj se vlada na vse to ozira pri pregledovanju zemljiSkega katastra in naj olajSa posestnikom breme, da ne obnemo-rejo pod njim. FinanCni minister je omenil,' da treba najprej kolikor mogoce natanko do-loCiti Cisti ' prihodek zemljiSC, in na njegovi podlagi da se more petem doloCiti glavna vsota zemljiSkega davka. Zdi sb,' da vlada hoCe nekoliko u^cdili kmctovalcem; uli dokler ni sklenjcn zakon, je najholje, So vedno dvomiti na tem. Ministerstvo notranjih zadev se je razpravljalo v odsekn uCeraj. ¦ AvHlrlJskt ,l>ananiAv. Pri neki ka-zonski razpravi v HudimpeSti je prislo na svotlo, da je nckdanji avstrijski minister tr-govino, baron P. -r indi bivsi primorski nn-meRtuik — bil po nckein Mozerju podkiipljcn za i2(MM)0 gld., naj bi delal v koiist «aV-stiijsko lokalno zelczniske druzbe». Ta vohI jo nnpruvila velik hrup na Dunaju, kajli boje so avslrijske «Paname». Govori se, da je vsled posredovanja barona V, prislo do 100 milijonov goldinarjev v fcepc raznih oseb, ki so dunes milijonarji. Mejtemi, dajc jeden dr?.nvni poslanec, jeden Clan.gospodske zbor-nice in ostali so ravnatelji raznih bank. — Se to bi polrebpvali!
V vellkttNkl zbornlvl ogerski so nekateri Clani katoliske strankc ostro nnpadli sedanje ogersko Banfyjevo ministerstvo in sicer zaradi tega, ker se baje ni drzalo pri svojem nastopu storjenili obljub glede na pomirjenje razburjenosti, katero je uzroCila postava o civilm poroki.
V dolnJo-»T8trIjskcnidcielnem zboru je opozicija prepreCila sprejem zakonskega naCrta o volilni reformi, kajti glasovala je j. -oti njej, da tako ni zadobila postavne dve-tretjinske veCine. Radi tega uspeha opozicije liberalci udrihajo po antisemitih, ki so si priborili ta uspeh. Upamo, da "tudi ha Dunaju polagomaupade greben oSabnemu ii-dovstvu.
Kako (spostujejo Madjarji spomin pok. nadvojvode Albrehta. — Kakor Citamo v hrvoSkih Casopijih, v Zagrebu so razni uradi in zavodi v 7nak JSalosti po pok. nadvojvodi razobesili Crne zastave, ki so' vihrale veC dnij. Mej uradi, ki so razobesili Crno zastavo, bilo jc tudi kr. zapovednistvo domobranstva in orozniSlva. Vsled povelja ogcrskega ministerstva domobranstva pa je moralo zapovednistvo v Zagrebu zastavo dne 21. t. m. odstraniti. To je ladi priCa o lojalnost? Ma-" djarjev.
V  Kronstadtti (Erdelj) so imeli dne 15, t. m. saski (nemSki) Volilci shodj pri kate-rem so se hudo prejeli .starosasi in mlado-sasi. Z malo vecino glasov je bil; sprejet predlog, naj se odobri postopanje:saslcih'po-slancev in se jim nalaga| ostati Se nadalje v ogerski libeialni stranki. Mladosasi, ki so zahteval i izstop iz liberalne stranke, ostali so v Castni manjsini.
Sth#f BlSniJiflfc 1)6teliia in ni gotovo; da docaka 1. aprila, ko ima praznovau svojo 80 letnico, na katero se' brez potrebe pri-pravljajo tudi Stajerski Prusi.
DruStvene vfesti.
— GpriSki SokQl*. Maskerada; se je izborno. sponcsla vkljub zelo slabeinu, vre* menu, Udelezba je bila tolika, da veCje ne mo* fejo prenesli sftdariji prostori.' Mask ih."kostn-mov je bilo toliko, kolikpr moiebili Se pri ni-jedni e^aki> zabavi .liell gorisklmi Siovenci. Mnogi kostumi so, bili tako ukusni, krasni, da pri »Gori5keiv ,Sokolu" takih sploh.Se. ni bilo. Dve krasni maski ste doSle cel6 iz Ka-nala. jedna iz Solkana. Hvala jim na trudu. — VeC mask: m mnogo Useb je. bilo zavr-njenih, ker si niso oskrbele ustopnic?¦•— To
i je zopet nov doka?, ,da zanimanje za drustvo  r^^t; ^ fy$t& [ slqvenskih
^.bom slqvenskih X dasi"& jako pogfe'a moraine in «ine pod'pore %^d 'sloveiiskini' razumhist^ m, ki se jg dos!ej?uprav izo'gibalo .Sokola*. ' Prav Castno izjemo5 dela tudi v tem pogledu na§ kolodvor; skoro pol ure hoda je odda-ljen, anajslabSe:^vreme lie ovira zrianih ta-moSnjih rodoljubnih rodbin, da bi ne priSle poCastit .Sokola" s svojo navzoCnosjo. Pri tej inaskaradi smo opazili Se par drugih na-rodnih. rodbinliz eitalniSke' srede, a — Sal! — Se vedno veliko- premalo. Pri „Sokolu" ' se zbira tbliko ihteligentnega Senstva, da bi lahko hasli mnogi gospodje tudi iz eitalniSke ' srede pi-av lepb drazbb in zabavo! — Pro-simo, da bi se zaCelo enkrat- tudi dejanski uvaZevati/da »Sokol« jedno najvaznisih dru-Stev za razevit slovenskega Jivljehja v Gorici! Zabava je bila do konca henavadno zi-vahna. Godba klovnov je iznenadila obeinstvo. Tudi medved in opica sta mnogo pri-pomogla k zivahnosti. Poljski zid je- drago prodal vse slascine. — Upamo da zanimanje za to drustvo bo polagoma rastlo tudi v prihodnjem letu, da bo prihodnja maskarada Se sijajnisti od lotoSnjo. Zal, da1 so postali prostori ze' preteBni!
V  • postu ' priredi ,besedo« s potjom, tamburanjem in igro.
T e 1 'fa ? a d b a znCne z6pet redno vsako soboto ob 8. uri zvofter. Bratje Sokoll naj! ne zamude to pHUko! ToloVfldba prlCne toroj' • ze jutri veCer.
—  Iz St. Petr'a pri Gorici smo prl« jeli zelb obfeiren dopis o novlh razmerah v druStu ^Slovenska fcveza" in o zadrijl vese-lici. Nekateri prlzadeti gospodje • so itak ze dosti hudi na nas> zai6 dopisa lie priobclmo' v celoti. —¦ Najprej dopis opisuje vosellco, ' katere se jo udaltyilo p^y* veliko odelnutva, tudi iz Gnriuo ju ostalo okolice. Petjo je bilo izborno, kajti povsko moci go prav do-bre, a g. uCitelj se jo mocno,potmdli, da M d'okazal, da tudi brez g. Racine se dil kaj naredili. Tudi' dokbmaclja in Igre so mocno ugajale obclnstu, — Dopionik pa'na to hudo obsoja Igrl — prevbda iz laicino. Nokaj pri-Korov jc bujo celo nedostojnlh (tarn kjer govori o „rlcinovem olju" in posledicah) ltd.
Potem pn opisujo sedanjp rnzmere mod g. dekanom in naduCltoljom, ki sta Mia Sq pred kratklm huda naspr6tnlkBra> bo;'z(Iiij prav dobro razumeta.                             V,      ,,
Ne maramo nltl ob kratkom  omonjatl"' tega dela, kajti to je njiju reC, ako sta so ' sporazumela'— le to zellmo, da se to spo-razumljenje tie rabi v HVriw kakor.. nami-gnejo general! brez1 vojske Iz Gorice.
:— Iz sredrijlh Brd smo prejelido-pis o tamoSnjih drustvih. Pride v prihodnjem «Primorcu".                        ,
— V .Slovenski tbesedi« na Dunaju bo 4. t. m. slavnost v spomin 70-let-nice odliCnega .Sloverica* g." Ivana N a v r a-111 a, slov. pisatalja in podpredsednika ,pod-pornega druSta za slov< viyokoSolce*. ZaCetek ob 8. zveCer. Prostori sp:..L.\VallnersU:asse 2. — OdliCnemu pisateljii in prijaielju naSe srCne Castitke, ob sedemdesetletnici. "JP^aj bi ga ohranilo neb6 Se dolgo Cvrstega na' duhu in telesu!                  ,v  •' '¦               ¦ '•
—   Iz Kan a I a: Pravila sadjarskega in vinarskega dmstva za kanalski okraj so potrjena z namestnistvenim odlokom od 25. jan. 621/1, Vabyq se za to vsi posestniki, da se v to prekoristno drustvo vpiSejp.' da bo mogoCe osnovalnemu odboru v kratkem skli-cati obCni zbor.
—  PredstojniSlvo »Rojanske-ga konsumnega drustva* konstilu-iralbse je tako-le: Predsednik Just PlSCanc, ppdpreds. Franc Strekelj; I. tajnikt Anton Bremicj II. lajnik: Josip JamSek; I. tajnika namestnikrlvan Grdol; H. tajnika namestnik: Ivan GrcgoriC; blagajnik: Matej Strzinar; namestrik: Josip Pertbt? odbornik 'Josip Turk.
NadzorniStvo: predsednik: Fran MikeKC; • podpredsednik: Alojzij GoljevSCek; tajnik: Fran Ferfolja. Odborniki: Fran Dolenc, Ivah Marija Bole, Ivan Marija GombaC.
Zatcm so se. ustanovila predstojnistva odsekoma za gostilno in za prodajalnico. NadzorniStvo ustanovilo je svoje odseke za krduo, mesnico prodajalnico, preglednike in pregledovalce knjig. Slednjic se je ustanovil Se drugi odsek dveh Clanov predstojnistva in dveh nadzornistva za kupovanje vina.
Predsednik g. Just PiSCanec se je presidio zahvalil vsem navzoCim, priporoCivSi jim, da se z veseljem poprin^ejo prekoriet-nega.druStva ter-da vedno delujejo po geslu Avstrije: „Zdruzenimi moCmi",
V  poroCilu Qobcneih zboru tega drustva objavili smo, da je rezervni zaklad v treh letih narasel na 1148 gld. Upamo, da bo-demo moghjavitipo preteku treh let, da je rezervni zaklad narasel nad 3000 gld. V to pomozi Bog.
~r Posojil.nica v. Nabrezini, vknjiiena. zadruga z omejeno zavczo, vabi k rednemu obcnemu zboru, kateri bode due 3 marca 7895. v obCinski pisarni: Dnevni reds 1. Nagovor predsednika. 2. PoroCilo konlroK nega odseka. 3. PoroCilo blagajnika. 4. Vo-litev treh Clanov; v kontrolni odsek z-ak 1895*
I 5. Razni nasveti in predlog.^ K obilni ude-lozbi vabi najuljudneje Castite zadruznike iu
J prijatelje «adruge                      NaCelniStvOv
Baznoterosti.
Madjarskft gostoljnbnost. Scdaj po amrfi nadvojvode Albrebta porocajo casopisi dngodbieo. ki se ma je zgodiia v Madjarski. Za, Casa v?likih vojaSkih vaj, ki so se vrSile na.Ogerskem, stopil je nadvojvoda Albreht prisiljen vsled slabega vremena s svojim spremstvom Stirih moz y neko gostiiiio. Za- vecerjo so si naroCili Je nekaj vina in suhega mesa, in drugega dne je predlozil go-stilniCar racun 2200 gold. Jeden casnikov je opozoril • nadvojvodo na. strahoviti raCun tega kmeckega gostilnicarja, no nadvojvoda je odlocil, naj se gornja svota izroCi okraj-nemu zupanu, ki naj odsteje krCmarju pri-primerno svoto, ostalo pa naj razdeli med siromake,
C'asiilkarjl in zdravstvo. Neki An-gleSki zdravnik, ki se je obilo peCal tudi na knjizevnem poljn, je imel ra Casnikarskem shodu zanimivo razpravo, pri kateri je do-kazoval, da je Casnikarsko zivljenje izlozeno raznim nevarnostim in dnievnim ncporom. Prnh, huka in buka strojev, slaba avetloba, skodljiva ventilacija ga veCidel le rancijo v uredniMrih prostorih brez oztra na to, da slnbo kretanje telesa.kratkospanje in nered-nost v jelu dovajajo k o.iim neprilozno-atim, ki njegovo zivljenje i?.dajajo novarno-stim. K temu sc ima Se pcsebej priSteti sko-raj obvezna(?) uporaba moCnih pijaC, najai-bode le v svrho, da so fttifino in dusevno ukrepCajo. Ce uvazamo vse te okolisCine, tedaj je lahko umevna neizogibna nevarnost, ki preti adravju novlnarjev, — To vse bi morali uvaiati tudi oni nemarni Citatelji Ca-sopisov, ki po preteku vec let Senisoporav-'nali naroCnine.
R ^Ina t nemSkl vojakl. — Gene-ral«o nadzorstvo za vojno naobrazevanje v Berulinu je aklenilo, da od Velike noCi le* tosnjega leta uvede v vseh razredih kndetnin kornih Sol ruSCino poleg anglesCine koi ucni predmet. Kadetom bode dovoljeno, uciti se jednega teh dveh jezikov po prosti volji. S tern se je storil zopet vazen korak za ro-sirjenje ruskega jezika v neraski vojski, jed-nak odredbi v francoski vojski, ki dolofiuje obligatno ueenje nemSCine v francoskih voj-nih Solan.
Madjawka napltnlca ruskega pol-kovnlka. Te dni so Castniki huzarskega polka v Novi Zuki jezdili obiskat sosedno rusko posadko. KosaSki Castniki so jih z veseljem pozdravili. Pri bankstu, ki so ga priredili kozaski Castniki na Cast madjar-skim gcstom, 'je kozalki polkovnik v gladki madjarscini napival ogerskitn Castnikom. Sploh se je opazilo, da kozaSki Castniki govoie vse jezike sosednjih dezel.
Nova Mascagnljeva open. -— Te dni se je pela v Milanu prvikrat nova opera „Viljem Rat cliff, katero jezlozil skla-datelj opere „Cavalleria rusticana*. Katere glavne prizore je Mascagni zeizdelal I. 1881. in 1882., ko je bil Se nepoznan potujoc ope-retm dirigent. Po sijajnetn uspehu „Cavalle-rie" je zaCel 1. 1890. zopet nadaljevati pri-Ceto delo. Libreto mu je oskrbel Maffei po romanticni drami Heinejevi. Opera je do-segla prav lep uspeb, posebno v zadnjih dveh dejanjih. Skladatelja je navduSeno obcinstvo poklicalo brezStevilnokrat na oder.
Zlma t it&Ujl je letos izredno huda. Od vseh stranij se poroCa o groznem mrazu. V Neapolju je bilo 5° mraza, v Turinu pa 16*, na drsaliSCu Valentino pa celo 20°! V Sici-liji so bili hudi snezm viharji. ki so naredili neiz'nirno Skodo na pomeranCnih, limoninih in mandelnovih drevesih. V nekaterih krajib je sneg do metra visok!
Kako clorck Hvl. — Jeden Statistik je izraCunal, da pri velikem stevilu sluCajev Clovek povpreCno 50. let spi 6000 dnevov, 65000 dnevov dela, 800 nodi, 4000 se zabava, 1500 je in pije in 500 dnevov je bolan. V tern Casa potrosi 17.000 kg kruha, 16.000 kg mesa, 4600 kg zelenjave, jajc in rib in po-pije do 28.000 litrov. (Takaj ni povedal, ali vode, vina all piva itd.)
SreLen sopro^ In oie. Neki carjigrad-ski Casopis javlja, da je zena nekega vojaka (rekruta), kojo je pustil doma, povila Ce-tvero otrok in sicer dva moika in dvcje zensk. Vsled tega je vojak dobil dopust in odSel na dom.. Po kratkem Casu se je podal zopet k vojaStvu in sedaj je dobil veselo novico, da mu je zena ponovno povila trojCke. Tako v dveh letih sedem otrok!
Belavci— mllUonarji. V mestu Bordo na juztii Francoski umrl je te dni bogati veletrzec Uodard, ne da bi bil ostavil posled-njo svojo voljo. Zapustil je okolo 22 milijo-nov frankov premczenja. Ker zapustnik' ni imel dece, pripade zapusCina 15 siromasnim delavskim rodbinam, katere morajo dokazati, da so s pokojnikom §e toliko v sorodstvu po krvi, da postanejo po dolofibah franco-skega zakona delezni dedMine. Med temi 15 delavci, ki postanejo kar cez noft miiijonarji, sta 2 sodarja, 2 brivca, 1 cevljar, ostaii _pa so dninarji.
KnjiSeimost.
Slovar. — IzSel je 16. sesilek velikega Wolfovega slovarja; prinasa bogato besedno gradtvo od „razg!asje* do isedmica".
Hrralks drufcba st. Jeroninia — Zra-ven prezasluJne .Matice Hrvatske" obstoji v Zagrebu se jedno knjizevno druStvo, ki ima svrho liki naSa druzba sv. Mohora in se imenuje .Druztvo sv. Jeronima". To druStvo. je imelo dne 21. m. in. svoj redni obCni zbor. Iz poroCila posnemamo, da je drustvo lanjskega leta izdalo 4 knjige, in sicer ko-tedar .Danica" (za 1. 1895.), ki je tiskan v 41.000 iztisih (prodajna cena 25 kr., Clani pa dobe isti zastonj), zatem .Gospodarska luCba (kemija)*. .Segregacija u Jurjevici" in „Covjek od rodjenja do zenitbe" (.Clovek od rojstva do poroke"). Poslednje tri knjige so tiskane v 14.000 iztisih. Druzbin Clan more postati — in sicer dosmrtno — oni, ki ypIaCa jedenkrat za vselej 5 gld., ali pa 50 kr. na luto. Dosmrtbih Clanov Steje drustvo konec 1894. leta 12.153. DruStvo ima v Zagrebu — kakor tudi .Matica Hrvatska" — svojo hiso (vredno 87.000 gld.) Vse njegovo imetje znasa z raznhni zalogi vred 155,991.34.
„Matlca Hrvatska" je vsem svojim Cliinoni doposlala za luni izdane knjige; kdor jih ui dobil, naj se oglasi pri doticnem po-verjetuku, oziroma pri drustvenem odboru v Zagrebu do due 20. 1.1. Kdor bi se oglasil pozneje, tega zahteve bi „Matica Hrvatska" ne niogla vec uvazevati. .Matica* ima lan-skih knjig se mnogc - zalozbi (blizu 1000 izvodov vsake izdanl ijig) in pros! zate-gadelj poverjenike ^voje in prijatelje, naj zbirajo drustvenike tudi za lansko leto, da se zaloga razproda. Kdor je z drustvenino na dolgu, tega prosi odbor, da jo poravna vsaj do konca meseca tnerca, ker .Matica* ta denar nujno polrebuje in ne more lanskih raCunov poravnati in zakljuciti, dokler ni vse v redu. Dalje prosi poverjenike, kateri Se niso ali ne popolno poslali imenika druStve-nikov za lansko leto, naj to Cim prej niogoCe store.
.Zar 1 udlteUlcam Istn pladntNarodno gospodarstveno pitanje". Razpravio Ante D u k i c. Str. 106. Cena s poStnino vred 55 kr. — Tako 3e imenuje razprava, katero nam je poslal g. Ante DukiC, ucitelj v Kastvu. Mi je nismo utegnili preCituti. Go-tovo pa bo zanimala tudi naSe uCiteljstvo obojega spola. Kdor jo zeli dobiti, naj se oglasi s poStno nakaznico pri g. pi-satelju v Kastvu (Istra).
Henneberg-Seirte
!
—  nur 8cbt, weno direkt eb tnainen Fabriken bezogen
—  sebwarz, webs und fSrbig, von 35 kr. bis 11.14.65 p. Meter — glatt, gestreifl, karriert, gemuatert, Damaste etc. (ca. 240 verscb. Qual. and 2000 versch. Farben, Dessins etc.), pmrtm- imd af«u«rfr*i Ins Hans. Master uragehend. Doppeltes Briefporto n. d. Schweiz. Selde«-F«brik «. HenBeberj (k. u. k. Hon.) Zurich
ZAHVALA.
Podpisani si Stejem v posebno dol-znost, prav toplo zahvaliti vse tiste na§e sosede, prijatelje in znance, ki so dne 25. t in. v tak6 ogromnem stevilu iz-kazali zadnjo cast mojemu nepozab-nemu oCetu
Ignaciju Lebanu
in dokazali mi v najbridkejsih trenotkih sVojer prijazno soCutje. Se posebe pa zahvaljujem preCastito duhovSCino, zlasti g. 2upnika, ki je v Casu dolge bolezni obiskaval in tolazil oceta, zahvaljujem tudi g. organista in pevce in sploh vse, ki so na kakorSenkoli nafiiri poveiiCali omenjenega dne pretuzno slovesnost.
V Sempasu, dne 27. febr. 1895.   .
Vluccnc Leban,
Dr. Jos. Stanic
odvetnik v Gorici
je odprl svojo pbarno r GosposkI ullcl
St. 4. I. nastropje.  Chod z dvoriSda na
levo.
Ob petkih  in  sobotah je po opravilih zadrzan drugo x.
*  Za vsako faro, za vsakl postno uradni  »
*  okraj in za vsako okolico,* kjer koli je  * Z ljudska Sola, se razumna, spoStovana in  S
*  krepostna oseba kot                               »
I      opravnik in posrednik      S
« proti vrednem postranskem zasluzku od * J nekega »T8tr|J8kega finanCnega zavoda % J prve vrste nastavlja. Punudbe pod » « ,111.8^5" Gradce poste restant.           5
800 hektov
pravega, kot voda Cistega sllvovlea in tro-plnovca razpoSilja v sodovih franko po 40
kr. liter. Izvrstna vina, svoj  pridelek, po 17 kr. liter.
Jos. Kravagna
vinogradnik in zgalec zganja v Ptuju (Pettau), Stajersko.
Javna zahvala.
tT.dpisana rodbina jncyena zahvaljuje iz dna svojih 2alostnih sre v&i one Castite prijatelje in znance, ki so ji skazovali o p'.iliki bolezni in srarti nje ljubljenega in nepozabnega oceta
Jozefa Potaizky
na razne naCine svoje prijazno socutje in ki so spremili predragega pokojnika vkljub grdemu vremenu v tolikem §tevilu na zadnji poti k vefinemu poditku.
V Gorici, dne 27.-febraarja 1895.
Zatujoit rote Potatzky.
i
Javna zahvala
Za odkritosrfino socutje, katero se nam je skazevalo od stranij nasih sorodmkov, prijateljev in znancev med boleznijo in ob smrti nase nepozabne, sreno ljubljfc.»e m&me
Ane fiibej, roj. Inglic,
preminole dne 23. februarja t. i„ kakor tudi za ogromno udelezbo pri pogrebnem sprevodu, izrekamo tern potom svojo najglobokejso zahvalo.
V AjdovSCini, dne 26. februarja 1894.
2alujo6l ostall.
3. irebanje 2e i. in 5. marca.
I Ofarakl „Kr«us-L«s" % „0     "      *
Pdporouamo naslednje skupine z velikimi dobitki:
1 BailaMkrmitt, H. •mto
42 frBtfdob^r nMI«»jw I^44.M|m««t"«^v»nj.m
}Vae 4 srecke v 40
i mesetnili "brokih
t „M ul«"-iriikt           |       •»•¦¦¦•           I „J# ««>»"-sr.45k.            (   "•¦«• <•«•*•
Praviea do igranja takoj po prvem obroku. -- Vsaka srecka mora biti izirebana. —  Seznami irebanj gratis in franko.
Wtchselstifcc WERNER & Co., Wien, I, Vert. Wippli»§erslra«e 31
'aroiila z deiele » irvria obratom poste. — Prvi obrok po nakaznici, drug! po poIoJni-ah poilne braniluic*.
aaaooooooooaoaoaaaaiaaoooa»a»aaawaoaaoaoaagaejoaaoai
Lane no-oljnati
Rme±
najjboljse vrste prodaja na debelo in drobno
tovarna firaisa v Ljubljani.
Ilustrovane cenike o ^otrebgcinah za obrt. Solo in hiSo positjam na z»hteviinje brezplaftno in postnine prosto.

EyXXL3U5XISXXSSSSXSSXXXSXXg^LaLS%
Ribje olje
lekarne Cristofoletfi
-^-^               v Qoriel.
¦MT* Ti pristM ilje je izkirrn srefetvi pnti prsiin kilaznin h pnti spliJel itanuibstt <^|
Cena originalni steklenici naravne vrste rmene 70 kr., bele 1. gld
Ribje olje z zelezom. ^* ^iRi^ oljezzeleznim ttkisom. *«L
nervoznim in sibkim otrokom. — C«n«       TJ/vkralkem ,?rav ^olovo vse boIezm
. ..    . .                                  jna kosteb, Skrofoh, pomankanje krvi in
Mmklmrdcl 70 kr.                 \ sploSna obnemoglost. Cena stekl. 70 kr.
Opomin. Olje, katero dobivam naravnost z NorveSkega, predno ga nalivam v stekle-
nice, vselej kemiSki preiSCem, da morem svojim odjemnikom garantovati pristnosl in
zoravilnost.
Ellzir iz kfne-2eleza — Cristofoletti.
najbo^'e sodelojoce sredstvo z ribjim oljem, je najbolje protl po-
iiuinjkanju krvi
Cena steklenici 60 kr.
^assgsgXLXXX^XXXXXXXXXXXXXX^2Xlrf1
1    ?                         g 1   dx          H                    S		
Is    mgk __   § .		
1 i"   6^31   *    %2 1 ai iez9l      ia«		
i 1      m		
\>	IjSlI   ZZ g' = a!	
1     *		—'         ?      OD      M
	w	m 1 5fti
0		1 L*
F Ml - ;§ 1		
\< w% ' I		
|0Q ^°°^    1		
Gostilna Antona Vodopivc:
v Tratu
ulica Solitarlo &t. 12
priporoua se rojukoin   iz Goriske  in drugiin Slovencem Trstu, ktijti v istej  se 'ocijo  le  prlstni vlpavska drna in bela vina is
prvaSke obdlne in s Krasa.
PriporoCa se posebno Slovencem, ki pridejt
po opravkih v Trst.
Kuhlnjo prnv dobr» In po qmI.
Za Irgovealn hroinjarjal
Nnjboljfie in naj-cenejSe kupovalisce za vae vrste: rnozke in zenske nogavice, Jagerjevo p^rilo, robce itd. v tovar-niski zalogi
Jot. Wandl, Dunaj
1. Si'liwortKUHHO 3 (boi WippliiiKerHlratiNe 18,)
Niijtofniia  raz-po-
iiljutev po ideznici
in poiti na  v»e
strani.
Voznl listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrob
„tte(l Stearn Linie" iz Antverpena
direktno v
New Jork 8c Philadelfijo
koncesijonovana Crta, od c. kr. avstrijske vlade
Na upraSanja odgovarja toCno: koncesijovan
zastop
MRed Star Linie"
na DUNAJU, IV Weyringergasse 17 ali pri
JOS1P-U   STRASSBRJ-U
Sijilburoiiii   &   coiiiniorcieller   Correspondent dcr k. k. Sl.-iiiLslialnifiii in TnnSbrUCk
.Kipij pri 'unit ia h pri ki«5et.l"
pravi atari pregovor.
To velja po vsej pravici za mo| zavod, kajti le tako ve ika kupiya, kakorSna je moja, ima zbok golovega plaeevaoja vclikanskih mnozin blaga, in drugib prednosli, <:ene atroSkc, kar mora biti slednjiu v koiist kupovaku samemu.
Krasul nzorci luebnim odjemslccm grxtt» \* franko. — Borate ibfrke nxorcev,' kakor Je nikoli, za krojtie nefrankovane.
Snovij za obleke.
Peravleu in dosktnf za velecastito da-horS2ino, predpisane snovi za uulforme c. k. uraduikoT, tudi za veterane, (rasllce, telo-vadce, livreje, sukno zii bfljard in igralne ¦ilzc, preprogc za rozove, lodeti. Veiika zaloga Stajerskega, koroSkega, tirolskega lodna za gospode in gospe po izvornih tovaruiikih cenal^ t tako veliki izbeti, kakor takih ne more imoli niti dvajsetera konkurencija. Najve^a izber le finega trajnega sukna v najmodeniejSih barvah za gospe. Sukna, U se dajo prati, potnl ogr* tail od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potreb- t Mine za krojnie (knkor podstave za rokave, j gumbi, Sivanke, sukanec itd.)                                  j
Cene, pri memo, poSteuo, trajuo, *lsto i Tolueuo Hukncuo blago, in ne dober kup cunje, I katere vejjajo kcrnaj odSkodnino za krojai'a, \ priporoC-a                                                                    i
Iv, StikarofskyM
BRHO (avst. Manchester).                I Najveia zaloga tovarnUkega sukna v vrednosti
", ndlijona goldibarjev.   -   PoSiiJa Be le po   I
poStnem povzetjut                          I
Svai'llo: AgenUe in feroSnjarji ponu-  " jajo nedostatno svoje btago pod znatnko ,Sti-
karofakega blago*. Da zabvanim taraaje p. n.   ,
odjemalcev,  naznanjam, da takim Jjudem ne   g
prodajam blaga pod nobenim pogojem.     (34)  I
/'