Štev 42.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana
18. oktobra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje”.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali ttpravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Na koj nas vči vkanjenje pri šoli?
Tri milijone i petstojezero dinarov so vkanili našo državo pri šoli njeni uradniki pa teh zavezniki. Glavni krivec je bio Živanovič, pooblaščenec monopolske uprave v Beogradi, ki je v imeni države so lifrao v Jajce fabriko vagon po 7000 Din. Fabrika je potrebüvala samo 10 vagonov mesečno, dobila pa 40 vagonov. Višešnjih 30 vagonov pa nej prišlo v Jajce v fabriko, nego potom agenta Iveziča, ki je že osem mesecov sedo, ar je poskuso človeka vmoriti i bio tüdi špijon, pravim, potom toga človeka je 30 vagonov šoli šlo pod roko v drüga mesta i to vagon za 34 jezero dinarov. Tak so tej gospodje z pomočjov nešternih nevernih železničarov mesečno 27 jezero dinarov vteknoli v žep na škodo države. — Zaprtih je več oseb;
vse še pa itak ne ovadijo vö, ar si tovajska banda šče kaj penez zasigurati za tisti čas, gda se reši voze. — Iz teh sühih, a žalostnih podatkov vnogoj nerazmetoj reči pridemo do kljüča. Zdaj razmimo, zakaj se je v raznih trgovinah lehko dobila sol iz kreke, siromak človek pa če si jo naročo, ne mogo priti do nje, mogo je morsko vzeti. Zdaj nam je svetlo, Zakaj je v nekih trgovinah falejša sol, kak v drügih. Pa od dragoče tüdi mamo lepo sliko. Fabriko dobi za 7000 Din vagon, — siromak pa more 34 jezero Din plačati za njo. Istina, fabrika se lehko vö guči, ka ona te falej da tisto blago odjemalcom, štero proizvaja. A da bi pa ravnoto lehko pravo tüdi kmet, dajte mi falej sol, špice, cuker i drügo, ka nücam, pa ne maram, če de falejša živina, falejše zrnje, med, les itd. Na tom žalostnom dogodki vidimo jasno, ka je naše vlade gospodarska politika, kak je naša stranka vsikdar povdarjala, na krivoj poti. Spravila se vse v Beograd i uprava se izroči samo strankarskim ljüdem, ki potem, ar se vüpajo v moč i milost svoje stranke, štera je na vladi, delajo na küpe krivic sebi na hasek, državi na kvar. Če bi smela Slovenija v te račune pogledat, ki so v Belgradi i bi je smela, kak naša stranka zahteva, domo spravit po autonomiji, takša vkanjenja ne bi se mogla zgoditi. Ne se z radikali pogoditi za vsakšo ceno, kak je včino Radič, nego izvoditi svoj autonomistični program, ka ino na svojoj zemlji si sami rezali krüh, to je potrebno, to i jedino to bo pomagalo, ka se takša vkanjenja več ne pripetijo, ka par strankarskih falotov nede milijonov spokradnolo iz žepa siromaškoga ljüdstva. Zato pa stanovitni ostanimo pri svojem programi i ne stopimo na djalino radikalov, demokratov ali radičovcov, v autonomiji jedino je pomoč v naših državnih nevolah.
Podpirajte Novine!
Občine pazite!
Pali se je razposlala okrožnica, s šterov se skoro naravnost zahteva, da bi se občine i okraji izjavili, da se vpela kuluk.
Opominamo prav resno, da bi se občine izrekle za kuluk, kajti s tem bi se Slovenija obremenila z novimi dačami, ki bi presegali višine dozdašnjih. Večina ljüdi bi se najmre mogla odküpiti od kuluka ino te odküp znaša več, kak vsi davki. Te penez, odküpnina za kuluk, bi se ne zbirao v občinskoj blagajni, nego v državnoj, ino bi se z njim moglo razpolagati samo z privoljenjom m i n i s t r s t v a v Beogradi.
Zato Vam tanačivamo z pogledom na okrožnico, kje se zahteva, da sklepate o kuluk, sledeče:
Pozovite pravilno sejo i vpelanje nameravanoga kuluka odklonite ednoglasno. V sklepi navedite kak utemeljitev sledeče razloge:
a). Občina upravlja samo z občinskimi cestami. Občinske ceste pa ne spadajo med „kategorizirane“ ceste, ar slüžijo samo krajevnim potrebam. V celoj Sloveniji je cestno omrežje že tak izpelano, da so vse ceste, ki vežejo med sebov vekše važnejše kraje, prešle v oskrbe okrajnih zastopov. Ar tak občinske ceste slüžijo samo zvezi med posameznimi posestniki ino menjšimi kre strani prometa ležečimi šoli, se jih ne more smatrati za „kategorizirane“ to je na te ceste je zakon od kuluka sploh ne uporabljiv.
b). Občina popravlja svoje ceste deloma z dokladami, deloma pa z rabotov v smislu § 24. 69 in 70 občinskoga reda. V proračuni za leto 1925. je stavljena sveta Din. Koliko ta sveta za popravo cest ne bode zadostüvala, hodo ceste popravili občani sami.
c). Iz toga razloga protestiramo proti uvedbi kuluka.
NB. Poleg teh razlogov še lehko naštete svoje krajevne tehtne razloge.
Popolna gimnazija — lastno gimnazijsko poslopje.
Kem bole se bliža naša sobočka gimnazija svojoj popolnosti; t. j. hipi, gda bo štela vseh osem razredev, tembole silno postaja pitanje novoga, lastnoga gimnazijskoga poslopja, Kak je splošno znano, je gimnazija dnes nastanjena v poslopji bivše meščanske šole. To poslopje je bilo zidano v namene meščanske šole i z tem namenom odgovarjajo tüdi prostori i njihova oprema, ka se pa ne sklada vsigdar z višjimi cill, štere goji gimnazijski študij. V zdašnjih prostoraj je bilo že letos komaj mogoče razmestiti vse razrede; še neprimerno žmeče pa bo drügo leto, gda se letošnjim 307 dijakom pridrüžiti še najmenje 100 novih. S popolnov gotovostjov lehko računamo, da bo štela naša sobočka gimnazija, gda se normalno razvije 450—500 dijakov. Vsem tem bo trbelo dati zadosta i primernoga prostora ; ar tüdi učni prostori jako vplivajo na učni uspeh. Misliti pa trbe tüdi na različne kabinete (fizikalni, kemični itd), knjižnice (dijaško i profesorsko), zbirke (pirodopisno, zemljepisno, zgodovinsko, risalno, telovadno itd.), profesorsko zbornico, stanovanje za ravnatela i sluge itd. Vse to se mora dozdaj skrivati po raznih učilnicah i indri, silno pa so potrebni za vse to lastni i primerni prostori.
Da se vsemi tomi odpomore, obstojita dve možnosti: ali da se povečajo dozdašnji prostori, ali pa da se zgradi novo poslopje, ki bo zadostüvalo gimnazijskim namenom. Što pozna dozdašnje prostore, zna, da ne odgovarjajo gimnazijskim potrebam; njihova prezidava i dozi-
dava pa bi bila predvsem jako draga, na vse zadnje, še pa izda ne bi zadostüvala vsem zahtevam. Dognati trbe, da je to poslopje popolnoma napačno obrnjeno. Glavna stran poslopja bi morala biti najmre obrnjena proti jugi, je pa ravno nasprotno. Brezdvomno je teda, da bi bilo v vsakom pogledi najbole, da bi se za gimnazijo zgradilo novo poslopje, zadosta veliko i primerno urejeno. Zdašnje poslopje pa se naj izroči v porabo osnovne šole, štera tüdi nema se primernoga prostora.
Na merodajnih činitelaj pa je, da resno premislijo to dnes za M. Soboto najprikladnejše Pitanje i da pravočasno včinijo vse potrebno. Obračamo se posebno na gospode prekmurske poslance, da zastavijo vse sile, da pride že v prihodnji državni proračun postavka za sobočko gimnazijsko poslopje; enako pa mora tüdi Uradna Murska Sobota zvršiti svojo veliko a častno nalogo. Vsi Prekmurci pa se moramo zavedati, da bo obstoj našega najvišjega učnega zavoda komaj popolnoma zasiguran, gda bomo meli za njega tüdi svoje primerno poslopje.
NEDELA
XX. po risaj. Evang. sv. Jan. 4, 46-53. — Če ne vidite znamenj i čüd, ne verjete.
Kelkokrat je morao nebeski Odrešiteo v svojem zemelskom živlenji i delavanji občütiti, kak malo je vere v tistih, šteri so za njim hodili i pošilali njegove navuke. Trdokorni narod ne šteo spoznati koga ma med seov. V Kristuši ne šteo viditi Boga, drüge bože peršone, Sina večnoga Oče. „Sin tesarov je“, so si maloverni šepetali. Kak teda ma takšo oblast, o kakšoj nam govori.
Jezuša je ta mlačnost, trdokornost, malo-vörnost bolela. Žalostio se je zavolo nje. Boži navuk je glaso, — neso šteli vervati. „Znamenja ščemo videti“ — so njemi pravili.
Jezuš je maloverne Jude karao. V oči jim je vrgeo njüvo trdoglavost, njüvo malomarnost na proti njegovomi zveličavnomi navuki. Oni so srečni, ki ne vidijo, pa itak verjejo, je večkrat pravo. I to je prava vera. Ka bi potrebovali znamenja, čüde, če je sam Sin boži gučao, če je sam Bog naznanjao nebeske istine? Ali njegova reč ne vala več, kak vsa čüdežna znamenja? A vse edno kelko je takših, ki še dnesden pravijo, da ščejo viditi znamenja, ki zatrjavajo, da brez čüd nemrejo vervati. Vsi tej so spodobni Židovom, štere je Jezuš grajao, i vala o njih Gospodova obsodilna reč: „Če ne vidite znamenj, ne verjete.”
Glasi.
Slovenska Krajina.
Patron beltinske i törjanske fare,
mil. g. Z i c h y August, grof, so 4. okt. vmrli v Beči. Mrtvo telo se je tü blagoslovilo i 8. okt. v Beltince pripelalo, kde je bilo slovesno sprejeto. Okt. 9. v petek popoldne ob 3. so patrona pokopali v rodbinsko grobnico v beltinskoj cerkvi. Pokojni je z bogatimi dari pomagao podignoti novo törjansko cerkev, on je tüdi povekšao na lastne stroške beltinsko. Naj počiva v miri.
2
N O V I N E
18. oktobra 1925.
Ogenj je vničo 6. okt. v Renkovcih hiši dve sirot Koren Jule i Koroša Jožefa. Te drügi ma petero drobne dece. Ogenj je nastao po nesreči po deci. Siromaške pogorelce priporačamo smilenim srcam.
Sklep misijona za dečke v Črensovcih
se je vršo 4. okt. Te den so dečki ponovili sküpno sv. obhajilo, pristopilo jih je samo iz fare do tristo. Spovedavala sta je g. Raduha ravnatelj Martinišča iz M. Sobote i g. Jerič Ivan, kaplan Iz Ljutomera. Oba sta mela tüdi navuk; — pripravljalni navuk mladine za sv. obhajilo so pa opravili Klekl Jožef vp. pleb, — Popoldnevi se je mladina dala za spomin fotografirati i v šoli v Žižkih je poslüšala predavanje o potrebi krščanske vzgoje iz vüst g. Jeriča i od življenja v Martinišči od g. Raduho. G. Klekl so v sklepnom govori razložili, ka moremo včiniti, ka pride Martinišče pod streho. Med govori i po njih so tamburaši igrali, pevski zbor orlovski pa par lepih pesmi spopevao. — Mladina drügih far, nasledüj črensovsko!
Zadružna šola bo letos pali i to začne se 3 nov. trpela bo do vüzma. Do 20. oktobra naj se zglasijo moški, ali dečki, ki bi radi to šolo opravili, pri zadružnoj zvezi v Ljubljani. Celodonevna prehrana košta dnevno 14 Din 50 par. Stan jih 15 brezplačno dobi, kak tüdi vsi knige. Vstopnina košta 20 Din, šolnina je brezplačna.
Kalendarje Srca Jezušovoga so dogotovljeni. Cena 8 Din. Velikost okroglo 100 to je sto strani. — Naročite si je pri uredništvi Novin v Črensovcih. Ki majo Novine i Marijin List ali samo M List plačani, dobijo ga brezplačno. Ki pa majo samo Novine plačane, dobijo ga za polovično ceno to je za 4 Din. Plačajte zato hitro naročnino, ka mo vam mogli doposlati kalendar. — Vredništvo.
Ka je notri v Kalendari? Jako lepe vsebine je letošnji kalendar. Vsaki mesec ma posebno stran z zapisnikom, z sunčnim izhodom i zahodom, ka že vnoga leta nesmo mogli meti. Je notri navuk od Srca Jezušovoga. — Je notri romanje v Rim, štero so popisali cankovski gospod kaplan. Naši prekmurski romarje so imenoma notri. — Narodna pripovedka od čarne kokoši i narodne pesmi, krasen roman. „Zidarska žlica ali križ“, pospodarstvo, šale, španska legenda od Kasilde, Martjanski kongres, važnejši dogodki lanskcga i Ietošnjega leta itd. so tak lepo razvrščeni ka te ga komaj mogli z rok djati, gda ga začnete čteti — Tüdi smo v tom spunili želo naših naročnikov, ka smo proščenja i senja pa tablo ,,kda nam skoti živina“, djali notri v kalendar i ne de to na tabli, kak je dozdaj bilo. Po želi vnogih smo sprejeli tüdi oglase. Bogata vsebina skoz i skoz, cena pa nizka. Zato naj ne sfali v niednoj hiži!
Naše dijaštvo. Prle smo v „Novinaj“ že priobčili nekaj zanimivih številk iz dijaškoga življenja na našoj sobočkoj gimnaziji. Dnes dodajamo k njim še nekaj novih, ne menje zanimivih številk. Ka se tiče veroizpovedi, vlada med sobočkim dijaštvom sledeče razmerje: od 307 dijakov jih je 217 rimokatolikov ali 71 odstotkov, 76 ali 25 odstotkov je evangeličanov i 14 ali 4 odstotke je židov. Če primerjamo te številke z lanskoletnimi, vidimo, da je število ri-
mokatolikov letos spadnolo za štiri odstotke; medtem pa se je število evangeličanov povekšali za štiri odstotke. Odstotek židov pa je ostao neizpremenjen. Da je število katoličanskih dijakov tak spadnolo, je vzrok v tom, ar za nje ne prostora v Martinišči. Ravnatelstvo Martinišča je moralo s težkim srcom odkloniti nešteto prošenj pridnih dečkecov, a žal siromaških staršev i to iz edinoga razloga, ar jim nemoglo dati strehe. Še vnogo bole neugodno je razmerje za katoličane pri dijakinjah. Od 59 dijakinj jih je samo 29 rimokatolikinj, 22 je evangeličank i 8 židovk. Katoličanskih dijakinj ne niti polovica vsega števila, medtem da je število evangeličank i židovk visoko nad normalnim razmerjom. Prekmurski katoličani dozdaj še nesmo nikaj včinoli za svojo vučečo se žensko mladino; tak nas tüdi tü čaka nova maloga, štero bo trbelo kem prle rešiti. Pri toj priliki samo momoidoč omenimo, bi bilo jako primerno i potrebno, da bi se uvedlo za dijakinje pouk o ženskih ročnih delaj. Silno razveseljivi so tüdi podatki o narodnostni pripadnosti dijaštva. Zvün 9 Vogrov so vsi dijaki Slovenci. Zanimivo je, da so od teh devetih Vogrov samo v prvom razredi štirje, ka svedoči, da so se tüdi Vogri spoprijaznili z najvišjim slovenskim učnim zavodom v Prekmurji. Prekmurci smo na te svoj zavod iz vseh teh razlogov lehko ponosni, ve pa nam poleg vsega drügoga vleva v naša srca vnogo, vnogo vüpanja, da tüdi za nas nastanejo svetlejši dnevi.
Čednijo se gospodje pri „Düševnom listi“ i se čüdijo, grajajo, protesterajo, ka evangeličanci nemrejo dobili svojega veroučitela, kateheta. To po vsoj krivici spravlajo v zvezo s slovenskim „klerikelizmom“ i pravijo, ka so toga krivi slovenski klerikarci. G. mariborski velki župan (šteri je odločen demokrat) je njim klerikalec, ar je zavrgeo dve prošnji za katehetska mesta. — Gospodje mi vam povemo, kde iščite vzroke, ka ne dobijo evangeličanci svojega kateheta. Sami v sebi ! Evangeličanci, posebno tej pri „Düševnom listi“, so volili demokrate, „Düševni list“ je sam agitirao za demokrate i delao proti pravicam prekmurskih katoličanov i evangeličanov. V Sloveniji gospodarijo že pet let demokratje, šterih poslanec je vaš dr. Pivko! Zakaj vam te ta vaša stranka ne da vašega kateheta ? Ne „klerikalizem“, ne slovenski „klerikalci“ vaši demokratje so vzrok, ka ste pri naših pravicaj prikrajšani. Prišlo bo spametüvanje pomali na vse kraje.
Vkradno je Karol Kovač v Adrijancih z trgovine Karba 100 Dol., 4000 Din. cuker i leder. A kda je z plenom šteo oditi, ga je zgrabo žandar, koga je poslao k trgovini 12 letni dečko ostarjaša Svetca, ki je vido Kovača pleziti na Kovačovo hišo. Sumi se, da je vučiteljui v Adrijancih tüdi te tat odneso iz šolske sobe 1700 Din.
Državna meščanska šola v Dolnjoj Lendavi. Ministerstvo prosvete je dovolilo otvoritev prvoga razreda meščanske šole v Dolnjoj Lendavi. Drügi razredi do se odpirali vsakše leto po vrsti samo te, či de zadosta učencov. V nedelo, dne 19. t. m. se vrši vpisüvanje, od 8 — 12 vüre. V pondelek 20. t. m. pa se začne reden pouk ob 8. vüri.
Država.
Radič proti delavcom. V svojih novinaj v „Domi“ piše Radič svoj razgovor z ravnatelom ednarodnoga biroja dela, Thomasom i pravi: „Socijalni značaj sporazuma med Hrvati z Srbi se tiče delavstva a ni njegova, ni radikalna stranka ne potrebüjeta delavskih glasov.“ S tem je tüdi povedano, da tevi dve stranki delavsko siromaštvo i trpljenje ne briga popunoma nikaj.
Radič proti vsem zaveznikom. Znano je, kak je Radič prle bio kmet i ki je stopo v tretjo internacionalo, zdrüžo se z boljševiki, šinfao „gospodske“ i kralevske vlade i je preklinjao vse, ka je bilo proti kmeti. Zdaj pa kda je na vladi pa se je spozabo z kmeta. Ne pozna več kmeta, ne delavca, ne pozna prvejših zaveznikov, nego se kak najbole počüti med „gospodskimi kaputaši“, kama spada sam. Pred ednim letom je meo Štipica shod v Vrpolji, sem je pozvao voditele romunskih kmetov dr. Lupu i na tom shodi je gučao o kmetskom stani, v potrebi zdrüžitve vseh kmetov sveta, tü je grajao Pašiča i romunskoga Bratiano i gučao proti kralom i je prisegao na zvestobo do kmeta. Bivši njegov tovariš Lupa se izda bori proti vladi za pravico romunskih kmetov, šteri strahovito trpijo pod vladov gospodov, a Radič pa je postao veren zaveznik protikmetske romunske vlade.
Kak se je šteo priküpiti. G. minister Pavle Radič je bio na slavnostih v Črnoj Gori. Da bi se priküpo Črnogorcom, si je djao na glavo črnogorsko narodno kapo. To so Črnogorci zapazali pa so pravili: „E e, ne je glavno kapa, nego, ka je pod kapov.“
Naše delavstvo. V začetki septembra so se vršili v Maribori delavski dnevi, na šterih so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Delavski stan si mora sam ustvariti delavsko stanovsko kulturo. 2. Če ravno naj bo delavska stanovska kultura skupna vsemi delavstvi, itak pa bodo v posameznih strokaj razlike. 3. Delavska stanovska kultura se kaže v stanovskoj zavesti, vzgoji i šoli, v posebnom stanovskom verskom življenji, stanovskom vsmilenjom delüvanji, v stanovskih oblekaj i šegaj 4. Delavska stanovska kultura tvori s kulturov drügih stanov občestno, lüdsko kulturo.
Potüvanje kralevskoga para po jüžnih krajaj naše države se je končalo i se je kral vrno v Belgrad prle, kak se je to pričaküvalo. Zavolo toga nenadnoga vračanja vladara se delajo razni pomisleki na politični položaj. V vladi RR. je nastalo velko nesporazumlenje. Tak radikalni, kak radičovi poslanci so nezadovolni z nešternimi ministri. Pričaküje se zato, da stojimo pred naglimi i važnimi dogodki v politiki po dugih počitnicaj. Vsi pričaküjejo, da bo prišlo skoro najmenje do sprememb v vladi; nešterni ministri do morali odstopiti. Posebno se to drži za radičove ministre.
Kakši je sporazum med R i R? Ešče le zdaj so novine prinesle nešterne točke sporazuma med RR. I te so: Radičova stranka popunoma prepüsti ureditev države radikalom. Ona se bo držala stroge izvedbe centralistične vidovdanske ustave. Radikali pa prepüstijo radičovcom njihov gospodarski program i redukcijo uradništva. K tomi je Pašič pripomno sa-
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
— Kakši je?
— Še mlad. Debeli, črno brado ma.
— O moj Bog! To ne Elemér; — je zdehnola deklica s trepetajočimi vüstnicami.
Morala se je zgrabiti za dverni štok. da njoj kolena ne bi odpovedala.
— O ne — je odgovorila vratarica. — Na njega se še spominjam. Te je čisto inačiši. I močnejši i starejši.
— Potom bo gospod Farkaš. On je bio.
Ginjeno, skoro bojazlivo je gledao v dekličine mile oči. Videlo se je na njem, da tüdi njegovo srce teži nekaj, ka bi raj za-
mučao.
— Žive? —je taki pitala Trezika, gda se je Farkaš predstavo.
— Draga gospodična. . . .
— Ne žive, kaj ne? Povejte mi odkrito !Ne mučite me dale. Pripravlena sem.
Farkaš se je le s težavov odločo, da bi govoro, med tem pa ne odmekno pogleda z dekličinoga lepoga bledoga obraza.
— Na vse strani sem pozvedavao, od vse krajov proso poročila — je pravo z obotavlanjom tiho Farkaš. — Poročila na žalost neso zadovoliva.
— V telkom časi....
Za malo časa se je dekličin glas stavo. Naednok je mogla izstisnoti iz mrzlično trepetajočih prs, ka je štela povedati.
.... Med telkim časom so more zvedeti kaj gotovoga ... V zdašnjoj dobi . . . Telegraf . . . Telefon.
— Gotovo; — je odgovoro temno Farkaš.
Deklica je vznemirjeno gledala na njega.
— Edno je gotovo; — je ponovo fabrikant. — Ne najdejo ga.
Deklica je na stolec spadnola.
Farkaš je priskočo, Trezika ga je odvrnola od sebe pomoč. 
— Ne bojte se za mene, gospod ... Ne omedlem. Več niti ne jočem . . . Nemrem . . . Pripravlala sem se na to. Pripravila. Strašno. Strašno je tak vtrjüvati düšo. Niti ne vem . . . ne vem, gda sem dobila telko moči. Ne jočem. Znala sem, da je zgüblen . . .
Z bliskovitov naglicov pa je privrelo iz nje düšeče jokanje.
— Brat, zakaj si odišeo od mene ? Brat! Tüdi ti si me zapüsto!
Prednica je vstopila. Naslonila se je milo na ramo jokajoče deklice.
— Sirmaško dete ! Hodi v kapelo. Tam smo vse. Molimo.
Farkaš je poklekno pred Kristušovo podobo v govorilnici i je tiho mrmrao Oča naš.
Trezika se je iztrgala iz predničine roke, skočila je h klečečemi Farkaši, pograbila njemi je roko i jo küšnola.
— Hvala, ka ste za mene ... ka ste za njega včinoli. Hvala.
Fabrikant je nazaj cükno roko.
— Gospodična ... Za božo volo . . .
- Hodivi, hodivi; — je nadalüvala z jokom Trezika, obrnjena k prednici. — Pelajte
me pred oltar ! Pelajte !
Ednok že še pogledala na vstajajočega Farkaša.
— Še ednok hvala ... Z Bogom ! — Dobri Bog vas naj tolaži ! — je pravo ginjeno Farkaš Bálint. Sirmaška dobra gospodična.
— Ne gospodična. Sirmaška sirota. Trezika. Samo Trezika.
— Draga Trezika teda! Ne pozabite, da je vaš brat šo v mojoj slüžbi. Moj vojak je bio. Jaz ne pozabim. Vse drügo vredim z dragov prednicov. Skrbo bom za vas.
Trezika kak da niti čüla ne bi. Medlovno jokajoč je zapüstüa s sestrov govorilnico i šla v kapelo, gde so že vse gojenke na kolenaj prosile smilenje, tolažbo düši sirmaške prijatelice, sestrice.
12. Na stubaj oltara.
Fabrikant je za pol vüre, gda so se popoldenske molitve končale, pohodo prednico. Izjavo je, da ar je Trezika z bratom vse, zadnjo oporo zgübila, je v spomin vrloga zgüble-noga dečka pripravlen za njo skrbeti. Ka bo teda deklica potrebüvala, samo naj prosi od njega; včasi joj pošle. I če za edno leto konča, samo se naj obrne na njega, spravi joj jako dobro mesto. Ma takše poznanstvo, da njoj lehko pripomore do najbolšega mesta. Ne v kakšo zavrženo ves nego v vekši varaš.
— Ne bom izhasnüvala vaše naklonjenosti; — je odgovorila deklica s tmičnim obrazom.
Rednica je slutila, na kaj cila.
(Dale)
18. oktobra 1925.
NOVINE
3
mo tolko, da Vlada RR. ma popolnoma isto pot isti program kak bivša PP. Vlada, samo ka je ta močnejša i ga leži izvede.
„Seljaške Novine“ zaplenjene. Glasilo hrvatske lüdske stranke „Seljaške Novine“ je državno pravdništvo zaplenilo i to zavolo članka „Vse nam jemlejo i vlečejo v Belgrad,“ ar zbüjajo s tem plemensko mržnjo. — Človek bi mislo, ka zdaj nega več plemenske mržnje i ka novine radičovci nikdar nodo plenili, a vidimo iz zaplenitve Seljačkih Novin, ka tüdi po „sporazumi“ postoji „plemenska mržnja“ v glavaj tistih, ki se bojijo lüdske stranke.
Slovesnosti v Črnoj Gori. Tü so se vršile koncem septembra velke slovesnosti na spomin velkoga vladara Petra Petrovič Njegoša, ki je prvi zasledüvao v Črnoj Gori kulturne poti i povzdigno bratski narod črnogorski. Na vrhi Lovčena so zozidali cerkev, v šteroj se je vršila cerkvena slovesnost. Kral sam je neseo drevo, v šterom so ostanki velkoga pokojnika do samostana, kde je o Njegošovih delih gučao püšpek. Na vrh Lovčena so šli eden falat vsi peški a ostalo pot so nadravili s kolami. Slovesnostim sta prisostvovala kral i skoro vsi ministri.
Vlak njemi odrezao roke i noge. Bivši grüntovničar v Djakovom Stojan Nikšič, a zdaj uradnik zavarovalne drüžbe „Croatia“ se je pelao z vlakom iz Vrpolja v Vinkovce i gda je vlak stao, se je napoto Nikšič proti postaji, ali v tem hipi je na njega naletela edna peč (lokomotiva) i njemi odrezala obe nogi i edno roko. Nesrečnik je dve vüri po tom vmro v vinkovskom špitali.
Zidanje v Zagrebi. Kak poročajo „Novosti“, je letos v Zagrebi zgrajenih 429 hiš. Med temi je 290 nanovo zidanih. Varaška občina sama je dala zgraditi 58 stanovanj z dvema sobama i kühnjov ino 40 stanovanj z ednov sobov i kletjov. Po poročili „Novosti“ se je lansko leto dosta več zidalo.
Azil (zavetišče) za slepe deklice v Sremi na imanji „Moja Volja“ poleg lndjije je začno s sprejemanjom slepih deklic iz cele države brez pogleda na vero i narodnost. Pogoji za sprejem v azil so: da je slepa deklica stara 16—40 let, da je düševno i telovno zdrava (zvün slepote), da je dobroga oponašanja i to kakšega gospodarskoga i roditelskoga stanja je. Vse trbe dokazati s pravilnimi potrdili pristojnih oblasti. Štera slepa deklica izpuni vse te predpisane pogoje, se more taki sprejeti v azil.
Radičovi govori. Svetovno znani so že Radičovi govori, ar se razliküjejo eden od drügoga i si eden drügomi nasprotüjejo. Radič strašno rad guči i davle izjave, štere so že škodile njenim zaveznikom. Tak je morala spadnoti tüdi Davidoviča vlada. Radič je tüdi v Ženevi na sejaj drüštva narodov meo govor, v šterom od Törkov preganjanim Armencom ne prišo na pomoč, a od naše Makedonije pa tak govoro, da so njemi grozno zamerili radikali, posebno oni iz Makedonije i se guči, da bo govor Radičev močno vplivao na nadaljno razmerje med radikali i Radičovci.
Svet.
III. poljski katoličanski kongres. V septembri se je vršo v Mlevi na Poljskom katoličanki kongres. Knez prelat Pieski je pozvao navzoče na delo za razširjenje misijonov. Pravo je, da Francusko prednjači v misijoni vsem evropskim državam, a Poljska je na 17 mesti, zato se mora misijonsko delo bole genoti. — Grof Lobanjski pa je zahtevao spremembo ustave, ar ta ne temelji na božoj istini. Gospa Wasilewska pa je opominjala naj vsakša katoličanska mati i žena delüje za vresničenje kat. jakosti v javnom i zasebnom življenji. Posebno pa se je povdarjalo na kongresi, da je potrebno podpirati dober štamp.
Pes Muro — filmski igralec. Policajski pes Muro, šteroga roditeli so se proslavili v svetovnoj vojski na fronti, je kak se vidi herbao njüvo inteligenco. Nekak, ki se je začüdo njegovomi talenti, je odločo, da Muro mora biti filmski igralec i tak je zapüsto policajsko slüžbo i se posveto filmi. Muro je dobo pogodbo na pol tri leta i njegov vučiteo dobi za to vreme od filmske fabrike 50 jezer dolarov. Muro je že začno filmovati i so njemi že vnogi ljüdje nevoščeni, šteri nemro priti do toga, da bi tak slavno začeli filmsko karijero (službo).
Pesja vernost prek goba. Iz varaša Worthy poročajo genlivo zgodbo o ednom starom čarnom psovi. Z nikšim prigovarjanjom ne mogoče spraviti psa od groba. K grobi je pes prišeo pred 6 leti v sprevodi svojega mrtvoga gospodara. Legeo si je na grob i skoz cele dneve i noči žalostno cvilo. Nišče ga ne gnao s seov i tak je že šest let na grobi po dnevi i noči, v vročini i dežji i samo telko ide na stran, da poje tisto, ka njemi dobri ljüdje püščajo na poti. Zaman so probali, da bi psa bar po zimi spravili v mrtvečnico. Vsemi se protivi i če ga što šče zgrabiti, njemi pokaže zobe.
Živ se dao pokopati. Sod v Barabanki v Indiji je sodo drva mlada Indijanca, šteriva sta bila obtoženiva zavolo nehotnoga vmora. Teva mladenca sta bila vučenca ednoga püščavnika po imeni Durka Purija, šteri se je dao v svojoj verskoj gorečnosti živ zakopati. Naročo je vučencoma, da to včitnita. Pobožniva prijatela sta taki skopala jamo i pobožno položila v njo svojega vučitela i zakrila njegovo telo z zemlov. Celih par minot sta poslüšala, kak zakopani vučiteo popeva cerkvene pesmi, potom pa je zavladala tihota. Kak predpistijo obredi, sta vučenca zdaj odkopala jamo i dognala, da je püščavnik vmro. Nekak pa je pokorniva vučenca prijavo policiji, štera jiva je vlovila i predala sodi z obtožbov zavolo udeležbe pri samomori. Pred sodom sta se oba branila s svetimi zakoni, z zatrjüvanjom, da njün vučiteo ne včino nikaj hüdoga s svojov dragovolnov smrtjov, ar je poslüšao na nebeski poziv, šteromi sta se tüdi njeva odzvala, gda sta ga pokopala. Sodniki so sprejeli to pojasnilo i so jiva rešili obtožbe.
Nekaj posebnoga. O glasovitom Angleškom gledališkom igralci Keana se pripovedava, da je svoje jelo priredo po vlogi, štero je meo igrati. Če je morao igrati tirana (krvoločneža), je jo svinjetino, če je meo igrati razbojnika, je jo pečeno krv, če pa je igrao zalüblenoga mladenca, si je dao pripraviti — teletino.
Oficeri rdeče vojske. Toga leta je iz sovjetskih oficirskih šol izšlo 6000 oficerov, šteri so uvrščeni v rdečo vojsko. Od teh pripada 47 odstotkov komunističnoj stranki, 29 odstotkov mladeniškim organizacijam komunistične stranke, 24 odstotkov pa jih je zvün strank. Gledoč na stan starišov jih je 38 odstotkov deca delavcov, 53 odstotki deca kmetov, ostalih 9 odstotkov pa deca sovjetskih uradnikov.
Srečna roka kapucina. Kapucin Innozenzu iz Piovere, šteri je že v Italiji i v Liburiji odkrio vnogobrojne vretine petrola, je zdaj odkrio v dolini Curone v Piemonti zlato. Prva pranja so dala 4 grame zlata i 66 gramov srebra za edno tono.
Kelko ljüdi je na sveti. Po štatistiki, štero je obelodano urad mednarodnoga štatističnoga zavoda v Hagi, se število prebivalstva na sveti vnoži. L. 1910. je bilo na sveti 1600 miljonov, l. 1924 pa 1894 miljone. Najbole se vnožijo ljüdje v Ameriki, potom v Ažiji, Oceaniji (Australiji), Afriki i nazadnje Europi.
Domača politika.
Nekaj točk iz govora dr. Korošca. V
Ljubljani se je pretekli mesec vršio protestni shod bele Ljubljane proti strašnim dačam, proti nevednakosti davčnih bremen i proti neusmiljenomi izterjavanji dač v Sloveniji. Na tom shodi je meo dr. Korošec pomemben govor, iz šteroga podamo nekaj točk. — Od sporazuma med radikali i radičovci je pravo dr. Korošec. „Radičov „sporazum“ je samo spadaj na kolena, štera je ne rešila državnoga pitanja. SLS. takšega sporazuma nešče i nemre napravili, ar šče biti poštena, verna svojemi programi i svojemi lüdstvi. Što šče meti SLS. mora upoštevati njemi program. SLS, ne bo se na kolena vrgla. Miseo istinskoga, bratskoga sporazuma je ne zaspala i kda bo se sklepao pravi sporazum, bo SLS. prva, ki bo ga podpirala“. Od Radičove vlade je etak pravo: „Doba Radičove vlade je doba kmetskih preganjanj“. Nikdar je ešče eksekutor tak pogosto ne klunkao na kmečka dveri, kak v dnevaj Radičovoga vladanja, nikdar se je ne telko eksekviralo zavolo neplačanih dač i se eksekucija ne izvršila tak strašno kruto, kak zdaj, kda so ministri Radičovi lüdje. Kmet, ne da ne bi šteo plačati dače, nego nemre je plačati, ar gospodarsko stoji preveč slabo.“ „Krivice“ — pravi nadale dr. Korošec „štere je prizadjala slovenskomi lüdstvi prvejša Pašič—Pribičevičova vlada, so ne popravlene, nego nam denešnja vlada Slovencom dela, ešče nekše krivice, ravno z pogledom ne naše kulturno i gospodarsko življenje. Vlada RR. nadaljüje v Sloveniji na tihoma kulturni boj, šteroga je začno uvajati v Sloveniji Pribičevič. Vlada je začnola s preganjanjom katoličanstva. Iz naših šol se odpravla katekizmus, kde se ešče vči tam vlada šče dati v roke včenje mesto dühovnika svetskim lüden vlada RR. nam zapira samostanske šole, ar so te katoličanske. Tak se kali v našoj državi verski mir i kali ga vlada s kulturnim bojom. Pravica do dece majo stariši, ar je deca staršov i ne države. Če katoličanski stariši zahtevajo tomi primerno vzgojo, je to njihova pravica, štere vlada ne da i je tak žali. Katoličanski starišje bodo uporabili vsa zakonita srestva, da verenavuk ostane v slovenskoj šoli. Denešnji prosvetni minister je čüto potrebo, da vdari tüdi po najzaslüžnejšem slovenskom moži, po Ijubljanskom knezoškofi dr. Jegliči, ar on brani najodločnejše pravice slovenskoga katoličanskoga lüdstva i njemi je
pri zadnjem sestanski pravo ete reči: „Vi ste črna pika na beloj jugoslovanskoj karti,“ Gospod škof, kak idealen delavec bo mimo šo prek to žalitve, a mi opominamo gg. ministre, ka nodo tak grobo žalili naših püšpekov.“ Govor dr. Korošca je poslüšala več jezer glava vnožina Ijubljanskih meščanov, steri so se povsem strinjali z njegovimi izvajanji.
Novo zasedanje parlamenta se odpre po zakoni 20. okt. na štero odpotüjejo vsi poslanci.
Iz govora Lj. Davidoviča. Predsednik
stranke, g. Lj. Davidovič je držao v Skopli politični shod. Med drügim je pravo: „Vodi se tüdi nekša kmetska politika i na splošno iznenadenje se vodi na te način, da je carina na plüge z polodelske mašine povišana na 42 dinarov, znižana pa je na svilo i luksusne predmete, brez šterih naš narod lehko žive.“ — Ne smemo se čüditi. Što je obečavo republiko brez vojaščine i dač, tisti sme tüdi privoščiti, da vodi takšo „kmetsko“ politiko.
Politično gibanje v Sloveniji. Kak se je vršilo zborüvanje zavüpnikov SLS. v našoj Soboti, tak se vršijo po celoj Sloveniji zavüpniški sestanki, kde razlagajo naši poslanci denešnji politični ino gospodarski položaj naše države. Med vsemi temi sestanski pa je najvažnejši sestanek zavüpnikov v Maribori, na šterom so se zbrali zavüpniki Štajarske, Prekmurja i Koroške, do 800 po števili, da čüjejo glas v našoj politiki od voditela SLS. dr. Korošca. Drügi shod dr. Korošca je bio v Šmarjeti na Dravskom poli. Na obeh shodih je voditeo SLS v dugih govorah obrazložo politični položaj i posebno položaj Slovenije kak tüdi stolišče naše stranke v gnešnjem položaji. Govori dr. Korošca so zbüdili v celom političnom sveti velko pozornost, vsi listi prinašajo posamezne oddelke tej govorov i naglašajo, da je to predznamenje novih političnih dogodkov v našoj znotrašnjoj politiki.
Zvünešnja politika.
Konferenca v Locarnoi. Poleg Garda jezere, na švicarsko talijanskoj meji so se prve dni oktobra zbrali vodilni politiki vseh vekših držav i držajo seje, kak bi znali svoje države obvarvati od boja. Da bi meje držav bile varne, ne pa nevarne, od toga se guči tü. Zato se zove konferenca (gyülés) varnostna konferenca. — Malo je pa vüpanja, da se kaj dosegne, ar Kristušovoga düha ne tü. Velka države se najmre na škodo malih ščejo zavarvati.
Rusija. Zvünešnji minister Čičerin je pretekle dneve bio v poljskom glavnom mesti v Varšavi, kde so se vršile konference z poljskimi politiki o zbližanji med Rusijov i Poljskov. šterivi sta si bili skoro dozdaj sovražnici. Češke novine pozdravlajo te obisk Čičerina i vidijo v tom začetek pove vseslovanske svetovne politike,
Albanija. Vlada je odstopila. Ahmed beg Zog je sestavo že novo vlado. Te dogodke spravlajo v zvezo s tem, ka se Albanija šče pridrüžiti našoj državi.
Anglija—Törska. Med tema državama je prišlo do velkoga nasprotstva zavolo pokrajine Mosul. Pokrajina je po prebivalstvi törska, a Angleži majo od nje zavolo petrolejskih vretin velke gospodarske haske. Pitanje Mosula je prišlo pred drüštvo narodov. Tü se je pa ne moglo poravnati i zdaj je razmerje skrajno napeto i je mogoče, da pride do oboroženoga spopada med Törki i Anglijov.
Pošta.
— K. Škerget. Maribor. Pošljite ! — Titan Franc. Krog. Dajte nam odgovor, ste li dobili že plačanih tistih 5000 Din. ali pa ne. Obračun damo tiskat ali litografirat, gda de vse prekdano i sklenjeno. Obrnite se na gospodare i napravite račun ž njimi. — Martin Frank. Chicago. Neste nam nepoznani, ar se spominamo ešče na Vas, kda ste pod našov rokov v šolo hodili. Ne nam je pa znano, Vam je li dala ta roka kakšo breskev, ali packo ali pa ne. Za srčne pozdrave najlepša hvala. Tüdi mi, vso osobje uredništva, Vas toplo pozdravlamo s tov srčnov želov, da bi vsi naši Amerikanci tak goreči bili za katoličansko i slovensko stvar, kak ste Vi. Bog Vas živi! — Tomec Marija. Markovci. Dobili 50 Din. — Na kaj naj obrnemo više poslanih 20 Din? — Hakl Janoš. Bodonci. 40 Din sprejeli. Telko znaša naročnina letošnja za Novine i Marijin List. Tak je vse v redi. — Lenaršič Ana. G. Slaveči. Peneze v roke dobili, plačano je vse za letos. Hvala lepa! Lepo je od Tebe, da si za siroto plačala. Pri novoj naročnini nas opomeni i za to siroto plačamo iz podpore, ki smo jo dobili. — Štefan Trstenjak. Podunavlje. 13. Aug. smo sprejeli 80 Din. Hvala lepa!
4
NOVINE
18. oktobra 1925.
Gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere. Banke, štere so sindicirane (zdrüžene) v drüštvi denarnih zavodov Slovenije i vekši denarni zavodi so sklenoli v sporazumi z hrvatskimi denarnimi zavodi, ka se določi s 1. oktobrom za vezane vloge najvekša obrestna mera 7%, za nevazane pa 5%. — Tak je tüdi sklenila znižati obrestno mero za vse naložbe na 7% Zadrüžna zveza v Ljubljani i to od 1. novembra naprej. (Ki na posodo vzeme pri bankaj, pa zato velke intereše plača.)
Vrednostni papiri, šteri so bili vrženi pri austrijskoj poštnoj hranilnici v Beči se vrnejo. Poštna hranilnica v Sarajevi je sprejela od poštne hranilnice v Beči vse vrednostne papire, štere so meli naši državlani vložene i za štere so pooblastili poštno hranilnico v Sarajevi, da je zdigne. Poštna hranilnica v Sarajevi opomina vse, ki se jih to tiče, da bo jim vrednostne papire poslala po pošti. Lastniki bodo morali vrniti stroške. Vsa vojna posojila ostanejo do nadaljne odbredbe lastnika pri poštnoj hranilnici v Sarajevi, dokeč ministrstvo financ v Belgradi ne reši toga pitanja. Če šteri lastnik želi, da se njemi izročijo ta posojila, se naj obrne na poštno hranilnico v Sarajevi. Negažirane predbojnske kronske rente so dostavlene generalnoj direkciji dugov v Belgradi i, kda bodo zamenjena za naše obveznice, se izročijo lastnikom. Za zdaj izročila gen. direkcija dugov samo gažirane rente, razne železniška obveznosti, austrijske zadolžnice i delnice raznih drüštev.
Dugi evropskih držav Ameriki:
Jugoslavija	51,104 585 dolarov
Austrija	24,004.708	 „
Belgija                        	377,223.745     „ 
Čehoslovaška	91,879.671	 „
Estonska	13,999.145		     „  
Finska	8,281.926	 „
Francoska	3.340 746.215	„
Angleška	4.135.818.358	 „
Grška	15,000.000		     „ 
Madžarska	1,685 835			 „
Italija                         1.648,034050    „		
Litavska	4 981 628	„
Poljska                         135,662.868			   „      
Romunija                        36,129 484	  „ 
Rusija	  192,601.297	 „
Kovani drobiž. V prometi je drobiž po 2 Din. V kratkom dobimo ešče drobiž po 1. Din. i po 0 50 Din. Novi penez je zmes 30% Čistoga nikla i 70% čistoga bakra. Vsakši je dužen sprejeti drobiža po 50 do 100 Din po 1. Din do 200 Din i po 2 Din do 500 Din.
Sreča Vas išče!
Küpujte srečke (loze) efektna loterija NARODNO KULTURNOGA DRÜŠTVA pri MALOJ NEDELI.
Dobikov je 300 v vrednosti 15.550 Din. Srečka košta 5 Din. Vlečenje bo novembra 15. 1. 1925. Küpüjte i naročajte srečke pri Narodno kulturnom drüštvi Mala Nedela.
NE POZABITE!
Sühe gobe odate vsigdar po najvišjoj dnevnoj ceni samo v trgovini Franc Senčar, Mala Nedela, Lotmerk. Zapomnite si dobro ! i se osvedočite.
POSESTVO, 
iz 5-6 oralov zemljišča, sadovnjaka goric,šume, travnika, njive, dveh stanovanjskih gospodarskih poslopjih i 600 litrov vina oda Jožef Petek, Bučkovci 60 p. Mala Nedelja. lde se z Križovec v Berkovce i z Berkovec pela peška pot proti Mihaličovomi mlini, od mlina na kraji loga je ta hiša Petekova, ki se glasi.
V SATAHOVCIH JE K ODAJI HlSA
štera zdaj slüži za obč. šolo, iz dveh hiši, künje, špajza, pivnice, štale, üt i z 3 livov z ogradom vred na 1 plügi i frtali stoji. Pripravno za trgovino, oštarjjo, ali kmetijo. Iz proste roke vsaki oda VOGLER JOŽEF Murski Črnci.
NA DOLNJIH SLAVEČIH
hšt. 154. je na prodaj 1 hiša z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom i 2½, orala zemljišča. Leži pri glavni cesti i je prikladno za obrtnike. Več se izve pri MAlTZ EDMUND, krojač v Kramarovcih.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Če se ščeš za zimo dobro gorobleči za male peneze, te moreš iti v Mursko Soboto k
Aleksandri Horvat
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledni pa se te zagvüšaš.
EGY JOBB HÁZBÓL VALÓ FIU
TANONCNAK
FELVÉTETIK
WORTMAN BENŐ uzletébe
D. LENDAVÁN
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. (Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij ti mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo1 skoro 200 kotrig, Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli ka prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija; i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüstvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. Šo Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so ie v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLlNSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Velepražarna kave
MEZNARIČ RADO
MARIBOR, — GLAVNI TRG 21.
Trgovci zahtevajte vzorce in cenike.
Obrtna Banka d. d. v Ljutomeru.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja lendava.

Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.