Pisma iz domačih krajev. Maribor. Pred tedni je poročal »Gospodar«, da je padel z železniškega tira pri Lajtersbergu v globok jarek 6letnli sinko sodarskega mojstra g. Tišlerja. Takoj po padcu so mMili zdravriiki, da bo fantek okreval, a je v petek dopoldne nenadoma umrl. — V cetrtek popoldne je zahtevala Drava v Mariboru snnrtno žrtev. Na pešceni sipini v MeIju so se kopali otroci, med temi tudi 141etna Roza Novak. Deklica ni znala plavati in je zašla predaleč v deroči tok. Voda jo je izpodnesla in jo odnesla proti sredini. Na obupne iklice so prihiteli ljudje, eden jej je celo pomolil lesen drog, da bi se ga oprijela, a že ni šlo vec. IzgLnila je v valovih in ko so jo oez nekaj časa vendar Je potegnili iz vode, je bila že mrtva. Gornja Sv. Kungota. V nedeljo, dne 10. t. ra., po sveti imaši, smo spremili k večnomu pocitku 661etnega posestnika Jožefa Petek na jako slovesen naoin, kakor redkokodaj katerega. Vsa župnija, ki je bila pri sv. maši, se je skoraj polnoštevibio udeležila pogreba ter izkazala možu-poštenjaku zadnjo čast, moleč glasno iza blagor njegove duše. Pokojni Petek Jožel je prišel iz Prlekije s svojo družino, kupdl na Vrtičah lepo posestvo in je tam dobro gospodaril. Letošnjo spomlad se ga je lotila vodenika, revež je vedno ibolj hiral. Težko mu je bilo, da ni mogel več v cerkev, iu zadnje mesece ni mogel več ležati, sedel je v postelji tedne in tedne. Kakor ije v življenju rad Jezusa sprejemal, mu je tudi Ijubi Jezus pozneje bogato poplačal ter ga je zadnje dnii kar dvakrat sprejel z izredno pobožnostjo kot poslednjo popotnioo v večno življenje. Locili smo se s solzami v ljubem Jezusu v nebesih! Saj je zadnje dneve posebno od prvega petka naprej vedno iz roko mahal, kakor da ho6e naprej. Vprašali so ga, zakaj iz roko giba, pa pravi: »V nebesa, v nebesa gremo!« Rajni Petek, kot pristna prleska koreniina stal je vedno trdno v vrstah SLS, pod zastavo Kristusovo, ter je bil velik prijatelj duhovnikov in tudi star naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Dragi ooe, odpočijte si od svojega truda, božje Srce Jezusovo bodi Vaše večno placilo! Od žalosti potrti materi in pridnim otrokom pa naše najglobokejše sožalje! Sv. Ana v Slov. gor. Pri nas imamo vedno kaj novic, zakaj bi jih ne izvedeli vsi bralci našega »Slovenskega Gospodarja«? — Dne 20. junija je stopila v zakooski stan naša dobra in vstrajna draštvenica ter igralka našega odra Milika Žižek, hči našega odbornika kat. pol. društva Andr. ŽLžeka na Šcavnici. Podala se je v težki stan kot zvesta Marijina hčerka ter bo delila usodo novega življenja z dobrim miladeničem Jožefom Valner na Ščavnici, župnija Sv. Benedikt. Da bi ibilo srečno! — Redko slovesnost smo obhajali na praznik sv. Petra in Pavla, ko ismo prenesli od kat. prosvetnega doma v cenkev kipa sv. Srca Jezusovega in Srca MarJjinega. Med udarjanjem zvonov se je pomikal krasen sprevod, noseč svete podobe. Marijina družba, Mladeniška zveza, Dekliška zveza, Orli, Orlice in odbomiki ter olani Katoliškega prosvetaega dništva so se udeležili korporaitivno sprevoda. Krasno je ,bilo videti našo MZ, ko je korakala s podobo sv. Srca Jezusovega med 'častno etražo naših Otrlov, ki so prvič nastoipili v krojih. Tako tudi je Marijina družba ob castnem spremstvu Onlic, ki so korakale ob straneh -sv. Srca Marijinega, napravila tako krasen vtis, da so Ijudje s isolznimi očmi zagledovaili premikanje sprevoda. še lepse pa je bilo to, da so vse mladinske organizacije pristopile k mizi Gospodovi, nato pa se posvetile presv. Srcem, kakor tudi oba gospoda darovalca. Podobe sta poklonila obče spoštovana kmeta g. Žižek Andrej ua ščavnici, in g. Majerič FraHc na Krembergu. Blagima darovaloema naj poplačata sveti Srci s svojim obiilnim blagoslovom. Blagoslovil je podobi bivši župnik vlč. g. Franc Letonja, po kojega zaslugi se je veliko lepega in dobrega storilo.Zato mu kličemo tukaj: Tudi Vam naj sveti Srci. katerim ste nas pripo» ročili, blagoslavljajo pota! — AnovčanL Sv. Lenart v SIov. gor. Pred približno 60 leti je biil v Šetarjevi posestnlk Ješovnik, ki je imel tudi mlin v Lormanju ob Pesnici, ki je sedaj last g. Franca Šalamuna. Ješovnik je bil na slabem glasu, zbirali so se pri njem različni sumiljivi ljudje. Govorilo ,se je, da kna Ješovnik različna hudodelstva na vesti. Ljudje so se tako bali njegove ibližine, da so ponoci rajši šli kje drugod, kakor skozi dvorišče njegovega mlina v jLormanju. A pravih dokazov za njegovo krivdo ni bilo in tako je ušel roki pravice. — Dne 6. t. m. je dal sedanji ilaslnik mlina zaradi popravila zajeza napraviti v svrho odvoda Pesnice tik za mlinom rov. Pri tej priliki so našli delavci ikup kamenja skrbno zloženega, da je tvorilo celo plast. Pod tem kamenjem pa so izkopali oloveške kositi, posebno dele rok, glave ni bilo najti. Očividno je bil tu pokopan človek, ki je moral umreti nasilne smrti v Ješovnikovem mlinu. Sv. Benedikt v Slov. gor. V noči od nedelje na pondoijek, dne 4. julija je v Oseku pogorel pose&tnik Matej Plobl zaveden in delaven naš somišljenik. Ogenj je izbruhnil okrog pol 12. ure v inoči. Posestnik je sam hodil budit sosedov, ki so bili v najboljšem spanju. Ker ni bilo o pravein času pomoci, gasilci od Sv. Trojice tudi niso prišli, čeravno so bili pravočasno obvešoeni, je vse zgorelo, dve breji kravi, vse svinje in vse zrnje, tako da je posestnik v največji stiski. Škode ima do 100.000 Din,zavarovalniine pa je komaj 1500 Din. Kdo je zažgal? Še ni dognano. Dva potepuha sta najbrž kriva požara, ki so ju Ijudje videli bežati od hiše in sta nameravala v bližini krasiti. UsmiljeBi Ijudje, pomagajte radi ubogemu pogorelcu! Sv. Trojica v Slov. gor. Pri nas se vrsi v nedeljo, dne 31. t. m., velik versko-obnovitveai shod za može, ki pridejo v procesijah ta dan k pozni službi božji. Pridigoval bode možem profesor dr. Jeraj iz Maribora. Takoj po službi božji na prostoru pri samostanu slavnostno zborovanje za mo že, na katerem nastopijp odlični govoruiki. Popoldne po večemicah pa priredi lenarško pevsko okrožje sv&jo prvo pevsko prireditev. Sodelujejo pevski zbori od Sv. Antona, Sv. Benedikta in Sv. Jurija v Slov. gor. Vsak zbor zapoje <sam dve pesmi, skupno vsi zbori tudi dve. Možje Slovenskih gorie, v oedeljo, dne 31. julija, vsi k Sv. Trojici! Vsi Ijuibitelji lepega umetnega petja pa isti dan popoldan na pevsko slavnost! Živa beseda in krasna naša pesem naj nas vsestranski poživita! Na veselo svidenje! Sv. Lovrenc v SIov. gor. Dobro je uspela lepa igra »Cvetina Borograjska«. Solze v očeh občinstva ter njihovo zadovoljstvo nad lepimi prizori je prioa, da so igralci dobro rešili vloge. Splošna želja pa je, da bi se ta vzgojna in poučna igra še poaovila, — Za volitve v septembru pa že scdaj sklenimo in delajmo, da bodo šli vsi do zadnjega ua volisče. Bele vrane naj bodo med našimi možmi in fanti tisti, ki bi vrgli krogljico v nasprotno skrnjico! Sv. Barfcara v Halozalr. Tridnevnica pri Sv. Ani tik Borla se letos obhaja v nedeljo dne 24., pondeljek, dne 25. in torek, dne 26. julija. Vsak dan bo več sv. mas, pridig, tudi bodo spovedniki romarjem na razpolago. Na svidenje od blizu in daleč v slikovitih Halozah! Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 29. junija je po dolgi bolezni umTla blaga mati Marija Grudnik, p. d. Zavratnica. Bila _e globokoveraa in skrbna mati ter velika dobrotnica revežev. Svoje otroke je vzgojila v pravem verskem dubu; njeni sinovi so vneti delavci pri orlovskem odseku in prosvetnem društvu. Velika udeležba pri pogreba jje pricala, kako je bila priljubljena pri vseh, ki so jo poanali. Ob grobu ji je zapel moški zbor ganljivo nagrobnioo. Dobri materi bodi Bog plačnik! Težko prizadeti družini pa naše odkritosrcno sožalje! Sv. Peter v Savinjsld dolini. Javljamo, da je zadevo na pada na gdč. Novak Franjo, učiteljioo v Št. Petru, s strani g. Rebernika, postarja istotam, razčistilo sodišče. Pameče. Letošnji glavni shod pri Sv. And v Pamečah se vrši dme 25. in 26. julija, v pondeljek in torek. Vsi častilci sv. Ane, bMžnji in daljni, ste najlepše povabljen, da počastite njo, ki je mati matere našega Odrešenika. jBode dvoje sv. opravil, vsaj tri sv. maše dnevno. Preskrbljeno bode tudi za telesno okrepeilo. — Narocen je že novi zvon, za katerega je pobiral prispevke neutrudljivi cerkveni klju čar Uršej, in upanje je, da bo dne 21. avgusta, če ne bode kake posebne zapreke, že >tudi pel v zvoniku. Vsi dobrotniki, ki so kaj obljubili, se lepo prosijo, da čimpreje izrooijo svoje pri&pevke; naj jtm sv. Ana s svojo priprošnjo pri Bogu obiLno poplača! Šoštanj. Naše me&to Badnji cas hitreje napreduje, zlasti se veliko zida. V novi stanovanjski hiši, ki jo je zgradila obeina, že stanuje pet uradniških družin. Poleg te stav be se pa gradi cda vrsta novih zasebnih hiš. Dozidek k stari osnovni šoli, ki je lani obhajala svojo 401etnico, bode tudi v kratkem gotov in bo potem imelo vseh 10 razredov prostora v eni stavbi. Meščanska šola se 'bo letošnjo jescn izpopolnila s četrtim razredom in bo imela sama vso bivšo nemško šolo. Z zunanjimi šolami v Topolšici in Ravnah imamo pri nas skupaj 16 šolskih razredov in blizu 700 šoloobiskujočih otrok. — Najbolj živabno pa je v Šoštanju društveno delovanje. Saj imajo svoje društvene domove: Nemci, Sokoli, socijalisti in naš veličasten Slomškov dom, ki presega vse po legi in velikosti. Kdor bi si ga rad ogle- daJ, ®e nm nudi ugodna prilika letos v nedeJjo, dne 31. julija, ko priredi Saviaajsko orlovsko okrožje pri nas velik orlovski nastop. Marsikomu je bMo žal leta 1923, ko je sljšal o čudovifo lepem oriovskem dnevu v Šoštanju, da se ga ni udeležil. Zato naj pa letos ne ostane nobeden priiatelj naše orlovske mladine ta dan doma. Zadnji julij mora biiti velik praznik za vse zavedno katoliško Ijudstvo Šal-ške in Savinjske doline, ki se izbere ob svojib. naijboliših ia najljubših v Šoštanju. Teharje. Znamenita in zgodovinska, dobro poznana. širom Slovenije romarska cerkev sv. Ame na priljubljenem griču nad Teharjem, iz katerega pogled je krasen na celo Savin)9ko dolino in planine, je bila že v skrajni potrebi za popravilo, kar se je to teto tudi zg^dilo. Zunanjščina cerkve je temeljito popravljena, oziroma obnovljena, da izgleda sedaj cenkev, kot da bi bila nova. Daleč naokrog se blišči ob solnčnem sijaju nje belota, da človeka kar vzradosti, ako se ozre na ta grič. — Romarji častilci sv. Ane se obveščate, da ®e god sv. Ane obhaja v nedeljo, dne 31. julija, to leto radi prenpvitve cerkve še posebno na slovesen aačin. Dne 24. julija 1.1. ,je lepa nedelja pri sv. Ani in &e vrši ob lepem vremenu procesija z najsvetejšim. Dne 26. julija 1.1., na god >sv. Ane, se pa vrši veliki živiniski in kramarski sejem, kateri je v obeini eden izmed največjih v letu in se bo tudi ta dan dopoldne Oipravljala služba božja pri sv. Ani. Nudi se vam prilika vsem, da obiščete sv. Ano ob imenovanih dneh kar v najobilnejšem številu! Ljutomer. Vinanski teoaj se je vnsid v Ljutomeru dne 12. jnnija t. 1. Zanimaiije za to prireditev je toilo veliko. Nad 150 vinogradnikov in viničarjev se je zbralo v dvorani Katoliškega doma, da duje nasvete vinarskih strokovnjakov za odpomoč v sedanjem kritičnem oasu. Predpoldanaka predavainja je prevzel na žeJjo prirediteljev direktor srednje vinaonske in sadjarske šole v Mariboru in urednik »Naših goric«, g. Andrej Žmavc iz Maribora. V svojih te¦meljitih izvajanjih je opisal najbujšega škodljivca vinske trte v tej dobi, grozdnega sukaoa, ki je nastopil letos ponekod uprav katastrofalno. Zalotil nas je v času, ko še nismo nanj pripravljeni. — Popoldanski del tečaja je vodil tukajšnji sreski ekonom g. Vekoslav Štampar v vinogradu Marije Peklar v Rineetu. Tu se je praktično pokazal mehaarični način zatiranja omenjenega škodljivca. Pri tej priliki so se obravnavala tudi poletna opravila v vinogradu, ter je predavatelj opozarjal zlasti na kvarne posledice no pravilnega postopanja ob pletvi im vršičenju. So to opravHa, ki posegajo globoko v življenjske funkcije trsa tekom leta in od katerih je tudi v precejšnji meri odvisen boioci nastavek. Pletev naj se ne vrši prepozno, vršičenje pa ne prerano. Prekratko kolje ne sme biti vzrok, da bi vršiče prerano prikrajšali. Pravilo naj velja, da trsje v palstni rasti po možnosti pospešujemo, a ne oviramo. — Tečaj je rodil obilne sadove. To se je poznalo po tem, da so mnogi začeli z grozdnim sukačem najsrditejšo borbo. Obema predavateljema, kakor fudi načelstvu tukajšnje vinarske zadruge, ki ,je delila brošurico o grozdnem sukaču udeležencem tečaja brezplačno, bodi za trud in požrtvovalnost iskrena zahvala! Cirknica. S sejnim sklepom odbora občine Cirknica z dne 4. t. m. je bil okrajni glavar in vladni svetnik g. dr. Marko Ipavic (Maribor levi breg) imenovan častnim obeanom. Čestitamo! Sv. Jurij ob Ščavnici. Sreča vas išče v nedeljo, dne 17. t. m. Prostovoljno gasilno drustvo Slaptinci priredi veliiko javno torobolo na prostoru g. Pergerja, na kateri moivte v srečnem shičaju dobiti samo za 5 Din moderno pohištvo iz trdega lesa, 1 drvarnico, 1 posteljo, več miz in stolov, vse iz trdega lesa, kuhinjsko omarico, plug s kolescami, moško in žensko obleko, boks kožo, podplate, šoljne ter raznih dobMkov v vrednosti 50.000 Din. Kdor hoče biti deiležen srece, naj si pravočasno priskrbi karte, kater¦* se dobijo v predprodaji v trgovinah pri Sv. Juriju, v trgovini Lovrenčič pri Sv. Križu in v trgovini Sever v Ivanjcih. Zaoetek popoldne talkoj po večemioah. Svira domača Jrnštvena godba na pihala. K prav obilni udeležbi vabi — odbor gasilnega društva. Sv. Krištof pri Laškem. Pod tem naslovom je nr.kdo dal priobčiti v »Domovini« št. 26, notico, ki se z neresnico foavi z mojo osebo. Ni res, da sem na inicijativo sedanjega gerenta okrajnega zastopa obljubil 60.000 Din iz blagafne obcine Sv. Kristof za zgradbo vodovoda v Šmarjeti. Rcs pa je, da me je ob priliki vodopravne razprave v Šmarjeti za vodovod trga Laško, sreski poglavar v Laškem g. Pinkava nagovarjal, da naj občina Sv. Krištof prispeva iz svoje blagajne navedeiio svoto in bi s tem dobila vas Šmarjeta voio vod. Zanadi tega sem na željo g. poglavarja sklical sejo občrnskega odbora, kateri pa je predlog zavrna. — Josip Shiga, župan. / Srebrenik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Bogaslvo, 1>> poto krije zemlja dežele južnoštajerske, posebno še do sedaj od prometa oddaljeni ter od strokovnjalkov neraziskani kraji ob Sotli. V okraju vasi Sreberaik, občina Sv. Peter pod Sv. Goro je lansko leto med plazovi našel posestnik F. J. neko posebno vrsto rude, ki tvori zmes dvoje vrste eestavin. Ruda je trda, da reže šipo, barve je po večini sreforno-sivkaste, vmes so svetlo-rumene pike, slične niesingaste barve. V okraju vasi Ples je tik za kolovozom mali prostor, na katereiri, če še tako velik sneg zapade, je ondi vedno brez snega. V zemljo je med skalovjem vijugasta razpokiiijja, iz katere pubti poleti in pozinri Lopla sapioa. Nižje dol se nahaja plitvo v zemilji okrog 20 cm debcla žila, neke posebne vrste rude v kosib, kakor gramoz; barve je rujave kakor železo, ki je že delj časa v zemlji; če rudo pretolčemo, je v sredini votla, z isto barvo kot zunaj. V krožku je ipol cm ddbela žila, sestavine ter barve starega železa. Malo v stran v istem okraju je po vrsti tja dol proti Sotli več okrog 4 m premera takozvanib pogrezilnili jam, to je, da se na dotionih prostorih zemlja nekam pogrezne, ter morajo ondotni posestniki dotične prostore od leta do leta zasipavati. V isti smeri je'posestnik pri izkopavanju kamenja odgmil veliko ploščo, pod njo je 50 cm širok tcr neznano kako gloibok prepad. Ploščo je dejal nazaj ter dotično mesto izagmil. Malo v stransko smer je ob vznožju dotičnega hriba ob Sotli luknja, iz katere ob suhem poletnem času puhti posebno mrzila sapa. Ob deževnem vremenu pa imočno žubori ven voda ter pri tein prinaša s aJ>oj koščke že omenjene železne rude ter prvovrstnega proraoga, katerega se v dotičnem okraju mnogo nahaja. Umestno bi bilo, ko bi strokovni raziskovalci rudnin ter drugi strokovnjaki dotične kraje ob Sotli temeljito preiskali. — Anton Gubina.