Zasavski »SE
TEDNIK
TRBOVLJE, 9. IX. 1964 - ST. 37 - LETO XVII. - 20 DIN
Zadnja skupina rojakov odpotovala
(ik) LJUBLJANA — Prejšnjo sredo zvečer je z ljubljanske železniške postaje odpotovalo v Francijo 486 naših rojakov, ki se vračajo v rudarsko pokrajino Moselle
in Meurthe et Moselle. Zadnji skupini rojakov je Slovenska izseljenska matica priredila prisrčno slovo; ob slovesu je igrala železničarska godba iz Ljubljane, iz-
seljenci so zapeli nekaj slovenskih pesmi.
Zdaj so rojaki spet na domovih. Zato jim kličemo: SPET NA SVIDENJE PRIHODNJE POLETJE NA RODNI GRUDI!
NA ZAČETKU RAZPRAV
Člani in organizacije Zveze komunistov so že začeli razpravljati o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze komunistov Jugoslavije. Predlog teh sprememb, ki je v javni razpravi, bo pravzaprav samo izhodišče za obravnavanje problemov, ki jih prinašata življenje in delo.
Če bomo govorili o teh problemih tako, da bomo pokazali na družbeno vlogo in odgovornost komunistov in njihov delež pri prizadevanjih za nadaljnjo demokratizacijo, bomo dali razpravam potrebno tehtnost.
Razprave, ki bodo postale sedaj še posebej živahne, bodo pravzaprav nadaljevanje dejavnosti, ki so jo spodbudile smernice za predkongresno dejavnost komunistov. Ta razprava ni zajela le organizacij Z K, ampak je prevevala tudi delo skupščine, SZDL zasledili smo jo v govorih na kongresu sindikatov.
V dosedanjih predkongresnih razpravah postavljajo zelo pogosto vprašanje: kakšna je vloga Z K v razvejanem mehanizmu samoupravljanja? Odgovor na to daje že preambula osnutka statut sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije:	>V
sistemu neposredne demokracije, v kateri delovni ljudje neposredno odločajo o pogojih za svoje delo in življenje, o medsebojnih družbeno-ekonomskih odnosih, je Zveza komunistov organizirana sila, ki se s svojimi idejnimi in političnimi sredstvi in z aktivnostjo svojih članov bori za rešitev, ki so o skladu z načeli in cilji socialističnega razvoja.<
To bo izhodišče komunistom ko bodo kritično presojali svoje delo med obema kongresoma in dali odgovore na mnoga vprašanja. odgovore, ki bodo pomenili predvsem konkretizacijo vloge Zveze komunistov o sistemu neposredne
PRAZNIK RADEČ
(n) RADEČE — Tudi letos praznujejo Radečani svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti so pripravili več prireditev, tako tekmovanja v odbojki in rokometu, avto-moto dirke v Vrhovem, koncert godbe na pihala iz Radeč in komemoracijo žrtvam NOB. V petek bo kocen-trirala železničarska godba iz Zidanega mosta; 12. septembra bo Mestno gledališče iz Radeč uprizorilo komedijo »Zakonski vrtiljak«; 13. septembra pa bodo naslednje prireditve: ocenjevalna vožnja AMD, otvoritev gasilskega doma v Jagnjenici in odprtje Gašperjeve koče PD Radeče pod Kozjem.
Posebno obvestilo
Iz tehničnih razlogov bo izlša 8. številka URADNEGA VESTNIKA ZASAVJA v sredo, 16. septembra.
DO 29. NOVEMBRA BO VODA!, pravijo delavci Komunale. — Več o tem pišema na 2. strani
20 - letnica osvoboditve Zgornje Savinjske doline
(J. S.) TRBOVLJE — Gornji grad in vsa Zgornja Savinjska dolina bosta 12. in 13. septembra praznovala spomin na nepozabne dni iz boja naših narodov pred dvajsetimi leti. V mesecu avgustu 1944 so enote NOB, ki so delovale na Štajerskem v IV. operativni coni, osvobodile Zgornjo Savinjsko dolino. Po dvajsetih letih se bodo v soboto in nedeljo v Gornjem gradu sestali preživeli borci XIV. divizije In štajerskih odredov, da se še enkrat pogovorijo o dogodkih o tistih slavnih dneh.
v kateri je bil od avgusta do decembra 1944 sedež te skupine.
Slavnostno zborovanje bo v parku na prostoru nekda-
»Slavček« in Delavska godba Iz Trbovelj. Po svečanosti bodo domačini povabili goste na »partizansko rajanje.
Prireditelji pričakujejo, da
videvajo, da bo ob tej priliki med drujmi tudi goste iz re-govoril tovariš Franc Les- virjev, posebno še vse tiste,
Pripravljalni odbor, ki mu drugim tudi kantato Rado-	v ^ltur"en^ katerim so bije koče in hri-
načeljuje predsednik ObLO vana Gobca »Hej, partizan«	n»v«ki /hr>- bovske vasi z5°rnje Savinj-
f-nn ruul trnHstimm avfnria Ta lOVali Združeni pevSKt ZDO- __________j.,,..______J
Mozirje, tovariš Hinko Cop, je s sodelovanjem zastopnikov mariborskega in celjskega okraja ter zastopnikov nekdanje kulturniške skupine IV. operativne cone za oba dneva pripravil slavnostni program. Tako bodo v soboto popoldne odkrili spomenik žrtvam pri Brin-
pod vodstvom avtorja. Ta kantata je bila napisana In prvič izvajana v septembru 1944 leta v Gornjem gradu In jo bodo po dvajsetih letih spet lahko poslušali v njenem »rojstnem kraju« tudi tisti, ki so jo poslušali že ob njeni krstni izvedbi.
V nedeljo, 13. septembra,
kovaču ob cesti Gornji grad bo Delavska godba Iz Trbo-—Ljubno, zvečer pa bodo velj Igrala budnico po vseh člani nekdanje kulturniške krajih Zgornje Savinjske do-skupine, ki delujejo sedaj v. line, ob 8. url pa bodo pre-pevskem zboru »Zarja« in živeli člani kulturniške sku-Delavski godbi pri simfonlč- pine IV. operativne cone s nem orkestru DPD Svoboda svojim komandantom Vero Center tz Trbovelj, prlpra- Hreščak — Beblerjevo odvili slavnostni koncert, na krili spominsko ploščo na
rl Zgornje Savinjske do- *ke doline pred dvajsetimi line, pevska zbora »Zarja«, leti njihov drugi dom.
Ureditev naselja GRADEC
(rap) LITIJA — V Litiji se v zadnjem času intenzivno pripravljajo na organizirano koncentrirano stanovanjske izgradnjo in to na področju nad Predilnico, kjer bodo dokončno uredili naselje Gradec. Skupna površina tega predela je 16 hektarov, kjer bodo zgradili 100 individualnih hišic. 3 stolpiče po dvajset stanovanj, zgradbo otroškega varstva in dnevni oskrbovalni center.
Zazidalni načrt bo potekal tudi z vsemi komunalnimi po urbanističnem programu, napravami, bodo razpisali v izdelavi je projekt za ko- najugodnejše projekte za in-munalno ureditev — to so dlvidualne hišice, pri katerih
SEMINAR ZA MLADINSKA VODSTVA
(C. U.) TRBOVLJE — Idejno vzgojna komisija pri ObK ZMS Trbovlje bo v sodelovanju s trboveljsko Delavsko univerzo organizirala 9. in 10. septembra seminar za predsednike In sekretarje mladinskih aktivov Iz delovnih organizacij.
V prvem delu seminarja bodo obravnavali aktu-
alne naloge Zveze mladi- tivnosti dela med mladin-ne v predkongresni aktiv- skiml aktivi in posameznosti, zraven tega pa bodo niki, ter o družbenih cen-obravnavall še gradiva trih.
sel j e. Kot smo že omenili, bodo gradili po sistemu koncentrirano organizirane gradnje in bodo tako zajeli celotno gradbišče hkrati.
demnbrariip	I katerem bodo izvajali med stavbi sedanje »Posojilnice«, vodovod, kanalizacija, ceste bodo kar trije tipi. Investitor
moKracije.	m -	_________J_______________________________________ in elektroinstalacija za na- je Stanovanjski sklad, ki bo
” ' —-	* ------ tudi sprejemal naročila po-
sameznih interesentov in gospodarskih organizacij.
Lastna udeležba individualnega interesa je 30 •/«; 70 •/• .	...	,	. „	je udeležba sklada kot po-
Kako je prišlo do tega na- s0tjj0 i o/, obrestni meri
*-----°8a- in plačilom v roku 30 let. pri
čemer je upoštevana tudi cena s komunalno ureditvijo in odškodnino zemljišča posameznih tipov hiš. Le-ta pa bo od 5,5 do 6 milijonov, pri slednji cent" je obseg površine od 65 oziroma 72 m2, te stavbe pa so podkletene in’ imajo tudi garaže.
za letne konference aktivov ZMS, ki bodo prve dni v oktobru. Pričakujejo, da bodo mladinski aktivisti na zaključnem posvetovanju razpravljali j razpisu občinskega tekmovanja za dvig produk-
Občinski komite ZMS Trbovlje je pred dnevi že poslal udeležencem dvodnevnega seminarja bilten. v katerem Je gradivo, ki ga bodo obravnavali na seminarju.
čina gradnje? Na to vprašanje so nam odgovorili, da je tako omogočena pocenitev stanovanjske izgradnje, kar je posebej jasno zaradi tega, ker poteka masovno^ in je v neki meri polmontažna gradnja
Po Izgraditvi stanovanj v Gradcu In ko bodo končali
Zasavski tednik — stran 2
IZ NAŠIH KOMUN
8. september 1964
Slone HODEJ. predsednik ObO SZDL Trbovlje o programu dela:
Te dni smo predsedniku Občinskega odbora SZDL Trbovlje, Stanetu HODEJU, zastavili nekaj vprašanj v zvezi z delom občinskega Odbora SZDL v naslednjih mesecih.
Osrednja vprašanja, ki jih boste obravnavali v naslednjem obdobju?
— Nalog je dovolj. Omenim naj, da bomo posvetili posebno pozornost pripravam za ustanovitev krajevnih skupnosti, v zvezi s tem še posebej kadrovskim pripravam za volitve svetov teh skupnosti. Vzporedno bodo tekle tudi kadrovske priprave za bližnje konference krajevnih organizacij SZDL In za volitve odbornikov občinske skupščine Lotili se bomo tudi nekaterih problemov na področju družbenih služb, tako v zdravstvu, šolstvu (posebej še delova-
Glasbeno šola Trbovlje
Obveščamo lanskoletne učence In kandidate za I. letnik, da Je vpisovanje v času od 1. do 1». septembra v olsaml šole v Delavskem domu, vsak dan od 1. do 11. ure. V šolskem letu 1964-65 bo Imela šola naslednje oddelke:	violina, viola, čelo,
kontrabas, flavta, klarinet, oboa, fagot, trobenta, pozavna, rog, klavir, harmonika, kitara, citre, teorija, solo petje ln balet.
Ravnateljstvo šole
Slaba udeležba
Nalog dovolj!
nju samoupravnega sistema) itd. Razpravljali bomo o pripravah za sestavo in sprejem družbenega plana in proračuna za leto 1965 in 7-letne-ga perspektivnega plana.
Računamo, da bodo letos še najmanj dvakrat sklicani tudi zbori volivcev, na katerih bomo razpravljali o urbanističnem načrtu, ustanavljanju krajevnih skupnosti in njihovih statutih ter po možnosti o predlogu družbenega
plana in proračuna občine za leto 1965.
Prizadevali pa si bomo tudi, da bi družbeni centri zaživeli kot družbeni centri, ne kot klubi, kjer bi se srečavale vse družbeno-politične in druge organizacije. Pri tem bodo odigrale pomembno vlogo krajevne organizacije SZDL, tako zdaj kot pozneje, ko naj bi postale koordinator programov teh centrov.
Kakšno pa je dosedanje delo krajevnih organizacij SZDL?
— Smernice, ki jih sprejme občinski odbor SZDL, krajevne organizacije SZDL že v veliki meri izvajajo; seveda je to odvisno od kadrovskega sestava vodstev krajevnih organizacij SZDL. Napredek je zlasti viden v delu krajevnih organizacij SZDL Center in Franca Fakina.
Da bi bilo delo krajevnih organizacij SZDL tudi v prihodnje bolj samostojno in uspešnejše, smo prejšnji te-
Trbovlje
den pripravili sestanek s predsedniki in tajniki KO SZDL, na katerem smo razpravljali o ustanovitvi krajevnih skupnosti in njihovih statutih ter nalogah organizacij SZDL v zvezi s tem; razpravljali pa smo še o družbenih centrih in programih teh centrov in o nekaterih drugih vprašanjih.
(ma)
DO 29. NOVEMBRA BO VODA!
pravijo delavci Komunale, ki delajo pri ureditvi zajetja vodnih virov MHovškovega slapu • Torej, za dan republike v Trbovljah dovolj
vode!
2e nekajkrat smo v našem tedniku letos pisali o problemih, ki se pojavljajo v Trbovljah v sveži s preskrbo z zdravo pitno vodo. Pisali smo tudi že o tem, da Je trboveljska Občinska skupščina storila vse, da bi čimprej zadovoljivo uredila to vprašanje.
Da bi že letos Izboljšali v Trbovljah preskrbo • pitno vodo, je bilo odločeno, da se zajame vodne vire Mitovško-vega slapu. Trboveljska Komunala je dela prevzela in ko smo se prejšnji teden mudili na gradbišču, nam je Ivan KNEZ med drugim povedal tudi naslednje:
»Do konca septembra bomo uredili zajetje in akumulacijski bazen (ca. 860 kubičnih metrov) ter zabetonirali vhodno steno. Zdaj je pr! de-
lih zaposlenih 21 delavcev, ld lihko opravijo vsa predvidena dela, saj je delovišče majhno. Ko pa bomo začeli s kopanjem jarkov za polaganje vodovodnih eevi, pa bomo dobili pomoč!«
Ker Je do konca septem-. bra še precej delovnih dni, bede dela lahko prav gotovo opravljena. Potem pa še z novimi delavci na izkop jarkov. Cevi bodo položili za zdaj de zveznega rova v bližini železniške postaje, od
koder bodo potiskali vodo v omrežje s črpalkami, ki so v zveznem rovu in ki zdaj obratujejo le šest ur na dan. Omeniti je treba, da so eevi za položitev vodovoda od zajetja pri Mitovškovem slapu do zveznega rova že v Trbovljah. x
Do 29. novembra bo pritekla v Trbovlje voda iz za-
jetja pri Mitovškovem slapu. »Delo moramo opraviti do Dneva republike,« so sklenili delavci na zadnjem sestanku. V njihovo izjavo ne dvomimo. Torej lahke z zadovoljstvom zaključimo, da bo za nekaj časa rešeno vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo v Trbovljah, s čimer bo rešen eden trenutno najbolj perečih problemov, ki tarejo Trbovlje ln Trboveljčane.	(ma)
NOVA BOLNICA
• VSAKDO, KI SE JE 2E ZDRAVIL V TRBOVELJSKI BOL-
e nisnici ve, kako malo prostora je in kako so bol-
e NIKI IN OSEBJE UTESNJENI.
® PRECEJ VELIKE TEŽAVE IMAJO ZARADI TEGA TUDI NA
Za ozimnico ie poskrbljeno!
Kako bo kaj letos z ozimnico? Je bo dovolj? Bodo cene zmerne? V teh dneh vprašujejo mnoge gospodinje, ne samo v Trbovljah, pač po vsem Zasavju, pa tudi drugod.
#	GINEKOLOŠKEM IN PORODNIŠKEM ODDELKU. DR. BORIS
#	MUSIČ, SEF GINEKOLOŠKO-PORODNIŠKEGA ODDELKA MI
#	JE MARSIKAJ POVEDAL O TEM.
Poročali smo še, da Je bila v Trbovljah v foyer-Jn Delavskega doma v soboto, 29. avgusta, otvoritev slikarske razstave Izlake 1964.
Vse (maloštevilne) navzoče je najprej pozdravil Franci Vlzovlšek, predsednik Svobode Center, In poudaril, da sl Je treba prizadevati, da umetnost čim bolj populariziramo ln zanjo navdušimo široko javnost.
V Imenu pripravljalnega odbora Je govoril Nande Razboršek, predsednik Svobode Zagorje,
In dejal, da Je te naša prva slikarska manlfesta-elja In da je bil ellj — srečanje In sodelovanje slikarjev Iz cele Slovenije, dosežen.
Svoje slike, kot Je znano, razstavlja 11 slovenskih slikarjev. Od teh sta se otvoritve udeležila le dva: Janez Knez In Milan Rijavec, oba domačina. Verjetno so bili ostali slikarji bolj navdušeni za weekend ali kaj podobnega.
Prav tako nerazumljiva Je tudi odsotnost vseh povabljencev, ki so Jim pravočasno poslali vabila. Razen Staneta Hodeja. predsednika ObO SZDL Trbovlje ln nekaterih ljudi (ki pa so bili tam v glavnem zaradi tega, ker so lil v klnol ni bilo nikogar z Zveze delavskih univerz, občine, ljudi s šol, direktorjev tovarn ln Se marsikoga, ki verjetno tedaj, ko se ni treba za to nič potruditi, zelo rad govori o umetnosti.
N. D.
BBBBBBBBBBBBBBBBBB
Da bi odgovorili na vsa ta vprašanja, smo se pri Emilu BOVHANU, direktorju trgovskega podjetja »Vitamin-ka« v Trbovljah, pozanimali, kako je te trgovsko podjetje poskrbelo za ozimnico Trboveljčanov. '
»Brez skrbi naj bodo gospodinje, ozimnice bo dovolj,« je začel razgovor Emil Bovhan. »Na podlagi sklenjenih pogodb bomo dobili v Trbovlje 500 ton krompirja .cvetnika* (boljša vrsta) po ceni od 46 do 45 din, In 260 ton navadnega krompirja (merknrja) po ceni od 30 do 35 din. Zraven tega imamo sklenjene ie pogodbe za dobave 60 ton svežega zelja, tO ton sliv za vlaganje in 80 ton oaprike, prav tako za vlaganje, ki jo boroo prodajali po ceni od 90 do 100 din ta kilogram.«
Prvi krompir za ozimnico so pripeljali v Trbovlje ie v začetku septembra; ta teden bodo dobili še večje količine krompirja, zraven tega pa še
druge ozimnice. Seveda pa bo »Vitaminka«, podobno kot prejšnja leta, razvažala ozimnico tudi po domovih.
(m)
V	Trbovljah podružnica Društva kadrovskih delavcev
V	Trbovljah je Mia ustanovljena podružnica Društva kadrovskih delavcev lz Ljubljane. Društvo ima namen nuditi pomoč pri urejanju in razvijanju kadrovskih služb ln Izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah; v ta namen organizira sodelovanje vseh kadrovskih delavcev, prireja zanje strokovna posvetovanja in seminarje, jih informira o stališčih, strokovnih ugotovitvah in rezultatih dela, vzpodbuja strokovne službe in organe samoupravljanja za1 reševanje vprašanj s področja kadrovske politike, sodeluje pri urejanju kadrovskih služb itd.
Znano Je, da vse nosečnice nosečnosti ne prenašajo ravno najbolje in da ima vsaj četrtina od njih pred porodom razne težave ln to ne ravne neznatne. Vendar pa danes v vsem Zasavju nimamo niti ene postelje za bolne nosečnice, ki Jih je včasih celo nujno potrebno hospitalizirati, na primer nosečnico z obolelimi ledvicami, kar lahko privede do resnih komplikacij. Se pravi, nujno bi bilo, ker tega zdaj tudi pri najboljši volji ne morejo storiti. V glavnem zaradi tega ne, ker bi nosečnica zasedla posteljo najmanj za dva tedna, v tem času pa lahko sprejmejo (kot pač delajo sedaj, ker drugače ni mogoče) kar pet drugih žena, ki se v tako kratkem roku tudi verjetno ne pozdravijo tako, kot bi bilo želeti.
Pa Se nekaj o odpuščanju porodnic. Odpuščajo Jih že četrti dan, seveda prav tako zaradi pomanjkanja prostora, čeprav Je zaželjeno, da bi ostala porodnica po porodu v bolnišnici 10 dni, ln to iz dveh razlogov: najprej zaradi tega, ker Je to najbolj primeren čas, da se vzpostavi kontakt med materjo ln otrokom, ln pa tudi zaradi tega, ker lahko pride do kakšnih porodnih komplikacij, ko se šele četrti ali peti dan pokaže temperatura — navadno znak kakšnega vnetja, takrat pa Je žena že doma In torej ni več pod nadzorstvom.
Prav tako na porodniškem oddelku tudi ni mogoče Izolirati porodnic, z nalezljivimi boleznimi, na primer z gripo, ki Je porodnici še vse bolj nevarne ln bi bilo take primere rea potrebno Izolirati.
Zelo neprijetno je, da morata po dva novorojenčka ležati v eni posteljici, saj je novorojenček ravno v prvih dneh najbolj dostopen za Infekcijo — toda spet ni prostora, da bi lahko postavili posteljice za vsakega otroka.
Nimajo prostora, kjer bi se žena lahko po porodu pogovorila z možem. Zaradi tega je bilo že nešteto pritožb, pa ne morejo pomagati, ker v sedanjih pogojih ne morejo storiti ničesar več, saj obiskov ne morejo dovoliti tudi zaradi tega, ker so oddelki prenapolnjeni. Ce bi se ob pogostih obiskovanjih nalezla le ena bolnica kakšne nalezljive bolezni, bi lahko obolele tud! ostale.
Se več kot preobremenjen je ginekološki oddelek. Sprejemajo samo najbolj akutne primere. Precej zgovorna Je številka, da so samo v letošnjem letu sprejeli v Trbovljah ln Zagorju na glnekološko-porodnlškl oddelek 1680 žena (to vse pri borih 55 posteljah) — od tega se Izvršili več kot 800 operativnih posegov. Za operirane sploh ni posebnih sob, razen tega pa v vsaki sobi leži namesto štirih pacientk kar sedem — pomagajo sl še z zasilnimi posteljami. Kapaciteta oddelkov Je vselej Izkoriščena najmanj 120-odstotno. razen tega pa prt nobeni pacientki, tudi prav zaradi pomanjkanja prostora, ne morejo terapije Izpeljati do konca; večino Jih odpustijo še predčasno (ker toliko drugih že čaka na sprejem) ln Jlb potem zdravijo ambulantno — čeprav so izkušnje pokazale, da takšno zdravljenje še zdaleč
S
9. september 1964
IZ NASiH KOMUN
Zasavski tednik — stran 3
Poudarek - investiranje v družbeni standard
Na zadnji skupni seji obeh zborov Skupščine občine Hrastnik je predsednik Milan BABIC podal INFORMACIJO O POTEKU INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OBČINI HRASTNIK. Iz informacij povzemamo naslednje:
•	Iz zadnjih razprav izhaja, da je treba povečati standard občanov, tako z večanjem osebnih dohodkov, kot s preusmeritvijo investiranja na področje družbenega standarda.
•	Zadnji ukrepi na področju investiranja niso kampanja, pač pa je njihov namen v prihodnje zagotoviti bolj smotrno in gospodarno vlaganje v osnovna sredstva ter okrepiti vlaganje na področju družbenega standarda občanov.
•	O ukrepih so v Hrastniku že nekajkrat razpravljali in z njimi soglašajo. Hkrati pa ugotavljajo, da zdaj na področju hrastniške občine ni takšnih investicijskih del, ki bi jih bilo treba omejiti ali pa ustaviti. Rekonstrukcija Steklarne je prepotrebna in rentabilna že ob upoštevanju deviznega učinka; gradnje trgovskih lokalov ln Zdravstvenega doma pa so nujnost, hkrati
pa pomenijo korak naprej v izboljšanju standarda hrast-niških občanov.
REKONSTRUKCIJA STEKLARNE: v drugem polletju ’ se je pristopilo k III. fazi rekonstrukcije Steklarne, do konca leta pa bodo porabili okrog 290 milijonov din investicijskih sredstev. Ugotovljeno je, da je investicij-sko-teKhična dokumentacija za gradnjo izdana in da so zbrana tudi potrebna sredstva. Celotna predračunska vrednost za III. fazo rekonstrukcije Steklarne znaša 2 milijardi 107 milijonov din; za gradbena dela pa bodo porabili okrog 400 milijonov din.
ZDRAVSTVENI DOM: po
sklepu občinske skupščine so bili storjeni vsi ukrepi za pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo tega objekta. V začetku septembra se bo začelo z gradbenimi deli, investitor pa bo Občinska skupščina Hrast-
NUJNO POTREBNA
ni tako zanesljivo ln uspešno kot zdravljenje v bolnici.
Bolnic z raznimi boleznimi, kot je na primer tuberkuloza Jajčnikov, sploh ne morejo sprejemati (čeprav bi bilo nujno potrebno). ko pa Imajo toliko drugih. še nujnejših primerov. Tako takšna žena, ki b! se v bolnišnici v štirinajstih dneh popolnoma pozdravila, kar naprej ln naprej hodi na ambulanto ln ker tudi večinoma ne pazi nase tako. kot bi bilo treba, o ozdravljenju prav mnogokrat ne moremo govoriti.
Ze zdaj Je v Zasavju 24.000 žena Iti od teh Jih je veliko število potrebnih zdravljenja. Se večji problem bo nastal, ko bo v Hrastniku nov zdravstveni dom (z ginekološko ambulanto) ln bodo od tam v še večjem številu pošiljali pacientke na zdravljenje, prav tako pa tudi lz Radeč.
Kaj pa kader?
Najhuje Je z babicami. V celih Trbovljah je le ena sama terenska babica, čeprav Je znano, da bi morala vsako porodnico po vrnitvi lz bolnišnice babica obiskati vsaj petkrat.
Res pa Je tudi, da bi se kader Se dalo nekako pridobiti, če bi bilo dovolj stanovanj.
Se to napišite, se Je spomnil dr. Mušič, da naj bi se oglasile tudi pacientke ln povedale vse. kar jih »tišči«. Na primer, Ce bi rade v ambulanti drugačno poslovanje ln podobno. Skušali bomo vsem ustreči, kolikor bo najbolj mogoče. Sedaj tudi ambulantno pregledamo čim več žena je mogoče, ker bi radi šta-tlstlčno ugotovili, katere bolezni so v Zasavju najbolj pogoste.
Število dovoljenih splavov se res neprenehoma povečuje, kar Je zelo zaskrbljujoče. Veliko premalo oziroma skoraj nič ni zanimanja za kontracepcijska, sredstva, kar Je skoraj nerazumljivo.
Dr. Mušič ml Je povedal, da lahko tiste žene, ki se ne mo-
rejo navdušiti za diafragmo, pridejo po drugo zaščitno sredstvo. To je EMKA želatina (ameriški proizvod), ki se vlaga v nožnico ln Je 100-odstotno zanesljiva. Vse zainteresirane žene Jo bodo lahko dobile ob petkih popoldne na ambulanti ln se pogovorile o uporabi.
Ne morem vam povedati, kako nujna Je potreba po novih posteljah, zmeraj bolj, je rekel dr. Mušič. Sploh pa, vsi načrti za novo bolnico so. že narejeni, celo detajli; za čimprejšnjo gradnjo bi bilo treba takoj zainteresirati vse odgovorne forume, saj tako prt nenehnem naraščanju prebivalstva res ne more ltl več naprej.
Zdravstveno stanje žena v Zasavju Je na splošno zelo slabo, ogromno Je bul na maternici, raznih krvavitev ln celo veliko primerov raka. Pa še nemalokrat se zgodi, da pride žena na pregled, ko Je že skoraj ali pa celo povsem prepozno.
So pa nekatere organizacije, na primer konferenca za družbeno aktivnost Žena, kt bi lahko največ pomagala ginekološki službi, lahko bi na primer postavili komisijo, ki bi bila z ginekologijo v stalni povezavi, treba bi bilo organizirati kakšno posvetovalnico za zakonce ln na vsak način na šolah pouk o seksualni vzgoji — vsaj eno uro na teden. Lahko bi Imeli na primer posamezne ločene sestanke ln tudi skupne, kjer bi obravnavali vse mogoče pereče probleme. Brez dvoma bi vse to ne bilo bob ob steno. V kratkem nameravajo začeti tudi z Readovo metodo In tudi za to potrebujemo nekaj denarja, saj bo uspeh tečaja brez magnetofona precej onemogočen B Torej — več razumevanja ln B sodelovanja odgovornih toru-B mov, konferenc za družbeno B aktivnost žena In manj ne-B prizadetosti ln konzervattvlz-B ma pacientk, pa bo šel raz-B voj pravo pot.	N. D.
nik. Za gradnjo tega objekta so v obliki posojila zagotovljena sredstva v višini 115 milijonov din. S temi sredstvi bo mogoče dograditi objekt do pod strehe. Celotna predračunska vrednost pa znaša 250 milijonov din, zaradi česar bo potrebno k sodelovanju pritegniti vse delovne organizacije in ostale institucije na področju Hrastnika. Gradnja Zdravstvenega doma v Hrastniku ima prednost pred drugimi gradnjami.
KOMUNALNO TRGOVSKI CENTER V ZGOR. HRASTNIKU: z gradnjo tega se je začelo leta 1963. V gradnji je objekt A, ko bo ta dograjen, se bo začelo z gradnjo objekta B. Celotna predračunska vrednost za oba ob-
Hrastnik
jekta znaša 146 milijonov din, verjetno pa je, da se bodo gradbeni stroški povečali. S pogodbo med investitorjem — Splošnim trgovskim podjetjem Hrastnik in izvajalcem — SGP Hrastnik je določeno, da bo objekt dograjen do 29. novembra.
TRGOVSKI CENTER V SPOD. HRASTNIKU: v zadnjem času so bili razgovori s Steklarno, da se v garažah uredi trgovsko središče. Z rekonstrukcijo in delno notranjo predelavo bo mogoče urediti primerne prostore za zadovoljevanje potreb občanov v tem predelu Hrastnika. Načrti so že naročeni, ko bodo izdelani, se bo začelo z deli; investitorja notranje
ZAČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO
V soboto se je tudi na hrastniških šolah začelo novo šolsko leto, in sicer v znamenju reorganizacije šolske mreže. Ob začetku novega, 1964-1965, šolskega leta je bila na osnovni šoli narodnega heroja Rajka manjša slovesnost, ki so se je udeležili tudi člani šolskega sveta ter predstavniki družbeno-političnih organizacij hrastniške občine. Ob tej priložnosti je govoril Peter Bastič, krajši govor pa je imela tudi direktorica šole Sanda Perič, ki je poudarila predvsem pomen reorganizacije osnovnega šolstva in pri tem dejala, da bodo za dosego boljših učnih uspehov potrebna tudi prizadevanja samih učencev in pa sodelovanje staršev.
LETOŠNJI IZVOZ IZ HRASTNIKA
Delovne organizacije s področja hrastniške občine so do konca meseca junija izvozile skupaj za 591.637 dolarjev izdelkov, ali nekaj manj kot v istem obdobju lanskega leta. Steklarna je izvozila za 499.723 dolarjev izdelkov (letni plan 780.000 dolarjev), s čimer je dosegla 64,06% letnega plana izvoza; Tovarna kemičnih izdelkov je izvozila za 78.214 dolarjev izdelkov (letni plan izvoza 160.000 dolarjev), Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik pa za 13.200 dolarjev premoga (letni plan 53.243 dolarjev). Sijaj za letos ni imel predviden izvoz, v prvem polletju pa je izvozil za 500 dolarjev izdelkov.
opreme bosta Splošno trgovsko podjetje Hrastnik in veletrgovina »Mercator« Ljubljana. Tudi ta objekt naj bi bil predvidoma dograjen do 29. novembra letos.
LETNO KOPALIŠČE: gradnja tega objekta je predvidena v naselju Novi dom. Za zdaj je izdelan le idejni projekt, gradnja pa bo veljala okrog 130 milijonov din. Trenutno je zagotovljeno le 10 milijonov din sredstev za gradnjo, zaradi česar bo treba izdelati program zbiranja sredstev za to gradnjo.
STANOVANJSKA IZGRADNJA: prihodnje leto bosta dograjena 39-stano-vanjski blok na Logu in 20-sfanovanjski stolpič na Do-
lu; v gradnji pa je tudi 34 zasebnih stanovanjskih hiš. Računajo, da se bo število zasebnih graditeljev povečalo, ko bo. urejena zidava hiš tudi v naselju Studence. Sicer pa je v teku še akcija za gradnjo .montažnih stano-vanjskitfniš Kombinata Kri-vaja iz Zavidovičev; tak sistem gradnje bi bil cenejši in hitrejši od klasičnega. Z ozirom na razpoložljivo zemljišče pod Praprotnim bi btio mogoče zgraditi okrog 15 montažnih hišic. Celotno organizacijo okrog te gradnje naj bi vodil občinski stanovanjski sklad; prva serija montažnih stanovanjskih hiš pa naj bi bila zgrajena že do konca novembra 1964.
-k-
1*11
SEJA ObK ZKS HRASTNIK
Razprava o predlogu sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije in o nekaterih aktualnih gospodarsko-političnih nalogah - Predloženi programi za delo komisij
Na ponedeljkovi seji je hrastniškt Občinski komite Zveze komunistov razpravljal na razširjeni seji o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Zraven tega so na seji razpravljali še o nekarih aktualnih gospodarsko-političnih vprašanjih sedanjega obdobja V razpravi je bilo poudarjeno, da obstoječi predlog sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ premalo obravnava delo članov Zveze komunistov v komuni. Z ozirom na Izredno razgibano aktivnost pred VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije je bilo namreč pričako-
vati, da bo dan v predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ večji poudarek občinskim komitejem ZK in sploh komunistom v komuni, prav tako pa tudi večje pristojnosti.
Občinski komite ZK Hrastnik je na zadnji seji ocenjeval tudi nekatere gospodarske pozitivne premike širšega značaja. V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba podpirati pozitivne težnje za popolnejšo decentralizacijo v gospodarskem in bančnem sistemu. Ukrepi imajo pozitivne posledice, kažejo pa se v prirtieru Steklarne in nekaterih drugih delovnih organizacij.
. Razprave so bili deležni tudi problemi na področju šolstva in v nekaterih drugih družbenih službah. Očitno je, da je dosežen na področju šolstva precejšen napredek, opazna je večja skrb družbe za reševanje problemov v šolstvu, pa tudi občani sami gledajo zdaj iz drugačnega zornega kota na probleme šolstva sploh, kar je pohvalno.
Občinski komite ZKS Hrastnik je na ponedeljkovi seji razpravljal tudi o nekaterih drugih vprašanjih; v razpravo pa so bili predloženi tudi programi dela komisij, ki delujejo pri Občinskem komiteju ZKS. _,
m 11
Delavske univerze
So kodri in materialna osnova delavskih univerz zares tako nerešljiv problem?
Vse izobraževalne institucije v Zasavju so sredi priprav na novo izobraževalno sezono. Nas še posebej zanima, kako so se nanjo pripravile delavske univerze vseh štirih zasavskih občin.
■ Ne bi mogli trditi, da so na novo sezono delavske univerze povsem pripravljene. V nekaterih občinah so sicer intenzivne priprave okrog sestave programov dela. Ob tem pa nas zaskrbljuje predvsem naslednje:
Očitna je ugotovitev, da delavske univerze v Zasavju kadrovsko niso napredovale. Se vedno so ostale brez strokovnih kadrov, v Zagorju ob Savi pa celo brez profesionalnega direktorja. Zaradi tega se nehote vsiljuje vprašanje, ali v Zasavju ne zmoremo ustreznih kadrov za tako odgovorno vzgojno izobraževalno delo, kot ga opravljajo delavske univerze.
Ne bi hoteli zanikati uspešnost dejavnosti trboveljske, hrastniške in litijske Delavske univerze v zadnji in prejšnjih izobraževalnih sezonah. Zdaj so te institucije ne le prisotne sredi naše družbe, marveč so postale imperativ našega vzgojno-izobraževalnega sistema. Zasavske delavske univerze, predvsem omenjene, v celotni dejavnosti
I I
*!
Kmalu bo tale stanovanjski blok dobil stanov alce. Letos bo — kot vse kaže — stanovanjska izgradnja rekordna.
„Zlate Amerike" pa ne poznam!
Rodila se je v vasici Ržiše pri Cemšeniku nad Zagorjem in takrat se je pisala Grahek, pri hiši so rekli pa »Pri Žnidarju«. Pot pa jo je 1927. leta zanesla s »trebuhom za kruhom« v daljno Ameriko. Da, tudi ona je postala ena izmed naših izseljenk, njen sedanji naslov pa je FRANCES POLC, 240 E. 250 st. USA — Epclld 32	—
Ohio. Zares daleč je zanesla pot »Zndarjevo Francko« z Ržiš pri Zagorju.
0 Ker se bo kmalu vrnila 0 v Ameriko, pa Je zadnjič S sklenila, da kolegom — ® prav tako Slovencem — 0 ne bo kupila kakih spo-0 mlnkov, marveč Je naro-0 čila kar do konca leta 0 1965 »Zasavski tednik« na 0 njihov naslov.
0 ->To bo presenečenje in 0 najlepši spomin Iz domo-0 vlne!« je dejala ob našem 0 snidenju.
Pa jo nekoliko pobllže spoznajmo! Leta 1927 je zapustila domovino ln kot nam Je povedala, Je lep čas morala z mulo premagovati domotožje. Kar celih 33 let je bila »ameriška gostilničarka«.
»Kaj lahko poveste iz domače vasi — Ržiš?« sem Jo radovedno vprašal.
»Doma je bilo kar deset otrok in pridno eem morala delati. Oče Je kmalu umrl in ž materjo smo ostali sami, zato dela ni nikoli zmanjkalo. In ker sem šla najdlje 6d
doma, lahko trdim, da od vseh otrok menda najraje pridem spet v rojstni kraj ...«
»Kako pa je res v Ameriki? Nekateri si Jo namreč pred-
stavljajo kot .zlato Ameriko',« sem dejal.
»Zlate Amerike pa ne poznam. Tam ni plotov lz samih klobas, pa tudi cekini ne padajo iz- neba. Trdo je treba delati, pa tudi veliko brezdelja Je v tej .zlati deželi'. Narobe sl predstavljajo to deželo sanj .. .« ml Je a smehom odgovorila.
In ko sem jo vprašal, kakšni so občutki ob obisku v domovini, Je takole odgovorila:
»Tega se ne da povedati z besedami. Vse Je v enem Žaklju — jok ln smeh. Tudi letos, ko sem četrtič obiskala domovino, me je v prsih stiskalo In čimprej bi rada spet videla Ržišče. Pa tudi vesela sem, da tako lepo napredujete. Vedno Je kaj novega in skupno z vami se ■Veselim teh uspehov.«
Ravno danes, ko izide naš tednik, bo »Znidarjeva« z Ržiš odpotovala nazaj v Ameriko. Pripotovala Je z veliko prekooceanko »Queen Elizabeth«, vrnila pa se bo — kot je sama rekla — »z Micko«, to je »Queen Mary«. Zaželimo JI srečno na dolgem potovaojul
R. Palčič
i
ne zaznamujejo padca, čeprav so posamezne dejavnosti neenako in tudi nesorazmerno glede na družbene potrebe (mislimo na družbeno izobraževanje) — udeležene v njihovi izobraževalni dejavnosti.
Programi in metode izobraževalnega dela delavskih univerz so bistveno vprašanje za nadaljnji razvoj delavskih univerz. Rešitev tega vprašanja pa je odvisna od strokovne moči in usposobljenosti poklicnega osebja na delavskih univerzah. Ali to lahko zmorejo zgolj profesionalni direktorji brez ustreznih strokovnih kadrov? Brez dvoma je osnovni odgovor dokaj jasen, da namreč ena sama oseba, kljub pridnosti in prizadevanju, strokovnosti in organizatorskim sposobnostim, ne zmore vseh zahtev časa, ki narekuje razvejano izobraževanje odraslih.
Število strokovnega osebja na delavskih univerzah bo treba zato najmanj potrojiti, da bomo dosegli primerno izhodišče za njihovo kakovostno rast. Menimo, da lahko le zelo strokovni team (pedagog, psiholog, sociolog in ekonomist) omogoči delavskim univerzam, da bodo postale ustanove, ki naj spremljajo, analizirajo in gradijo takšen izobraževalni sistem, na podlagi katerega naj dobi samoupravljanje polno vsebino, da postane človek oseb-
V PETEK SEJA ObK ZKS ZAGORJE
V petek bo v Zagorju ob Savi seja občinskega komiteja Zveze komunistov. Po predlogu dnevnega reda bodo na seji razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije; posebne grupe, ki se bile ustanovljene v okviru kadrovske, ideološke in organizacijske komisije pri ObK ZKS, pa bodo
poročale o nekaterih aktualnih vprašanjih.	(ma)
Seja predsedstva ObSS
Na zadnji seji je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Zagorje ob Savi razpravljalo o nekaterih vprašanjih okrog izgradnje počitniškega središča Zagorjanov v Savudriji ter še o nekateri^ organizacijskih vprašanjih.
KAKO JE Z INVESTICIJSKO DEJAVNOSTJO V INDUSTRIJI?
Za večjo varnost v
Komisija za vzgojo ln varnost v prometu pri zagorski Občinski skupščini je na zadnji seji obravnavala vrsto
Investicijska dejavnost je bila na področju zagorske občine v prvem polletju nekoliko pod predvidevanji. Tako so na zagorskem Rudniku rjavega premoga do konca meseca junija porabili le nekaj nad 175 milijonov din ali 40 8/o za letos predvidenih sredstev za investicijsko dejavnost.
V Tovarni eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE — Varnost Zagorje ob Savi so v prvih šestih mesecih le-
tos investirali 52 milijonov din. Samo za novo opremo in za nakup nadomestnih de-luv za osnovna sredstva so v
juniju porabili 30 milijonov din. V Industriji gradbenega materiala Zagorje ob Savi pa so do konca meseca junija porabili le nekaj nad 12 milijonov din od skoraj 140 milijonov din sredstev, kolikor jih bodo predvidoma porabili za mehanizacijo kamnoloma.
aktualnih vprašanj.
Ugotovila je, da število motornih vozil na področju zagorske občine nenehno narašča, prav tako pa tudi število prometnih nesreč ln škoda, ki nastaja v zvezi s tem. Vse to zahteva, da se stori vse, da se poveča varnost v prometu. Lani je bilo na primer vse leto na novo registriranih 43 avtomobilov in 37 motornih koles; do 15. avgusta letos pa že 58 avtomobilov in 53 motornih
koles. Letos je bilo zabeleženih tudi občutno več prometnih nesreč kot lani; škoda, ki je nastala v zvezi s tem, pa znaša do 1. avgusta letos že nad 3,5 milijonov din (lani skozi vse leto le 2,789 000 din).
Spričo tega je komisija sklenila, da je treba v delovnih organizacijah ustanoviti podkomisije za vzgojo .in varnost v prometu. V ok-
prometa
tobru pa bodo za člane teh podkomisij pripravili seminar, na katerem bodo predavali predavatelji lz Zagorja ob Savt. V okvir prizadevanj za večjo varnost v prometu sodi tudi predlog, da se tudi pri Avto moto društ-
Zagorje
vu Izlake ustanovi podkomisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu, ki naj bi proučevala ustrezno problematiko s področja Izlak.
pred novo sezono
nost v politiki in ne samo njen predmet. Vsekakor takšen team ne bodo zmogle vse štiri delavske univerze.
Delavske univerze v Zasavju so po našem mnenju še vedno izpostavljene »nevarnosti«, da se spremene, bodisi v navaden propagandni servis, po starem delujočih vodstev političnih organizacij, bodisi v navadne prosvetne ustanove, podobne klasičnim šolam in obtežene z Vso prosvetarsko dediščino. Oba vpliva in obe težnji je še močno čutiti v delu zasavskih delavskih univerz, k čemur v veliki meri prispeva prav šibka kadrovska zasedba. V bistvu gre tu za izrazito politično vprašanje. Gre za to, kako si zamišljajo njihovo vlogo in način dela naše politične organizacije in kako je usmerjena kadrovska izobraževalna politika organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in občinskih skupščinah. Če resnično stremimo k temu, da dobi samoupravljanje polno vsebino, potem je usposabljanje delavcev in občanov za samoupravljanje nujno vezano na graditev ustanov, ki jim je to trajna naloga. In te ustanove naj bi bile delavske univerze, saj so bile za to tudi ustanovljene. V njih in ob njih naj bi se vzpostavila celovitost izobraževanja (družbeno, strokovno in splošno izobraževanje), prakse upravljalcev in političnega dela, enotnost izobraževanja, ki je eden od pogojev za nadaljnje družbeno napredovanje.
Drugi problem je tudi materialna osnova delavskih univerz, ne samo v pogledu financiranja njihove dejavnosti. Pri tem mislimo, da je treba financiranje povezati e oblikovanjem smotrne kadrovsko izobraževalne politike v občinah in delovnih organizacijah. Financiranje mora odražati oblikovano zavest po nujnosti celovitega izobraževanja občana in delavca v delovnih organizacijah. Ob tem pa še vedno zasledimo tudi drugo plat materialne osnove delavskih univerz v pogledu pomanjkanja delovnih prostorov in nčilnic, učil in drugih tehničnih pripomočkov.
Vsi ti problemi so nas spodbudili, da ponovno opozorimo na dva temeljna problema, iz katerih izhaja ugotovitev, da zasavske delavske univerze niso v celoti pripravljene na novo izobraževalno sezono 1964-1965. Več konkretne zavesti in manj aktivističnega besedičenja bi lahko pripomoglo k hitrejši rešitvi obeh problemov. To velja tudi za tiste, ki danes delajo v delavskih univerzah, še posebej pa za pristojne družbeno-politične in samoupravne organizme v posameznih občinah.
Anton KUKOVIČA
II
Nova prodajalna veletrgovine »Mercator«
Litijska poslovna enota Ljubljanske veletrgovine »Mercator« je v stari poštni zgradbi uredila novo sodobno prodajalno. Računajo, da bodo še v letošnjem letu na prostoru, kjer je zdaj tržnica, uredili paviljon za prodajo pohištva. Specializirano prodajalno za pohištvo v Litiji že dolgo časa pogrešajo.
-r-
Barit iz Litije v Sovjetsko zvezo
Sitarjevški rudarji so letos začeli izvažati barit v Sovjetsko zvezo. Do konca julija je poslovna enota Litija Rudnikov svinca in topilnica Mežica izvozila za nad 19.500 dolarjev barita. Sitarjevški rudarji izvažajo barit predvsem zavoljo tega, ker prodaja na domačem tržišču ni uspešna, in sicer iz razloga, ker naša industrija ne more predelovati flotirani barit, ker so strojne naprave prirejene za predelavo barita v kosih.
Litijska poslovna enota Rudnikov svinca in topilnice Mežica za letos ni imela predviden izvoz; dosežki letošnjega izvoza tega kolektiva so torej nadvse zadovoljivi.
Potrebna bo poglobljenost
Občinski komite Zveze komunistov v Litiji je na zadnji seji, bila je v četrtek, razpravljal o dveh aktualnih vprašanjih, o nalogah komunistov pri sprejemanju ukrepov v zvezi z novo ekonomsko politiko, ter o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije.
Osrednji poudarek je bil da bo viden smisel in na-dan v prvi točki dnevnega reda nalogam komunistov pri sprejemanju ukrepov pri izvajanju nove ekonomske politike. Naglašeno je bilo, da so zadnji ukrepi Zveznega izvršnega sveta sestavni del vseh ukrepov, ki sovpadajo s prizadevanji za izboljšanje življenjskega in družbenega standarda. Zaradi tega morajo člani Zveze komunistov aktivno sodelovati pri sprejemanju ukrepov,
Litija
treba pa si bo tudi prizadevati, da se proizvajalce še bolj seznani z ukrepi in njihovim namenom, hkrati s tem pa bo treba odpravljati nekatere anomalije in doseči,
men ukrepov.
Pri obravnavi predloga sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije so člani ObK ZKS v Litiji poudarili, da pri obravnavanju tega gradiva ne gre samo za formalno obravnavanje, pač pa za proučevanje vloge Zveze komunistov Jugoslavije in posameznega člana ZKJ v našem sistemu v novih pogojih dela. Predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKJ naj bo le osnova za poglobljeno razpravljanje o pogojih dela Zveze komunistov na današnji stopnji družbenega razvaja. Dogovorjeno je (bilo, da naj bi razprave o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ končali v osnovnih organizacijah do 25. septembra.
MOTIV IZ LETA 1744'LAHKO VERJAMETE, SAMO FOTOGRAFIJA JE Z DOMAČIJE »PRI LISJAKU« NA VELIKEM VRHU NAD LITIJO — FOTO: R. PALČIČ
irinnnnnnrrrirxTrnnnnnnnrTTinnnnnnnnnnnnnnnnnmnnLinnnnnrrinnrinririi n in»nliTJUULiiJiJLODCDDODUuaiDClJiJLiuiJnDnnDnDaa
O AMD Litija
Za litijsko AMD je znano, da Je eno najbolj delavnih ln prizadevnih tovrstnih društev v Zasavju. Med zadnjim obiskom v Litiji smo se oglasili pri predsedniku društva — JOŽETU RAMŠAKU, ki nas je seznanil z društveno dejavnostjo.
Leta 1959 so zaradi pomanjkanja prostora prišli na misel, da bi zgradili lasten dom. Začeli so z zbiranjem sredstev in gradbenega materiala, potem pa začeli s samo gradnjo. Sedaj morajo samo še urediti zgornje prostore (v katerih bo stanovanje za mehanika in klubska soba); v pritličju imajo že učilnico, prometno pisarno in servisno delavnico. Poleg lete pa je moderna pralnica, urejujejo pa tudi garaže.
Servisna delavnica nudi usluge vsem članom AMD društev iz vse države po znižani ceni, ta pa bo predvsem prišla v poštev z dograditvijo Zasavske ceste. Sicer pa delavnica ni bila ustanovljena z namenom, da bi imela dobiček, marveč da bi z njo razširili krog članov Avto-moto/ društva. Otvoritev doma do predvidoma v maju prihodnjega leta in ta-
ko bo prizadevnost in marljivost društva nagrajena z uspehom, saj svojega doma še pima nobeno zasavsko AMD.
Letos so Izvedli tudi tri tečaje, izpite pa so doslej morali opravljati v Ljubljani ali Novem mestu (v Trbovljah ne zaradi slabih avtobusnih zvez), pred kratkim po so izpite delali že doma pred izpitno komisijo iz Ljubljane. Letos so na primer tako izprašali kar okrog 900 mopedistov.
Aktivnih članov ima društvo sedaj okrog 280, dva člana odbora pa sta pedagoga, ki poučujeta prometno vzgojo na litijskih šolah. Letos pa so organizirali tudi dve uspeli prireditvi: I. avto-moto rally na Vačah, katerega so organizirali skupno z litijskim Turističnim društvom V okviru turističnega dneva na Vačah. Pred kratkim pa
vse najboljše
so uspelo izvedli v povezavi z AMD Kamnik avto-moto turistični piknik na Jančah z ocenjevalno vožnjo iz Vač v Litijo in naprej na Janče. Tekmovanja so je udeležilo okrog 30 tekmovalcev. V vožnji z avtomobilom je
zmagal Lilijan Janez Kastelic pred državnim prvakom v hitrostni vožnji, Kamničanom Matevžem Štefetom. V vožnji motorjev je zmagal Šmarčan Franc Suc pred državnim prvakom v vožnji z motorji do 50 c cm — Kam-
ničanom pankom Štefetom. Ta piknik naj bi postal tudi tradicionalen, s tem, da bi se priključila tudi Avto-moto društvo Lukovica, ko bo zgrajena Zasavska cesta, pa tudi ostala zasavska tovrstna društva. Piknik pa naj bi prirejali tudi vsako leto v drugem kraju, saj bi tudi precej pripomogel k razvoju zasavskega turizma. (jom)
6/TO MOT
Dom AMD v Litiji, ponos vseh članov.
S DVA STOLPCA
Za našo rubriko je bil na vrsti občan iz hrast-niške komune in ker je na našem seznamu zmanjkalo »očancev« devetdesetih let ali še več, smo se namenili kar h KARLU MALOVRHU, ki bo letos oktobra stopil v 85. jesen.
Karl Malovrh je pravzaprav rojen v Zagorju, oče je bil »rudniški hlapec« — kot pravi sam. S konji je namreč »fural« po jami. Potem, ko je Karl osem let trgal hlače po šolskih klopeh, se je zaposlil v zagorski steklarni, kasneje je tudi poskušal delati v jami, pa ga delo pod zemljo ni mikalo.
Zanimivo je predvsem, da se Karlo še prav dobro spominja volilnih shodov, ko je govoril v Zagorju tudi Ivan Cankar. Sicer sta bila tudi dobra prijatelja in ko je Cankar kandidiral v socialistični stranki v takratnem litijskem okraju, je bil tudi z njim na Vačah in v Sentlampertu pri Zagorju, kjer pravi, da je bilo takole:
»Tudi v Sentlampertu je bil volilni shod. Imeli smo ga pri nekem kmetu, ko Je na cerkvenem zvoniku zazvonilo opoldne. Vsi kmetje so sneli klobuke in začeli moliti, ml pa smo sedeli in Jih gledali. Da bi pa volitve uspele, smo tudi sami ,kar tako' začeli moliti, da se jim ne bi zamerili ... To je bil hec.«
Leto, ko se Je poročil se je pisalo 1903, vzel pa Je Ranzingerjevo Pavlo iz Zagorja, ki Je tudi delala v
steklarni. Leta 1909 pa je odšel z družino v Hrastnik, kjer je postal vodja trgovine oziroma tako imenovanega »Konzumnega društva Rudar«, pa tudi oče 3 sinovom in eni hčerki. Pa ne samo to. Ze prej je bil odbornik trboveljske občine (Hrastnik je spadal namreč pod Tr-
'X
bovlje), ko pa sta se Dol in Hrastnik združila in ker so Imeli socialisti večino, pa Je postal 1933. leta tudi prvi delavski župan v Hrastniku, kar Je bil vse do okupacije. Leta 1947 Je stopil v pokoj, saj Je imel kar preko 50 službenih let.
Marsikaj zanimivega ve povedati ta možak iz Hrastnika, ki stanuje v hiši, le-ta pa nosi hišno številko iz treh samih trojk — torej Hrastnika 333. Redno še prebere lep kup časopisov, zelo rad posluša radijska poročila, ob večerih pa posedi ob televizijskem sprejemniku. Prav ima, za svež zrak pe poskrbi na domačem vrtu. (rap)

NI«
DOPISNIKI

(va_ VA<
UBOVllE »osovtc Dol čeče prapretno
IZLAKE
MU/vSE sehožeti kveK
NOV MLADINSKI AKTIV V TRBOVLJAH
Prejšnji mesec so na pobudo koordinacijskega komiteja ZMS Iskre Kranij ustanovili v Tovarni polpre-
UBOJ
V	TRBOVLJAH
V	petek, 4. septembra, ob 14.30 je na Retju v Trbovljah pred hišo št. 6 Ludvik Kupec, 60, z Retja št. 9, ubil svojega svaka, ki je tudi njegov sosed, Valentina Tratarja. Pred hišo ga je z nožem zabodel v prsi. Tratar je na mestu izkrvavel.
Pokojni V. Tratar je bil poročen s Kupčevo sestro Pepco. Hiša št. 6 in posestvo, kjer je stanoval z ženo Pepco, je last ženine matere, gospodaril pa je Valentin Tratar. Ludvik Kupec se je pred 15. leti, ko še je sestra poročila, odselil od doma in si zgradil hišo v soseski, približno 70 metrov proč. Ker je hiša in posestvo št. 6 še vedno materina last, so bila med njimi trenja zaradi tega, kdo bo dobil posestvo.
V	petek je imela mati god. Ludvik Kupec je šel s svojo ženo na godovanje. Tam je prišlo do spora, ki se je končal z ubojem pred hišo. Ludvik Kupec se zdaj zgovarja, da je ubil svojega svaka v silobranu; vendar pa ,nje-
vodnikov v Trbovljah mladinski aktiv.
Na prvem sestanku so že sestavili program dela in pri tem sklenili, da se bodo aktivno vključili v tekmovanje za dvig produktivnosti dela, za sekretarja mladinskega aktiva pa so izvolili Staneta Kovačiča iz Trbovelj.
Ustanovitev aktiva ZMS v Tovarni polprevodnikov Trbovlje je toliko bolj pomembna, ker bo nova tovarna zaposlovala nad 600 novih, predvsem mladih, delavcev. S koordiniranim delom bo ta mladinski aktiv v prihodnje lahko beležil vidne uspehe v delovni organizaciji.	U. C.
»Furmanska romanca"
V nedeljo Je
na Brišah
bila na Brišah pri Mlinšah že četrta letošnja turistična prireditev na področju zagorske občine. Turistično društvo Zagorje ob Savi je v sodelovanju z zagorsko Svobodo podobno kot lani tudi letos pripravilo »Furmansko romanco«. Obiskovalcev je bilo nekoliko manj, kot so prireditelji pričakovali.
prireditev je sicer uspela, pa tudi za počutje gostov Je bilo poskrbljeno. Poraja pa se vpra-
šanje, če bo mogoče tudi še v privabljala turiste na Briše z is-prihodnje — »Furmanska ro- tim programom. Morda Je bilo manca« naj bi postala tradicio- že letos obiskovalcev zato manj nalna turistična prireditev — kot lani.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Povečana pomoč družinam, katerih hranilci služijo vojaški rok
Zvezni skupščini je bil do- datka je okoli 10.000, finanč-
Tudi
Mimogrede v uredništvu našega tednika:
pri vojakih ,Zasavca1
Ničkolikokrat na dan se odpre vrata v naše uredništvo. Nekateri naročujejo »Zasavski tednik«, drugi spet bi radi objavili mali oglas, plačujejo naročnino in vse mogoče.
Eden izmed teh obiskovalcev pa je bil v petek tudi GUSTI KLANČAR iz Trbovelj, ki se je pred kratkim vrnil iz JLA: »Naslov bi rad spremenil. Doslej sem ga bral v vojaški suknji, zdaj pa sem že odslužil vojake in mi ga pošiljajte domov..je dejal. In ker smo se namenili,
govo zatrjevanje izpodbija dejstvo, da je imel nož pripravljen v levem žepu suknjiča, že ko je odšel od doma. Razen tega pravi, da je bil v času dejanja vinjen, ker je pred tem precej popil. Kupca so priprli.
da l?omo enemu od teh obiskovalcev zastavili nekaj vprašanj, je Gusti prišel »naravnost v mlin«.
»No, v Gosplču, to je v centru Like, sem služil vojaški rok. Moj zvesti In ne-
ločljivi prijatelj pa je bil .Zasavski tednik', ki me je seznanjal z vsem, kar je bilo novega v Zasavju,« je povedal.
»Ali je redno prihajal v Gospič?« sem ga pobaral.
»Prav redno sem ga dobival ob četrtkih in komaj sem čakal, da je prišel. Še celo pred komando sem čakal, da mi je prišel čim prej v roke; pa čeprav sem bil kak dan še tako truden, tisto popoldne utrujenosti nisem čutil.«
»Katera stran pa je bila prva na vrsti? Morda šport?«
»Uganili ste, športne novice so me najprej pritegnile, všeč mi je rubrika Predstavljamo vam. Potem je bila na vrsti trboveljska stran, kjer sem zvedel vse novo o Trbovljah, pa tudi oba romana, ki ju objavljate, sta mi bila zelo všeč. Z zanimanjem pa sem sledil tudi novicam o izgradnji Zasavske ceste, ki jo gradi nar ša armada.«
»Ste že bili kdaj takole pod rešetom novinarskih vprašanj?«
stavljen predlog zakona o spremerfibi zakona o pomoči članom družin, katerih hranilci služijo obvezni vojaški rok. Po tem predlogu naj bi se naj višja pomoč članom družin, katerih hranilci služijo redni vojaški rok, povečala s 1. avgustom od 10.500 na 12.000 dinarjev.
V obrazložitvi je rečeno, da je povečanje te pomoči potrebno zaradi zvišanja cen nekaterim industrijskim in kmetijskim proizvodom. Tudi drugim kategorijam zaposlenih državljanov so se _______________
prejemki povečali iz istega ]jal nasproti "drug tovornjak.
razloga za 1500 dinarjev. Upravičencev do tega do-
»Ne, sem pa zdaj prvič ...«
»Na svidenje prihodnji teden v .Zasavcu'!« sem dejal simpatičnemu fantu iz Trbovelj. Pa ga za zaključek menda nisem polomil, ker sem rekel »fantu«, ker pravijo, da potem, ko odslužiš vojake, postaneš že cel mož. Ljudske
Upam, da mi bo zameril.
Gusti tega ne R. Palčič
Materialne vozilih je dinarjev.
XXIV. UJEL JE LEVA ZA REP
V širokih suhih ravnih predelih Kenije in Tanganjike živi narod Masaja. Niso sicer povsem nedostopni, so pa dostojanstveni in cere-monijalni in z zapadno civilizacijo ne žele Imeti preveč stikov. Sele v poslednjih letih so pričeli pošiljati svoje otroke v šolo.
So živinorejci, odkritosrčno prezirajo kmete In lovce. Njihova glavna hrana je kislo mleko. Pripravljajo ga tako, da v mleko vmešajo določeno količino kravjega urina. Ce žele okrepiti kakšnega bolnika ali pa starca, presekajo govedu vratno žilo in mu spuste kri, ki jo bolnik pije čisto ali pa z mlekom.
Ena najznačilnejših karakteristik _ tega plemena je razdelitev v starostne skupine. Vsake starostna skupina je celota sama zase. Njeni člani si med seboj pomagajo, kjerkoli je treba
Vsi mladeniči od osemnajstih do tridesetih let pripadajo delavski skupini. Pravijo jim »morani«. Oni branijo vse člane plemena pred morebitnimi neprilikaml, zato jim tudi pripadajo največji privilegiji. Oni so na primer edini, ki lahko koljejo govedo in ga jedo v svojih taboriščih, daleč od vasi.
Morani so se nekoč bojevali' s sosednjimi
plemeni in jim tudi ob takšnih priložnostih odpeljali njihovo živino.
Ko so se nehali medsebojni boji, so ostali morani brez dela. Pa ne dolgo.
Pred tridesetimi leti so se v njihovem kraju levi tako razmnožili, da so ogrožali življenja prebivalcev in njihovih čred.
Tedaj so morani pričeli loviti leve; na precej primitiven način. Ko so leva našli, so ga s svojimi dolgimi kopji obkolili. Tedaj je eden od njih skočil in ga prijel za rep, ostali pa so ga nato dotolkli. Če se je ta podvig nekomu posrečil štirikrat zapovrstjo ln je bil še zmeraj med živimi, so mu pričeli praviti »melombukl«, kar pomeni »ujel je leva za rep«, to pa je za vsakega Masaja največja čast
XXV. BORBA ZA ZLATO RIBICO
Ce je danes zavladala panika zaradi prehitrega naraščanja zemeljskega prebivalstva, Je ta strah'viden na Japonskem še mnogo bolj kot kjerkoli drugje. Japoncem se zdi, da bodo njihovi otoki čez leto dni ali najpozneje čez deset let postali premajhni zanje, saj njihovo
prebivalstvo iz leta v leto narašča kar za več milijonov.
Ce je ta bojazen upravičena, bo pokazala šele bodočnost.
Zaenkrat lahko ugotovimo, da se tega boje vsi sloji In vse starostne skupine.
Otroci morajo že v otroškem vrtcu polagati sprejemne izpite. Prav tako je v osnovni in seveda tudi v srednji šoli. Na univerzo se da priti le s selekcijo. Toda, šele tedaj, ko mladenič naredi vse šolske izpite, pridejo življenjski izpili, kjer zaostanejo vsi tisti, ki le trenutek popuste v večni borbi za obstanek.
Razumljivo je torej, da že prav majhne; otroke pripravljajo na življenjsko borbo. Do-_ ma, na ulici, vsepovsod.
Zanimivo »pedagoško igro« lahko vidi ml-noidoči na ulicah Tokia in drugih japonskih nest.
Prodajalec zlatih ribic je postavil na vogalu ulice improvizirani bazen z vodo. V njej je ogromno zlatih ribic Otroci prihajajo kupovat ribice za svoje majhne akvarije ali pa za majhna umetna jezerca v svojih miniaturnih vrtovih.
Vendar Pa zlatih ribic ne kupujejo kar tako, kot v kakšni trgovini. Vsakdo kupi za deset jenov (dvajset dinarjev) zvito žico z držajem. Na okroglem delu je razpet tanek papir. S pomočjo te enostavne priprave lahko ulovi in da v svoje posodo ribic, kolikor jih hoče. Pravilneje povedano, kolikor more Nekdo bo na
no breme predlaganega zvišanja v skupnem znesku 15 milijonov dinarjev pa bi prevzele občine.
PO NESREČI POBEGNIL
(jom) HRASTNIK — Dne
18. avgusta ob 12.30 se je pripetila na cesta III. reda Hrastnik—Dol prometna nesreča.
Voznik tovornega avtomobila LJ 100-68 Jože Godec (22) iz Konoplje 12 pri Vo-štamju je peljal proti Dolu. V tem času pa mu je pripe-
Ž a radi ozke ceste se je začel z vzratno vožnjo pomikati nazaj in je pri tem zadel v za njim vozeč osebni avtomobil tuje registracije GZ-W-16, ki ga je upravljala Anica Povše (34) iz Hrastnika 216. Voznik tovornjaka je po nesreči pobegnil, a so ga v vasi Suhodol pri Hrastniku izsledili uslužbenci postaje milice Hrastnik.
škode na obeh za okrog 30.000
primer dalj časa preganjal ribico in se trudil, da bi jo ujel in ko mu bo nazadnje to le uspelo, bo papir že tako premočen, da ga bo riba raztrgala. S tem pa je tudi igra (za deset jenov) končana.
Kdo drug pa bo spet s hitrimi in spretnimi gibi metal v posodo ribice, ki so prav pred njim in jih ni težko ujeti. Pet, deset ali petnajst, dokler bo papir zdržal.
In nauk: ni dovolj imeti deset jenov. Tisti, ki hoče vloviti ribico, mora biti razen tega tudi hiter, spreten in odločen. To je torej že pripravljanje na življenje japonskega državljana.

jZGODBE,	|
ŽIVLJENJE.
Takrat sem bil star petnajst let!
Tekst in fotografile: TIBDB SIBIU
Ker je imel ta napad demonstrativen značaj, ni šlo za to, da bi popolnoma uničili nemške postojanke, ampak predvsem za to, da sovražniki in simpatizerji naših partizanskih enot občutijo, kako močna je naša vojska. Zato tudi ni prišlo do nobenega juriša na nemške bunkerje, pustili smo jim, da so še nadalje čuvali postajo, ki jim zaradi stalnega miniranja proge tako ni dosti koristila. Proti jutru se je bojna vihra pomirila. Le tu in tam je še zadonel kakšen rafal ali strel iz puške; izgledalo je, kakor da sta oba tabora že malce utrujena. Jaz osebno vem, da sem postal zaspan in dasi-ravno nisem imel namena, sem enostavno zadremal.
Koliko časa sem spal, sploh ne vem, vem pa, - da se je takrat, ko sem se prebudil, že skoraj popolnoma zdanilo. Tiho sem zaklel in previdne pogledal proti nemškemu bunkerju. Žive duše ni bilo videti in postaja je bila zavita v rahlo meglico. Ozrl sem se okoli sebe, toda tudi partizana ni bilo nobenega več. Odšli so še pred zoro.
— Torej čim hitreje nazaj v hribe!
Hitro sem se priplazil do grmičevja in že sem se začel vzpenjati v hrib. Ce bi me zagledali, bi mi najbrž zelo huda predla. Bil bi kakor zajec, ki ga psi priženejo pred cevi lovcev. Sreča je hotela, da me niso opazili, in kmalu sem bil spet v bližini Družin. Iz zagorske doline se je valil gost črn dim. Akcija, v kateri je bila uničena nemška tovarna Vesta, je uspela. Kmalu sem naletel na cele skupine partizanov, ki so se vračali na zbirno mesto. Med njimi so bili »furmani«, ki so zaplenjeni material peljali za partizane v hribe. Na vozovih je bilo nakopičenih na stotine nemških pilotskih uniform in ogromne bale raznovrstnega blaga. Skratka — plen je bil obilen in veliko partizanov je od takrat naprej nosilo uniforme nemške aviacije. Tudi sam sem si izbral par dolgih hlač; le-te so mi bile všeč predvsem zato, ker so imele toliko raznovrstnih žepov z zadrgami. Pozneje sem imel v vsakem žepu kakšno drugo stvar, seveda nobene takšne, za katero naj bi ti žepi služili.
V Borjah je bilo vse živo Napad je v celoti uspel in kar je bilo še najpomembnejše, je to, da se je bitka
končala brez smrtnih žrtev. Nekoliko naših pa je bilo ranjenih in tiste, ki niso mogli hoditi, so nosili tovariši na. nosilih. Sam nisem imel časa, da bi se malce spočil, ker me je takoj po prihodu v Borje tovariš Taufer poslal s - pismom, namenjenim za štab bataljona, na Kobilk pri Zasavski gori, kjer se je štab trenutno nahajal.
Med potjo nisem bil sam, ker so se v isti smeri pomikale velike kolone partizanov. Mlad komisar nekega bataljona, ki je jahal na konju, me je spotoma spraševal, kje se nahajam in kako dolgo sem v partizanih. Tudi ostali partizani niso bili redkobesedni.
Na Kobilku sem v štabu predal pismo in nato čakal na odgovor. Tu sem dobil tudi kosilo; skoraj za dve moške pesti velik kos mesa in dve skodelici juhe, v kateri je bil zakuhan zdrob. Ne samo meni, ampak vsem, ki so jedli, je zelo teknilo. Pozneje sem se zleknil pod košato jablano in čakal na odgovor. Družbo mi je delala mlada partizanka, ki pa ni bila Slovenka, bila je doma nekje na Hrvatskem. Izgledalo je, da bi imela rada, če bi ostal v njeni edinici in le s težavo sem ji dopovedal, da se moram s pošto vrniti na naš teren.
Od takrat naprej sem bil »zaposlen« v tehniki, poleg .tega pa sem stalno vzdrževal kurirsko zvezo med Jablano in kurirsko postajo, ki je bila v bližini gradu Gamberg. Pot me je običajno vodila čez cesto Loke—Izlake in ker so na cesti patruljirali Nemci, je bil prehod precej nevaren.
Nekega dne, ko sem se bližal kritičnemu mestu, sem kot vedno posvetil največjo pozornost glavni cesti. Bila je prazna in tudi brnenja avtomobilov ni bilo slišati. Že se mi je dozdevalo, da lahko brez skrbi nadaljujem pot, ko sem skozi vejevje nekega grma zagledal na mostičku, ki vodi čez Medijo, švabske vojake. Bili so v zasedi, pripadali pa so esesovski formaciji. Eden od njih je slonel na ograji In se pogovarjal s svojim kolegom; tretji je slonel na drugi strani in gledal po potoku. Dva pa sta sedela ob vodi pod mostom. Bili so — kar je bilo pri esesovcih skoraj obvezno — oboroženi od nog du glave. Na srečo me niso slišali.
(Se nadaljuje)

200 Trboveljčanov navdušenih nad igro črno-zelenih v Zagrebu
doma
Medveščak: Rudar 15:20 (7:8)
'Vesti
ZAGREB — V drugem kolu zvezne rokometne lige Je Rudar lz Trbovelj nepričakovano osvojil kar obe točki v Zagrebu ln tako pripravili največje presenečenje za vso rokometno Javnost v zadnjih nekaj letih. Mladi rokometaši Iz Trbovelj so do tal porazili lanskoletnega šampiona Jugoslavije ln prekinili 5-letno tradicijo s tem, da so prvič premagali zagrebški klub Medveščak na domačem terenu.
Veselje ljubiteljev rokometa Je bilo nepopisno, navdušenje v Trbovljah pa Izredno. Zmago Rudarja lahko smatramo za prvovrstno presenečenje, ki pa bo Rudarju nadvse koristno. Tako dragocenih točk kot sta ti dve, ni mogoče osvojiti vsak dan
—	niti ne vsako leto.
Potek derbyja, novinca z državnim prvakom, Je najbolj mogoče Ilustrirati kar s filmom zadetkov: 2. minuta Škrinjar 0:1
—	strel s skoka preko obrambe. 5. minuta Kmetič 0:2 — strel lz skoka, 20. minuta Ačkun 0:3 — strel skozi obrambo, 11. minuta Zagrneš tar 1:3 — sedem metrov, 16. minuta Jelen 1:1 — beg skozi obrambo, 18. minuta Bogdan 2:4 — strel s krila, 18. minuta Bašič 2:5 — mimo cone, 19. minuta Tomažič 3:5 — s črte, 21. minuta Zagrneš tar 4:5 — 7 m, 25. minuta Gojlč 5:5 — strel s krila, 26. minuta Ačkun 5:6 — 7 m,
26.	minuta Zagrneš tar 6:6 — 7 m,
27.	minuta Kmetič 6:7 — strel preko cone, 30. minuta Bogdan 7:7 — s črte, 30. minuta Kmetič 7:8 — Izkoristil vrzel v obrambi Medveščaka in postavil rezultat prvega polčasa.
issaiiDiiiaimimai
33. minuta Škrinjar 7:9 — bočni strel, 33. minuta Zagmeštar 8:9
—	7 m, 34. minuta Dornik 8:10
—	protinapad, 35. minuta Zagmeštar 9:10 — 7 m, 36. minuta Berdnik 9:11 — hitri protinapad,
40.	minuta Ačkun 9:12 — 7 m,
41.	minuta Zagmeštar 10:12 — prvi gol iz Igre, 42. minuta Škrinjar 10:13 — bočni strel v spodnji kot, 43. minuta Kmetič 10:14
—	protinapad, 46. minuta Ačkun 10:15 — strel mimo rok obrambe, 48. minuta Zagmeštar 11:15 — 7 m, 49. minuta Kmetič 11:16 — strel po tleh, 50. minuta Ačkun 11:17 — strel med nogami vratarja, 50. minuta Kmetič 11:18
—	strel preko obrambe z 12 m, 55. minuta Zagmeštar 12:18 — drugi zadetek iz igre s skokom, 55. minuta Zagmeštar 13:18 — 7 m, 55. minuta Jekoš 13:19 — strel s krila, 56. minuta Berdnik 13:20 — hitri protinapad, 58. mi-
nuta Uremovič 14:20 — strel s krila, 58. minuta Zagmeštar 15:20
—	7 m.
Brez komentarja se da ugotoviti, da Rudar ni nikdar dovolil vodstvo Medveščaku, kar moramo pripisati predvsem odlični obrambi z izredno razpoloženim Margučem na čelu in prav tako razigranemu napadu, ki je tokrat (razen 5 prečk) igral praktično brez napake. Najboljši na terenu, je bil odlični bombar-der Dane Kmetič, ki je dosegel vseh šest zadetkov z Izredne razdalje in so bili skorajda neubranljivi. Prav gotovo pa moramo pohvaliti še graditelja Igre
—	Zdravka Ačkuna, taktika Bašiča, nevarnega strelca Škrinjarja — ter kolektivno igro obrambe ln napada, ki Je še najbolj presenetila Medveščaka.
Medveščak: Vukovič, Uremovič, Zagmeštar 10, Bojlč 1, Tomažič 1, Pavlovič, Ivlčevlč, Blank, Miljkovič, Bogdan 2 ln Gubernlk.
Slovenska nogometna liga
Rudar: Marguč, Mrežar, Jelen 1, Bašič 1, Škrinjar 3, Kmetič 6, Ačkun 5, Dornik 1, Berdnik 2, Jekoš 1 ter rezervni vratar Kern.
Sodnik Petrovič lz Beograda Je sodil objektivno, toda z nepomembnimi napakami.
Izjave glavnih akterjev: — Kmetič: »Zelo sem vesel ob zmagi nad državnim prvakom, še posebej zato, ker ml Je tokrat šlo.«
Marguč: »Ta dan bom pomnil vedno!«
Ačkun; »Niti v sanjah nisem upal na zmago z Medvešča-kom ...«
V taboru Medveščaka
Zagmeštar: »Od novinca nismo pričakovali, toda zgodilo se Je najhujše. Vzel nam je dve točki...«
Uremovič: »Čestitam Rudarju, današnji uspeh me pa spominja na naše prve senzacionalne, zmage. Tudi ml smo kot novinci napravili niz presenečenj, kar pa se nam Je danes maščevalo.«
RUDAR : CELJE 2:1 (2:0)
(fš) TRBOVLJE — Pred približno 400 gledalci Je Rudar premagali borbeno ekipo lz Celja z razmeroma tesnim rezultatom 2:1. Moštvi sta imeli v 90 minutah vsako nekaj svojih minut.
Rudar je bil prvi polčas več kot dvajset minut v očitni terenski premoči ln takrat tudi dosegel dva zadetka, ki sta zadostovala za osvojitev obeh točk. Po odmoru so Celjani prevzeli
El
S
V Trbovljah živi od 1920. leta. Le deset let po vojni Je bil najprej v Celju, Mozirju in nato v Ljubljani. Sedaj Je direktor občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Poiskali smo ga v pisarni ln — šele po daljšem prepričevanju Je stekel pogovor.
S katerim športom ste začeli?
— V moji mladosti veliko športov v Trbovljah ni bilo. Začel sem z nogometom, in to pri Amaterju, ki Je svoje prvo nogometno Igrišče e pomočjo članstva (prostovoljno delo) uredil sam. V tem društvu sem Igral približno osem let. Zatem pa Je vojna vihra prekinila športsko življenje.
Zdaj vas poznajo kot funkcionarja Rudarja?
— Da! Ravno letos deset let mojega udejstvovanja v SD Rudar. Zadnjih pet let ml Je zaupana dolžnost predsednika. Zraven tega sem če član sekretariata občinske zveze za telesno kulturo ln že dalj časa v Izvršnem odboru Nogometne zveze Slovenije, tako da sem na telesno kulturnem področju močno angažiran.
Potemtakem imate prav malo prostega časa?
— Reči moram, da je moje telesno kulturno Izživljanje le sekundarnega značaja Kajti poleg redne službe, ki , zahteva »celega človeka«, opravljam še celo vrsto dru glh družbeno-politlčnlh dolžnosti.
Vaše mnenje o centralnem
Hinka
KAMNIKARJA
športnem parku v Trbovljah?
— Menim, da Bo trboveljski športni park zadovoljil potrebe kvalitetnega športa, težje pa bo še z masovnim športnim udejstvovanjem ln rekreacijskimi športi. Treba bo urediti oziroma adaptirati še nekatera že obstoječa Igrišča ln športne naprave.
Vaš posebni užitek?
— Moj hoby je službenega značaja — uživam namreč, kadar vidim, da Je stanovanjska Izgradnja kar se da
najbolj popolna. V Trbovljah, moram reči, da je prav malo lepih (zunaj ln znotraj) tovrstnih objektov za standard.
V prostem času pa je seveda moj posebni užitek uspela športna prireditev, pa naj sl bo v katerikoli panogi ln pod kakršnimkoli naslovom.	(t)
pobudo ln nevarno napadli vratarja Ahlina. Napadalci Celja so od daleč poskušali premagati vratarja Rudarja, medtem ko so napadalci Rudarja vse preveč »kombinirali« v 16-metrskem prostoru Celjanov In tako niso uspeli kaj več zatresti mreže.
Rudar: Ahlin 8, Deželak 6, žibret 6, Novak 8, Breznikar 7, Bos tič 7, Plšek 5, Potokar 7, Sori 7, Zlak 6 ln Majcen 6.
Strelci: Breznikar (enajstmetrovka v 13. minuti), Potokar v v 35. minuti za Rudarja, Adžlč pa v 55. minuti za Celjane. Sodnik Legat iz Maribora je sodil odlično. Najboljši v moštvu Rudarja so bili Breznikar, Potokar ln Ahlin, pri Celju pa Ratej, Adžlč, Florjan ln Regner.
MLADINCI
RUDAR - CELJE 3:0 (1:0)
VIDEM KRŠKO — Prihodnjo nedeljo bodo v Krškem spet dirke kolesarjev »turističnega tipa«. Kolesarski klub Videm Krško bo s finančno pomočjo Občinske zveze za telesno kulturo Trbovlje organiziral namreč spominsko dirko ponesrečenemu kolesarju Bogu SRAM-LJU, nekdanjemu trboveljskemu kolesarju.
BREŽICE — Občinska zveza za telesno kulturo Brežice Je ob 15-letnlcl rokometa v Brežicah organizirala dvodnevni rokometni turnir. Sodelovalo je 16 ekip, zmagala Je ekipa Brežic, medtem ko so bili trboveljski rokometaši četrti, hrastniškl pa O so Izpadli že v predtekmova-□ n Ju, ker so bili poraženi od G Krmelja z rezultatom 11:10.
TrroTTTTnaGGGnnGDD'
n. republiška košarkarska liga
Rudar - Žalec 71:47 (22:24)
(fš) TRBOVLJE — v nadaljevanju II. republiške košarkarske lige so košarkarji Rudarja imeli veliko težav z borbeno ekipo Žalca. Premagali so Jih ln to sorazmerno z visokim rezultatom šele v drugem polčasu.
Rudar: Vlrt 8, Otopal 27, Per-per le, Deželak 2, Sušnik 10, Baloh 4 ln Zmajšek 10, najboljši na terenu so bili Otopal, Sušnik in sodnik Turk lz Celja.
II. conska nogometna liga
0lymp (Celje) - Papir-ničar 5:3 (0:0)
(k) CELJE — Pred 200 gledalci je Paplrnlčar po enakovredni igri sorazmerno visoko poražen zapustil Igrišče 01ympa. Napadalci 01ympa so kar petkrat zatresli mrežo predvsem zaradi napake vratarja ln srednjega krilca Papirnlčarja.
Litija - Domžale 2:0 (1:0)
(fš) LITIJA — V prvi tekmi conske lige je Litija v tipično prvenstveni tekmi zanesljivo premagala goste lz Domžal. Rezultat bi bil lahko še višji v korist Litijanov. Gledalcev 300, strelca: Gradišek ln Pavlica.
•HM« IMMMMMfMOHN«
TRIGLAV: HRASTNIK 3:0 (1:0)
(fš) KRANJ — V drugi prvenstveni tekmi Je Hrastnik prav tako ostal brez točk. Pred približno 800 gledalci Je sodnik Merčun lz Ljubljane povprečno
sodil to tipično prvenstveno srečanje.
V moštvu Hrastnika so bile nekatere spremembe: Kalšek 6, Jager 5, Hodak 6, Laneger 8, Kravogel 7, Majcen 6, Prašnikar
5, Kovač 5, Oberčkal 5, Trlnker 5, Osenjak 5 ln Ocepek 5.
V moštvu Hrastnika sta nekoliko boljše od ostalih Igrala Kravogel ln vratar Kalšek. Obramba Je bila zanesljlveša, napad pa neučinkovit.
Hrastničani - republiški kolesarski prvaki v kategoriji turistov
HRASTNIK - V nedeljo, 30. avgusta, Je bila v Vidmu Krškem na sporedu tretja dirka za prvenstvo Slovenije v kolesarstvu. Proga je bila dolga 70 kilometrov in je potekala na relaciji Krško— Veliki trn—Raka—Cerklje— Krško, na startu pa je bilo 25 tekmovalcev iz petih klubov.
2e po prvem kilometru vožnje je na 11 kilometrov dolgem vzponu na Veliki trn »pobegnil« Hrastničan Železnik, proti vrhu pa so se mu priključili še trije Hrastničani: Maje?, Kajič in Povh. Cetvorlca Je nato složno nabirala kilometre, po hudih klancih navzdol pa je imel
defekt Povh, temu pa je Kajič požrtvovalno posodil kolo. Preostala trojica je nato do cilja držala oster tempo ln prišla do cilja v času 2:00:12. Na cilju so Imeli Hrastničani pred drugo skupino kar 16 minut »naskoka«.
REZULTATI DIRKE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE: L Jože Majes (Hrastnik) 2:00:12, 2. Branko Povh (H) 2:00:12, 3. Vinko Železnik (II) 2:00:12, 4. Viktor Pacek (Krško) 2:16:48, 5. Jože Rodič (K) 2:20:12, 6. Jože Grobar (Prekmurje) 2:20:12, 7. Tone Plestenjak (Rog) 2:20:12, 8. Tine Božičnik (R) 2:20:12, 9. Marjan Petelinkar (R) 2:20:12.
Zasavska rokometna liga
Kekec - Hrastnik 19:30 (9:12)
(fš) BREŽICE — Preteklo nedeljo se Je pričelo tekmovanje v zasavski rokometni ltgl in tako beležimo prve točke za rokometaše Hrastnika, k! so premagali v Brežicah ekipo z naslovom Kekec.
Trboveljski rokometaši so Imeli tekmo z Brestanico v Trbovljah in so tehnično slabše goste porazili z 11:7 (5:4).
V mladinski rokometni ligi, kjer tekmuje šest ekip iz Slovenije, so odlični trboveljski mladinci premagali Branik v Mariboru z rezultatom 17:8 (1:5), medtem ko so novinke v ženski rokometni ligi Slovenije — Rudar lz Trbovelj po odlični fgrl samo Igrale 5:3 (4:1) z ženskami Branika v Mariboru.
g Koledarček g
Sreda, S. septembra: PETER Četrtek, 10. septembra:	DAN
JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE
Petek, 11. septembra: MILAN Sobota, 12. septembra: SILVIN Nedelja, 13. septembra: FILIP Ponedeljek, 14. septembra: ZDENKO
Torek, 15. septembra: NIKO-DEM
Sreda, 16. septembra: LJUDMILA
Četrtek, 11. septembra: FRANČIŠKA
KIVO
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: 9. in 10. septembra sovjetski tilm OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA; od 11. do 14. septembra ameriški barvni kino-skopski film SEJEM V TEKSASU; 15. in 16. septembra Jugoslovanski barvni film LITO VALOVITO.
KINO SVOBODA II TRBOVLJE:	9. septembra Italijanski
barvni kinoskopski film MORGANOVI GUSARJI; od 12. do 14. septembra francoski vista-visionski film PRIKUPNA LAZ-NIVKA; 15. in 16. septembra angleški barvni kinoskopski film PLAMEN NA ULICI.
KINO SVOBODA II HRASTNIK: 9. in 10. septembra italijanski vistavisionskl film LOČITEV PO ITALIJANSKO; Od 12. do 14. septembra italljansko-francoskl barvni vistavisionskl film RIMSKE DEVICE; 16. septembra italijanski film ZAPO-SLITEV.
KINO SVOBODA ZASAVJE TRBOVLJE: 12. in 13 septembra ameriški barvni kinoskopski film SKOZI PLANINE DIVJEGA ZAPADA.
HBiSELEBU
TRBOVLJE
Rojstva: Polda Mandeljc, Vine 1, Zagorje — deklico; Elizabeta Petriš, Ljubljana — dečka; Miroslava Kralj, Dom in vrt, Trbovlje — deklico; Breda Petrovič, Hrastnik 350 — dečka; Pavla Kreže, Podkraj 34, Hrastnik — dečka; Marta Las, Zasavska 10, Trbovlje — deklico; Joža Pucovič, Radeče 179 — deklico; Terezija
Guna, Kisovec 47, Zagorje — dečka; Marija Kovač, Hrastnik 90 — deklico; Marjeta Florlndo, Sklendrovec 22, Zagorje — dečka; Silva Škrbec, Gimnazijska 22, Trbovlje — deklico; Frančiška Hribar, Potoška vas, Zagorje — dečka; Ana Novak, Novi dom 2, Trbovlje — deklico; Pavla Križaj, Hrastnik 82 — dečka; Marija Borštnar, Podkraj 30, Zagorje — dečka.
Poroki: Jože Pikš, ključavničar, Šuštarjeva 18 — Trbovlje in Sonja Bineli, uslužbenka, Šuštarjeva 32 — Trbovlje.
Smrti: Janko Levec, upokojenec, Trg svobode 1 — star 56 let; Avrelija Kuhar, roj. Molj, upokojenka, Golovec, Trbovlje — stara 83 let.
ZAGORJE OB SAVI Rojstev doma ni biiol Poroke: Jože Ravnikar, ključavničar, Podlipovica 7 — Zagorje in Marija Klopčič, delavka, Izlake 63.
Smrti: Anton Rupnik, upokojenec, Dolenja vas, Zagorje — star 68 let.
HRASTNIK
Rojstev In smrti ni bilo! Poroke: Boris Žlindra, avtomehanik, Hrastnik 20 in Helma Traunšek, učiteljica, Hrastnik 21; Antun Fištrič, rudar, Hrastnik 256 ln Marta Kačič, trg. pomočnica, Hrastnik 256; Bruno Pust, ključavničar, Marno 11, Hrastnik in Alojzija Zupan, uslužbenka, Marno 11, Hrastnik.
LITIJA
Rojstev In smrti ni biiol Poroke: Alojzij Vidergar, upokojenec, Šmartno 33 in Angela Rojšek, gospodinja, Dvor 26; Anton Dremelj, delavec, Dragov-ško 16 in Frančiška Tomc, delavka, Slape — Ljubljana Polje; Ivan Sadar, elektromonter, Sava 14 ln Marija Štrus, uslužbenka, Litija, Topilnlška 7.
MALI OGLASI____________
DEDIČI Marjete JEVSEVAR (Lanišar) prodajajo: 5 stanovanjskih hiš na Voden-ski cesti št. 5, dne 15. septembra 1964. Prvenstveno se prodajo vse stavbe skupaj podjetjem, ustanovam ali privatniku. V kolikor ne -bi bilo kupcev za vse stavbe skupaj, se prodajo
hiše posamezno, in sicer:
a)	leva stavba ob cesti in za njo stoječa — skupaj;
b)	desna stavba ob cesti in za njo' stoječa — skupaj;
c)	zadnja gornja stavba. Interesenti lahko dobijo podrobna pojasnila pri Štefaniji Bartol, Trbovlje, Trg revoluci:e 17 d.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem za uspešno opravljeno operacijo dr. primariju Krasniku, ostalim zdravnikom ter strežnemu in pomožnemu osebju kirurgičnega oddelka bolnišnice v Trbovljah.
Bogomir Vecko, Ulica 1. junija TRBOVLJE
SKOČIL PRED KOLO
(p) ZAGORJE — V ponedeljek, 31. avgusta, ob 14.25 se je peljal kolesar Franc Grum, 51, po cesti Borisa Kidriča proti Cesti 2mage. Ko se je peljal proti križišču, je nenadoma skočil pred kolo Stojan Vučuč, 18, ki se ni prepričal, če je cesta prosta. Trčenja je bilo neizbežno. Kolesar in pešec sta padla in se pri tem lažje poškodovala.
SREDA, 9. SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Reportaža s strelišča v Mirijevu — oddaja za otroke (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.45 Jugoton za vas (Zagreb); 21.45 Med poldnevniki in vzporedniki — reportaža ob Dnevu mornarice (Beograd); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb);
19.30	Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd); 22.00 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb).
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po Afriki — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd);
20.30	Prenos (Ljubljana); 22.00 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
PETEK, 11. SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU RADEČ čestitajo vsem občanom:
—	Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče,
—	Peta, Radeče,
—	Obnova, Radeče,
—	Splošno trgovsko podjetje, Radeče,
—	Kmetijska zadruga,
—	Gozdno gospodarstvo Brežice, obrat Radeče,
—	Mesarija in prekajevalnica, Radeče,
—	Kurivopromet, Radeče,
—	Kolodvorska restavracija, Zidani most,
—	Cementarna Trbovlje, obrat Zidani most,
—	Železniška postaja Zidani most in
—	družbeno-politične organizacije in društva iz Radeč.
(Ljubljana); 19.30 Naši sončni dnevi: Igramo se, igramo se (Ljubljana). 20.00 TV Dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna od-« daja (Beograd); 20.45 Kinoteka (Zagreb); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
SOBOTA, 12. SEPTEMBRA
19.15	Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.32 Serijski film za otroke (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev zabavne oddaje (Beograd); 21.45 Dick Powell vam predstavlja — ser. film (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb);
19.30	S kamero po svetu (Beograd); 21.45 Serijski film (Zagreb); 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
NEDELJA, 13. SEPTEMBRA
9.30	Deček iz cirkusa — film za otroke (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 16.00 Športno popoldne; 18.30 TV biro (Zagreb); 19.05 87. Policijska postaja
—	serijski film (Ljubljana); 20 00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Reportaža o tobačni tovarni v Nišu (Beograd); 21.00 Zabavno-glag-bena oddaja — prenos iz Nišjt (Beograd); 22.00 Jazz na ekranu (Ljubljana); 22.30 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 8 — Sljeme: 9.30 Serijski film za otroke (Zagreb); 20.45 Serijski film (Beograd);
22.05	'Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 20.00 TV, dnevnik (Beograd); 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd);
21.00	Sprehod po velesejmu (Zagreb); 21.10 Potni list za Pilmico
—	angl. čelov, film (Ljubljana); 22.40 Poročila (Ljubljana).
Na kanalu 9 — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb);
19.30	Francoščina (Beograd); 21.10 Nicholas Nickleby — celovečerni film (Zagreb); 22.40 Včeraj, danes, jutri (Zagreb),
TOREK. 15. SEPTEMBRA
Ni sporeda.	^
RT V-Ljubljana
Poročile Ob 5.1». 7.00, 8.0». 10 00, 12.00, 13.06. 14 00. II 00 18.00. 23 00 ln 14 00. Pozor, nimaš prednosti ob 1100 Kmetllskl nasveti ob 11.15. Vsak dan za vaa ob 16 00 Radijski dnevnik ob 19.80. Oddaja Nall poslušalci če stltajo ln pozdravljajo — vsako nedello ob 9.05 ln 12.05 vsak Donedeliek četrtek In soboto pa ob 14 35
SREDA, ». SEPTEMBRA
7.15	Narodni in domači zvoki:
8.05	Plesni orkester Jerry Men-go; 8.20 Proti morju . .. 8.65 Pisan svet pravljic ln zgodb; 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe;
10.15	V tričetrtinskem taktu; 11.00 Turistični napotki za tuje goste:
11.15	Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13 30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 16.00 Vsak dan za vas; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Iz naših študijev; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno.
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA
7.15	Jutranja glasbena srečanja;
8.25 Češkoslovaški Izvajalci zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: J. Jurčič —' »Kozlovska sodba v Višnji gori«;
10.15	Z domačih opernih odrov; 11 DO Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Z Jugoslovanskimi pevci popevk;
13.30	Priporočajo vam; 14.35 Naši poslpčalcl čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Turistična oddaja; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.00 Literarni večer; W. Shakespeare — SONETI; 22.10 Jazz e plošč;
PETEK, II. SEPTEMBRA
7.15	Od uverture do finala; 8.05 Majhni zabavni ansambli; 8.55 Pionirski tednik: 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij; 10.15 Nekaj narodnih ln domačih viž;
11.00	Turistični napotki Za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele;
13.30	Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 30 minut v studiu 14;	21.15 Oddaja o
■morju ln pomorščakih; 22.50 Literarni nokturno.
SOBOTA, 12. SEPTEMBRA
7.15. Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 9.40 Sovjetska vokalna in Instrumentalna zabavna glasba; 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednost!!; 12.05 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.ft Za-
bavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 13. SEPTEMBRA
7.15	Narodni ln domači zvoki;
8.00	Mladinska radijska igra; 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo I; 10.00 Se pomnite, tovariši... I. Kranjc — Planica v plamenih; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II:
13.30	Za našo vas; 15.05—19.00 »Danes dopoldne«;' 16.00 Humoreska lega tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Melodije v Izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA
7.15	Jutranja glasbena srečanja; 8.05 Polke ln valčki domačih vlžarjev: 10.35 Naš podlistek;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele;
13.30	Priporočajo vam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln po-
zdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Trlo Avgusta Stanka ln ansambel Mihe Dovžana; 16.00 X?3 v za vas» 17.05 Poletni sprehodi; 18.45 Na mednarodnih *rižpotji*; igo5 Glasbene razglednice; 20.00 Revija slovenskih’ Izvajalcev zabavne glasbe; 20.5Č Z letošnjega festivala v Dubrovniku; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.03 Po svetu jazza.
TOREK, 15. SEPTEMBRAX
7.15	Lahka -koncertna glasba)
8.05	Jugoslovanski pevci popevkj
8.30	Slovenske narodne pesmi) 8.55 Radijska Sola za srednjo stopnjo; 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Češka, romunska in bolgarska zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.50 Zvoki kitar;
15.30	V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Koncert PO željah poslušalcev; 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Radijska igra: R. Usigli — Drevesa ne segajo do neba; 23.05 Nočni koncert.
Janez Bizjak:
Na Centralnih Alpah
(POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«)
'1
■
■
■
Deset let je od tega, kar smo leta 1954 dobili Slovenci (In s tem SFRJ) svojo prvo organizirano alpinistično odpravo v inozemske gore. Planinska zveza Slovenije je tedaj poslala »cvet« najboljših slovenskih alpinistov v Centralne Alpe. Velika uvertura v Himalajo so imenovali tu odpravo. S tem se je začelo poglavje pohodov v tuja gorstva, kar je doseglo svoj vrh v prvi jugoslovanski himalajski ekspediciji 1960. leta, največji razmah pa letos, ko je komisija za inozemske ekspedicije pri PZS s pomočjo republiškega Izvršnega sveta poslala po svetu kar štiri skupine.
Prva skupina 6 članov je odšla konec maja daleč proti severnemu tečaju na Spitzberge ali Svarbald po norveško. Nekaj dni zatem s»?je spet 6 alpinistov vkrcalo na ladjo Ljubljana in se napotilo proti južnoameriškim Andom — na Cor-diliero Real v Boliviji. Sredi julija je odpotovala na Kavkaz 9-članska odprava. Zadnja ekspedicija pa se je 2. avgusta »vkrcala« kar na Simplon-ekspress s ciljem v francoskih Centralnih Alpah.
Izbranih nas Je bilo deset. Junlorska odprava so nam rekli, ker Jo Je sestavljala mlada generacija slovenskih alpinistov. Lahko bi Jo mirno Imenovali tudi akademska odprava, saj so večino tvorili člani akademskega alpinističnega kluba v Ljubljani. Sam sem bil v odpravi s svojima »dvema križema« najmlajši. Opremo smo dobili od spitzberške ekspedicije, ki se Je pravkar vrnila. To Je bila stara oprema, ki Je doživela svoj krst 1960. leta v Himalaji.
Ogromen kup nahrbtnikov, mornarskih vreč ln potovalk (s seboj smo morali vzeti vso hrano za tri tedne) Je 2. avgusta strašil mirne državljane na ljubljanskem tretjem peronu in ni obetal lepo oblečenim potnikom Slmplon-eks-pressa nič dobrega. Ko Je vlak pripeljal, smo direktni vagon za Pariz dobesedno obkolili. Z obeh strani smo skozi okna tlačili našo, ne preveč lahko prtljago. Pri tem seveda ni nihče gledal In pazil, kam naši punkeljčkl padajo
Tako so Imeli potniki v vagonu takoj polna usta »hvale« o današnji brezobzirni mladini, kar Je danes silno hvaležna tema pogovorov med starejšimi ljudmi. Ko pa so izvedeli, da Ima ta mladina v sredi že kar štiri diplomirane inženirje ln da Je to republiška ekspedicija, so se razmere v vagonu počasi normalizirale. Med vožnjo proti Postojni in Sežani smo se kmalu začeli po stari kranjski navadi prepirati o voznem redu, kje bomo prestopili, kako dolgo čakati Itd. Umirili smo se šele ob krepki partiji taroka. Zunaj Je lepo po malem deževalo, kar Je bilo zame povsem normalno. Saj Je vedno začelo deževati, če sem se odpravljal v gore. Tako so me predlanskim ob dolgi suši sosedje že kar prosili, če bi hotel iti spet kam v gore, da bi bilo malo dežja.
V Sežani smo z našimi cariniki kmalu opravili. NI se Jim ljubilo gledati vse naše ogromne prtljage. Italijanski cariniki so nas samo pobarali za cigarete, maslo, meso In »kačjo silno«. Ker tega nihče od nas »ni imel«, so nam zaželeli malomarni »arrlvederci« ln že smo drveli navzdol proti Trstu. Tam ril dosti manjkalo, da nismo nehote ostali dva dni. Italijanski železničarji so Imeli namreč trodnevno stavko ln po vsej Italiji ni vozil noben vlak. Ker Je bil naš vlak mednarodni ekspress, so nas kljub stavki morali poslati naprej.
Vožnja iz Trsta do Benetk In odtod do Milana nudi človeku poseben užitek. Tudi tistega, ki ga kmetijstvo ne zanima, nehote privlačijo pogledi na čudovito negovane nasade trte, estetsko urejene sadovnjake, na strogo oblikovana polja koruze In pšenice, na travnike In na obširne nasade topolov. Vsak košček zemlje Je izrabljen ln skrbno negovan, vse služi svojemu namenu. Bogata paša tudi za močno razvajene oči.
Ko Je sonce tonilo nekje na škrlatnem morskem obzorju, Je naš vlak zapeljal čez znano Laguno v Benetke. Laguna, to Je morski zaliv, v katerem stoje na otočku Benetke. Dostop do njih vodi po t. 1. lagunskem mostu. Širok Je za štiristezno cestišče In dvotirno železnico. Prvo, kar nas Je vznemirilo med vožnjo čez Laguno Je bil krepak smrad, ki Je silil skozi obe okni v vagon. Naša pljuča, vajena čistih gorskih sapic, se niso mogla privaditi temu »kulturnemu« vonju, ki Je tako očiten za Benetke. Se posebno občutne in močnejše so bile te vonjave,
(Se nadaljuje)
OTROK PRED MOTORNO KOLO!
(p) TRBOVLJE — 29. avgusta se je ob 14.10 peljal voznik-amater Maks Centrih, iz Trbovelj, Kolonija 1. maja 16, z motornim kolesom LJ 21-015 iz Savinjske ceste proti Trgu Franca Fakina s hitrostjo 20 km na uro po svoji desni strani. Pred hišo na Trgu Franca Fakina 17 je nasproti pripeljal avtobus,
za avtobusom pa je pritekel 5-letni Nele Grinožan na cesto pred motorista. Maks Centrih je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti Podrl je otroka, kt je bil pri tem poškodovan po desni nogi. 5-letne«nu Nelu so v ambulanti nudili prvo pomoč.
Kaj je avto cesta?
Zvezni sekretariat za notranje zadeve je pripravil osnutek temeljnega zakona o varnosti prometa na naših cestah. Osnutek bodo v teh dneh poslali v razpravo vsem zainteresiranim organizacijam.
V	osnutku je rečeno:
»Avto cesta je prometnica, ki jo smejo uporabljati samo motorna vozila. Ima dve med seboj od-dvojent stezi za promet iz nasprotnih smeri Avto ceste ne sme sekati nobena druga cesta ali železniška proga «
KDAJ LAHKO VOZNIKU VZAMEJO DOVOLJENJE?
V	osnutku je posebej poudarjeno, kdaj sme miličnik vzeti vozniku prometno dovoljenje na cesti. Med drugim piše:
»Službujoča oseba sme ,na kraju samem' vzeti vozniku dovoljenje,' če ugotovi, da zaradi bolezni, utrujenosti, velike vznemirjenosti itd. ni sposoben zanesljivo upravljati vozila;
če je očitno, da je voznik pod vplivom alkohola;
če zaradi prometnega prekrška močno ogroža varnost prometa itd.
Prometno dovoljenje mora miličnik takoj poslati občinskemu organu za notranje zadeve. Sklep o tem, ali bodo vozniku dovoljenje vrnili ali ne, morajo sprejeti v 24 urah.«
VOZNIK MORA K FILMSKI PREDSTAVI...
Občinski organi za notranje zadeve lahko zahtevajo od voznikov dodatno izobraževanje ln prometno vzgojo. To smejo organi storiti v vseh tistih primerih, za katere sodijo, da bi takšni ukrepi vplivali na varnejšo vožnjo.
Voznik bo moral na predavanja, konference, inštrukcije za upravljanje z vozilom in k filmskim predstavam. Ce se voznik tega preventivnega ukrepa ne bo udeležil, bi bil za prekšek kaznovan.	P. V.
Posebej za Zasavski tednik
oiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
(Nadaljevanje)
TJENTlSTE samo ni kdo ve kako veliko; nekaj hiš, raztresenih po nekoliko razširjeni dolini Sutjeske, mogočen hotel in res lep mladinski center.
Ker sme se dogovorili, da si bomo Tjentlšte- ogledali ob povratku, smo se nameravali peljati še toliko časa, kolikor gre. Da pridemo čim bližje k mestu tabora, k Trnovačkem jezeru, smo imeli dve varianti: iz Tjentišta na Drago sedlo še z avtobusom (Msta naprej v gradnji), potem pa ob robu pragozda Peručice, pod strminami Magliča, k Trnovačkem jezeru, ali iz Tjentišta še naprej po cesti proti Gackem do kraja Suhe ob izlivu Sušičkega potoka v Sutjesko in peš po kanjonu Sušičkega potoka do Tmovačkega jezera.
Bili smo v taboru Sutjeska
Hoteli smo sl Izbrati lažjo ln hitrejšo smer, pa smo se o tem nameravali pozanimati Se v mladinskem centru. Tako Je naša prva pot od avtobusa vodila prav v mladinski center. Ker Je vodja v središču Slovenec, Boris Lešnik smo sl kot rojaki obetali dobiti poleg dobrih informacij Se kakšno posebno ugodnost; no, Borisa ni bilo v centru. pa smo se kar sami odločili za pot čez Suho.
Kmalu iz Tjentišta se dolina Sutjeske zelo zoži. Komaj Je prostora za reko ln cesto. Vozimo se večji del v senci, saj direktni sončni žarki kar težko najdejo pot v kanjon. Cesta Foča—Oacko Je Se kar lepa. Zgradili so Je 1858 ob IS-letnlcI bitke na Sutjeski pripadniki JLA. kot del magistrale Beograd—Dubrovnik.
Nekdaj Je bila cela dolina Sutjeske popolnoma ločena od okoliških krajev. Od časgv dubrovniške republike pa vse do nedavnega Je tu skozi Sla le konjska steza, ki Je morsko obalo povezovala preko Foče z rudarskimi ln drugimi središči Bosne in Srbije (Via Raguslna).
Na levi kratek čas opazujemo vhod v pragozd Peručice ob Izlivu enako Imenovanega potoka v Sutjesko ln dolina se zopet zoži. Nekoliko bolj se odpre zopet proti Suhi. Da bi sl ljudje lahko postavili nekaj skromnih hiš ln da bi Suštčkl potok, v zgornjem toku zelo utesnejn, dobil dovolj prostora, da bi svojo vodo v miru Izlil v Sutejako.
Tu smo. Voznik avtobusa nas pripelje na prekrasen prostor za taborjenje. Pa smo le končali dolgo in nič kaj prijetno vož-
njo. Barometer razpoložena se kar sunkovltoma dviga. Ze bežen pogled izurjenega planinca ln tabornika zadostuje, da bi boljšega mesta skoraj ne mogli najti. Razpoloženje pa pravi, da ga niti ne bi poskušali Iskati.
Prostor Je res primeren za postavitev šotorov, ognjišče Je že skoraj pripravljeno, mize ln. klopi so kot nalašč za nas. Pitna" voda ni niti tako daleč ln šumenje le- nekaj minut oddaljene Sutjeske se močno sliši Se v tabor. Idilično, kajne? Kaj Se hočemo več. Kar vriskali bi ln (pga niti ne skrivamo drug drugemu.
Komandant Rudi ima kljub temu skrbi. V TJentištu obljubljenih konjev za prenos prtljage ni dobil, vrniti se mora v mladinski center po druge.
Najprej se lotimo postavljanja šotorov. Kljub utrujenosti Je devet oranžnih, sivih ln modrih šotorov kmalu postavljenih. Spravimo se Se nad ognjišče, da ga dokončno uredimo. Drva so blizu tabora, tore) Je za kurjavo preskrbljeno. Prinesemo vode ln kuharica Meri Je nared, da napravi po dveh dneh prvi topli obrok.
Od vožnje In vročine smo umazani ln prepoteni. 3e pred večerjo se gremo umit. Do Sutjeske kljub bližini ni najlaže priti. Strmo doli v kanjonu Je.
Med umivanjem v plitvi, a deroči Sutjeski povsem pozabimo na pot, ki nas Se čaka
prihodnji dan do Trnovačkega Jezera. Opraviti Jo bomo morali peš. nosili bomo kot mulci, pa še kakih 800 metrov višinske razlike bomo morali premagati. Toda. to bo Jutri ln je Se predaleč, da bi o tem kdo razmišljal.
Za sončenje niti ni bilo časa, niti prostora. Saj sonce sploh ne posije na naše kopališče. Tu se namreč dolina Sutjeske zopet zoži v kanjon. Z ene strani rob Tovarnice, lmenpvan Pro-sječnlca, ln z drugi strani skrajna severozapadna veja Velujka, Imenovana Vratar, stisneta Sutjesko v sotesko (menda od tod tudi ime).
Umiti ln dobre volje -Jo mahnemo nazaj v tabor. Tu nas pa čaka presenečenje v obliki človeka v zeleni uniformi, nekoliko podobni uniformam uslužbencem- pri Ljubljana transportu. Z veliko mero samozavesti, ali pa domače rečeno važnosti, Je povedal, da Je čuvaj v nacionalnem parku Sutjeska, da, Je prostor, kjer taborimo, njegov rajon, ln posebej poudaril, da nas zaradi prekrška lahko kaznuje. Ni st dal dopovedati, da ga nismo nikjer videli, da bi ga vprašali za dovoljenje ln da nismo nikjer videli nobene opozorilne table. Vse prošnje so naletele na gluha ušesa. Podreti smo morali šotore, razdreti ognjišče, drva odnesti nazaj, od koder smo Jih prinesli.
Se najboljša rešitev za nas se
mu Je zdela, da se preselimo z vso prtljago kakih 200 metrov ob Sušlčkem potoku navzgor na lepo livadlco Tam nam dovoli, da prenočimo.
Ob misli nanj se nam Je širil besedni zaklad v precej sočno smer. Kaj smo hoteli. »Spokall smo« ln Sli. Tistih 200 metrov Je bilo Itak 500 ali še več, obljubljene llvadlce pa ni In ni hotelo biti. V svoji »dobroti« nas Je spravil samo lz svojega rajona — v rajon svojega kolega, ki ni obetal biti nič manj uraden. Po dopovedovanju nas Je ta napotil do llvadlce Se nekoliko višje. Razdraženi se ustavimo v gozdu, kjer ni bilo ravno niti za en sam šotor. Pa naj bo. »Vrag po llvadlcl«, da imamo le mir.
Tabor postavimo provizorično, večerjo skuhamo kar za neko skalo. Dobro nam tekne. Komentarji se vsi nekako sučejo okrog paznikov ln njihove vljudnosti. V tem se vrne Rudi lz Tjentišta z novico, da konjev ni In da Jih bodo lahko pripeljali lz Zelengore Sele naslednji dan popoldne. Nič kaj razveseljiva novica. Nositi bomo morali poleg svoje prtljage še šotore In hrano najmaoj za naslednji dan sami. Pojemo pa tudi ne tako malo.
Ah, najbolje Je, da gremo spat. Straže so razdeljene in nad dolino kmalu zavlada mrak.
(Se nadaljuje)
Telefon je oglušujoče zvonil. Vstal sem, in ne da bi odprl oči, v temi otipal slušalko. Zbudil me je preplašen, paničen glas z druge strani žice.
— Ali bi mogli priti k meni? Da, nocoj... Se preden me zapre policija!
Poznal sem ta glas. Navadno je bil prijeten, melodičen, nekoliko globok. Očitno -ga je strah v tem trenutku popolnoma spremenil.
—	Zakaj naj bi vas zaprli?
— Umori — ml je odgovorila In prekinila zvezo.
Nemudoma sem se oblekel ln že odhitel v hladno noč. Zena, ki je telefonirala, je bila moja kllentka. Pred kratkim Je zahtevala od mene resnično poročilo o poteh ln poslovnih zvezah svojega moža Billa Master-sona. Kaj kmalu sem ugotovil, da je tekal za vsako čedno žensko. Razjezil sem se, ko sem videl, kako ravna s svojo očarljivo ženo Emmo.
Prazne ulice so ml omogočile, da sem bil v desetih minutah že pri svoji klientkt. Emma mi Je povedala, da je njen mož Iznenada umrl. Po vsej verjetnosti Je bil zastrupljen. Policija je sumila, da Je ona kriva moževe nenadne smrti.
— BIH Je bil zadnje čase bolan? — ml Je skušala dokazati svojo nedolžnost. — Zdravil ga je dr. Stanley. Nikoli mi ni povedal. kakina Je bila njegova bolezen. Toda ko je Bill nenadoma umrl. Je doktor odklonil podpis na mrtvaškem listu, pač pa Je obvestil policijo.
Preiskavo so zaupali Inšpektorju Whlteu ln poročniku Bret-tu, najuglednejši kombinaciji, ki so Jo mogli sestaviti v Scotland Yardu. Za mlado vdovo so stale stvari zelo neugodno. Razen tega ml Je povedala:
—	Policija Je našla na pol prazno škatlico sredstva za uničevanje rastlinskega mrčesa ln ga Je vzela, da ga preišče v laboratoriju. Povedala aem, da sem to sredstvo kupila v bližnji drogeriji za svoj vrt.
— To pomeni, da Je policija že preiskala hišo ln vrt...
— Vsak kotiček. Tu so bili ves dan ln vohljali vse naokrog.
Pozorno sem jo motril ln se čudil, kako more nekdo, pa če-
prav Je Inšpektor najslavnejše policije, sumiti, da je ta prikupna ln Inteligentna žena — morilka.
Policija Je odredila obdukcijo. Od tega, kakšen bo Izvid zdravniške komisije, Je bila odvisna usoda Emme Masterson. Ce bodo v pokojnikovem želodcu našli strup, je njena usoda zapečatena.
Emma Masterson je stopila proti oknu in nadaljevala:
— Billu sem zdravilo dajala vedno zvečer. Tako Je zahteval zdravnik. Morala sem paziti, da nisem presegla določene količine.
— Kdo je še pripravljal zdravilo za vašega moža?
— Nihče. Sicer Je dr. Stanley
umnih in nepreverjenih domnev ...
— Dovolj, dovolj! — me je jezno prekinil. — Obstaja najmanj ducat dokazov za njeno krivdo. Večkrat je Emma Masterson grozila svojemu možu. Pri tem je
icn3nnaconnon[DX3noDa!3DonDnnnDQ3aoDOoooc
- Točno! - je rekla!
Čutil sem, kako me obliva hladen znoj. Bal sem se za življenje žene, ki me je popolnoma prevzela. Toda kaj sem ji mogel pomagati Jaz, navaden zasebni detektiv? Upreti se policiji je pomenilo nevarno tveganje. Razen tega Inšpektor White in jaz nisva mogla trpeti drug drugega __ seveda sva se na zunaj
kazala kot prijatelja.
Gori v sobi, kjer je Masterson umrl, sem opazil veliko vazo z umetniškimi okraski. V njej je bilo pet prekrasnih orhidej.
— Bill je več let prebil v Afriki, — mi Je pojasnila Emma, — tam je dobil neko redko bolezen. Orhideje so bile edine cvetice, ki jih je imel rad. Te, ki jih vidite, sem dala v vazo pred enim tednom.
Tudi ona je ljubila cvetice. Ves svoj prosti čas je prebila na vrtu ln pred poroko je prejela tudi nekaj nagrad kot gojiteljica lepega cvetja.
— Kako veste za sum policije, da je bil vaš mož zastrupljen z arzenom? Ali so vam to rekli na policiji?
— Oh, ne, — je odgovorila. — Toda to Je logično. Vsi vedo, da sredstva proti rastlinskemu mrčesu vsebujejo določen odstotek arzena.
predlagal, naj najameva poklicno bolničarko, toda sodila sem, da sem sama dovolj sposobna za dajanje zdravila svojemu možu. Njemu je bilo zelo težko ustreči, še posebno, kadar je bil bolan. Sovražil je zdravila. Vedno, kadar je moral vzeti zdravila, je zahteval od mene, da grem Iz sobe. Sele nato ga Je popil.
— Ali to pomeni, da ga niste nikoli videli, kako je pil zdravilo?
— Nikoli!
Naenkrat so se njene oči na široko razprle. Gledala me Je plaho ln molče. Nato je spregovorila:
— VI____saj menda ne mislite,
da sem ga jaz...
Taka domneva se ml je zdela nesmiselna. No, dobro sem poznal Inšpektorja Whitea. On se bo oprijel vsake slamice. Zato se nisem začudil, ko se Je naslednjega jutra pred mojo garsonjero ustavil patrolni avto.
— Sef bi želel razgovarjati s teboj! — ml Je v neljubeznivem tonu sporočil poročnik BretL
Odšel sem z njim ln vstopil v avtomobil. Na zadnjem sedežu je sedel Inšpektor Whlte.
— Ne morem tl prepovedati preiskave v tej zadevi, toda preprečim ti lahko, da se mešaš v policijske posle.
— V redu! — sem odgovoril. — A zdaj poslušaj, Inšpektor! Tudi jaz ti imam nekaj povedati. Emma Masterson je bila moja klient-ka. Ce jo morda nameravaš zapreti na podlagi tistih ne-
omenjala strup. A kar zadeva njeno aretacijo, je vse odvisno od obdukcije.
— Hočeš reči, če najdejo
arzen...
— Pričakujem, da ga bodo našli...
Strmel sem topo in nisem razumel njegovih zadnjih besed.
— Ne glej me tako bedasto! — mi je rekel White. — Dr. Stanley je zdravil Ma-stersona zaradi neke redke tropske bolezni. Zdravilo je vsebovalo tudi določeno količino arzena. Ce potemtakem najdemo samo najmanjšo količino strupa, se bomo morali nekoliko pozabavati s tvojo klientko.
Tistega dne pozno popoldne sem bil ponovno v Ma-stersonovi hiši. Emma je bila nekje v prvem nadstropju. Zaslišal sem, kako je privozil pred hišo policijski avto.
Stopil sem do vrat, da jih odprem. White in Brett sta vstopila brez besed.
Ko se je Emma pojavila, je vprašala: — Ali je potrebno, da vzamem plašč? — Nato je stopila h garderobi.
Nikoli ni bila lepša in privlačnejša.
— Počakajte! — je razjarjeno dejal inšpektor. — Pravkar prihajava iz mrtvašnice. V telesu vašega moža niso našli niti najmanjše sledi arzena. Zaradi tega je tudi umri. Bal se je, da bi ga zastrupili. Zato vas je tudi vsakokrat prisilil, da greste iz sobe, ko mu je bilo treba popiti zdravilo. Nikoli ga ni popil, ampak ga je zlil. A njegovo telo ni moglo biti brez arzena. Čeprav ste v nekem smislu krivi, policija v vaši hiši nima nobenega opravka več.
Ostal sem z Emmo sam v sobi. Meni se je nenadoma nekaj zablisnilo v glavi. Vedel sem, kaj se je zgodilo.
— Vi ste umorili svojega moža! — sem ji tiho povedal. — Dajali ste mu navadno vodo, zdravilo pa ste zlivali v vazo z orhidejami. Zato so tudi tako sveže, kakor da bi bile šele včeraj narezane. V hladnem vremenu se orhideje drže dalj časa, če se jim dodaja samo malo arzena.
Njen obraz se je naglo spremenil; postal je hladen in surov.
— Točno! — je rekla. — In storila bi to še enkrat, če bi bilo 'Potrebno! Zaslužil si je. Ne morem trpeti moža, ki lovi vsako dekle, mlajše od 30 let, jaz pa jih tonam samo 29. Zapomnite si to! Razen tega svoje trditve nikoli ne boste mogli dokazati, ker obstaja še en odgovor. Mogla bi reči, da je zdravilo zlil v vazo on, ne pa jaz.	John M.
I
uri, ki je kazala že nekaj minut čez osmo, zato je menila, da je treba najprej pripraviti zajtrk za Andreo, ki lahko vsak čas vstane. Tako je pogovor z bolnišnico, ki se ga je tako bala, še nekoliko odložila.
V	hladilniku je našla mleko, surovo maslo ln med, v viseči omari nad štedilnikom, pa sladkor in kavo. Delo ji Je šlo od rok, kot da bi že od nekdaj tu gospodinjila. Prisluškovala je, kdaj se bodo s stopnic zaslišali Andrelni koraki. Mizo poleg okna je pogrnila s pisanim prtom. Ko je vzela iz miznlce jedilni pribor, se Je ujezila sama nase: »Z delom se motim samo zato, ker nimam poguma poklicati bolnišnice!«
V	imeniku je našla željeno številko. A ko Je dobila zvezo, je morala začudeno ugotoviti, da tam nič ne vedo o kakem Mihaelu Bruggerju, ki naj bi ga pripeljali tja prejšnji dan zaradi obratne nezgode. Odložila je slušalko in preudarjala, kaj bi storila. Takrat je odjeknilo iz vrta Seppijevo jezno bevskanje. Vežna vrata so se počasi odprla, v hišo je stopil Mihael Brugger
Ciska je presenečena obstala brez besede Telefonski imenik ji je zdrsnil iz rok.
»Ne morem vam ga pobrati,« je z nasmehom
rekel in povesil pogled na roke, ki so bile povite z debelimi povoji in položene v zanko okrog vratu. Končno se je Ciski povrnil dar govora. Sklonila se je za imenikom in rekla: »Pravkar sem klicala bolnišnico, ker sem mislila, da ste tam.«
»Odpeljali so me na kliniko, ki je v bližini moje delavnice.«
»Čudno se ml zdi, da so vas že danes spustili domov.«
»Odpustili so me na mojo zahtevo in seveda na lastno odgovornost,« Je rekel in se poizkusil nasmehniti.
»Moral sem se vrniti zaradi otroka; ko sem se zbudil iz omedlevice, ml misel na Andreo ni dala miru.«
»Saj ste vendar sporočili, da me mora poklicati. Takoj sem prihitela k njej.«
»Nisem mogel verjeti, da boste res prišli. Zelo sem vam hvaležen, ker ste se zavzeli za mojo malo Miško,« je ves ganjen odgovoril. Njegov obraz je bil zelo bled in upadel. Videlo se mu je, da trpi hude bolečine. Naslonjen je bil na steno, v navalu bolečine je stisnil ustnice in. zaprl oti.	•
Ciska ga je odpeljala v kuhinjo ip mu po-
nudila kozarček žganja, rekoč: »Vi bi morali ostati v bolnišnici!«
»Za vraga, ali ne morete razumeti, da nisem mogel pustiti Andree same!« Spet je umolknil v neznosni bolečini.
»Kaj je z vašimi rokami? So zlomljene?«
»Marmona skala mi je zdrsnila s podstavka, hotel sem jo zadržati, a je nisem mogel; tako me je podrla in potisnila ob steno. Desno roko imam zlomljeno, levo zapestje pa izpahnjeno. Zdravnik je rekel, da sem jo poceni odnesel.« __ »Hvala bogu, da ni kaj hujšega,« je zamrmrala Ciska.
»Bi vam bilo žal zame?« je vprašal. »Zaslužil nisem tega. Bolje bi razumel, če bi rekli, da mi je prav, zato ker sem bil tako grob in nepravičen, z vami in sem vas ozmerjal, namesto da bi se vam zahvalil, ko ste se podali na tako dolgo pot zato, da vidite, kako je z zapuščeno siroto.«
»Nehajte že s, tem. Upravičena je bila vsaka beseda, ki ste Jo izrekli Andiju!«
»In sedaj ste se seveda z gospodom zaročencem lepo pobotali in je spet vse v najlepšem redu...«
»Nisem več zaročena z njim?«
»Sem bil morda jaz...? Mislim, če je bil otrok kriv temu, da ste razdrli zaroko?«
»Ne, če ne bi bilo te zadeve z otrokom, bi verjetno ob kaki drugi priliki uvidela, da nisva drug za drugega. Sedaj se bo poročil z mojo starejšo sestro, ona je kot ustvarjena zanj.«
»Potem pa mora biti vaša sestra čisto drugačna od vas.«
»Ce naj bi bit to kompliment, hvala,« se je nasmehnila Ciska, »toda midva govoriva, govoriva... povejte, kaj boste sedaj storili?«
(Se nadaljuje)
NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS
VREME
Se nadalje prihaja nad naše predele nizek zračni pritisk, ki bo vplival na slabo vreme v naših krajih.
■■Hi ■■
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDl Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK
Ficko se je ustavil MesnLvee=e^uDelav"
ob Savi
(p) TRBOVLJE - V ponedeljek, 31. avgusta, je ob 22. uri voznik-amater Martin Vodušek z Zasavske ceste 11 v Trbovljah vozil z osebnim avtomobilom LJ 191-47 po cesti II. reda od Elektrarne proti Trbovljam. Na zoženem delu cestišča ga je zaradi neprevidne vožnje pričelo zanašati, zavil je v desno čez Kup kamenja v 4,5-metrskl prepad, kjer je vozilo padlo na tla. nato pa se je kotalilo po bregu in se ustavilo tik pred strugo reke Save. Voz-
Sestanki organizacij ZK v Radečah
V zadnjih dneh so vse osnovne organizacije Zveze komunistov na področju Radeč in Zidanega mosta Izvedle sestanke članov. Na dnevnem redu so bile obravnave notranje in zunanje političnih dogodkov. Zraven tega pa so obravnavali tudi nekatera organizacijska vprašanja.
Ugotoviti je, da se v zadnjem času aktivnost članov ZK v Radečah povečuje, kar se zlasti odraža v delovanju nekaterih družbenih organizacij in društev.
nik si je zlomil levo roko in dobil udarce po glavi in nogah. Fičko ima sprednji del popolnoma uničen; škode pa je za okrog pol milijona din.
Na teh bankovcih bo namesto grba FLRJ grb SFRJ. Namesto napisa Narodna banka federativne ljudske republike Jugoslavije bo napisano Narodna banka Jugoslavije. Tam, kjer je bil datum L maj 1955, bo zdaj datum 1. maj 1963, namesto podpisa guverner V. Guzina in predsednik upravnega odbora D. Radosavljevič, pa bosta podpisa: guverner N. Miljanič in viceguverner I. Slon.
Spremenjena je tudi druga stran bankovcev. Republike so naštete po azbukl in v cirilici na bankovcih za 5000 in 500 dinarjev, po abecedi ln v latinici pa na bankovcih za 1000 ln 100 dinarjev.
(II) TRBOVLJE — Klub mladih pri ObK ZMS bo tudi letos organiziral več kulturno-zabavnih prireditev. V nedeljo je organiziral prvi plesni večer, ki se ga je udeležilo precej mladine Zraven plesnih večerov pa bo Klub mladih organiziral več razgovorov, tribun in drugih klubskih oblik.
Narodna banka Jugoslavije bo začenši s 15. septembrom dala po potrebi v promet tudi bankovce za 10, 5, 2 in 1 dinar s podobnimi spremembami, kot so na bankovcih.
Drugače so bankovci in kovanci, tako glede papirja oziroma kovine, velikosti, teže, risb, ornamentov ter drugega besedila in tiska oziroma kovanja nespremenjeni.
Bankovci za 1000 dinarjev z datumom 1. maj 1964 ter 5000, 1000, 500 in 100 dinarjev z datumom l! maj 1955 ter za 50, 20 in 10 dinarjev z letnico 1955 in za 5, 2, 1 in pol dinarja z letnico 1953, ostanejo še naprej zakonito plačilno sredstvo.
NOVI KOVANCI IN BANKOVCI
BEOGRAD — Narodna banka bo začenši s 15. septembrom letos postopoma, kot se bo pokazala potreba, dajala v promet nekoliko spremenjene bankovce za 5000, 1000, 500 In 100 dinarjev.
Dvakrat sem ga zaman iskal. Tretjič sem ga našel in skoraj nisem oeč doo-mil o resničnost tistega znanega pregovora *V tretje gre rado .. .<
Torej, bila je sobota.
On (z občinske skupščine) in jaz (do-oolite. nooinarček). Temef' razgovor a: pro-
da so pravilniki nujni, toda o odgooor sem dobil: »Nobenega zakona ni, ki bi to zahteva! < Torej le zakon, člen ta in ta. Sledilo je seganje po uradnih listih in brskanje po njegooih straneh. Tudi ironično vprašanje je sledilo, češ, če pri drugega pisati kot to
iMlMlfaM*
■

«
blemalika štipendiranja in kadrovanja o Zasavju, konkretno o njegovi komuni.
Že v začetku se je zataknilo. »Veste, referent, ki bi vam vedel o tem kaj povedati, je na dopustu .. .«
Toda, vztrajal sem. Pa vendar sem lali-} ko poslušal »Moje izjave lahko pridejo v nasprotje s tistim, kar bodo naslednji I, teden razpravljali tri sklepali na seji ko-/ misije, pridite drugič!t
Nak, če sem ga že tako dolgo iskal, ne , bom odšel praznih rok. Na vse kriplje sem se trudil in uspel sem Na vpogled sva dobila mapo s seznamom štipendi-1, slov »Poglejte, povprečje je 12.500 dinlt Urez panike, na spisku je bila ena iti-' pendija po 15.000 din. ena po 12.500 din.
>	nekaj po 9.000 din. večina pa no 5.000 din
>	»Huda ura< pa se le ose volj bližala ( V tisti občini namreč nimajo pravilnika j o štipendiranju Skušal sem ga prepričati,
»Zasavskem tednikui res nimamo kaj drugega pisati kot to (večkrat vsega gradiva niti ne moremo objaviti_— op. uredništva).
Verjetno sem si zaradi vztrajnosti zagotovil njegovo povabilo, naj pridem na sejo, kjer bodo o tem govorili. Obljubil mi je, da me bodo o	seji obvestili. Danes je te oeč kot tri	tedne od tiste so-
bote, a vabila še ni od nikoder. Morda , tiste seje še ni bilo, ali kaj...	^
Veliko govorimo o odnosih, pa vendar — kot kaže primer — še ose premalo. Predvsem mnogi mislijo, da lahko počno s »temi ubogimi novinarji t res vse, kar | se jim zdi Verjetno bi bil čas, da s takimi odnosi, ki jih je	v Zasavju še mo-	š
goče srečevati, enkrat	za vselej preneha-	i
mo.	)
Op. uredništva. \
Kako je z obrtjo pri nas?
Trditi je mogoče, da sta uslužnostna, pa tudi storitvena obrtna dejavnost v Zasavju nerazviti in dejansko brez tradicije. Večja investicijska sredstva v družbeni sektor v Zasavju doslej pravzaprav niso bila vložena; število zasebnih obrtnih delavnic pa je iz leta v leto manjše, tako da v posameznih zasavskih občinah nekaterih obrti sploh ni, na primer v Hrastniku urarstva in šiviljstva, v Zagorju ob Savi mizarstva, ključavničarstva in kleparstva itd.
Sicer je res, da do nedavnega za obrtno dejavnost v družbenem sektorju ni bilo načrtov za nadaljnji razvoj, zaradi česar se je obrt razvijala bolj stihijsko. Res je pa še, da so tudi skupščine občin spričo številne ostale problematika, ki so jo reševale,- le od časa do časa obravnavale družbeni sektor obrti in njegove probleme; prav tako pa je bilo tudi opaziti, da so nekateri upravni organi občinskih skupščin nudili premajhno pcmoč kolektivom obrtnih podjetij pri reševanju raznih problemov, začenši od neprimernih prostorov in zastarelih strojev ter opreme naprej.
V zadnjem času je opaziti sicer večje zanimanje za reševanje problemov na področju obrti, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Skupščine zasavskih občin si s sprejemljivimi pogoji obdavčenja prizadevajo razvijati zasebno obrtno de-
javnost, tako proizvodno kot uslužnostno. Tudi obrtne delovne organizacije so deležne večjega razumevanja. Vendar je vsa pomoč še premajhna, da bi obrtno dejavnost razvili do tistega nivoja, ki je bil dosežen že pred leti. Samo za investicije bi potrebovali nekaj sto milijonov din, ne da bi pri tem vzporedno reševali prav tako pereča vprašanja nizkih osebnih dohodkov zaposlenih v obrti. Tudi stanje zasebne
obrti ne bo mogoče izboljšati samo s sprejemljivimi pogoji obdavče-rija; vzporedno bo treba reševati vprašanja primernih prostorov za to dejavnost in še nekatere druge probleme, med katere tudi sodijo vprašanja v zvezi z nizkimi osebnimi dohodki zaposlenih v zasebni obrti.
V okviru priprav za sestavo družbenega plana za leto 1965 in 7-Ietnega perspektivnega plana naj bi skupščine zasavskih občin skupaj z ostalimi organi proučile temeljito stanje v obrti in sprejele ustrezne zaključke za nadaljnji razvoj obrti ln izboljšanje obstoječega stanja. Sedanje, nič kaj razveseljivo ln zavidljivo stanje terja hitre ukrepe. Za zaposlovanje v obrti ni več zanimanja, lz leta v leto je tudi teže dobiti vajence za uk.	-k-
ZALETELA STA SE MOPEDISTA
(p) TRBOVLJE — V petek, 4. septembra, se je s Trga revolucije peljal proti Ulici 1. junija mopedist Ivan Prašnikar po desni strani ceste. Pri hiši št. 3 je moped zaustavil za parkiranim kombijem, nato pa je nadaljeval vožnjo, ne da bi nakazal spremembo smeri, In zapeljal čez cesto na levo stran. V tem času je peljal po Ulici 1. junija tudi mopedist Martin Srinar, s hitrostjo okrog 30 km na uro, po desni strani cestišča. Pri hiši št. 5 je prehitel motorista, ki je tam stal, in nadaljeval vožnjo. Na razdaljo deset metrov je nato opazil mopedista Prašnikarja, ki je prečkal cesto Začel je zavirati, kljub temu pa nesreče ni mogel prepre-
čiti. Mopedista sta padla po tleh, na vozilih pa je škode za okrog 15.000 din (oba imata zvite prednje vilice).
12 TON MOKE POD CESTO (p) TRBOVLJE — 31. avgusta ob 8.30 Je šofer Jože Markovič, Gornje Polje 3 pri Ljubljani, zaposlen pri Avto-prevoznlštvu »Gorjanci« Novo mesto, peljal s tovornjakom LJ 264-08 s prikolico NM 11-08 s Podmeje proti Trbovljam. Pri kilometrskem kamnu 15 je pri vožnji skozi levi ovinek vozil preveč po levi strani grebena. Vozilo se je nagnilo in prevrnilo. Na tovornjaku je bilo 8500 kilogramov moke, na prikolici pa 12 ton moke. Prt nesreči so se poškodovale stranice prikolice, škode pa je za 80.000 din.
»ZASAVSKI IliDNIK« Irbovlle Uredništvo In uprava: Trbo’ ije. Trg revolucije lili- telefon 80 191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600 13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dlndrjev trimesečna 190 dinarjev, polletna 360 dinarjev in teina 720 dinarjev - Poštnina! plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Slavek, klišeji In lisk ČP .Mariborski lisk«. Maribor.